St. 79. V (iorici, v torek dne 3. oktobra 1905. Letnik VII. Izhaja vsa'* torek insobotoob 11. ui i predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pads» na ta dnova praznik izide dan prejob 6. zvečer. Staue po pošti prejeniaii ali v Gorici iia dotn pošiljan celoletiio 8 r<, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jel lersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevein tekališču po 8 vin. GORICA (ZJitramJt Iz<1aiije.) Urednistvo in upravnlstvo se iiahajata v «N a r o d n i I i h k a r n i», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo >Gorico«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, rač"u- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušio. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Strajft branjshih učiteljev. V dan 4. septembra t. I. vabljeni so bili vsi učitelji in očiteljice jednega šolskega okoliša na Kranjskem k običajni učiteljski konferenci v Ljnbljano. Temu vabiln odzvali ao se vsi člani koDference, ki 80 v to vozani po postavi, namreč 28 učiteljev in 4 učiteljiee. Toda pred za- četkom zborovanja astane jeden učitelj in izjavi v imenn vseh tovariäev in to- varišic, da se ne udeležč zborovanja do- tiej, dokler se ne ngodi npravičenim za- htevam učiteljstva glede poviäanja plač. Govornik je naglašal v svojem na- govora, da je kranjako učiteljstvo naj- slabeje plačano v Avstriji, da dobiva nčitelj kot najnižjo plačo 800 K, kot naj- viäjo pa le 2080 K, da vlada valed vedno večje draginje med nčiteljstvom beda in VBestransko pomanjkanje. Naglaäal je po- tem, da so nčitelji poskusili postavnim potom priti do zboljäanja svojega ne- zno8nega stanja, a zaman. Ta korak ni j naperjen proti vladi in prizadetim obla- stim, marvel je le izraz obupa in skrajne mizerije, ki neprestano gloda na učitelj- stvu in njegovih drnžinab. Umevno, da ta korak ni le prese- netil prizadete oblastnije, marveč vzbudil pozornost todi v dragih krogih na Kranj- skem in drugod. Isto tako je lahko umljivo, da se je razpravljal ta redki dogodek v raz- ličnih listih. Tndi „Neue Freie Presse" je prinesla v svojem številu z dne 18. septembra t. 1. poseben članek o tej za- devi, najbrže iz peresa merodajnega in uplivnega činitelja na Kranjskem, ki j dobro pozna zadevne žalostne razmere ( T imenorani kronovini. V tem članku pripoveduje pisatelj najprej o dogodku, kako ae je vršil, a potem razvija različne rnisli in nasvete, katere je treba re8no v poätev jemati, in s katerimi ae tndi mi vjemamo, ker veljajo isto tako in deloma še v viäji meri za naäe goriäke raz- i mere. I Clankar pravi med drngim: One- moglost kranjske dežele na gospodarskem poljn in posebnoat avatrijskih šol8kih do- ločeb, da morajo dežele vzdrževati sole in nositi vse tozadevne stroške, dočim ai je država pridržala vodstvo in nad- zorstvo ljudskcga šoistva, ne da bi z bo- ličem prispevala v to svrho, onemogo- čnjeta učiteljstvu, da potrka v zadevi zboljäanja plač na prava vrata. Vlada poäilja učitelje k deželnim zborom, ka- terim je po zakonu dolžnost potrebno priskrbeti v ta namen, dočim jih zadnji » dganjajo z izgovorom, da dežela ne more prenašati te butare ter naj jim vlada pomaga, katera Bi je pridržala ves vpliv na ljudsko äolstvo. Temu je z naSega staliača pripom- niti: Če vlada kje v Avstriji onemoglost na gospodarskem poljn, vlada med na- äimi kmeti in posestniki ; če je obtežen posestnik in kmet kje v Avstriji z davki in različnimi dokladami, je v najviäji meri obtežen naä slovenski posestnik tr- pin, kar smo uže često dokazali in bo- demo dakazovali, dokler se te tartarske razmere ne predrugačijo. A kljub tema niso odganjali naäi poslanci nčiteljstva od vrat deželnega zbora, marveč so se sami obrnili do vlade, naj jim dovoli novih virov in aredstev v pokritje viäjih zahtev Ijndskega učiteljstva. Vlada aama in kar je zmernih in treznomialečih uöi- teljev priznavajo, da ni mogoče višje obremeniti z dokladami osobito sloven- ski del naäe pokrajine; a če poslanci zahtevajo v označeno svrho novih virov, jih vlada ne dovoli. Kako naj se pri teh odnošajih pomaga? Učitelji kranjski, kjer so razmere mnogo ugodnejäe od naäib, so se obr- nili naposled po dolgem tavanjn v te- moti na pravo odreso, namreč na vlado ter ji indirektno povedali, da je ugodna rešitev njihovega vpraäanja od nje od- visna. Ali naj nčiteljstvn direktno po- maga, ali pa dovoli novih virov deželi, da bode ta sploh zamogla nčiteljstva po- magati. Želeti bi bilo, da bi se tndi ne- kateri naäi nčitelji na to stran zmodrili. Samo vpitje „vi ste naäi očetje, vi mo- rate dati, nam nič mari, kje vzaraete" — ne pomaga doBti, s tem se vpraäanje ne reäi. Kjer nič ni, tudi vojska ne vzame. Trkati je treba v prvi vrati na vladne dnri ter isti odločno povedati, da je ugodna reäitev učiteljskega vprašanja öd- visna le od nje. V posebnem člankn ho- čemo dokazati, kako malo dobre volje je potrebno na Goriäkem od strani vlade, da bi se to vpraäanje konečno ugodno reäilo v prilog nčiteljatvn in davkoplače- valcem. V člankn, katerega hočemo pri- hodnjič priobčiti, hočemo dokazati, da niti ne zahtevamo od vlade, da bi segla v to svrho v državno blagajno, marveč da zadostnje, ako pripnsti deželi neke ngodnosti, katere je leta in leta pripu- äcala privatnim podjednikom - milijonar- jem. Člankar pravi nadalje v označenem člankn, da je vlada drage volje položila na žrtvenik devet milijonov krön za po- viäanje dnhovniäkih plač, zakaj ne stori ničesar tadi za trpeče učitejjstvo. To je vzbudilo in vzbnja veliko nevoljo med kranjskim učiteljstvom nasproti vladi. To stališče člankarja in kranjskega nčiteljstva, ki je menda za njim, je pač različno od onega naäih äovinistov. Prvi ne zavidajo daänemu pastirju zboljäanja gmotnega stanja, ki je v mnogih slučajih isto tako pičlo ali äe slabeje od učite- Ijevega in katero si mora priberačiti na način, ki je za omikanega človeka poni- ževalen in sramoten, marveč zahtevajo od vlade konsekvenco. „Ako si pomagala jednemu stanu, kateri je potreben, po- magaj tudi drngemu, ki je isto ali äe bolj potreben", to je jedro tega postopanja in te pisave. Proti taki nameri ne bode stalno ugovora od nobene strani, pač pa se mora oatro obBOjati zavijanje reanice, hnjskanje proti dnhovačini in ljndskim zastopnikom, sploh zlobno bobnanje, ki ae je vršilo od izveatne strani povodom poviäanja duhovskih plač. Iz obäirnega članka v „Neue Freie Presse" moramo navesti in pojaaniti äe jedno misel oziroma predlog, ki se atavi vladi. Člankar piäe: „Interesi države in cloveäke drnžbe zahtevajo, da se pomaga nčiteljskemu stana ne le moralno, ampak tudi gmotno, kajti le nčiteljstvo, katero ne mučijo ekzistenöne akrbi in od njih olrovane posledice, se zamore posvetiti zvesto in z veseljem svojemu poklicn, natanko spolnovati svoje dolžnosti ter z vsemi močmi delati v povzdigo in raz- cvit äolstva in v prospeh države. Tadi naj država pomaga, če dežela kranjska iz sebe pomagati ne more." Tndi to podpišerno z obema rokama in sn vjemamo s predlogom, naj vlada pomaga kranjskemn ačiteljstvn, če in ker dežela sama ne more. Toda usmiljeni Bog! Ako Kranjci ne morejo več pre- našati bntare, ki bi jim nalagalo zvišanje nčiteljskih dohodkov, kaj naj rečemo k temn pa mi ? Kranjska nalaga za dežel- nizalog, zadeželni šolskiza- log, za dezeine ceste in i n s o 1- ventne bolnike 40% na i z r a v- ne davke in 40% na užitnino odvina, moätain mesa. A pri naa plačuje sežanski šolski okraj za iste potrebačine 160 do 190%, goriška okolica in tolminski šol.ski okraj pa 150 do 160% na izravne d»vke i n 100% na užitnino. Dgovarjalo se bode, da imajo tudi Kranjci poleg deželnih ceat tudi okraj ne, za katere morajo dotični okraji skrbeti, dočim morajo občine nositi bremena za zgradbo, za kurjavo in snaženje šolskih poslopij. Po tem takem bi bilo pričako- vati, da so doklade za posamezne kraje in občine na Kranjskem viäje nego na Goriäkem. Toda temu ni tako tudi če izluäcimo äolske in cestne potrebäcine iz naših okrajevnih oziroma občinskih ra- čunov. Da ne boderno predolgi in mučili čitatelje s tozadevnimi ätevili, hočemo le na kratko navesti, da dosezajo vse do- klade na Kranjskem največ 81% od vaeh davkov, pri nas pa 131'6%. Ta razlika pa ne bi bila äe toli kričeča, ako bi bili pri nas prispevki za äolstvo, za ceste in uboge bolnike jednakomerno razdeljeni po vsej deželi. Žal, da temu ni tako, marveč plačujejo naäi trije slovenski okraji za navedene potrebäcine dvakrat do trikrat veČ nego Gorica in Farlanija. A. A. LISTEK. Opis St. Mavra. „Št. Maver. Krajepisna in zgodo- vinska slika. Spisal učitelj Anton Kutin. V Gorici 1905. Tiskala ,.Narodna ti- ßkarna." Tak je naslov 55 stranij obse- zajočemu spisu, kojega je g. piBatelj na svojo roko dal natisniti kot broäuro v 200 iztisih, a se je pred kratkem zopet ponatisnil v „Poročilu o stanju ljudsk. šolstva v okrajn goriškem za leto 1904—1905." Spis je razdeljen v krajepisni in zgodovinski del. Oglejmo si najprej kra- jepis I — G. pisatelj nas vodi prav uljudno v prijazno selo, ki se nam že od daleč naproti smehlja. Seznanja nas polagoma s krajem, vodi nas na Sabotin ter z njega opisuje čarobni razgled na blizu in daleč. Dalje nam predočuje imenovani kraj v zemljepi8nem, prirodoznanskem in kmetiJ8kem oziru, govori nadalje o zna- čaju Ijud8tva, njega šegah in navadah v cerkvi, äoli in občilih ter s tem zaklju- čuje prvi del. K vsemu tema imamo le malo opa- ziti, kajti, četudi ni vse dovräeno, vendar se bliža dovräenosti. V prirodopisnem dein bi bil opis morda popolnejäi, ako bi bil pisatelj porabil razpravico: „Über den Kalkspath des Valentino- und Ka- tarinaberges und des Isonzoufera bei Görz", katero je priobčil v goriäkem gim- nazijalnem programu I. 1852 Čeh K. Doblika. Takisto bi mu bila gotovo prav doäla tudi razprava naslovom: „Pflanzen- phänologische Beobachtungen für Görz von Franz Kraäan", tudi v gimnazijskem programu 12 1. 1868. Ako ptujci uvažujejo ter navajajo omenjeni razpravi, zakaj bi jih mi ne, zlasti ono naäega domaöina Kraäana? Na vsak naČin je med floro južnosolnčnega pobočja podsabotinskega in med ono severnoosojnega, nele glede raznovr- stnosti, nego tudi glede časnega razvoja rastlin velik razloöek. In to bi bil moral pisatelj povdarjati in prilično tudi z vzgledi pojasniti. Kako je to, da ni g. Kutin čisto nič omenil podzemeljskih vodotokov, ki o deževju vrö iz odprtih žrel kot hudo- nrniki 1 velikim äumom v Sočo ob se- vernem vznožju podsabotinskega grebena? Zažiganje blagoslovljenega oljčja ob hadi uri združeno z mislijo in molitvijo, da bi Bog točo odvrnil, ni samo ob sebi nikakräna vraža. Sicer glej v katekizmu poglavje 0 zakramentih. Pisec teh vrstic, ki je namenil kedaj pisati 0 jezikovnih posebnostih goriäkega okraja, pogreša v tem delu prav težko nekoliko opazek o podsa- botinskem narečju. Sicer pa, kakor re- čeno, je prvi del dokaj marljivo seatavljen. Preidimo k zgodovinskemu dela. Jako nam ugaja razlaganje dru- žinskega imena „Bens", a prav nič pa menenje, da bi se bil Sabotin pre- levil iz Samotina. Saj gre vendar vzpo- redno se Sabotinom Skalnica, „ein ma- jestätisches Wächtepaar des Einganges in'a Isonzothal", kakor lepo omenja A. E. Seibert: „Görz Stadt und Land 1873." Str. 81. V bližini je tudi sorodni hrib 8V. Katarine, torej ni Sabotin nikakor oaamljen. Tukaj ae tadi spominjam, kako je moj pokojni oče, Bog ma daj nebesa, pripovedujoč o velikanih, prilično lepo opomnil, da so bili ti baje toliki, da so z jedno nogo stall na Sabotinu, a z drugo na Skalnici ter da so pripogniväi ee gaeili si žejo v Soči. Mimogrede naj še omenim, da je hrib 8v. Valentina pri vseh goriäkih Slo- vencih znan le pod imenom Sabotin, Bog ne daj torej, da bi hoteli to obče priznano ime pretvarjati. Dobe se tadi nekoliko popačeni priimki tega imena n. pr. Sabadin, in ni izključeno, da ne hrani tudi to ime jednako kakor Bens spo- min na kako staroslovensko božanatvo. „Monte S. Velentino" pa ao upeljali Lahi in Nemci, kojim je narodno ime Sabotin manj znano. A mi jih ne smemo po- snemati. Kar nam g. Kutin pripovedaje 0 nekdanjih Št. Maverskih gospodih, o - Grabnih in Neuhausih,1) je ve- činoma posnel po Czoernigu in Rutarju. Prezrl pa je jako važno Herme- lindino listino, katero sta v Vidmu obelodanila beneäka rodoljuba Trinko in Juäic 1. 1890. Ta listina je bila sestavljena med 1. 1161 in 1169 ter zadeva samo- stanska pobe&tva benediktink v Monastera pri Ogleja. (Dalje pride.) ') Iz rihenberških matrik je razvidno, da so bili Neuhausi v Borodßtvu nele z grofoTsko rodovino Lanthieri-jev, nego celo z obiteljo ri- henborških Urobatov! Kakor sem čital v dotični »mrtvaäki knjigi, je dne 18. jul. 1650 unirla fjlVrillustrissima Dna Dna Barbara nata Nausera uxor Nob. Dni Georgii Friderici Crobath". — Neuhauserjeve so Slovene! popaöeno nazival1 >Naužerje«, takisto so Lahi moäkemu rekali »Nausero«, ženski »Nausera«, ker jim je bilo. težko priimek prav izgovoriti. Pesnik Lorenzo da Ponte jih nazivlja >Nejusi«. Politični pregled. Državnl zbor. V nadaljevani debali o vladni izjavi v petek sta poslaaca Demel in Sommer govorila o jezikovnih razmerah v Šleziji ter sta najodločneje protestirala proti tema, da vlada podpira čeaka stremljenja za slavizacijo. Posl. Demel je odobril etaliače, ki ga vlada zavzema glede revizije zakonov iz leta 1867, parlament mora v tem vprašanju stati za vladarjem. Pozdravil je izjavo ministerskega predsednika, da je vpraäanje splošae volilae pravice možno le tedaj, ko bodo urejene narodne razmere. PobI. Dziedaszycki je izjavil, da so Poljaki vedno za knlturni razvoj Tseh naroduosti v monurhiji ter žele tndi Madjarom vse najbolje. Prepričani so pa, da je ravQO tako v interesa Ogerske, kakor tostranske državne polovice, da ostane ogled države netaknjen. Poljaki hočejo storiti vae, da se država okrepi in ohrani nje vojska. Samo ob sebi je umevno, da se gospodarske razmere, ki teiielje na medsebojnih dogovorih, ne dado enostransko spremeniti. Grof Dziedaszycki je vzel v obrambo dinastijo proti nekaterim govornikor debate, rekši, da ne sme nihče pozabiti, da ni Avstrije možno misliti brez habs- buräke dinastije. Posl. Sasteräiö je glede rpraäanja Tolilne pravice pokazal na nujni predlog, ki ga je njegova stranka vložila glede uvedenja sploäne volilne pravice. Po- zdravil je revizijo nagodbe, ki se pa ne sme izvräiti brez sodelovanja kraljestev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Po gOToru posl. Hofmana pi. Wel- lenhofa, je povzel besedo ministeriki predsednik Gantsch. Ministerski predsednik je zavračal mzne govornike, posebno Pernerstorferja, ter je dejal, da bi nobena avstrijska vlada bolje ne mogla nasproti Ogerski braniti avstrijskih političnih in gOBpodar- akih interesov. Ko je potem med govorom poslanca Schahmaierja galerija demonstrativno ploskala povodom spora med socijalnimi demokrati in kračanskimi socijalieti, je podpredsednik Kaiser dal izprazniti galerijo. Predsednik je priobčil, da je posl. vitez Scaramangä položil svoj državno- zborski mandat. Včeraj je posl. zbornica nadaljevala razpravo o izjavi bar. Gautscha. Prvi je govoril dr. Lueger. Bavil se je najprej z govorom posl. Pernerstorferja, ter odločno zavračal njegove napade na naäega ce- sarja in na nadvojvodinje. Potem je go- voril o Bplošni in jednaki tajni volilni pravici, ki naj se avede na Ogerskern in pri nas Avstriji. V ta namen naj bi se razpustila oba državna zbora, ogerski in avstrijski, in uvedla naj bi se jednaka in sploäna tajna volilna pravica, ne ustanovnim potom. Za njim je govoril česki poslanec Dvorak, ki je žngal vladi B češko obstrukcijo, ako bi se ta dala straäit po Nemcih in bi Čehom ne dala tega, kar jim gre. Posl. Romanczuk je rekel, naj bi vlada izdala poseben zakon, 8 katerimi bi bilo vsem narodnostim za- jamčena jezikovna ravnopravnost. Go- vornik je pozival tudi vlado, da naj ustanpvi prej ko prej rusinsko vseuciliäöe. Skllcanje deželnlh zborov. Danajski uradni list je priobčil cesarjev patent, s katerim se sklicajejo deželni zbori in sicer: gališki, solnogra- ški in češki na dan 10. oktobra, koroški na dan 11. oktobra, nižjeavstrijski na dan 12. oktobra, dalmalinski, šleski moravski in tirolaki na dan 16. oktobra, zgornjeavstrijski in predarelski na dan 17. oktobra, ätajerski na dan 18. okto- bra, bakovinski na dan 24. oktobra, kranjski in goriško-gradiščauski na dan 25. oktobra. Čehl In Nemcl. V Brna so sklicali Nemci v nede- Ijo velik shod, da na njem protestirajo proti ustanovitvi čeakega vseučilišča v Brnu. Vsled tega priälo je med brnskimi Čehi in Nomci do hadih spopadov. V noči od aobote na nedeljo pobili so Nemci vsa okna na poslopja češke teh- niške sole in na poslopjih čeških sred- njih šol. Istotako so Cehi razbili okna na poslopjih nemäkih Sol. Priäio je do spopadov tadi med policijo in med iz- gredniki. Pri vsem tern, d» je pnšel na poinoc policiji poleg jednega bataljona peäcev tadi jeden eskadron konjeništva, bili so T nedeljo med Čehi in Nemci na alicah pogosti spopadi. V nedeljo niso mogli vsled nemirov voziti tramvaji. Ra- njenih je bilo nad 124 oseb, aretiranih pa tadi nad 100. Ranjenih je bilo tadi več policajev. Nemški kazino stražijo vojaki. Objednem pa so imeli ta dan tadi Čehi svoj thod v Brnu, ti pa zato, da zahtevajo ustanovitev češkega vseu- dilišča prav v mesta Brnu. Nemškega shoda, ki se je vräil v nemäki kazini, se je udeležilo do 100 nemških poslancev. Naj- 8rditejše je govoril na njem posl. Pora- tner, ki je ščuval Nemce, naj nastopijo proti čeakemu vseučilišča, ako bi se usta- novilo v Brna, na isti način, kakor so nastopili v Inornostu Nemci nasproti italijanski pravni sakulteti. Vsprejeta je bila resolacija, s katero se pozivljajo nemäki državni poslanci, da se poslažijo vseh, tadi najskrajnejših sredstev, da le onemogočijo astanovitev češkega vseači- lišča v Brna. Dalmatlnsko brodarstvo In nemškl kapital. V soboto je prišla k hrvatakim po- slancem deputacija dalmatinskih paro- brodnih draätev, ki se hočejo, kakor znano, zdražiti. Depatacija je poslance prosila, naj vplivajo pri rainistra za trgovino, da se povodom združenja teh druätev ne zahteva nemäkega kapitala. Pri tamoänjih bankah je dovolj slovan- skega denarja, da se izvede transakcija brez tajega denarja. Polovico akcij no- vega podjetja se odda v Dalmaciji. Hr- ratski poslanci so se radi tega v sobot o popoludne podali k voditelju trgorinskega ministerstva grosu Auernperga, da ma prijavijo želje dalmatinskih parobrodnih druätev. Kriza na Ogerskem. Kriza na Ogerskem je danes glavna točka, 8 katero se ne bavi le časopisje, ampak je tudi glavni predmet pogovorov vseh onih, ki se količkaj pečajo s poli- tiko. Kako se bode ta kriza koneöno re- äila, tega niti oni ne vedo, ki so a to krizo najbolj prizadeti. Za danes pa je skoraj gotovo, da ostane Fejervaryjevo ministerstvo še nadalje na krmilu in da je bo cesar v službi zopet potrdil. V so- boto je bil poklican na Danaj predsednik magnatake ogerske zbornice, gros Albin Csaky, katerega je vsprejel cesar v po- sebni avdijenciji, ki je trajala kake % are. Kaj da sta govorila grof Ccaky in cesar, tega nikdo ne ve in grof Csaky ni hotel tega tudi nobenemu povedati, Le toliko pa se -cdi gotovo, da je C*aky odobraval program, katerega je predložil prejšnji dan Fejervary v dve in pol uri trajajoči avdijenciji cesarju. Grof Gaaky je namreč povedal svojim znancem, ki so bili radovedni, kak namen in aspeh da je imela avdijenca, da ga je cesar k sebi le zato poklical, da zasliši tadi njegovo mnenje in njegove nasvete glede resnega položaja na Ogerskem. Objednem pa je grof Csaky tudi pristavil, da je vzel cesar njegove informacije na znanje ter rekel, da jih bode tudi uvažoval. Ker je zdaj gotovo, da ostane grof Fejervary na kr- milu, je torej tadi skoraj gotovo, da se je nasproti cesarju tadi grof Csaky izja- vil, da odobruje Fejervaryjev program. Glavna točka Ffjervaryjevega programa pa je, razpustitev sedanjega državnega zbora ter izvedba novih volitev na pod- lagi novega volilnega reda. Kak da bode ta novi volilni red, ni še znano. Neka- teri pravijo, da se ne apelje sploäna in enaka volilna pravica v pravem pomena besede, ampak da se volilna pravica le razširi, tako da bode omogočila vsem na Ogerskem živečim narodnostim po- slati v državni zbor primerno število zastopnikov. So pa drugi, ki menijo, da Be avede sploäna in enaka volilna pra- vica, nikakor pa ne tajna. Kdo da ima prav, o tem nas bode prepričala najbli- žja bodočnost, kajti že dne 10. t. m. bode ORoda sedanjega državnega zbora odlo- čena in razpis novih volitev sledil bo itak kmaln po razpnsta istega. Za danes so se pripravljale v Budimpoäti hude stvari. Somiäljeniki koaliranih strank, načelujim dijaki, nameravali so namreč prirediti tem strankam oziroma njih zastopnikom ve- likansko bakljado, katere se je nameravalo udeležiti mnogo tisoč oseb. Socijalni de- mokratje, katerih se bi zbralo ta dan mnogo tisoč v Budimpeäti, pa so nameravali pri- rediti protidemonstracijo. Da bi se vse to mirno izvräilo, ni bilo skoraj verjeti, ampak verjetno je bilo, da pride nocoj v Badim- peäti do osodepolnih krvavih spopadov. In ravno zato je policija prepovedala bakljado in tadi protidemonstracijo so- cijalnih demokratov. Z budlmpeštanskega vseučllišča. Deputacija vseučiliščnih slušateljev je prosila rektorja, naj odslovi z vseuči- lišča socijalistične slušatelje. Rektor je odgovoril, da ni nobenega povoda, da bi se proti korna, ki je socijalec, drugaöe postopalo, kakor proti drugira. Čudi se, da kaj takegtf zahteva mladina, ki se navdaäaje za svobodo. Rektor politehnike je pozfal mladino, naj se ^uva na- silstev in naj bo mirna. To zahteva nje lastni interes. Odllkovanje avstro-ogersklh vojasklh ataiejev. Cesar je podelil avstro-ogerskim atašejom : podpolkovniku Maksu Csicse- ! ricsu pl. Vassany-ja in stotnikoma prvega razreda Adal. Dani pl. Gyarmati in grofa Stanislava Szeptickema, ki so bili na bojišču v Mandžuriji, red železne krone 3 razreda z vojno dekoracijo. Ruskl vjetnlkl na Japonskem. Kakor je izvedela „Petrogr. brz. agentara", je ruska vlada posredovanjem Francoske protestirala pri japonski vladi glede položaja raskih vojnih vjetnikov, katere so japonska sodišča radi posku- äenega bega obsodila v ječo, dočim bo v Rusiji take prestopke kaznovali discipli- narnim potom. Wltte in Komura. castna doktorja prava. Iz New-Yorka poročajo, da je vse- uöiliäce v Kolumbiji podelilo Witteja in Komuri časten naslov doktorjev prava. Domače in razne novice. Komur tiee! — Z zadnjo žtevilko dovršili smo tretje četrtletje t. 1. Pregledovaje svoje knjige pa smo našli, da je še dosti naših gg. naročnikov, ki niso poravnali na- ročnine za tekoče leto in nekateri celo za prejšnja leta. Prosimo torej dotičnike, da se nas vendar uže en- kral spomnijo ter nam blagovole zaostalo naročnino kmalu poslati. Obnem tudi prosimo naše prijatelje in somišljenike, da blagovole" naš list širiti ter nam novih naročnikov pridobiti. Upravništ vo. Cesarjev gud. — Jatri obhajali bodemo god naäega presvitltga cesarja Franca Jožefa I. Ob 10. ari bo v stolni cerkvi slovesna sv. maäa, katere se bodo udeležili razni dostojanstveniki civilnih in vojaških oblastij. Ob 8. uri in pol zju- traj pa bo v cerkvi sv. Ignacija vojaška maša. Nocoj ob 8. ari zvečer svirala bo po mestu vojaäka godba. Nevarno boliui. — V soboto se je raznesla govorica, da je sovodenjski vikar preč. gosp. Alojzij K o v a č i č amrl, in neki takajšnji italijanski list za- bilježil je to govorico kot resnično. Ka- kor smo poizvedeli pa preč. g. vikar ni še mrtev, ampak je le prav nevarno bo- lan. V petek po noči je brahal kri, vsled cesar je nastala omenjena govorica. — Bolnika priporočamo nj ego vim dabovnim sobratom v pobožni „memento". Imeaovanja. — Tržaški namest- nik je imenoval namestniäka kance- Ü8ta Mihaela Bobek in Franceta Če- bokli okrajnima tajnikoma. Prvi pride iz Trsta v Poreč. Za namestniška kancelista pa sta bila imenovana strojevni mojster c. in kr. mornarice g. France Da min in orozniäki strazmeäterg. France Gregorčič. Prvi pride k okrajnema glavarstvu v Gradiače, drugi pa k ok- rajnemu glavarstvu v Gorico. Prcineščenje. — C. kr. primorsko nadsodišče je kancelista g. Joaipa Š a j i n o premestilo iz Trsta v Pazin, kancelista Alojzija Negri pa iz Pazina v Traf. Pogreb poslanca Žičkarja. — V soboto je biio truplo poslanca Žičkarja v cerkvi Piaristov blagoslovljeno. NavzoČi so bili rninistri Pientak, Kosel, Randa, voditelja ministerstev Bienerth in Auer- sperg, predsednik zbornice Vetter z obema predsednikoma in mnogo poslan- cev. Truplo je blagoslovil poslanec dr. Stojan. Truplo so prepeljali v domovino Žičkarjevo v Videm na Štajersko. „Figovo žganje dovoljeuo." — Pod tem naslovom prioböil je „Slov. Narod"' in za njim tržaaka „Edinost"' to-le notico: „Finančno ministerstvo je do- volilo za letos žganje iz fig pod navad- nimi pogoji. Potegnil se je za to zadevo državni poalanec Gabržček.'' Sodeč po ti notici mislil bi vsakdo, da se ni za to zadevo nikdo izmej poslancev brigal, razan poslanca Gabračeka, in da je bila prepoved, tičoča so napravljanja žganja iz fig, vzdignjena le vsled Gabprščekovega prizadevanja. Da bodo pa naši čitatelji izvedeli, koliko zasluge ima pri tem po- slanec GabršČek, zdi se nam potrebno v oöigled ti pristranski in šarlatanski reklami „liberalnih*' listov v prilog svojih poslancev, pojasniti nekoliko to zadevo. Ko je bila naznanjena dotičnim župan- stvom prepoved sinančnega ministeratva | z dne 21. avguata 1905 St. 56.658, vsled ! katere je bilo prepovedano kuhati figovo I žganje, obrnil se je vipavski žnpan s privatnim pismom na državnega poslanca g. dr. Žitnika, ki je bival kot član stal- nega obrtnega odseka na Danaju, s proä- njo, naj bi ta pri finančnem ministerstva posredoval, da bi bila ta prepoved pre- klicana, ker bi inače valed nje vipavski poseslniki, ki so pripravili že fige za žganjp, premnogo trpeli. Poslanec dr. Žitnik podal se je, ko je prejel pismo, koj k dotičnemu referentu v finančnem ministerslvu in mu vso to zadevo pojasnil. Ker mu je pa referent omenil, da se ne nahaja pri ministra še nobena toza- devna pismena nloga, je poslanec dr. Žitnik dotično prošnjo sam spisal in se tudi nanjo podpisal, priloživši ji objednem privatno pismo vipavskega župtvna in je vse to izročil na zapisnik finančnega mini- sterstva. Vsled teprošnje izdaloje iinančno ministerstvo že dne 21. septembra t. 1. na podrejeno linančno oblast na Kranj- skem odredbo, s katero je dvanajsterim vipavskim občinam, ki so bile v prošnji in privatnem pismu navedene, dovoljeno, da 8mejo v njih tudi letos posestniki ka- hati žganje iz fig. — Naše občine so pa v dosego iatega namena nastopile drugo pot. Vložile so namreö svoje tozadevne proänje pri goriäkem deželnem odboru, ki jih je potom finanönega ravnateljstva v Trstu 8 priporočilom, da se jih vsliši, poslal na slnančno ministerstvo na Dunaj. Da bi imele več uspeba, stavil je v državnem zbora poslanec dr. Gregorčič tadi tozadevno interpelacijo, kar smo že v zadnji ätevilki našega lista omenili. Mi 8icer ne vemo, ali je finančno mi- nisterstvo dotične proänje že reäilo, pre- pričani pa smo popolnoma, da ne bode nikakor delalo razlike med vipaväkimi občinami, katerim je kahanje žganja iz sig že dovolilo, in pa med našinai obči- nami. S tem pa nočemo trditi, da ne bi bil tadi poslanec Gabräcek stavil slične interpelacije, ker nam ni dotični državno- zboraki zapisnik na razpolago. Na vsak način pa je flnančno ministerstvo dovo- lilo kahanje žgnnja iz sig äe predno se je za to prizadeval poslanec Gabršček, namreč äe predno je priäel on na Danaj, in je torej pravo pravcato äarlatanstvo, ako se sedaj bobna v svet: Finančno mi- nisterstvo dovolilo je na prizadevanje poslanca Gabrščeka kuhanje žganja iz lig. Srboritost. — V predzadnjem äte- vila je priobčila „Goricak< članek z na- slovom „Naäim okr. äolskim svetom v preudarek", na kateri odgovarja nekdo v „Sočiu od zadnje sobote. Pisec trdi v onem članku, da je bil namen onemu članka zabraniti ali vsaj štediti celo pri kurjavi v äoli, dasi nismo o tem niti be- sedice zinili. Mi smo le naglaäali, da se izda za kancelijske potrebsöine, kurjavo in snaženje šolskih poslopij v treh slov. äolskih okrajih 20.670 K, v dveh itali- janskih pa le 12.963 K ter da se bode hotelo od izvestne stvari to zagovarjati tako, da pri nas se rabi mnogo več za kurjavo nego v mesta in Farlaniji. P i- sali smo, če bi bil tak izgovor kje opra - vičen, bi bil za tolminski okraj, kjer je zirna najkratejäa, a ravno tarn znaä a ta postavka le 4019 K, dočim se izda v isti namen v goriäki okolici 11.257 K, kar bi bilo neopravičeno z ozirom na milo podnebje v naäi okolici. A radi tega zavijanja naäe trditve ne bi prijeli za pero ter dopisnika „Soče" odgovarjali; toda kar isti dalje piäe v označenem članku, je kar naravnost frivolno, zoper to ni mogoče molčati. Čaj, ti slovenski kmet, kako mo- druje nadalje v ,.Soöi" ta srboritež! Mi smo s ätevili dokazali, da naäi trije slovenski šolski okraji so izdali za äol- ske potrebžčine, ki ne pridejo uöiteljstva v korist, leta 1903-0* skupaj 120.553 K, dočim sta poravnala dva italijanska okraja jednake potrebščine s 37.606 K ter smo priporočali naäim zastopnikom v okr. äolskih svetih na to stran isto varčnost, katero gojijo že leta in leta njibovi to- variäi v Farlaniji. A kaj pravi k tema dopisnik v „Soči" ? Še to bi manjkalo, da bi na i okr. äolskl sveti posnemali Italijane v varčnosti! To je slaba stran italijanskih äolskih zastopnikov, naäi za- stopniki naj se ozirajo rajäi na njihovo lepäo stran. Ti so dovolili v mestu, ka- tero krije vse zadevne äolske potrebäcine, a 13% na izravne davke, učiteljstvu po- viäanje plač po načrta ačiteljskega dru- ätva. To storite tadi Vi slov. zastopniki! Poviäajte doklade naäim okrajem, ki zna- äajo do sedaj za äolstvo od 70% Jo lOO'/o, äe za kakih 15 do 20%, tako da bodo znaäale zanaprej 85 do 120% ! Če dodamo äe, da uredniätvo „Soče* je sicer sprejelo dotični član^k, a od- klonilo odgovornost za take nasvete z opazko, da je članek pisan izven aredni- ätva, smo ozaačili dovolj frivolnost do- pisnikovo. A. A. Razglas. — Pri dragem srečkanja obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000 000 krön, katero se je izvräilo 2. oktobra v deželni hiäi, so se izsrečkale: obveznica ät. 258 v zneska 2000 K „ 200 „ „ 1000 . « 127» „ 1000 „ „ 243 „ „ 200 . ,. 55 „ „ 200 „ Te obveznice izplača deželna bla- gajna od 1. januvarja 1906 naprej v polni i i enßki vrednosti proti pridržka dotičnih obreznic in do 1. janararja 1906 äe ne zapadlih odrezkov. Prepeljnli so v tuk. zapore dorn- beräki orožniki železniSkega delavca Lovrenca Siviglio in Ivana Modofarija, oba iz Kalabrije, ki sta pa bila na dein pri boh. železnici blizu Dornberga. Na Bumn Hta, da i>ta izvräila neko tatvino. Iz Dornberga nam pise vinogradnik: Po gorenji Vipavi so večinoma že po- trgali, tu in v dolenji pa srao äele za- <5eli s tem tednom. To je veselje po bre- govih! Pa «aj se ljudje lahko veaelijo, imajo pač dobro letino. Pravijo celo. da ni bilo take letine od leta 1893. Trndili so se 8icer mnogo, a sedaj je vse po- zabljeno. Rosa je mnogo nagajala, škro- pili pa 80 mnogo, le ta pa tarn se vidi malo Iintja poparjenega. Grozij« je do- zorelo dobro, zdravo je tudi, drugače bi bilo pa<5 bolj gnilo v takem vremenu. Imeli bomo torej moät jako dober. Da bi le kmalu oživela naäa namerovana „Kme- tijska zadruga" ! Gotovo bomo potem mnogo lažje oddajati svoj pridelek, kar gre sedaj precej težavno. Naj pridejo vendar pogledat knpci in pokaäat. Vino je dobro, cena je letos nizka. Ntijdenl denar. — UČenca 13-letni Karol Fonda in 13-letni Ferdinand Herman ata naäla v nedeljo zjutraj na Fran Josipoeem tekaližču nekaj denara, in sicpr prvi zlatega, drugi pa papirna- teg». Oba sta oddala denar na tuk. policiji. Velika tatvina. — V noči od petka na soboto so neznani tatje okradli lastnico prodajalnice zlatnine, nahajajočo se v ulici Ciserma. OJnesli bo zlatnine in drugih dragocenih predmetov baje za kakib 10.000 K vrednosti. Razmetali so bajo vae po prodajalnici, all najboljäi plen naSli so v železni skrinji, katero so prav lahko odprli, ker so naäli v klju- čavnici dotične ključe. Tatje bili so, kakor piše neki list, zelo izbirčni. Vzeli ao baje samo pravo zlato in prave bißere. Pozlačene predmete in ponarejene bisere in ostale reči so pa pustili. Priäli so v prodajalnico z ulice b pomočjo vetriha. Delali torej niso mnogo Sandra, kajti inače ališati bi jih moral vojak, ki je pri vojašnici le kakih 20—30 m oddaljen od prodajalnice vedno na straži. Neprevidnost. Dvanajstletni dečko Avgnst Merlak, stanujoc" v nlici Iscur St. 7, je našel še ne porabljeno patrono, po kateri je zadel tolči s kamnom. Patrona se je vsled tega razpočila in je nepre- vidnega dečka tako ranila, da so ga mo- raii prenesti v bolniänico. Pretep. V Volčjidragi so ae v ne deljo popoludne atepli v neki krčmi, kjer so preveč pili, Jože Nemec in Iran SiliÖ sta tako hudo namlatila nekega Kranceta Srebrnjaka iz Št. Mihela pri Postojni, da je priäel revež vsled tega baje ob slnh. Orožniki so spravili pretepaöe pod ključ. Nesreča. — Mizarski mojster Fran Šuligoj iz Grgara, a stanujoc v Gorici v Vrvaraki ulici St. 9, apravljal je včeraj vino v lastno klet. Pri ti priliki zdrsnilo se ma je na mokrem tramu, po katerem so valili »ode, in padel je na t a. Za njim pa Be je zavalil tadi sod ter ga tako haio poškodoval na desni nogi, da so ga morali prepljati v bolniänico. Ilazpis službe otroške vrtnarice. — Na otroškem vrtcu Družbe sv. Giri- la in Metoda v Ljubljana v Pevmi pri Gorici se razpisuje služba otroäke vrt- narice. Prejemki so: plača letnih 600 K in prosto stanovanje. Brezkolekovane prosnje naj se pošljejo najdalje do 15. oktobra 1905 pod naslovom „Vodstvo družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani." Službo bo nastopiti z dnem 1. novembra 1905. Proänje, ki so bile že doposlane vodatvu za to mesto, so se pridržale. One kompetentinje, ki bo se jim vrnile prosnje za vrtnaričino slnžbo na Savi, nt;j nam naznanijo v navednem pismu brez prilog, <5e žele priti v poätev za Pevmo. Brezsrcen hlsui gospodar la hud« poHledlce njegove brezsrčnostl. — Upokojeni Brednješolski profesor An- ton Budinič je posestnik hise it. 5 v Vrdeli pri Trstn. Poleg drugih dražin je Btanovala v ti hiäi tndi drnžina 34 let- nega policaja Vitorja De Nipotija. De Ni- puti imel je 5 nedoraslih otrok, ki so pa bill äe precej živahni. Njih vpitje, ko so se med seboj igrali, ni pa ngajalo drugim stanovalcem, in ti so znhtevali od profesorja Badiniča, da odpove sta- novanje De Nipotiju. Badinič je to sto- ril in sicer sodnim potom. V soboto predpoludne je priäel vsled tega sodni aluga k De Nipotijevim, ko ni bilo oče- ta doma in zahteval je od De Nipotije- ve žene, da se koj izseli iz stanovanja. /De Nipotijeva žena, ki se nahaja prav blizu poroda, prosiU je sodn^gja slugo, naj počaka vsaj toliko časa, da so vrne njen mož, ki je bil takrat v slažbi, do- mov. Ti prošnji je sodni slaga ugodil. Ko je priäel čez nekaj časa De Nipoti domov in ko ma je sodni sluga povedal, zakaj se gre, podal se je De Nipoti koj iskat drugo stanovanje, katero jo po daljäem tekanju tadi naäel. A to stano- vanje bilo je prazno äele v nedeljo. De Nipoti podal se je k hišnemu gospodarja in ga prosil, naj bi ga vaaj v soboto pustil še na stanovanja. Ta pa ni hotel o tern ničesar sliänti in je v enomer vpil, da mora De Nipoti koj iz stanova- nja. Konečno poprosil je De Nipoti hiä- nega gospodarja prof. Badiniöa, naj bi ma dovolil vsaj par ur časa. da poišče «ebi in svoji družini prenoöiäca. Pa tadi to prosnje ni hotel Badinič vslišati, marvel vpil je na De Nipotijem, da mora koj izprazniti stanovanje. Taka brezsrčnost pa je na De Nipotija tako mogočno vplivala, da je postal besen in v ti bea- nosti pograbil je revolver in začel stre- Ijati na Badini^a. Badinič zbežal je v spalnico svoje hčere, a De Nipoti stre- ljal je v svoji besnosti še vedno za njim, četudi ga ni videl več pred seboj. Oddal je pet strelov in jeden teh zadel je BudirJča v hrbet Da Nipotija so se- veda zaprli, Budinič pa se ne nahaja v smrtni nevarnosti. 0 De Nipotiju pišejo tržaški listi, da je bil inteligenten člo- vek in tadi sploh poštenega vedenja ter usmiljenega srca. Trdosrčnoat pro- feBOrjeveva pa ga je spravila ob pamet in v takem daševnem razpotoževanja storil je to, kar je storil. Razplsane učiteljske shr/bc. — V koperskem šolskem okraju je stalno popolniti sledeča učiteljaka mesta : a) Se 8lovenakirn nčnim jezikom: I. mesto nadučitelja II. plačilne vrste na ljudaki Soli v Lazaretu ; 2. mesto pod- uöiteljice na ljudski fioli v Lazaretu ; 3. mesto učitelja-voditelja III. plačilne vrste na enorazrednici v Predloki ; 4. mesto učitelja-voditelja III. plačilne vrate na Bnorazrednici v Crnotiča; 5. mesto uči- telja-voditelja III. plačilne vrste na eno- razrednici v Kubedu ; 6. meato učitelja III. plačilne vrste na trorazrednici v Oapu. b) Se slovenskim učnim jezikom in italijanskim kakor predmetom : 8. mesto nadučitelja III. plačilne vrste na dvorazrednici v Marezigah; 9. mesto učitelja-voditelja III. plačilne na eno- razrednici v Krvavem pctoku ; 10. mesto podačiteljice na dvorazrednici v Šmarjah; II. mesto podačiteljice na dvorazrednici v Marezigah. S temi mesti je zdražena plača, ki je določena v deželnem za- konu od 9. oktobra 1901, br. 35. Prosilct za mesta učiteljev-voditeljev in naduči- teljev morajo tadi dokazati vspoaobljenje za nadomes(no podačevanje veronaaka. Pravilno opremljenje prosnje vlagati je predpisanim potom na c. kr. okrajni šolski svet v Kopra najdalje 4 tedne po tretjem razglasa v službenem lista. Družba sv. Clrila In Metodlja v Ljubljaui vse in svojim podružnlcam in častltim soiniSljeulkom. — Prva slovenska domača pivovarna „G. Aaer- jevi dediči v Ljabljani" je sklenila z naäo družbo pogodbo, glasom katere se je zavezala, da bo od vsakega zvarjenega hektolitra piva gotov prispevek plačevala naši družbi. ^e danes je naäi dražbi zagotov- Ijen lep stalen dohodek iz prodaje tega piva, ki se bo varilo le naši drnžbi na koriat. Le-ta prispevek bi se pa lahko podvcijil in potrojil, ako bi vse naäe častite somišljenice, vsi naši cenjeni podporniki storili tadi ta svojo narodno dolžnost. Da je pivo, ki obeta lepe dobičke naäi družbi, v reanici dobro, res tako, da lahko vzdrži konkarenco z vserai tajimi izdelki, dokažemo najlažje, ako navedemo priznanja, s katerimi je bilo to pivo dosedaj odlikovano. Evo jih dobesedno : I. Conconr8 Calinaire d' Alimentation et d' Hygiene (Jardin des Taileries, Paris 1904): najvišje darilo „grand prixu, častno diplomo in veliko zlato kolajno. II. The International Sports and Games- Exhibiton (Grystal Palace, London 1904): „grand prix1*, častno diplomo in zlato kolajno. III. Expositien Universelle de Liege 1905 (svetovna razprava v Lijecu |Lüttich], katere ao se adeležile največje pivovarne): srebrno kolajno. Rakor pa to pivo konkurira glede kabovosti, prav tako pa tadi konkurira glede cene nasproti sovrstnim tujim iidelkom. Roma ni znano, da podpirajo tuje- jeziöne pivovarne nam nasprotna dra- štva, in vsakdo, ki äiri danes piro takih tujih pivovaren, koplje lastnema naroda grob, ker neposredno podpira nam na sprotna dru^tva. Dolžnost vsakf»ga zavednoga Slo- venca pa je, da podpira obratnbno dru- štvo slovenskega nnroda — naäo dražbo, katere stroški naraščajo od dne do. Greh je pa njegov, öe s slovenskim denarjem podpira tuja obrambna druStva, katerih delovanje hoče uničiti naš slovenski rod. Kdor podpira naäo družbo tern na- činom, da rabi le blago, ki je naäi družbi v korist, — ta ne troäi radi tega niti vinarja več, zagotovlj» pa na^i dražbi stalnih dohodkov. Ker gg. gostilničarji navadno pred novim letom sklepajo s pivovarnami ivoje pogodbe za prihodnje leto, obrača se podpisano vodstvo do svojih coTJenih podražničnih načolste^ s pro^njo, da pi- verijo enema izmed svojih ČČ. manda- tarjev, oziroma mandataric nalogo, da vpliva na gostilničarje v avojem okraja, naj so odločijo le-ti za to, da bodo od- slej točili le ono pivo, ki je nasi dražbi v korist. Obenem pa se pozivljemo do vaeh Blavnih narodnih draätev, do vseh ce- njenih rodoljabov in do vsoh zavednih slovenskih go.-Uilničarjev, da avažajejo to našo prošnjo ter ji povsod pripomo- rejo do vspeha. Domorodne gostilničarje pa prosimo §e posebej, naj se o sklepanju novih pogodeb glede zalaganja piva za prihodnje leto ozirajo v prvi vrsti na tvrdko „G. Auerjevi dediči, pivovarna v Ljubijani" ki je zadnje case tadi zelo povečala svojo pivovaruo in jo opremila z naj- modernejSimi in najboljšimi stroji in ki se bode vsikdar radovoljno odzivala po svojem zastopnika na cenjena povubila, oziroma naročila. Ljubljanski socij&lci protl ba- ronu GautBchu in protl dr. Tavčarju. — V nedeljo so imeli Ijabljanski soci- jalci v „Narodnem Domuu v Ljubljani shod. Na dnevnem reda je bila točka: Baron Gaatsch in volilna reforma. Na- padali so pri ti priiiki hudo barona Gantscha in se podali po shodu pred poslopje deželne vlade, kjer so proti vladi demonstrirali z žvižganjem in vpitjem. Ravno tako podali so se tudi pred sta- novanje dr. Tavčarja ter mu priredili tam sovražno demonstracijo zaradi tega, ker ae je v državnem zbora izjavil proti splošni in enaki volilni pravici. Načelatvo deželne zveze kraiij- gkih obrtnih zadrug je v svoji seji dne 28. t. m. sklenilo prirediti v nede- ljo dne 15. oktobra v Ljubljani javen obrtni shod. Na shodu bode poročal dr- žavni poslanec dr. Ig. Žitnik o novi obrt- ni reformi. Druga točka dnevnega reda bode razgovor o delavski zavarovalnici proti nezgodam, in tretja, da se popol- noma ustavi obrtno delo v prisilni delav- nici. Glede tega shoda se že danes opo- zarja vse obrtnike in prizadete kroge delavske zavarovalnice proti nezgodam in se iste obenem prosi, da blagohotno razne podatke poäljejo načelatvu obrtne zveze kranjakih obrtnih zadrug. Blagoslovljenje cerkve sv. Vln- cencija Pavljanskega. — V nedeljo zjutraj ob 9. in pol je tržaški äkof dr. Nsgl blagoslovil novo žapno cerkev sv. Vincencija Pavlanskega v Trstu. Trg pred cerkvijo in soaedne hiäe so bile tern po- vodom primerno okraäene z zelenjem in zaatavami. Odhod domobranskega polka v Pulj. — V soboto ob 6. in pol uri zjatraj ao zapaatili Trst stab polka, prvi batalijon, nadomestna batalijonska eskadra pešpolka deželne brambe ät. 5, potem dopolnilno okrajno poveljnižtvo deželne brambe. Italijani In Slovani v Istrl. — Danajski liati poročajo iz Trsta : Itali- janski isterski poslanci so sklenili, da se ne adeležujejo več sej, ako pozdravi vladni zastopnik deželni zbor tudi v slo- venščini, kakor je atoril zadnjič. Či Ita- lijani to izvräe, bodo morali zopet odgo- diti zasedanje isterskega dež. zbora. Požar v Ratečah. — V petek po noči je v Ratečah na Gorenjskem pogorelo petdeßet his. Zgorelo je tadi mnogo ži- vine. Gasilci so prihiteli iz Rranjske gore, Podkorena, Bele p^či, Trbiža. Vo- jaki, ki so dospeli iz Trbiža, so reäili po- lovico vasi in cerkev. Eaa ženaka je strahu umrla. Nesreča na lovu. — V nedeljo 24. t. in., sta Sla na lov Janez Poväe iz Zagrada in njegov tovariš Orešnik iz Klenovika v mokronoäkem okraju. Šla sta proli Bojnika. Ko ata prišla v goz 1 blizu Otavnika pri Hojniku, je zaslišal Janez Poväe neko skovikanje v grmovju. Priblizaväi se onernu kraja je slišal žgolenje raznih ptičev in videl, kako se zaletavajo v kraj, odkoder se je čalo skovikaaje. Opazil je tadi v grmovju neki predmet. Misleö, da mora biti sova, pomeri ter Bproži. Paška poči — zadel je, ali ko prido pogledat, k^j je ustrelil, ima pred očfni strafen prizor. Na tleh 89 je pre- obračal in s smrtjo boril 80 let stari prt'uftitkar, tMkozvani Kočevar iz Otavnika, kut<-ri jt» turn na čoviak ptiče lovil. Nesrečnifc jo bil zadet v glavo, iz Cesar se da sklepati, da so ni dolgo boril a smrtjo. Ko je JUnez Poväe vid-il, kaj se je zgodilo, je ^oved* vho p>puUi ter bežal domov. Nijprei je skleail o tem popolnoma raolčati. Ko pa starega Ko- čevarja ni bilo od nikoder, se je začelo na vse kraje poizvelovati in zdaj Pov- äetu ni dala več vest mira; sei je drago jatro in povedal Koöevarjevi höeri, kaj se jn zgodilo in potem se je sam prijavil sodišču v Mokronoga. Slovenski abiturjentje ! — Težka je borba večina sio/ensfcega dija^tva na vseuöiliäca za trdi krah, ki ga je a sol- zami; a Se težji je boj, ki ga bije za ideale, katere mu preti iztrgati vsak- danjost. V tem boja naj ga podpira akademično druätvo. Troje akademičnih draštev vaa vabi v svojo sredo. Liberalcem in radikalcein je narodnost v s e, vsi so proti veri. Liberalci odkrito in možato, radikalci hinavsko. Kat. narodov dijaätvo se de- jansko zaveda svoje slovenske narodnosti; prešinjeno narodnega duha se tudi za- veda, da je katoliäko «vetovno prepri- čanje najdražji zaklad, ki nam ga je iz- ročila slovenska mati. Ta dva bisera ohraniti v nas nepokvarjena je zadaöa slov. kat. akad. draatev: „Zarje" v Gradcu in „Danice" na Dunaju, ki zove s tem v svojo sredo vse, ki se äe niso odtujili svetovnemu nazoru svojih dedov. S tema idejama je dano naäe sta- liäöe tadi v demokratičnem ozrira. Dra- ätvo navaja člane k neamornema dela za kulturni prospeh vseh slojev naroda. Mi javno zastopamo naöelo, da sta vera v Boga in veda sestri. Rajti Hjg je resnica, cilj vsake vede, vsakega spo- znanja je resnica, torej si vera in veda ne moreta nasprotovati. Vedno smo pripravljeni z nasprot- niki naäih nazorov skupno delovati v narodnih in stanovskih vpraäanjih. Ako ae zlorabi naäe ravnanje, idemo preko njih po začrtani poti. Ne sodite nas po izjavah naäih na- sprotnikov. Pridite in poglejte ter sodite druätvo po tem, kar je v njem stalnega, to je program. Naä temelj je trden, naä program jasen; zato nas ne straäi delo in trad, ki nas dovede do zmage. Z Bogom za narod ! — Za odbor „Danice": Stad. phil. Mirko Boziö, t. ö. podpredseduik; Stad fxp. akad. France Miklavčič, t. č. blagajnik. Celjkim Neraceui se slabo godi. — Zadnja „Vahtarca" zdihuje in tarna, da 86 Slovenci hočejo na vsak način na gO8podarakem polju osamosvojiti in no- čejo nič več kupovati pri nemčarskih kramarjih. Vse Nemce pozivlja, naj pod- pirajo samo nemäke obrtnike in trgovce ceä, da se gre za obstoj ali pogin celjskih Nemcev. Ako bi torej vsi Slovenci iz- k jučno upoätevali gealo: „Svoji k svoji!" bi bilo kmala izgubljeno „nemäko" Celje, kar že Nemci sami uvidevajo ! Latlns^ina na realkah. — Na re- alkah v Ivančicah in v Lipnika so za- četkom novega äolskega leta vpeljali latinski jezik. To bi bil — kakor piäe „Politik" — prvi korak, da se vse arednje äole izpremene v realne gimnazije, Glagulski misal. — V tiskarni de propaganda Fide v Rimu je bilo mino- lega mesecu dotiskano novo izdanje gla- golskega misala. Zaderski nadäkof je prejel potrebne iztise za zadarsko nad- äkolijo in za druge dalmatinske škoiije. Zidarska naJäosi)slca karija je obeloda- nila poseben oglas, v katerem priporoča dahovnikom, ki služijo sv. maäo n« sta- rosJovenakem jezika, da nabavijo čim prej novo izdanje omenjenega misala. Važua iznajdba. — Že dolgo so se delali poizkusi, kako bi bilo mogoöe nele brzojaviti v daljavo besede in örke, ampak potom elektrike tadi prenesti razne rokopise, načrte in slike. Sedaj je angleäki inženir H. C Braun ponudil angleäkema ministerstva za poäto in brzojav na pregled in poizkas nekak stroj, s pomočjo katerega je mogoče po- slati popolnoma originalne podpiae in sploh rokopise v daljavo. Pravijo, da s poinočjo tega aparata lahko v pol are pošljejo fotografijo kakega zločinca naj- manj 300 policijskim aradom. Aparat se nazivlja „elektograf4 in je tako eno- staven, da tadi dete lahko ž njim dela. Zvezati ga je mogoče tadi s telefonom in brzojavom. Velike važnosti je za trgo- vino, ker se podpisi lahko dobe po njem kakor originalni, ki imajo veljavo za razna izplačila in naročila. Vezuv vedno bolj bljuje. — Iz njegovega žrela leti goreöa zmes 300 metrov viaoko. Lava teöe a hitroitjo 1000 metrov v eni uri. Narodno gospodarstvo. Iz gnilega. grozdja dobiš še dobro vino, če ga na sledeči uačiii pripraviš: Grozdje, ki si ga potrgal vrži kar v stiskalnico ter most kolikor niogočo odtisni. Ta most deni v sod, ki si ga z žvepleiiim diniom močno zapuha!. Med vlivanjem mošta v sod, tega [tti pa tarn stresi, da bo most plonkal in se nasrkal žveplenega dima. Ko cteneš v sod do polovice mošta, zažvepiaj ga vdrugič in nato napolni. Žvepleni dim (žveplena so- kislina) zabrani moštu vrenje in zato se bo kmalu vsa nesnaga in tudi one glive, ki so prouzročile gnitje, vlc^la na dno posode. Most se toraj včisti. Ko si to dosegel, odtoči most v drugi sod ter dodaj mu drožja od najboljšega vina, ki bo prouzročilo polagoma vrenje. Ke- dar pretakaš pride naj most čim bolj v dotiko s zrakom Če je most iz čniega grozdja, deti ga moraš .na dobre črne tropine. „Nar. G." Koča za shrambo zelenjave po zimi napravi se z majhnimi siroški na sledeči način: Na najbolj solnčnem kraju, Če mogoče pod kakim zidom izvrže se približno 1 m globoka jama. Dolgost in širokost te jame odvisi od velikosti koče, ki jo hočemo imeti. Po sredi nad to jamo postavi se približno 2 m visoka greda, ki se pritrdi od zadej na močan steber, spredaj pa na dva stebra,.ki sta zbita v „škarje". Od vrha zemlje nasloni se na to gredo nekoliko stebričev, ki se pogrnejo ali s starimi deskami ali pa z vejevjem. Vrhu te strehe denemo še za kakih30 cm na debelo slame ali listja in nato še neko- liko izkopane zemlje. Zadej je zatakniti kočo z dvojnim vejevjem, nied katero se napešta listje, spredaj pa je pustiti med stebrama, zbitima v škarje, vrata, ki se zataknejo z deskami. Pred vratmi na- praviti je stopnice, da se pride lažej v kočo. Okoli koče napraviti je majhen jarek, po katerem voda odteka. Tako napravljena koča je precej gorka in služi osobito za shrambo korenstva, še- lina, najboljše pa za poganjanje 2imskega radiča. Seveda je deti pod tega prej r°koliko konjskega gnoja, ki napravlja \ . o ^orkoto. „Nar. G.M L..crusl^^r >^^r ^~v ¦w^r ^>r ^rvr ^r^r W -»^ ~w 5brnin in §e veg se nrUIl lahko /aslii/i. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče oscbe obojega spola s pletanjem na naših strojih. Priprosto in ( hitro domače delo za celo | lcto. — Posebne izobrazbe ni treba. Oddaljenost ne ~ ~~*" "" škodi; delo da tvrdka. Turtln za edomač delo s pletalnimi stroji Tiios. H. Rhittich S Com. PEAGA Petersko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13—433. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294 — do 300 — „ Portorico . . „ 260— „ 280 — „ Santos . . . „ 200— „ 230 — Slakdor.....„ 80— „ 86 — Otrobi debele . . „ 1260 „ 1460 drobne . . „ 12— „ 1360 Petrolij v sodn . . „ 42— „ 43— „ zabojn . „ 13— „ 13 60 M o k a ogerska: št. 0 K 29— št. 1 K 28 — št. 2 K 27 — „ 3 „ 26-, „ 4 „ 25-20, „ 6 „ 2340 St. 6 K 22 20. I.Juh.krčmarinposest- \ nikna Anhovem proda , oreh. 3y8 m dolg, 25 onč debel. Iv. Culot autoriz. homnosešhi mojster ulica Sv. Antona št. 16, Gorica priporoča sl. občinstvu ^a bližajoči sc vcrnih duš dan svo|o bogato zalogo raxrxovFstnih nagrobnih spomenikov pripFOstik in fmih. Cene jako nizke. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. št. 2. Prodajai stroje tud na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter . najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" registrovana zadruga z ompjenim jamstvom ima v svojih bog-atih zalogah in prodaja mmi&mmjamm napavnain- DPistnavina- iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba toöna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22. F. Repolusk župnik v Št. Vidu p. ( Mislinje na Štajersk. spričujo, daj ozdra- yilanjegovo ^9 letga nadlegujočo želodč- no bolezon editto U> ( uP°rabaželodčne tinkture g.pic ('OLI-ja,dvoruof;a zal. Njef;. Svet. in ( lekarja v Ijub- Ijani. Iz najboljšegapro- pričanja priporoča """ lu^^~ vsakemu na želodcu | trpočcmu tinkturo za želodec, katorc stoklenico stane 20 vin., in se vnanja naročila izvršujcjo točno. ^^t _______ .^^. .^^. _____ flnton Ivanov Pečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in činih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj< iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarnc«, in domačega žganja I. vrste v stoklenicah, kojoga pristnost se jamči. Zaloga Iedu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m m m m m Ivan Bednarik priporofia svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3, ¦ "¦¦¦> *-* N rsa rmv% ^s H-: =3 >S i ¦ Z - Priporoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenlke razpo- šilja brezplačno. ' Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalci. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuje prebavo. Bobi se g leharnah C. F. Boehringer und Söhne MannhEim - Waldhof. Samo enkrat,— naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,- llepšega in kakovosti primerno cenega blaga,j Fkakor se tu dobi. ' Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za poniladansko in poletüo se- zoiio v nedosegljivi iaBberi kakor: krasnf okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Centralna posojilnica' registroOana zadruga 0 Borici, ulica Vetturini tiiš. štev. 9. Posojujo ßvojim članom od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'|2°!0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1ls°/o npravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna raera za hranilne vloge ostane nespremenjena.