IŠKI SLOV r , 1MO £> r ^ , .a' -O C 'V ^ ‘ Nare?nrn« : r • * Italijanska kraljevina: Oglašh '0 Čelo 1elo ... . , ' Poj' leta ; ^ mesece . . .. . v ^.^En ip.esec . . . ' o ^ i n D k) t- ! G č l> .j «..■ Lir 10.— ^ Kr 25.— .5.- ^ v I2:5«f „ 2.50 —' 6.26 X'f ' ' QölasY^na četrti strani "f ^^''kalto^ast'. • / 11>" 1£ [Č 1) "^n *:1 ‘ ■ C Č .Dr .L—.ia vrsto . • kšoiič id •'.v' bižnj ‘S 1.- 2 50 “V Oglasi, riaTretji strani' .' ^ ...... ... .. . „...LVTS. zs vrsto.. *j J* V ~ t ■ .1 >x.'- D i . . .*"» ^ Vj i J C* . . , • . . . ... yi-. 0,05 .za besedo", . i. y Znižane cene za letne naročnike. ... 7 ....;• Posamezna'^št. 10"cent. ali..'20, vin. ir .:iab Izhaja vsako sr©do trs soboto^ .a j ■ ■; r. Uredništvo in UprSvništVO : Via Carducd šf. 10, fl.‘ nad. 'T" •'i '■ t ' - v " r : * . -1 /4 • V , * - s-' • i -b. STmC Stara in nova šola. (flli uvod v novo politiko). :q äi Starp šolo imenujemo lahko da-nes dpbo, v koji so..nam učitelji in razni profesori utepdii v glavo pojme? a ljubezni do domovine; Avstrije^ dbbo, v koji se je Vsako svobodno ' gibanje naroda proglašali kot ve-’ leizdajštvo.' dobo. v koji so nas zatirali nemški knezi. in mogolci, ki so koriečno pahnili celi Svet. "V neskončno žalost in nesrečo. - Takrat je naš narod čutil jeklene okove in kruto moč avstrijskega biriča, ki g-a je tir^l od doma in ; pehal od bojiščardo bojišča, dokler se- ga nr usmilila-nesreča v podobi' smrti,-r^ne .ali. bolezni. Todd; tako. globoko je "prodrla stara šola v mišljenje 'našega ljudstva,' da se je 't naše ljudstvo le polagotna moglo ’ zavedati ■ svoje moči in življenske sile. S težavo je vstajalo spoznanje in odpor, ki je kohečno- pokopal stare tradicije-' in zlomil okove, ki so narod skozi stoletja tiščdle; V narodu se je zbudilo novo pre-pričanj^j in'^erd jv lastno moč. A bajibog v prenaglem preobratu vendar niso ; še'žgihjli' še vsi ostanki st&eglt triiiostva; ampak tič .še med ijiidstvohrkakor toriščr piioberkl”' Vase, Jjudštvktse iiahbji ddneb v prerojenju, kojega,se parne more se zavedaj, iipkfprsepipiie sčistijo^ pojimi In ^ ^P^dvjgn^dz bpganj^ža. .' ■svoj .obstanek., .bo deželi se.copa-zuje, nagnenje k boišovizmu. krrga -netijo sovražniki ljudstva- gdVoreč mu na srce, da je nfegov obstanek ogrožen in mii'preti nevarhost, ''' ako se "poglobi zoppt v svoje'gospodarsko . življenje in se vrhe k ' svojemu delu. Temu naspi oti moramo povdar-j ati p da nase ljudstvo n{ še zapo-padlo prerojenja, ki ga -čaka in- je-radi tega žalibog še jako dostopno prigovarjanju brezvestnežev; ki ni k- * k . ’! c • •H O 1 j t- 3 'j w W ■■ - - : f ^ • dar Siti 'prelivanja ' krvi. preže ha trenolek. ki bi jim zapet omogočil riparenje v motni vodi četudi, pod. zaščito bolševiških trinogov. Toda ura ,svobode je udarila za-vse narode. Ni se zastonj prelilo toliko krvi, pahnilo 'v nesrečo tov liko -Ijudida se bf danes moralo z noVa začeti boj ‘ za svobodo ih nav rodni... obstanek. jNaš Goričan -. se mora in se tudi y kratkem prepriča; da je zasijala tudi njemu nova doba. v koji se bode gibal svobodno in svobodno odločeval o svöji osodi. č , w Demokratska načela šo prodiia v vseh državah, enakopravnost državljanov in narodov ne more nihče več zanikati. S tem pase vsakemu odpira bodočnost ; in- vsakega/vabi na sodelovanje ne glede na njegov stan in njegovo narodnost. Konec je protekcij mogotcev- in kličejo še: na plan osebe, ki- so razumele duh novega časa, ki so poklicane, v.na-vo šolo. - r.'-.v Nova šola. je pa od stare popolnoma različna,- kakor še razliku-; jeta statva; in-novä doba. Zaio pa otresimo vse premisleke in po-misfeke, ki smo ih prinesli.še-iz-, stare šole, iz stare dobe, v■ koji ■ si nißmo jnogli misliti i življenja; mano-: 's dov na enakopravni podlagi, rh-ar-'v večde* na podlagi surove moči, koji se7 je moral sibkeiši-b:otč hli nehote; ’: poigorrti.^ ihhwßxab'ri&eo Do naših ^čelih 'Se- zagotavljajo;-; vsakemu ' enake državljanske -pra-, vice, bpbdaja-se rokecvsakemu, .ki hoče sodelovati' na-podlagi enakopravnosti - in pravičnosti ne 'glede na^hJe^voDTruzabno^steiiscer^” Zato pa moramo.tudi-od vsakega zahtevati spravljivosti in uvažavanja posebnih razmer, ki' se pojavljajo in se bodo še -pojavljale zbog - u-vedbe novega socijalnega reda-. -Ne zahtevamo le, da'se. stanovi' 7 med seboj 'spoštujejo, in občujejo-na -podlagi kakorenoprćji.vni. državljani marveč' zahtevamo strpnost .. i ^ . TT-rrrrri tudi na narodnenijstališču; da tako preprečimo ' v. bodoče krväVp spg cijalne revplučije in vse uničujoče vojnei khtirajo ne. po:samežni'::naA rodeč ampak celi svet vapYÖpad im pogubo.>- . S-' :: ’ ' Ž9a ' 'Kalvor hitro prodre' med naše' Ijti.dstvo to prepričanje^ to ijovd' mišljenje', napočila je tudi njemu, nova doba.' Za,vstop -v novA clobo pa -je treba tudi nove .šole, v koj o naj vstopijo vsi oni. k D se čutijo sposobne in delavne ter hočejo čim preje dovesti naše ljudstvo der onih sadov, ki jih jini. hudi nova doba J ü ^ 'r. L' i' 'č—g h ' *■ i Žigosanje avstroogrskih bankovcev. Kot znano, lje dobil finančni minister češkoslovaške j republike-.od narodnega, odbora': na! og, n a j. da; žigosati ves papirnati'Benar, katerega-jej bila izdala, ävs"troögrsl; r i svoga Revolucija v Črnigori. „ REKA. Iz Ćrnegore prihajajo vesti o resnih nemirih. T - \ C ,*r /'T V vasi Miras pri ■Kotorui 0 prišlo do boja med ljudstvom in’Srbskimi o/ . 'rožniki, kteri so skušali razorožiti pre-, biVaistVo: Črnogorci so odppdili orčž-riike' in bilo je skupno nekaj desetin mrtvih. Upor v Črnigori je splošen. Oborožene bande' narodnjakov hodi po deželi in se bojuje proti usiijencem. Pri' Oabrijeskem so ujeli Črnogorci., patruljo srbskih častnikov, 'ktere so slekli in poslali nage v Četinje, Vsadanji boji so neštevilni in še malo črnogorskih rekrutov, ki šo Srbi s'Wo,'poklicali pod orožje je ubežalo. Govori se, da So srbski .vojaki oplenili ih poškodovali italijahškd poslaništvo v Cetinju. _____________jj Hudi boji Japbriški in bblševiki- TOKIO, General Jamada je poslal oddelek , svojih čet v .Amurske pokrajino,' kjer je bila ,pred kratkem u-7 ni.čena en.a japoaska stotnja.. g Ja oddelek pod poveljstvom polkovnika Takakashpje zapletel okoli tri tisoč mpš; močnega sovražnika vshod-no\Atenejšlca v boj In jga porazil Japonci so zavedli Ravloskve. .Japonski generalni štab dela priprave za umjčnje sovražnika v onem delu Sibirije. , . Po svetu TEDENSKI KOLEDAR Papi?| obvešča vclgylasti o svojem zadnjem nagovoru. RIM, Poroča- se, da je .vatikanski državni tajnik poslal papeževim zastopnikom -v inozemstvu uradno besedilo zadnjega papeževega uagovora; v k tereni zahteva,- da mora biti Jeruzalem krščanski. Ker je -ta nagovor posebne važnosti’ je sveta stolica objavila- na-tanjčen tekst. Za Francijo se ga je izročilo pariškemu nadškofu za Angleško grofu de Saiis poslanski! pri Vatikanu in za' Ameriko neki osebhösti, ki je v stiki z Wilsonom. : c. ,8 . r Bodoča amerikanska vojska. n i *11 u /t 5 j IRV ifiik-uaa am . Za zmzanj« ccm RIM. Zagotavlja se,- da bodo v kratkem zniž^ne cene za razna živila, kte-ratje vlada -'odstopila deželnim zadrugam ali ki se še nahajo v državnih skladiščih. dnIajjc,oa n • • ^ - - Država j'^ ;res vkupila 'blagiT pč'1 vi- '1 šokih efenahj KöÖe jih pa oddati z znatno’«gubo, da upliva na znižanje cen najpotrebnejših predmetov, d(* -WASHINGTON. General March izjavlja, da se amerikanska armada ne bode znižala na manj- kot 500.000 mož. To število je določeno v zadnjem predlogu sprejetem-öd kongresa. General March je dpstavil, da bode-ta -določba veljavna, dokler se ne odobri zakon, kteri mora odgovarjati vojaškim potrebam Združenih držav. Vojaki, ki sedaj ^lužijo onstran morja lahko vsto- ' pijo v .regularno vojsko. »Ml 3; p viri : c č ■f. • *• . ix** ^ Napadalec Cottin pred vojaškim o.'ivoiifn , ' sodiščem, 7cu - PARIZ.' Göttin, ki je skušal umoriti- ministerskega predsednika Gle-menceau' je bil obsojen smrtna. u' Pri obravnavi se je obnašal zelo nesramno, in izjavil te med-drugim, ’ da ni ponosen na - svoj čin, v ker prepušča ponos katira-tcemt Ako bi'1 se -mu bilo posrečilo ubć/.ati, bi : čkal liste lastne stranke in ' če bi bilo potrebno, -bi brez druzega ponovil svoj poskus------ - -- a, t U , . . . ■ v v • I Ruska carsKa dvojica se živa ! .Neki dopišntlv ' lista ' »Giofrriie' d~T-tälia« — med potjo rja črti Dunaj-Ino-most v pogovoru z knezom CVbp.iensky, — kteri je živel nä. rpškem''carskčrn.. dvoru - izvčdel od rijega, da caräica'družina, ktera je'p'o^časn!ki.h že večkrat u-mrla, še' žmirofri živi. , . v-* - / I ^ * - - • - Listnica uredništva* ;it2 .£ I 50 Wilson in potopitev nemškega . brodovja. WASHINGTON. Predsednik Wilson je Izjavil’ v pismu na člana državne zbornice, da predlog o potopitvi, nemškega1 brodovja je «misel ljudi, kteri ne vedo kaj bi-delali». Predsednik je nasproten potopitvi ladiji, pravi'pa, da ni tp zadnja beseda,'Ker ni še slišal mnenja dotičnih’ izvedencev. To'se bode 'zgodilo' koibaj se vrne v Pariz, kjer; se bode odločilo usodo nemškega brodovja,' _________ Čitateljem! 19. Marec Sreda. ‘Jožef ženin D-,M. 20. „ Četrtek, Feliks in tov. Niketas 21. „ Petek, Benedikt, Serapijan .22. „ .Sobota, Benvenut-• < • . ? 23. , , : Nedelja, 3 postna, Viktorin p • '24. ' , . Pondefjek, Gabriel., . ,. 25. , Torek,. OžnanjenjeMar. 'Dev. . !d s-s-r.s.S'./ s s-s . r -c- ' - Narod brez časopisja jjt pgm, tie .tporg se sporazumeti s svetom. Z-ato se djzrirffffe : ■ - ■ . . - , . a a ulij, goriški Slovenci našega lista, ki;hoče.Jz-: ražati vašo voljo in braniti Vaše koristi. n C J !/ -Al Ir sinih R. Jug in tovariši, Solkan: Na- Vaše vprašanje, v zadeli, o.br novitve dežele snio 'se takoj obrnili ha pristojno mesto, od koder, nam je; do-šei sledeči odgovor.-. 3,. č Raš sedaj ,se' vršijo imenovanja ko'-misiji s posebno nalogo} da ugotovijo višek škod, s čemer se: ustvari pod- v iaga za odmeritek odškodnin- onim lastnikom, ki .žele nujno vspostaviti svoje' domove im obrti.. Glede ustanovitve denarnega zavoda za izplačilo predujmov na ugotovljene škode je oh^e^it^ da'’hamčrava' kr. gubernatora): stppiti V; tej^zadevk v dotik z naj višjim ^annadnim povelj stvomj-^da mu predloži .svoje tozadevne px;edlpg%