Ekonomsko-socialni svet o spremembah zakona o zaposlovanju ODVZEMANJE PRAVIC NE BO POVEČALO ZAPOSLENOSTI Med stališči socialnih partnerjev, vlado, sin- te je sporno tudi določilo zakona, ki terja, daje 'kati in delodajalci, so velike razlike glede nezaposleni dosegljiv zavodu za zaposlovanje postopka uveljavitve predloga sprememb in do- vsak dan v določenem času. Kaj pa, če išče delo, Polni tev zakona o zaposlovanju in zavarovanju če je na zdravljenju ali na dopustu? Ustrezneje za primer brezposelnosti. Prepad glede vsebi- bibilo.čebisemoralzavodujavitivdvehdneh ne nekaterih najbolj “vročih” določil bodo skušali po prejemu njegovega poziva (da ima zanj delo Premostiti prihodnji teden. Tudi vlada bo zato na primer). Glede višine nadomestil menijo, da Predlog tega zakona obravnavala šele naslednji, je ni treba zniževati, ker posamezniki delajo na nameravala pa ga je že ta četrtek. Najbolj spo- črno ali kako drugače izigravajo zakone. Država en je sam postopek, saj sindikati niso za hitri naj bolj učinkovito odkriva kršilce, ne pa da na-Postopek, ki ga odločno zagovarjajo tako na mi- mesto tega kaznuje vse po vrsti z zniževanjem nistrstvu za delo kot predstavniki delodajalcev pomoči. Sindikati so proti skrajševanju najdaljšega v^konomsko-socialnein svetu. Sindikati tudi niso obdobja prejemanja denarnega nadomestila za zad^hf eVan-*eprav*c nezaP0Slenih, sajjepraksa čas brezposelnosti z dveh let na leto dni. Glede • njl" '5 pokazala, da zniževanje nadomestil na to, da je novo delo pri nas težko dobili, in n pomoči ni povečalo zaposlovanja. Zavzemajo glede na to, da se morajo nezaposleni večinoma se tudi (med drugim, podrobneje bomo o stališčih prekvalificirati, se zdi sindikatom čas prejemanja enih in drugih ter o intenciji zakona pisali v na- nadomestil po novem prekratek. Razprava o.spor-e(lnji številki) za ohranitev pravic zlastj neza- nih členih predlaganega zakona na ekonomsko-POslenim delavcem, starejšim od 55 let. Še več, socialnem svetu se bo torej nadaljevala. Glede renijo, da bi bilo treba starostno mejo za ne- na odločno vztrajanje vseh treh partnerjev pri zaposlene, za katere ne bi uveljavljali predla- nasprotnih.stališčih je težko napovedati izid. Toda £dikalnim pooblaščencem «1 stran 3 metodo sporočanja svojih stališč javnosti iif probleme politiziral SanČl BaHOl zaradi svojih notranjih interesov. Minister je med drugim pozval republiški odbor SKEI na pogovor, na katerem naj bi poslušali Del3Vke Tekstila IZ AdleSICeV drug drugega. Za predlagane spremembe zakona pa je povedal, i " m,- " " da so plod dolgotrajnega dela, o spremembah so se vsaj dvakrat /70C6/0 pldCatl Z6 ZSVOZOHe in posvetovali tudi z vsemi socialnimi partnerji. Rop je še povedal, , . da so s SKEI (posebno s predsednikom) dozdaj dobro sodelova- pTOUane tOVame li, ministrstvo je pomagalo tudi pri reševanju problemov v številnih podjetjih. Zaželel je, da bi ministrstvo in sindikat tako sodelovala tudi v prihodnje. Minister je še opozoril, da predlagane spremembe zakona prinašajo brezposelnim večinoma dobre spremembe. Mednje šteje zlasti " j. *.• i ustvarjanje večjih možnosti za ponovno zaposlitev, izboljšave na St3Vk3la 16 Četrtma deldVCeV področjuštipendiranja, povečanje obsegajavnih del. Menil je, da s. je za SKEI verjetno sporno zlasti skrajševanje dobe, v kateri imajo i^ertUSai brezposelnipravicodonadomestila. Drugi kamen spotike bi lahko j. .• . . . * bil nadzor nad brezposelnimi, ki bi po evropskih standardih nekaterim MrgUmenil Zd StaVKO 13 tUul vzel pravico do nadomestila ali pomoči. Ker je predlagana vsebina zakona vnesena v koalicijsko pogodbo med LDS in SLS, Rop računa, da ga bo državni zbor čim-prej sprejel. Tudi Rop pa ne ve, ali je naša država zrela za takšen zakon. stran 4 proti njej d Sklic seje sveta ZSSS ZSSS N-" ^e,nol't je za torek, 9. septembra, sklical sejo sveta za Z(j: a njeJ bodo «volili kandidate za člane organov Zavoda tudisinar|Vft'!eno zavar<>vanje Slovenije. Obravnavali bodo dejavn TTf akt,vnosti v zvezi s prenovo kolektivnih pogodb •»»o jo nTo' ^ P?budo Predsedstva sveta ZSSS, objavlja-inpreHU se J® združenje delodajalcev že odzvalo tek. 83 skupni sestanek, ki naj bi bil ta četrtek ali pe- V ZSSS razočarani zaradi zakona o jamstvenem skladu: Prazne obljube o hitri pomoči delavcem Delavska enotnost pričakuje odgovore ministra Toneta Ropa! Intervju z Vesno Bleiweis, predsednico sveta delavcev v Mercatorju: Odločilna je pripravljenost ljudi za sodelovanje (pri odstavljanju in postavljanju uprave pa svet delavcev ni sodeloval) Nova košarica življenjskih stroškov Sindikalna lista alta aiot«t 4. septembra 1997 Nekateri šo za vroče Strankarska politična elita - beri: vladajoča koalicija - si bo proračunsko Piše- Rajko Lesjak pogačo v glavnem razdelila, kot se je po-godila, po sistemu daj-dam. Kje je kdo popustil in kdo je za svoje ministrstvo odrezal večji kos pogače, davkoplačevalcev tako in tako ne zanima. Do tega trenutka morda res ne. Ko pa ti kosi pogače, proračunske postavke namreč, pokažejo obraz skozi zakone, ki so ali pa še bodo posledica sprejetja takega proračuna, postane življenje nekoliko drugačno kot pred njegovim sprejemom. Se zlasti, ko se s sprejemom p/vračuna poseže v pridobljene pravice zaposlenih, brezposelnih, v druga socialna nadomestila, v sistem zdravstva in v pokojninski sistem. Še bolj pa takrat, ko se resno zastavi vprašanje, ali je proračun razvojno tako naravnan, da se bo lahko ohranilo določeno število delovnih mest oziroma se bodo odprla nova delovna mesta. Proračun oziroma razprava o njem bo zagotovo dvignila temperaturo jeseni. Nekaj tople sapice bo zapihalo tudi zarodi vložene interpelacije. Bi pa gotovo zapihal kar precej topel veter, če bi interpelacijo spisala celotna opozicija. Če smo pošteni, bi skupaj zbrali kar precej točk, kjer bi se vlada resneje zamajala kot sedaj, ko se sploh ne bo. Ker pač načelnost ni odlika naše politike in tudi nič ne šteje, bo to za vlado mačji kašelj. Za sindikate pa bo precej bolj vroče z drugima dvema socialnima partnerjema. To je z Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenjem delodajalcev Slovenije. Pri obeh, kot kaže, ni prave volje, da bi se pogajali s sindikati dejavnosti o novih panožnih kolektivnih pogodbah, celo več, odpovedujejo jih. Tam kjer niso odpovedane, pa grozijo z znižanjem pridobljenih pravic. Vse to početje naravnost kliče po protestih in stavkah sindikatov dejavnosti. Če namreč, delodajalci niso pripravljeni priznati nekaterih pravic po mirni poti, z dogovarjanjem oziroma pogajanjem, ostane stavka edina možnost, da se dokaže, da delavcem te pravice gredo. Družba mora priznati, da brez dela, ki mora biti dostojno plačano, proizvodnje ni. To je tudi edina sreča, saj bi nekateri delavce najraje ukinili. Še sreča, da se scenarij, ki mu pravimo sistem domin - ko naj bi najprej padla splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in nato panožne, v zadnji fazi pa še podjetniške, zato da bi lahko delodajalci plače in pravice delavcev urejali z akti, ki jih sprejemajo uprave - ni izpel. No, na srečo, prva domina še stoji in tudi druge so enako pokončne. S to razliko od prve, da lahko padejo, če jih ne bomo sindikati, tako s pravnimi kot s sindikalnimi sredstvi, obdržali pokonci. K temu scenariju spada tudi to, da s padcem teh domin razbiješ sindikalno gibanje še bolj, kot je v Sloveniji ta trenutek. Da se vrnemo k aktom, ki bi v podjetjih urejali pravice in plače, pa samo drobtinico dosedanjega spoznanja, ki nam kaže, da lastniki oziroma delničarji naročajo upravam: hočemo čimveč dobička. Razvoj je pa tako in tako zgodba zase. In drugi ukaz: znižajte delavske plače, ker so previsoke in smo s cenami nekonkurenčni na tujih trgih. Takim poskusom in seveda posledicam, ki bodo sledile, seveda če se iz tega kaj izcimi, se moramo sindikati, dokler je še čas, odločno upreti. Gotovo najprej s pravnimi sredstvi, za te je namreč kar dovolj prostora, s pogajanji. In nazadnje, če vse to ne bo dalo sadov, s stavkami panog in splošnimi stavkami sindikatov. Že velikokrat smo v sindikatih izrekli resnico, da se sindikat prepoznava po kolektivnih pogodbah, zato se je vredno organizirati, dogovoriti o skupni strategiji nastopanja in ubraniti sistem kolektivnih pogodb in raven pravic za delavke in delavce. Dosedanje izkušnje in tudi praksa nam kažejo, da bodo vsi novonastajajoči zakoni, ki jih po besedah predlagatelja in zakonodajalca pišejo in sprejemajo v imenu Evrope, znižali raven pridobljenih pravic s preprosto popotnico, da ima delavstvo v tej Evropi podobne pravice. Kakšna naivnost, kot da sindikati nimamo koga vprašati v Evropi, ali to drži. Ko namreč povprašamo, je odgovor precej drugačen, kot je napisana ponudba. Zato nam, za božjo voljo, socialni partnerji, nikar ne trosite, da Evropa tega nima, tega ne prizna, drugače ravna, ker s takim socialnim partnerstvom, kot si ga predstavljate vi, Slovenije v Evropi pač ne bo. Ker premika pri pogajanjih o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti še ni, bodo gospodarski sindikati iz sestave ZSSS svojim partnerjem ponovno predlagali takojšnja pogajanja. Če bodo predstavniki delodajalcev pogajanja še naprej le zavlačevali, pa bodo Svobodni sindikati že v septembru stopnjevali pritisk. Zaenkrat se pogovarjajo o izredni konferenci, ki bi bila kar na ploščadi pred poslopjem gospodarske zbornice. Če ta ne bo zadoščala, pa bodo nekateri sindikati organizirali tudi splošno stavko. O pripravljenosti nanjo sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije že anketira članstvo. Za 24. september je prevideno tudi protestno zborovanje SKEI, uperjeno zoper nedgovorno politiko naše države do industrije in verjetno se mu bo pridružila večina industrijskih sindikatov. K stavki se nagibajo tudi v konfederaciji Pergam, saj delodajalci skušajo odpovedati tudi kolektivno pogodbo njihove dejavnosti. Kot je na delovnem pogovoru funkcionarjev gospodarskih sindikatov iz sestave ZSSS, ki ga je ta teden sklical Dušan Semolič, povedal Sandi Bartol, sekretar sindikata trgovine, so bili predstavniki delodajalcev do pogajanj o novi kolektivni pogodbi junija še dokaj kooperativni, kasneje pa čedalje bolj ignorantski. Zadrego na delodajalski strani je povečal tudi odhod dosedanje sekretarke združenja trgovine, saj njenih delovnih pristojnosti ni prevzel še nihče. Bartol je omenil tudi zaplet z registracijo aneksa kolektivne pogodbe za trgovce, ki bi veljavnost pogodbe podaljšal do konca septembra. Ker je v že podpisani aneks posegla Metka Penko Natlačen, vodja pravne službe GZS, je ministrstvo za delo registracijo aneksa zavrnilo, zaradi česar ni objavljen v Uradnem listu. Nelegitimnost gospodarske zbornice Franjo Krstnik, sekretar KNG, je ravnanje gospodarske zbornice označil za premišljen in načrten način ukinitve kolektivnih pogodb. Politike na področju kolektivnih pogodb torej ne vodi Jožko Cuk ali kdo drug iz vodstva GZS, ampak kar strokovna služba. Krsnik je tudi ugotovil, da se gospodarska zbornica, katere legitimnost je zelo vprašljiva, sama odpoveduje temu, da bi urejala plače in druge pravice delavcev. Krsnik je omenil še različna tolmačenja dejanskega položaja pri veljavi kolektivnih pogodb. Ker skupnega uradnega tolmačenja Plačnik teh izvodov je: .......................... Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: I I 1 I 1 ieiifsla iiiti je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubiji Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina jana • ZaizdajateljaRajkoLesjak,tel.310-760 • V d. odgovornega urednika | Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 1 50101-673-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, | za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. | mmmmmmmr SEDEM DNI V SINDIK ATI i Še naprej zastoj pri kolektivnih pogodbah dejavnosti ^ ČE NE BO ŠLO ZLERA, BO TREBA ZGRDA j ni, je razlag skoraj toliko kot razlagalcev. Zbornica se obnaša do sindikatov odklonilno tudi zato, ker je menda niso dovolj podprli, ko je od vlade zahtevala večjo razbremenitev gospodarstva. Veljavnost kolektivne pogodbe za gradbeništvo je za delodajalce vprašljiva, saj sojo kljub nasprotovanju sindikata odpovedali že lansko jesen. Zaradi tega bodo tudi gradbinci po vzoru lesarjev začeli sodni spor, je povedal sekretar tega sindikata Jernej Jeršan. Albert Vodovnik, predsednik SKEI, je kolege opozoril, da je vlada le navidezno na strani sindikatov. Dejansko naj bi skupaj z delodajalci skrbela le za nadziranje mase izplačanih plač in uresničevanje okvirov makroekonomske politike. Menil je, da bi morali predstavniki sindikatov na seji ekonomsko-so-cialnega sveta, sklicani za to sredo, oba partnerja resno opozoriti na nespoštovanje partnerskih odnosov. Ce delodajalci plače res hočejo zmanjšati, naj to naredijo mimo kolektivnih pogodb dejavnosti, je menil Marjan Frečec, sekretar Sinlesa. Po njegovem mnenju je sedanji položaj pri plačah takšen, da menadžerjem omogoča raj. To pa jim še ne zadošča, saj pritiskajo še na ukinitev davka na plačilno listo. Zaradi tega, kar so naredili, bi jih morali tožiti za krajo dmžbene lastnine. Sindikalisti jih morajo začeti preganjati, je prepričan Ferčec. Kolektivne pogodbe dejavnosti omogočajo vodenje makroekonomske politike Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGD) je le prvi korak k urejanju delovnih razmerij in plač s kolektivnimi pogodbami je menil Brane Mišič. Čeprav nekateri predstavniki delodajalcev menijo, da za vse zaposlene zadošča le SKPGD, to ne drži. Razlike v pogojih dela so takšne, da le eno univerzalno merilo, ki ga daje SKPGD, ne zadošča. Mišič tudi meni, da decentralizacija plačne politike in večja odvisnost plač od poslovnih rezultatov ne zanikujeta potrebnosti kolektivnih pogodb dejavnosti. Te so po Mišičevem mnenju nujne zlasti zaradi tega, ker so lahko pomemben dejavnik pri vodenju makroekonomske politike in onemogočajo nelojalno konkurenco med podjetji. Nove kolektivne pogodbe dejavnosti so potrebne tudi zaradi prehoda od izhodiščnih k osnovnim plačam. Zamrznitev mase plač na ravni dejavnosti bi po Mišičevem mnenju zmanjšala hotenja za izboljšanje poslovnih rezultatov v posameznih podjetjih. Po Mišičevem mnenju je kolektivna pogodba dejavnosti podlaga, ki delodajalcu omogoča izračun stroškov dela in poslovanja. Na drugi strani pa delojemalcu pove, kakšno plačo lahko pričakuje. Ukinitvi davka na izplačane plače Mišič nasprotuje, saj bi zaradi tega država morala povečati druge davke ali pa zmanjšati socialne pravice. Poleg tega Mišič opozarja, da ta davek plačujejo le podjetja izven industrije. Črtanje davka bi po njegovem mnenju podjetjem izven industrije omogočilo le še dodatno povečanje že (pre)-visokih plač. Davek na previsoke plače bi bilo smotrno ukiniti le skupaj z novo dohodninsko zakonodajo in davkom na premoženje. Tudi plač po individualnih pogodbah ne bi smeli sprostiti, saj za kaj takšnega ni niti strokovnih niti poslovnih podlag. Sindikati bi za to področje lahko zahtevali kar zakon, s katerim bi delodajalce mogoče prisili k pogajanjem o kolektivnih pogodbah za delavce. Plače po individualnih pogodbah bi morale biti v naj večji meri odvisne od doseženih poslovnih rezultatov, del plače iz našlo va uspešnosti naj bi uspešni šefi dobivali v delnicah svojih podjetij. Mišič še meni, da bi koH' kurenčnost industrije lahko p°' večali s selektivnim zmanjšanje111 davčnih in drugih obremenite^ s čimer bi lahko ohranili tudi v# delovnih mest. Kot pišemo na drugem me Si stu, se bo prihodnji teden sestri y svet ZSSS in določil strategijfl n in taktiko boja za nove kolekti' k vne pogodbe dejavnosti. Nobe' t nega dvoma ni, da noben sit)' g dikat, ki kaj da nase, ne bo pč ^ stal na ukinitev njihove pog°' dbe. Pri njihovem boju za noV£ d pogodbe pa jih ne bo vodilo^ prepričanje, da morajo skrbe11 za svoj prestiž, ampak tudi a(' gumenti, da pogodbe nujno p°; trebuje njihovo članstvo, ki b' sicer bilo preveč odvisno o® dobre volje delodajalcev. Sk°' raj nobenega dvoma ni, da bodjj boj sindikatov iz sestave ZSS- okrepili tudi drugi sindikati, članstvo, ki zdaj doživlja n°' tranjesindikalne boje. p k interesu razvoja socialnega partnerstva ter usklajenega razvoj* db dejavnosti, sp. m Dejstvo je. ila duseduriji podatki o izplačal,ih plačah Pottdoriti monom. do postavitev osmvoih plač po «£» "'ZfŽjS^ da s„,o v ZSSS vedno pripre^ „0 soeudoi dialog, vendar je potrebno, da Hall drogi por j j, rji spoštujejo sklenjene usmeritve. Brez takojšnjih sprem?1 in dopolnitev kolektivnih pogodb dejavnosti kot obvezneg«1' osnovnega instrumenta politike plač, v ZSSS ne podp^ delndi in necelovitih rešitev. Oppnslravt : :: Sfrei 4. septembra 1997 Albert Vodovnik, predsednik SKEI, 0 razlogih in ciljih protestnega shoda S predsednikom SKEI sttH) se pogovarjali o razlogih za organizacijo protestnega shoda, napovedanega za 24. september. Pred državnim zborom se bo takrat zbrala velika Množica kovinarjev, verjetno bodo prišli tudi zaposleni iz drugih dejavnosti, saj niso v nič boljšem položaju. Čeprav bodo g°vorili zlasti sindikalisti, bodo dali besedo tudi poslancem in ministrom.Tako velike množice, kot jo bo organiziral ^KEI, ne more nobena stranka. Tbdi Drnovšek bo torej imel možnost spregovoriti - ali jo bo izkoristil ali ne, je °dvisno le od njega - pravi Albert Vodovnik. Kdaj ste se odločili za protestni shod? Vodovnik: Odločitev je dozorela že pred do-PUsti, saj smo shod načrtovali že zajunij. Od njega smp odstopil i le zato, ker je predsednik vlade takrat našel čas in nas povabil na pogovor. Dejal nam Je>da problemov ni treba reševati na takšen način, ^upaj z nami je takrat ugotavljal, da ni nobe-nega razloga, da bi delavce še naprej odpuščali 'j1 da bi podjetja pošiljali v stečaj. Menil je tudi, Ua je čas za ponovni razvoj gospodarstva, daje ^ožno obrniti tudi trende na področju zaposlo-Vanja. Načelno ste torej bili enako naravnani. Zakaj Kljub temu protestni shod, če vam je vse to Zagotavljal sam predsednik vlade v navzočnosti vsaj dveh ključnih ministrov? Vodovnik: Tudi mi smo bili presenečeni, ko ^°čez nekaj dni morala v stečaj Nova Vozila, nekaj asneje pa še Zlatarna Celje, Ferralit Žalec in eklolivarna Ravne, v Podravju so izračunali, da fiaj bi šlo v stečaj še 500 novih podjetij. Položaj Voskih železarnah je vse prej kot spodbu-yNesporazumi med Slovenskimi železnica-1 in TVT se ne rešujejo. ^menili ste Slovenske železarne, izmed katerih Je Jeklolivarna ža morala v stečaj, zdaj pa naj bi ttSasnil še Plamen iz Krope. Je vse to del Sanacijske politike, ki poteka v režiji državnega Zbora? ki yo^ovn*k: Tega ne vem. Poznamo pa pismo, §aje predsednik uprave Igor Umek poslal mi-(j|Stru za gospodarske dejavnosti. V njem pre-l^aga spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti. v.a Podlagi preračunavanja so namreč v upra-I ,u8°tovili, da raven pridobljenih pravic po ko-^ IVni pogodbi dejavnosti močno presega raven, cj^s° jo izračunali po splošni kolektivni pogo- 1 Za gospodarske dejavnosti. Umek še dodaja, GRE NAM ZA PONOVNO UVELJAVITEV DELA IN ZNANJA O tem ima po našem mnenju Umek sicer pravico razmišljati, nesprejemljivo pa je, da vidi rezerve le pri delavcih, ne pa pri tistih, ki tega velikega sistema, kljub veliki pomoči države, ne znajo voditi. Sklep o organizaciji protestnega shoda ste sprejeli na avgustovski seji v Mariboru. Je to zato, ker so tam razmere najbolj pereče in ker so tam doma najtrši sindikalisti? Vodovnik: Od tega drži le to, da smo hoteli na kraju samem videti, kakšen je zdaj položaj v podjetjih, kjer naj bi bilo čiščenje že končano. Ko smo videli rezultate, smo bili šokirani. Seja je bila vTamu, kjer zdaj dela 1500 od nekdanjih 8000 delavcev. Prepričali smo se, da nova izTama nastala podjetja lahko prav kmalu doživijo podobno usodo, kot jo je bivše veliko podjetje. Tudi druga podjetja so odvisna od pomoči sklada za razvoj, ki se zdaj spreminja v razvojno družbo. Za industrijska podjetja, ki jih upravlja, pa ne čuti skoraj nobene odgovornosti. Nihče ne ve, kako dolgo se še lahko obdržijo. Položaj pa ni težak samo v Mariboru in Podravju, ampak tudi v drugih predelih naše države, še posebej na Primorskem in celjskem območju. Za protestni shod ste se menda odločili tudi zaradi drugih vzrokov, omenjali ste zlasti novo zakonodajo, s katero naj bi prevzemali evropske standarde. Drži? Vodovnik: Vse svoje ugotovitve, ki so hkrati tudi zahteve do državnih organov, smo zapisali in poslali članstvu. Kot ste prav ugotovili, nas paket nove zakonodaje res zelo moti. Nerazumljivo se nam namreč zdi, daje zaradi Evrope treba močno znižati sedanje standarde delavskih pravic. Ne gre le za menda previsoke plače, ampak tudi za zmanjšanje pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Ogorčeni smo tudi nad predlaganimi spremembami zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti. Ne samo da rešitve nenehno spreminjajo, tudi po hitrem po- W x nadzorovati izv .ioni,■ zakonov in k lektivnih pogodb. v-ui s;! oSflrna kršitvt in zahtc- * - obveščati inšpekcijo dela o n-otovl jenih kršitvah, če jih delodajalci ne odpravijo. teŽave'S1Crn ^ovensk'h železarn zašel v hude *agota' parac^ *caterih zaposlenim ne more več Vr|ostj Vp3t' Prav‘c P° kolektivni pogodbi deja-PraVjCe - 'i Umkovem mnenju je treba sedanje ^lekt'ZC czarjev takoj znižati na raven iz splošne st'- Od^110 P0®00**30 za gospodarske dejavno-Ve SloJ11111'811^^ra80n.ie Pa predsednik upra-žestjje jCns*c'^ plezam pričakuje mnenje, su-Pravic Pom°č pri uveljavljanju tega znižanja SsSiElSS Slavkii Čukj Franc 1'i‘lmc, Vilijum Novak; nismo stopku jih hočejo sprejeti. Vemo namreč, da takšen postopek sindikatom ne daje skoraj nobenih možnosti vplivati na vsebino zakona. Vse to so razlogi, zaradi katerih smo se odločili za protestni shod. Prepričani smo, da smo tudi drugim sindikatom pokazali, da gre za probleme, ki pestijo celotno sindikalno gibanje. Ste druge sindikate torej že povabili, naj se vam pridružijo? Koga ste, koga pa ne? Vodovnik: Prizadevamo si zlasti za sodelovanje vseh sindikatov, v katerih so organizirani delavci kovinske in elektroindustrije. Na seji republiškega odbora, bilaje 2. septembra, sta sodelovala dva že bivša funkcionarja obalne organizacije kovinarjev iz sestave Konfederacije 90. Ker lahko dokažemo, da protestiramo zaradi skupnih problemov skoraj vseh industrijskih delavcev, bodo verjetno tudi nekateri drugi sindikati pozvali članstvo, naj se udeleži našega shoda. In na koliko udeležencev resnično računate? Vjavnosti se je že slišalo, da bo zborovalo 100.000 kovinarjev. Drži? Vodovnik: Shod bo pred državnim zborom, na ploščadi naTrgu revolucije.Vsi vedo, da tam ni prostora za tolikšno množico.Tudi drugje v Ljubljani ni možno zbrati toliko ljudi. Izjema je le hipodrom v Stožicah, ki ga rezervirali. O številki 100.000 smo začeli govoriti že na shodu v Trbovljah, ki smo ga organizirali pred dvema letoma. Vendar smo o tako veliki številki govorili le simbolično. Z njo smo hoteli le povedati, da nas mora biti čimveč, saj bomo tako močnejši. Biti nas mora res zelo veliko, da bomo poslancem in ministrom dovolj glasno in odločno povedali, da se z delavci res ne smejo več igrati. Ste se dogovorili vsaj za sodelovanje sindikatov s področja gospodarstva, ki se povezujejo v ZSSS? Vodovnik: Če smo predsednika ZSSS Dušana Semoliča prav razumeli, nas vodstva teh sindikatov podpirajo in vsaj nekatera bodo članstvo tudi povedla pred državni zbor. Mi iz SKEI smo bili vedno solidarni z drugimi sindikati. Hvaležni bomo sindikatom, ki bodo tako ravnali tudi ob našem shodu. Nekateri menijo, da vašim članom, ki se bodo udeležili shoda, delodajalci ne bodo plačali izgubljenih delovnih ur. Kako se boste na to odzvali? Vodovnik: Republiški odbor SKEI je sklenil, da delavcem, ki se bodo udeležili shoda, pripada nadomestilo na podlagi prvega odstavka 63. člena kolektivne pogodbe naših dejavnosti. Ker bodo sodelujoči na zboru sodelovali v eni od višjih oblik sindikalnega organiziranja, jim po našem mnenju pripada nadomestilo izgubljenega zaslužka. Kako se boste pripravili na protestni shod? Vodovnik: Vse do shoda bodo naši aktivisti skupaj s članstvom analizirali položaj zaposlenih in njihovih podjetij. Še posebej pozorno bodo analizirali manjša podjetja, kjer se učinki lastninjenja že kažejo. Marsikje pa lastinjenje še ni končano. Številni notranji lastniki so že ali bodo ostali brez vsega. Na priložnost čakajo tisti, ki imajo denar, ne glede na to, kako so do njega prišli. Le-ti namreč lahko olastinjena podjetja dokapitalizirajo, brez novega denarja bodo kmalu obstala. Takšen primer jeTovarna rezalnega orodja s Prevalj. Podobno se lahko zgodi ravenskim železarjem, ki so se preveč izpostavili za obnovitev bivših samostojnih železarn. Prepričan sem, da bodo delavci, ki so že veliko izgubili, in jim grozi, da bodo ostali brez svojih tovarn, prišli na shod. Tudi spoznati morajo namreč, da lahko sindikat kaj naredi zanje le, če bodo tudi sami aktivni. Naši sindikalisti Albert Vodovnik: Drnovšku bomo omogočili spregovoriti množici, kakršne ne more organizirati nobena stranka. morajo med članstvom dvigovati zavest o tem, da nam drugi ne bodo pomagali, če sami tega ne bomo odločno zahtevali. Zdi se, da gre pri vsem, kar ste našteli, bolj za opozorila politiki in državnim organom kot za klasične zahteve sindikalnega boja. Se motimo? Vodovnik: Odgovoril bom zelo na kratko, motite se! Naša opozorila niso tudi zahteve, le če pozabimo, daje Slovenija ustavno opredeljena za pravno in socialno državo. S protestnim shodom hočemo le preprečiti, da bi se delavci znašli v povsem brezpravnem položaju in odvisni le od možnosti države na socialnem področju. Se boste pred shodom še pogovarjali s politiki in partnerji iz vrst delodajalcev? Vodovnik: Seveda se bomo. Že ta teden se dobimo s partnerji iz gospodarske zbornice in združenja delodajalcev. Skušali se bomo sestati tudi s političnimi strankami, ki bodo pokazale interes za naše probleme. Od shoda ste enkrat že odstopili, boste še enkrat? Vodovnik: Od te zamisli nismo odstopili, le izvedbo smo preložili. Takrat nas je Drnovšek speljal na tanek led.Tokrat mu želimo omogočiti, da o dobrih namenih in načrtih prepriča množico, kakršne mu ne more organizirati nobena stranka. Dobrodošli bodo tudi drugi, ki želijo delavcem povedati, kakšna naj bi bila jutrišnja Slovenija. Seveda jim bomo pred tem mi povedali, da je v naši državi narobe zlasti to, da po osamosvojitvi veliko bolj kot za delavstvo skrbi za kmete in ustreže skoraj vsem njihovim zahtevam. Naša mlada država je dovolila, daje bila industrija vržena na neusmiljen trg. Prav zato bo naš moto na shodu uveljavitev dela in znanja, kar je bilo v nekaterih podjetjih načrtno onemogočeno. Nekateri predstavniki vlade in delodajalcev vam ugovarjajo, češ da položaj v industriji ni alarmanten, da prihaja celo do izboljšanj. Kako jim lahko odgovorite? Vodovnik: Nekateri globalni podatki res kažejo, da položaj naše industrije ni alarmanten. Naši politiki pa bi morali vedeti, da kapital ni v podjetjih, ampak bankah, kjer se oplaja. Problem je, ker industrija od njega nima ničesar. Če bi gospodarstvo bilo res sanirano, bi podjetja, kot so Litostroj,Tam, Riko,TVT in Slovenske železarne, ne bila tam, kjer so. Ne podirajo pa se samo velika podjetja, ampak tudi majhna, saj so prav tako brez denarja. F. K., foto: S. B. 4. septembra 1997 SEDEM DNI V SINDIKATI ! S podpisom že drugega aneksa ietos h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, ki je bila odpovedana lani jeseni, se njena veljavnost podaljšuje še do konca tega meseca. Čeprav smo že krepko zakorakali v september, v katerem naj bi bila pogajanja končana, do njih sploh še ni prišlo. Lahko bi razumeli, da je bil eden od razlogov tudi čas dopustov, toda glede na izkušnje prejšnjih let se v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije bojimo, da to ni edini razlog. NEVARNO NAZADOVANJE PUČ V TRGOVINSKI DEJAVNOSTI te, kot so: potrebna funkcionalna znanja, neugodni delovni čas, od; j govornost in druge sestavine, k' sodijo v vrednotenje cene dela. 5 Brez kolektivnih pogodb ni sindikata in pogajanj z delodajalci V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo pripravljeni uporabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo za obrambo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine.Ta mora v svojih določbah upoštevati specifičnosti, kijih ta panoga ima in ki niso opredeljene v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Predvsem pa želimo spremeniti tarifno prilogo h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije. Sedanja ne ustreza več, ne razmeram v podjetjih in družbah, in ne novi klasifikaciji dejavnosti. vrščenih največ delavcev v tej dejavnosti ugotovili, daje bila izhodiščna plača za ta tari fni razred ob podpisu prvega socialnega sporazuma v letu 1995 za 35 odstotkov višja, lani seje razlika znižala na 22 odstotkov, s podpisom letošnjega socialnega sporazuma in sprejemu zakona o minimalni plači in načinu usklajevanja plač pa je ta razlikale še 15 odstotkov. Tudi primeijava bruto povprečnih plač v dejavnosti trgovine z izplačanimi plačami v Republiki Sloveniji kaže na nazadovanje izplačil v dejavnosti trgovine. Z analizo smo v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije za pretekla štiri leta ugotovili, da plače trgovcev letno zaostajajo za povprečnimi plačami v državi. Še v letu 1995 je bila izplačana povprečna plača v dejavnosti turi vseh gospodarskih izgub znižala z 10,53 odstotka v letu 1995 na 8,23 odstotka ali kar za 21 odstotkov. V za zaostrovanje plač ekonomski položaj panoge.To trditev podpira tudi podatek, daje 16 odstotkov zapo- Plače v trgovinski dejavnosti v zadnjih treh letih zaostajajo Kar se prvega razloga za temeljito prenovo tarifnega dela tiče, smo v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije prepričani, da sedanja tarifna priloga ustvarja, predvsem po višini izhodiščnih plač posameznih tarifnih razredov, uravnilovko, ki ni v interesu niti delavcev, še manj pa njihovih delodajalcev. Z uvedbo nove eskalacijske lestvice, ki je bila uzakonjena v letošnjem letu, pa se bo ta problem še izraziteje pokazal že jeseni. Strokovna služba v sindikatu delavcev trgovine je namreč s primerjalno analizo gibanja plač v zadnjih štirih letih ugotovila zaostajanje oziroma nazadovanje višine izhodiščnih plač v posameznih tarifnih razredih kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine v primerjavi s tarifno prilogo h kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Še v letu 1994 so bile izhodiščne plače posameznih tarifnih razredov trgovske pogodbe višje za 5 odstotkov od splošne kolektivne pogodbe, sedaj pa so višje le še za 3 odstotke. Izhodiščne plače v dejavnosti trgovine tudi močno zaostajajo za višino minimalnih plač v zadnjih dveh letih. V analizi, ki smo jo izdelali v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, smo na primer za IV. tarifni razred, v katerega je raz- PRIMERJAVA IZHODIŠČNE PLAČE (IV) Z MINIMALNO PLAČO 1995-1997 « Minimalna pliiCii po: SOC, : sporaz. Baz. “ Izhod. plaCa IV. tarifni rarjed ir''1"' ■,"1 r*r "'pi™!'13 -100 1 1995* 45.000 100 60.497 100 135 + 35 2 1996* 53.550 1 19 65.066 108 122 + 22 3 1997* 59.150 132 67.701 1 12 115 + 15 * mesec junij Vin Socialni sporazum Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine GIBANJE PLAČ V REPUBLIKI SLOVENIJI V PRIMERJAVI S PLAČAMI V DEJAVNOSTI TRGOVINE M : x slo:; ; Ver. : iml. Baz; iml. Ver. "'d- m' plač trgovine 1 1994 97.044 100 100 95.915 100 100 99 - 1 2 1995 1 1 1.996 1 16 1 16 1 1 1.482 1 17 1 17 100 0 3 1996 129.125 116 134 126.042 1 13 132 98 - 2 4 1997* 139.727 109 144 134.202 107 140 96 -4 * januar - junij Vir: Statistične informacije trgovine enaka povprečni izplačani v državi, v letošnjem prvem polletju pa je že za4 odstotke manjša. Negativni trend pa je bil še v izrazitejši v juliju in avgustu. Večja produktivnost dela in boljši ekonomski položaj panoge V letu 1996 so se v dejavnosti trgovine plače v primerjavi z letom poprej povečale 6,5 odstotka, v gospodarstvu pa za 11,7 odstotka. Tako seje delež plač v trgovini znižal od 14,07 odstotka v letu 1995 na 13,42 odstotka v letu 1997. Obenem pa seje čista izguba v struk- obravnavanem obdobju pa je hkrati promet realno porasel za 4 odstotke. Sindikat, predvsem pa delavce, v dejavnosti trgovine Slovenije tako stanje skrbi. Zaskrbljenost, pa tudi jeza zaradi takih gibanj je toliko večja, ker se na račun podcenjene delovne sile v dejavnosti trgovine ustvarja dobiček, ki konča v žepih zunanjih lastnikov ali tujcev, ki v zadnjem obdobju množično odpirajo svoje trgovine v Sloveniji. Že podatek, da je med tristo podjetji z naj večjim dobičkom v lanskem letu kar 54 velikih trgovskih podjetij, v katerih dela 21.200 delavcev te panoge, je dovolj zgovoren in zaenkrat zanika argumente delodajalcev, daje glavni razlog v xr DELAVKE TEKSTILA IZ ADLESICEV NAJ BI PUČALE ZAVOŽENO TOVARNO Kot nam je povedal Jožef Kočevar, sekretar ZSSS v Beli krajini, je 37 bivših zaposlenih vTekstilu izAdlešičev to poletje prejelo zahtevo Zavarovalnice Tilia, za vračilo posojila, ki so ga pred leti najeli pri Dolenjski banki za odkup svoje tovarne. Zgodba ima dokaj globoke korenine.Tek-stilova tovarna iz Adlešičev je že pred petimi leti zašla v težave, ki so pestile tudi druga podjetja tega bivšega velikega podjetja. Po številnih sestankih so se leta 1995 zaposleni dogovorili, da bodo sodelovali pri odkupu svoje tovarne, za kar so pri Dolenjski banki najeli namensko posojilo. Za odkup tovarne, ki se je takrat organizirala v družbo z omejeno odgovornostjo, so se zadolžili za četrtino odkupne cene, to je za skoraj 100 milijonov tolarjev. Preostale tri četrtine kupnine naj bi tovarna odplačevala iz tekočega poslovanja. Pri odločanju in prepričevanju zaposlenih za najetje posojila je takratni direktor MiomirCikič uporabil dokaj trde metode. Delavcem, ki se niso hoteli zadolžiti, je grozil z delovnimi knjižicami. Pri tem naj bi mu asistiral tudi tedanji črnomaljski župan. Jožef Kočevarje prav zato na Cikiča še posebej ogorčen, saj osebno ni najel nobenega posojila ali drugače odkupil lastniškega deleža. Kočevar je prepričan, daje direktor takrat prav dobro vedel, kakšen je položaj podjetja, kije nedolgo zatem moralo v stečaj. Sam stečaj pa je predlagal že drugi direktor, saj seje Cikič pravočasno umaknil med samostojne podjetnike in danes izvaja program, ki v adlešiški tovarni ni preživel. Posojilo za odkup tovarne so zaposleni odplačevali le, dokler so prejemali plače. Pred stečajem jim je tovarna ostala dolžna kar tri plače in še kup drugih pravic. Iz stečajne mase, premoženje je že v celoti prodano, so dobili le 11 odstotkov svojih terjatev. Ostale pa so jim obveznosti za najeto posojilo.Tilia, kije Dolenjski banki jamčila za najeta posojila, je izračunala, da ji posamezniki poleg neodplačane glavnice dolgujejo še zamudne in druge obresti. Dolg celotnim dobičkom, kije znašal 31,8 milijarde tolarjev. V sindikatu dejavnosti trgovine slenih v dejavnosti trgovine lani ustvarilo kar 28 odstotkov celotnega dobička v gospodarstvu, kar jo kot panogo uvršča med najuspešnejše. Pomemben delež pri tem imajo delavci, saj seje s spremembo obratovalnega in s tem tudi delovnega časa povečala produktivnost v tej panogi. Pozitivno pa lahko ocenimo tudi, da so se v dejavnosti trgovine izgube povečale le za 2,4 odstotka, kar je veliko manj kot v gospodarstvu, kjer seje celotna izguba v letu 1996 povečala kar na 31,1 odstotka, v primerjavi z letom 1995. Pravne osebe slovenske trgovine so v letu 1996 poslovale pozitivno, saj so celotno izgubo v višini 14,6 milijarde tolarjev pokrile s posameznikov, ki ga Tilia namerava izterjati tudi prek sodišča, znaša najmanj 840 in največ 1025 mark. Prizadeti, ki jim je pomagala tudi območna organizacija ZSSS, so se zaradi tega sestali in prek odvetnika odpisali zavarovalnici. Njihov odvetnik meni, da bi posojilne pogodbe, ki sojih zaposleni podpisali pod pritiskom, bilo mogoče razveljaviti po sodni poti. Prizadeti opozarjajo tudi, da odkup tovarne, kije bil sestavni del lastinjenja, ni bil nikoli dokončan, čeprav so ga takrat spodbujale tako banke kot lokalne oblasti. Solastniški deleži zaposlenih niso bili nikoli vpisani. Menijo, da ne morejo le oni nositi bremena tovarne, ko pa sojo zavozili drugi, še posebej omenjeni Čikič. Kako se bo v tem položaju odločila Zavarovalnica Tilia ne vemo. Kočevarje prepričan, da bi morala prisluhniti bivšim zaposlenim, ki so naj večji oškodovanci svoje tovarne. F. K. Slovenije menimo, da so vsaj trije glavni razlogi za nazadovanje plač v dejavnosti trgovine. 1. Struktura delodajalcev oziroma družb se hitro spreminja iz večjih organiziranih trgovskih sistemov v množico manjših zasebnih trgovin. Delodajalci teh družb delavcem izplačujejo le zagotovljene oz. fiksne plače, to je izhodiščne plače posameznega tarifnega razreda, v katerega je delavec razporejen. Del plače iz naslova uspešnosti, ki jo določa 39. člen kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, se v glavnem, vsaj v zasebnem sektorju, ne izplačuje. Trend padanja tega dela plač paje tudi v olastninjenih večjih trgovskih družbah. 2. V trgovskih družbah, ki so že končale lastninski postopek, sedijo v nadzornih svetih predstavniki zunanjih lastnikov (skladi) ti terjajo od svojih uprav spremembe v sistemizaciji, s ciljem, da bi delavce prerazporedili v nižje tarifne razrede in odpravili plačilne razrede znotraj tarifnih razredov, ki so običajno višje ovrednoteni. Na ta način se z zlorabo instituta vrednotenja dela znižuje cena dela in hkrati omogoča pretakanje akumulacije v dobiček, ki zadovoljuje le zunanje lastnike; nemalo pa ga konča tudi v nagradah in žepih članov nadzornih svetov in uprav. 3. Delodajalci pri vrednotenju delovnih mest v posameznih tarifnih razredih ne upoštevajo vseh sestavin, ki oblikujejo ceno dela posameznega delovnega mesta in s tem osnovno plačo delavca. S posameznimi bolj ali manj nepotrebnimi reorganizacijami in sistemizacijami delovna mesta vrednotijo le na podlagi formalne strokovne izobrazbe, ki jo za taka dela zahtevajo. Opuščajo pa druge elemen- so najenostavnejša dela prvega .j, ri fnega razreda, kar je za 23 odsto točk več kot sedaj. S spremembo višine izhodiš*^ Sj JiŠč'1* plač posameznega tarifnega razN ^ in sicer naj bi bile te najmanj z odstotkov višje od ovrednoti ^ v splošni kolektivni P0S0t^ye; gospodarske dejavnosti, ter z .^j dbo plačilnih razredov v tat prilogi h kolektivni pogodbi ^ vnosti trgovine Slovenije, v sindikatu delavcev trgovine ,, delno izboljšati plače in s tem g ^ no in socialno varnost naših c in vseh delavcev te p°me jjii gospodarske panoge, terjih na= za večjo produktivnost kot e , osnovnih razlogov za rela ugodnejši položaj te panog6^^ Kaj predlagamo i delodajalcem t V programu dela za letošnje leto i 5 smo si v Sindikatu delavcev trgO' ( vine Slovenije zadali, da bomo * ( prenovljeno tarifno prilogo h kolektivni pogodbi dejavnosti trgo- vine Slovenije zaustavili negatb' f ni trend v dejavnosti trgovine. 1< S pogajalsko skupino delodajale^; ^ želimo še v tem mesecu opredem ’ razvrstiti in ovrednotiti vsa tipiena. - delo vna mesta dejavnosti v posameZ nem plačilnem razredu znotrajta 1 ritnega razreda.To pravico nam daj : p konvencija Mednarodne organiz3 ‘ v cije dela št. 131 ter usmeritve iz f (j ladelfijske deklaracije in nenazadaJ 3. točke, 7. člena splošne kolektiv ^ ne pogodbe za gospodarske dejav nosti, podpisane v juniju. i Na ta način želimo tudi na osn° 8. točke 43. člena splošne kol-jj tivne pogodbe za gospodarske d4l h vnosti opredeliti osnovno pla^’0., j s posamezna tipična delovna mes. j k V ta namen smo v strokovni slaZ o že pripravili predlog vrednota™ za vsa tipična delovna mesta, '• |( vedena v posebni prilogi kolek yjPy i ^ vne pogodbe dejavnosti trg0^,, j. Slovenije. Tako naj bi bilo del0^,! - iO^, 1< no mesto prodajalca blagajnikaov , dnoteno za 60 odstotkov višje, h 4. septembra 1997 l KNSS-Neodvisnost, manjšinski sindikat v Certusu, je j a ponedeljek organiziral stavko. Za to potezo so se odločili z asti zaradi tega, ker vodstvo podjetja še ni pripravilo nove sistemizacije. Zahtevali so tudi 15-odstotno povečanje P ač za zaposlene v prvih petih plačilnih razredih. Večinski, oje Svobodni sindikat, v stavki ni sodeloval. Njegovi člani l fS.0cel° °Pravih vožnje namesto stavkajočih. Potniki, tudi s tako niso bili oškodovani. Vodstvo podjetja trdi, , »a stavka ni bila upravičena. V Mariboru je prvi šolski dan s avkala četrtina delavcev avto-busnega podjetja Certus, ki mu Je mestna občina dala konce-S1J° za opravljanje mestnega in Primestnega avtobusnega pro-bjeta. Stiriurno opozorilno sta-vko od 8 do 12 ure je organi-Jral sindikat KNSS, člani Sin-ikata delavcev prometa in zvez Pbdjetju pa se stavke niso ude-.li- Napoved stavke je vzne-m|rila učence in dijake, ki se v solo vozijo z avtobusi, še zlasti Pa njihove starše. Mnogi so si zato prvi šolski dan prevoz v šolo organizirali sami ali pa so šli ba pot z vlakom ali avtobusi konkurenčnih podjetij. Vodstvo Certusa se je odzvalo !ako, da je stavkajoče šoferje delovnih mest oziroma razlike v zahtevnosti dela, razlike v usposobljenosti zadelo, razlike v odgovornosti in razlik, ki so povezane z napori pri delu (stres, prah, hrup in podobno). Pri pravilnikih o plačah ugotavljamo, da je vodstvo podjetja Certus kriterije za določanje delovne uspešnosti naredilo tako, daje delavec lahko nagrajen z 10-od-stotnim poviškom, v nasprotnem primeru pa se mu 10 odstotkov plače odvzame. Tukaj niso znani kriteriji, ki pajih 45. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarsko dejavnost določa. Delovna uspešnost se lahko meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupino po vnaprej določenih merilih, ki čunavajo vozovnice in zato odgovarjajo, upravičeni do povišane plače za borih 15 odstotkov? Ne zahtevamo nič nerealnega, samo to, kar za takšen obseg dela pripada voznikom in vsem zaposlenim do 5. tarifnega razreda, ki s svojo plačo ne morejo več preživljati sebe in svojih družin,” poudarja Mesarič. Vodstvo Certusa trdi, da je bila stavka neupravičena “Vodstvo Certusa se vedno korektno pogaja z obema sindikatoma, ki delujeta v podjetju,” pravi direktor Certusa Mirko Majhenič. Kaj pravi na zahteve in očitke, ki jih je na vodstvo Certusa naslovil sindikat Neodvisnost-KNSS? “Začnimo po vrsti! Čeprav smo v Certusu prepričani, da bi za nagrajevanje krvodajalcev morala skrbeti država, smo za darovalce krvi takoj podaljšali dopust na dva dni. Po splošni kolektivni pogodni za gospo- ■te bila stavka četrtine delavcev Certusa neupravičena? Sedež stavkovnega odbora je bil kar v avtobusu STAVKA V CERTUSU - ZA IN PROTI m nastala takšn na zrneda, kakor so : starši bali. Po besed jMobusne postaje v 1 Darka Krivca zaradi: 11. ure ni šlo na pot .. ... im p "bsov. Od 8. do 1 rijoči zaprli tu< Jtaie, vendar do v b0rčan°dStVU Ce , j S^azred bJega obro Rudnim leuresn v aSr y vodso Stevalo ra: morajo biti delavcu znana že pred začetkom opravljanja dela. Pri našem pravilniku, ki nam ga je dalo vodstvo, je najbolj neustrezno to, da o uspešnosti oziroma neuspešnosti delavca lahko odloča le direktor podjetja in njegovi pooblaščenci, kadar se jim to zazdi. V praksi pa je šlo le za odvzem od osebnih dohodkov in nikoli za kakršnokoli nagrado.” Grožnja vodstvu podjetja “Se naprej se bomo pripravljeni pogajati z vodstvom podjetja. Če naše zahteve ne bodo uresničene, pa bomo prisiljeni organizirati splošno stavko in zamenjati vodstvo podjetja,” pravi Lorber. Po besedah predstavnikov sindikata Neodvisnost-KNSS je vodstvo izvajalo pritisk na stavkajoče. “Tako sem bil v fazi priprav na stavko tudi sam premeščen na drugo progo, čeprav me varuje sindikalna imuniteta,” pravi Lorber. “Vodstvo podjetja je v času stavke zamenjevalo stavkajoče šoferje s tistimi, ki niso stavkali. Poleg tega so na avtobusno postajo pripeljali vlačilec, da bi nas ustrahovali, če bi želeli blokirati promet. Reči pa moram, da bomo proti vsakemu šikaniranju naših članov prisiljeni ostro ukrepati, saj se borimo za to, kar si v resnici zaslužimo.” Po besedah podpredsednika regijskega odbora sindikata Neodvisnost-KNSS Milana Mesariča, kije sodeloval v pogajanjih v Certusu, zaostajajo plače zaposlenih v Certusu od 25 do 35 pdstotkov za plačami delavcev v podobnih podjetjih v Celju in Ljubljani. “Smešno je, da vodstvo Certusa trdi, da je bila stavka delavcev neupravičena. Ali je voznik avtobusa upravičen do povečane plače, ki za toliko odstokov zaostaja za plačami šoferjev v Sapu in Izletniku? Ali se naši potniki vozijo dovolj varno z vozniki, ki so na poti več kot 12 ali 16 ur dnevno? Ali so vozniki, ki poleg svojega dela tudi obra- darsko dejavnost sicer to ni naša obveza, vendar smo pri tem izhajali iz načela humanosti,” pravi Majhenič. “Kar se tiče dnevnic, smo že na začetku avgusta sprejeli sklep, da se te dvignejo na 3500 tolarjev. Osebno sicer menim, daje dnevnica samo nadomestilo za povečane stroške prehrane na poti, zato je bila po moji presoji doslej naša dnevnica v višini 2200 tolarjev primerna, vendar smo jih povečali zaradi stališča obeh sindikatov in oblastnih organov.” “Nelogičnoje, zakaj sindikat Neodvisnost predlaga spremembo sistema, po katerem vozniki plačujejo del škode, ki so jo povzročili po lastni krivdi. Sedanji pravilnik je namreč za delavce bolj ugoden, kot bi bile rešitve, ki jih predlaga sindikat Neodvisnost. V zvezi z zadolžnicami za premalo izplačane plače lahko rečem, dajih ni bilo mogoče upoštevati pri lastninjenju, saj je bila vrednost podjetja premajhna. Če bi prišlo do izplačila, bi bila ta največja za vodilne in vodstvene delavce. Sicer pa so nekateri delavci s pomočjo obeh sindikatov v zvezi s tem že vložili tožbe. Zadnjo besedo v zvezi s tem bo imelo sodišče,” pojasnjuje Majhenič. Tudi zahtevi, da bi lahko družinski člani kupovali avtobusne vozovnice s popustom, je vodstvo Certusa ugodilo. “Zopet bomo začeli uporabljati pravilnik, kije včasih že bil v veljavi. Po njem lahko dobijo avtobusne karte s popustom delavci, ki so po kriterijih socialno šibkejši. Nikakor pa ne bodo mogli kart s popustom kupovati delavci, ki imajo doma gostilne, perutninske farme ali uspešna družinska podjetja,” pojasnjuje direktor Certusa. Nova zahteva za povečanje plač “V zvezi z regresom lahko rečem samo to, da so se z načinom izplačila (55.000 tolarjev do 30. junija, preostanek pa do 30. oktobra) strinjali člani izvršnega odbora Svobodnih sindikatov na seji 22. aprila letos (na seji je bil tudi predsednik KNSS Dragan Lorber), vodstvo sindikata KNSS pa je izrazilo soglasje s takšnim izplačilom na seji 13. junija. Takrat so se člani KNSS odpovedali tudi obrestim za prepozno izplačan regres, kar so zapisali v svoj zapisnik. Sedaj zahtevajo izplačilo zadnjega dela regresa z obrestmi do 15. septembra, L septembra pa so v podkrepitev svoje zahteve opozorilno stavkali?! Ali so morda pozabili, kaj so sami sklenili?” se začudeno sprašuje Majhenič. “Sindikat Neodvisnost je terjal tudi osnutke dokumentov o delovnih razmerjih in plačah do 1. septembra, kar je pred tem terjal tudi Svobodni sindikat. Čeprav še ni novega zakona o delovnih razmerjih in nove panožne kolektivne pogodbe, smo osnutke omenjenih dokumentov vendarle pripravili in jih sindikalistom predali 28. avgusta.” Sicer pa sta se vodstvo podjetja in stavkovni odbor sestala minuli petek - torej tri dni pred stavko. “Glede na prejšnje zahteve sindikata naj bi se na pogajanjih pogovarjali o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, o osnutkih aktov s področja delovnih razmerij in plač ter o izplačilu regresa za letni dopust. Na pogajanjih je vodstvo podjetja stavkovnemu odboru izročilo osnutke treh pravilnikov: o plačah, o delovnih razmerjih in o sistematizaciji delovnih mest. Pripravo teh pravilnikov je namreč stavkovni odbor sam zahteval. Vendar pa se stavkovni odbor ni bil pripravljen pogajati o omenjenih vprašanjih, ki jih je sam postavil na dnevni red, tem več je postavil tri nove zahteve: popust za otroke naših delavcev pri mesečnih vozovnicah za 25 odstotkov, izplačevanje dnevnic v znesku 3500 tolarjev in dvig plač za 15 odstotkov do 5. tarifnega razreda. Uprava je privolila v prvo zahtevo po varianti, ki smo jo v podjetju že imeli in ki zago- tavlja nižjo ceno prevoza le socialno ogroženi strukturi delavcev. Prav tako je vodstvo podjetja stavkovni odbor seznanilo, daje sklep o dvigu dnevnic sprejelo že na začetku avgusta, veljati pa je začel 1. septembra. Na zahtevo za dvig plač pa vodstvo podjetja ni moglo pristati iz treh razlogov: ker se izplačujejo po kolektivni pogodbi oziroma so v mnogih postavkah celo nad kolektivno pogodbo; ker je ekonomski položaj družbe slab in ne dopušča povečanja stroškov dela, ki že sedaj dosega kritičnih 47 odstotkov v strukturi celotnega prihodka (nadzorni svet Certusa je s sklepom zavezal upravo, da ne sme dvigniti plač); ker je državni zbor sprejel zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, kar praktično pomeni, da so ob načrtovanem gibanju rasti plač le-te zamrznjene do zaključnega računa za leto 1997.” Stavka je Certusu povzročila veliko škodo “Glede na potek pogajanj lahko mirno rečem, daje bila stavka neupravičena in tudi nezakonita. Osnutke aktov o plačah smo stavkovnemu odboru predali tri dni, preden jih je sam terjal. Po novem terja izplačilo regresa do 15. septembra, stavko pa je organiziral že 1. septembra. S takšnim socialnimi partnerji se je težko pogajati, saj se ne držijo niti lastnih sklepov. Kultura dialoga je na zelo nizki ravni, saj vodstvo KNSS v podjetju nenehno spreminja svoje zahteve in si izmišlja nove. Z neupravičeno stavko so njeni akteiji povzročili podjetju veliko škodo. Zavedati se moramo, da ima Certus koncesijo za opravljanje mestnega prometa, zato moramo svoje obveznosti do občanov korektno izpolnjevati, sicer lahko koncesijo izgubimo. Certus bo verjetno akterje neupravičene stavke tožil za povračilo škode. Prav tako bomo verjetno ukrepali proti vsem, ki so neupravičeno odklonili delo. Veliko voznikov, ki so člani KNSS, se ni udeležilo stavke, ker so očitno tudi sami spoznali, da ni upravičena. Res pa je, da so glavni akterji stavke z Draganom Lorberjem, Ivanom Cafuto in Marjanom Bombekom na čelu vzeli na dan opozorilne stavke redni letni dopust. Na ta način so se izognili odgovornosti za dvomljivo odklanjanje dela. Sicer pa bo o vsem tem razpravljal in odločal tudi nadzorni svet,” pravi Mirko Majhenič. Probleme je potrebno najprej poskusiti rešiti s pogajanji Kaj pa menijo o vsem tem člani sindikata delavcev prometa in zvez v Certusu, ki jih vodi Jože Mesareč? “Nekatere zahteve sindikata KNSS so upravičene in jih podpiramo tudi v našem sindikatu. Zahtevo po tem, da se uredijo pravilniki o sistematizaciji delovnih mest in o plačah, je denimo naš sindikat postavil že mnogo pred sindikatom Neodvisnost. Prav tako smo se zavzeli za zvišanje dnevnic, za dopust krvodajalcem in za še nekatere zahteve. Vendar pa za razliko od vodstva sindikata Neodvisnost-KNSS menimo, daje mogoče v Certusu sporne stvari urediti s pogajanji. Doslej smo veliko naših zahtev že uspeli uresničiti s pogajanji. Ta so bila marsikdaj sicer trda, vendar pa veliko bolj uspešna kot prenagljena in slabo pripravljena stavka. Se posebej je slabo, kadar stavka služi predvsem uveljavljanju njenih organizatorjev,” pravi Mesareč. “Tudi naš sindikat se zavzema za povečanje plač. O tem se bomo pogajali z delodajalci ob sprejemanju panožne kolektivne pogodbe. Po sprejemu te pogodbe pa nas čakajo zelo naporna pogajanja tudi v podjetju: vsi socialni partnerji v podjetju moramo skleniti podjetniško kolektivno pogodbo.To bodo odločilna pogajanja, kjer bomo morali doseči čim več, saj so se plače v Certusu v zadnjih letih dejansko močno zmanjšale v primerjavi z drugimu avtobusnimi podjetji v Sloveniji.” Ali so člani sindikata delavcev prometa in zvez sodelovali v stavki? “Naš sindikat stavke iz navedenih razlogov ni podprl, saj se prava pogajanja o podjetniški kolektivni pogodbi in o celotnem paketu delavskih pravic v Certusu še niso niti prav začela. Razlog za to je v tem, da kasni sprejem panožne kolektivne pogodbe. Sicer pa smo vsakemu članu prepustili, da se sam odloči, ali bo sodeloval v stavki ali ne. Kolikor vem, ni v stavki sodeloval noben naš član,” pravi Mesarič. “Sicer pa je o načinu stavke, kadar je nujna, v takšnem podjetju, kot je Certus, potrebno temeljito premisliti. V vsakem podjetju delavci sta-vkajo zato, da bi škodovali vodstvu. Premalo premišljena stavka pa lahko najbolj škoduje Mariborčanom - to je tistim, ki so nam dali koncesijo za opravljanje mestnega avtobusnega prometa in ki nam na-merqvajo pomagati na ta način, da nam bodo nabavili 20 novih avtobusov. Zato je še toliko bolj pomembno, da se za pravice delavcev vsi skupaj borimo s sistematičnimi in trdimi pogajanji, na katera moramo priti odlično pripravljeni in z močnimi argumenti.” T. K. 4. septembra 1997 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) -polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 12. 7. 1997 dalje) 3. Ločeno življenje september 1997 3.500.00 1.750.00 1.218.00 29,61 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano a. po veljavni KP dejavnosti 12.774,00 b. po SKPGD (na delovni dan) 500,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade a. po veljavnih KP dejavnosti (skupna delovna doba) - za 10 let 40.786,00 - za 20 let 61.180,00 - za 30 let 81.573,00 b. po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 40.978,00 - za 20 let 71.967,00 - za 30 let 95.956,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 277.912,00 a. po objavljenih KP dejavnosti 81.573,00 b. po SKPD - ob smrti delavca 83.374,00 4. Minimalna plača - ob smrti v ožji družini 41.687,00 59.150,00 5. Zajamčena plača 35.173,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - največ 127.746,00 KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat kmetijstva in živilske industrije Vodstvo pododbora pekov pri kolegih na Dunaju Vodstvo pododbora pekov svobodega sindikata kmetijskoživilske industrije je bilo na strokovnem obisku pri avstrijskem sindikatu enake dejavnosti. Delegacijo je vodil predsednik pododbora pekov Alojz Klemenčič, v njej pa sta bila še podpredsednik pododbora Srdžan Savič in sekretar republiškega odbora sindikata KŽI Jovo Labanac. Namen našega obiska je bil, da bi se podrobneje seznanili z njihovo zakonodajo pri urejanju panožne kolektivne pogodbe v živilski industriji, posebno v pekovski dejavnosti. Avstrijski kolegi so nas sprejeli zelo prijazno, z velikim zadovoljstvom, da se po 50 letih sindikati pekov ponovno srečamo. V panogi imamo zelo podobne naloge in enake zahteve pri reševanju pogojev dela in vrednotenju dela. Specifika pekovskega delaje: nočo delo, težavno delo, delo ob praznikih in nedeljah. Avstrijske kolege smo zaprosili naj nam obrazložijo njihovo zakonodajo in odgovorijo na naša pisna vprašanja, ki smo jim jih predhodno poslali. Vprašanja so zajemala celotno problematiko pekovskega dela in pogojev z vrednotenjem tega dela. Avstrijski kolegi so nam podrobneje orazložili njihovo zakonodajo in zakon, ki ureja kompletne zakonske predpise o delu pekov. Avstrjski peki imajo svoj zakon za urejanje pekovskega dela.Ta zakon določa krierije in merila za delo pekov s tarifnim delom osebnih dohodkov. Zelo dobro imajo urejen zakon o pekovski dejavnosti. Delodajalci ga dosledno izvajajo, ne glede na to, ali je to privatni sektor ali delniška družba. Zatrdili so, da nihče ne upa kršiti sprejetega zakona, saj so sankcije za delodajalca zelo visoke. Sindikat in delodajalci zelo dobro sodelujejo pri sprejemanju in spreminjanju zakonodaje. Odnosi med sidikati in delodajalcem so na zelo visoki ravni, saj se zavedajo, daje dobro sodelovanje med enimi in drugimi potrebno. Med obiskom smo bili na vodstvu sindikata živilske industrije GEWERKSCHAFT -AGRAR, vodstvu sidikata pekov v Avstriji, sidikatu dejavnosti mlinarjev in prisostvovali skupnemu sestanku vodstev sindikatov, ko so se pogajali o reševanju skupih nalog sindikata Avstrije. Program obiska je zajemal tudi ogled pekovske proizvodnje v največji pekarni v Avstrii ANKER - BROT. V tej pekarni denvno spečejo 220 ton kruha in peciva. Zelo pomembna je bila za nas informacija, s kašnimi razmerami se peki srečujejo kot člani evropske skupnosti. Velika konkurenca je med proizvajalci kruha in moke, so nam povedali. V Avstrijo iz sosednih evropskih držav vozijo kruh in moko. Zato je v pekovski dejavnosti velika konkurenca. Nadaljevanje na naslednji strani : Za spomin na obisk pri naših kolegih na Dunaju smo napravili tudi tale posnetek. mm msnmt tillllllllllt pit 1111(1 i m\\ ji »i| imm m Turizem v Evropi - zaposlovanje v 21. stoletju ZAPOSLOVANJE NA ČRNO - VROČA TEM* V VSEH TURISTIČNO RAZVITIH DRŽAVAH V Firencah seje sestala Evropska sindikalna konferenca. Obravnavala je turizem v Evropi v prihajajočih letih, perspektive pri zaposlovanju, obete in izzive v turistični industriji ter socialni dialog in vlogo sveta delavcev v turistični industriji. Vsi razpravljalci so se strinjali, da je vloga turistične industrije (malo »čuden« izraz) izredno močna pri deviznem prilivu, prodaji domačih izdelkov, promociji svoje države in pri graditvi novega sveta brez izrazitih meja med državami. Ker pa smo bili na konferenci predstavniki turistično različno razvitih držav, so se naši pogledi na vlogo turistične industrije razhajali. Najbolj »vroča« tema na vseh ravneh v vseh državah je zaposlovanje na črno. S tem problemom se srečujemo v vseh okoljih, rešujejo pa ga različno: z visokimi kaznimi, zapiranjem lokalov ali pa samo žuganjem s prstom. V razvitih državah se v preprečevanje zaposlovanja na črno vključujejo tudi sindikati. Sindikalist najprej opozori delodajalca na njegovo kršitev; če se zadeva ne uredi takoj, sindikalist obvesti pristojno službo, ki ukrepa v skladu z zakonom. Naslednji dan smo se na konferenci seznanili z rezultati vseh treh delavnic. Po krajši razpravi smo se zedinili, daje potrebno še veliko dela pri pridobivanju novega članstva, da so v turistični industriji potrebni strokovno izobraženi delavci in da je potrebno vložiti veliko truda v izboljšanje socialnih in delovnih razmer v turistični industriji. Razprave kasnejših razpravljal-cev - predstavnikov združenja HOTREC, EWC in VIL - so se nanašale na vlogo EU pri obliko- vanju podprtega turizma v Evropi ter na socialni dialog, evropski delavski svet in njegov vpliv v turistični industriji. Po kosilu po končani konferenci smo skupaj izmenjali še mnenja in stališča, predvsem o temah, ki na konferenci niso bile obdelane. Omenjena je bila tudi potreba po pomoči države pri najemanju ugodnih kreditov za širitev turistične ponudbe ter po njeni intervenciji pri preprečevanju nelojalne konkurence. Na konferenci sem sodeloval v skupini, ki seje ukvarjala s problemom krepitve sindikalne organizacije v turizmu. Skupino je vodil Paul Abraas z Nizozemske. Razpravljali smo o rekrutiranju novih članov, evidenci, obveščanju članov in osebnih stikih med zaupnikom in člani. Po izkušnjah, ki jih imajo na Zahodu, je za pridobivanje novega članstva potrebno veliko energije, saj je konkurenca velika. Imajo pa mnogo več profesionalcev, ki se lahko posvetijo članstvu. Sodelovanje med sindikati in delodajalci je lažje tam, kjer je družbeni (in osebni) standard višji, saj delodajalci ne iščejo dobička kratkoročno, temveč dolgoročno. Odnosi v podjetjih med sindikati in delodajalci so urejeni; dobre pogodbe so porok za dobro delo in dobiček. Po državaljje različen tudi odstotek zaposlenih, vključenih v sindikate. Skandinavske države so socialno izredno stabilne, od- stotek delavcev, ki so člani sindikata, pa presega 50%. Poseben problem je tudi sindikalna razdrobljenost. Število reprezentativnih sindikatov je preveliko in vsi se ne glede na število članov soočajo s problemom denarja in dogovarjanja z delodajalci in državo. Po izkušnjah bi bila potrebna združitev sindikatov in s tem njihova depolitizacij a. Združeni bi St kerr fčal —^0V( imeli veliko moč pri dogova1)*^ s političnimi strankami zal;pc ganje sindikalnih ciljev. Lv Za konec pa morda le ” 1 Firence so zelo lepo mesWsrsr hoteli in milijoni turistov. Bi"” n lepo sprejeti in preživeli smol®vo čudovitih dni. Vendar sejna prehodu meje domov gre^ied mislil: najlepše je doma! jpa Iztok Bratož, predsedn^\ pj _________________________j-i» Za popuščanje ni razlogi ČU( V ponedeljek sta se drugič sestali pogajalski skupini delodaj^.^ in delojemalcev dejavnosti gostinstva in turizma. Kot nam je pot** sekretar SGiT Ivan Jurše, so se pogajalci »pretolkli« čez p1 13 členov bodoče kolektivne pogodbe dejavnosti in določili' za nadaljevanje pogajanj - 9. ter 18. in 19. september. »Čaka nas trdo delo, tega se dobro, zavedamo, vendaf_ ohranjanju že doseženih pravic delavcev ne nameravamo popu^ Ne le zato, ker nas k temu zavezujejo tudi sklepi in stališčaf dsedstva SGiT, temveč predvsem zaradi dejstva, daje turizej nenehnem vzponu. Če smo tudi v najtežavnejših letih po®"■ mosvojitveni vojni zmogli izpolnjevati določila kolektivne! godbe, ne vidim razloga, da jih ne bi mogli tudi sedaj, ko si! goji za to neprimerno ugodnejši,« je povedal Ivan Jurše in v sapi dodal, da imajo v teh prizadevanjih vso podporo tudi ''t dnarodnih sindikalnih organizacijah, ki so seznanjene s te. mi naših delodajalcev po zmanjševanju pravic delavcev. v . . sti) je bila v Ljubljani 27. seja predsedstva Sindikata dea , ” ven^eZatovečotemvprihodiuištevillki^^^^^^^^/^® ■ "i jjfc/o »Zato upam, da nam za dosego teh ciljev ne bo treba up0^.p0, korist zaposlenih v naši dejavnosti...« Po čem smo (prelživeli? KSffl JULIJ 1997 Skupina dobrin iz košarice Tričlansk povprečna košarica a delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Štiričlans povprečna košarica ka delavsk minimalna košarica a družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin VII.97/IV.97 Indeks cen življenjskih potrebščin VII.97/VI.97 Inc živ vif 1. Hrana 52.777,37 40.123,96 40.123,96 65.147,77 48.965,23 48.965,22 101,60 100,20 2. Pijača 9.008,82 3.326,56 3.326,56 9.061,21 3.349,01 3.349,01 102,50 100,40 3. Kajenje 5.550,00 3.000,00 3.000,00 5.550,00 3.000,00 3.000,00 100,00 100,00 4. Oblačila 26.067,27 16.044,51 810,35 31.878,73 19.685,06 893,77 100,50 100,10 5. Obutev 6.013,17 4.611,90 0,00 7.122,54 5.138,21 0,00 101,40 100,00 6. Stanovanje 23.303,60 16.768,70 13.757,90 28.389,67 20.143,74 16.499,08 100,60 100,30 7. Ogrevanje, razsvetljava 21.728,94 15.197,11 12.982,72 26.849,12 18.145,80 15.485,25 105,80 101,20 8. Gospodinjska oprema 11.785,89 6.246,52 0,00 14.015,37 7.241,32 0,00 100,30 100,20 9. Higiena, zdravstvena nega 14.842,58 12.390,42 8.848,54 16.672,25 13.783,58 10.222,89 102,00 100,70 10. Izobr., kultura, razvedrilo 36.687,89 13.781,98 6.656,99 41.523,19 15.720,14 6.835,08 102,10 100,20 11. Prometna sr. in storitve 35.780,23 12.535,26 5.605,75 44.280,22 16.487,30 6.202,19 104,10 101,90 12. Razni predmeti in storitve 3.927,89 2.341,27 0,00 4.901,46 2.612,96 0,00 102,20 100,60 13. Drugi izdatki 40.402,48 10.097,55 8.970,66 43.300,19 10.419,52 8.970,66 102,20 100,60 SKUPAJ (v SIT) 287.876,12 156.465,72 104.083,43 338.691,73 184.691,86 120.423,15 Stopnja rasti košaric VII.97/IV.97 2,14 2,02 2,19 2,16 2,03 2,19 Stopnja rasti košaric VII.97/VI.97 0,57 bjjcP 0,50 0,58 0,51 0,50 Stopnja rasti košaricVII.97/VII.96 14,35 10,88 9,55 13,97 10,92 9,18 KOMENTAR: V jr Struktura življenjskih stroškov inflacija I -odstotna (9A ^ f/o ic iras1^ lija lani). V juliju so ^ 1. Hrana 18,33 25,64 38,55 19,24 26,59 40,66 2. Pijača 3,13 2,13 3,20 2J3tT 1,81 2,78 3. Kajenje 1,93 1,92 2,88 1,64 1,62 2,49 4. Oblačila 9,06 10,25 0,78 9,41 10,66 0,74 5. Obutev 2,09 2,95 0,00 2,10 2,78 0,00 6. Stanovanje 8,10 10,72 13,22 8,38 10,91 13,70 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,55 9,71 12,47 7,93 9,82 12,86 8. Gospodinjska oprema 4,09 3,99 0,00 4,14 3,92 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 5,16 7,92 8,50 4,92 7,46 8,49 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,74 8,81 6,40 12,26 8,51 5,68 11 .Prometna sr. in storitve 12,43 8,01 5,39 13,07 8,93 5,15 12. Razni predmeti in storitve 1,36 1,50 0,00 1,45 1,41 0,00 13. Drugi izdatki 14,03 6,45 8,62 12,78 5,64 7,45 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Ijenjskih potrebščin po: % (od julija lani za 8,l šarice so se v juliju po£*r 0,5 do 0,58 %. . Cene zelenjave so vju L le za 0,6 %, za 0.4 % P.„ podražili industrijski žlV|l>J delki. Višje cene telefon* jJ UL/1I\.I. V l.VJL. IV-- ~ • ,| ritev so se izrazile šele VJ podatkih - komunikacij6 ^ za 2,2 %. Zaradi 6 % drazj^ ^ goriv seje skupina dobr nina-goriva-energija p° flc\ ‘ale c : J ih*^ 0,9 %. Enake so ostale % novanjskih in kulturnn Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS izobraževanja! _ ■' Strok radicionalno srečanje funkcionarjev in delavcev ZSSS na kmetijsko-živilskem *imu v Gornji Radgoni Zadnji brezskrbni trenutki KAJ DELAJO o n?ocna organizacija Zveze svobodnih sindikatov v bli Ur^U S se^re^arjem Janezom Kovačem na čelu je mi-petek ponovno organizirala tradicionalno srečanje r aonarjevin zaposlenih delavcev v Zvezi svobodnihsin-ov Slovenije na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu gornji Radgoni. Tako pomurski svobodni sindikaTi skr-ten* a,Sln<^^a^ni ^un^c^onarji iz vse Slovenije, preobre-Jem zlasti z razreševanjem problemov v gospodarstvu industrijskih središčih, ohranjajo pristen stik tudi s ploskim napredkom na slovenskem podeželju, v kme-1 Proizvodnji ter v živilskopredelovalni industriji. I v Ir so ga tako, kakor znajo samo sindikalisti. Nato so bila na vrsti športna srečanja. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je svoje fante pripeljal na teren v novih dresih ZSSS, vendar jih niso mogli preizkusiti na nogometnem igrišču, ker je bila tekma med zvezo in območji zaradi neurja preložena za leto pikadu niso imele najbolj srečne roke, odlično pa so se odrezale na plesišču in pri prepevanju slovenskih narodnih pesmi. Ko je bilo razpoloženje na višku, je Janez Kovač v imenu vseh udeležencev srečanja čestital Dušanu Semoliču ob Abrahamu. Presenečenemu predsedniku, ki je očitno nameraval sestanek z Abraha- i recanja na gornjeradgon-em sejmu so se udeležili sin-. “sti iz domala vseh območij Kenije, veliko pa je bilo tudi njFstavmkov zveze in panožnih i- p atov. Poleg sindikalistov ^omurjaso bile na srečanju » Jevilnejše (pa tudi najbolj ^"^sindikalistke iz Podra-mnačelu s sekretarko Veko-rtn ° ^r£LSOVCC- Močno »ekipo« tenje PriPeljal tudi pre- .unikSkei Albert Vodovnik, H n JC ~~ vet'jetno zaradi priprav Protestni shod članov Skei Jubljani - na srečanje prispel g^mudo, nato pa gaje še pred zapustil. Srečanja pa se ^damsoudddtiii naj višji pre-r avniki sindikata delavcev v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji. Verjetno imajo kmetijskih problemov »čez glavo« že med letom in se z njimi niso hoteli obremenjevati še v času dopustov. V dopoldanskih urah so si udeleženci srečanja temeljito ogledali sejem in se pogovarjali z nekaterimi pridelovalci in proizvajalci hrane in kmetijske mehanizacije, popoldne pa so pomurski svobodni sindikalisti za vse pripravili družabno srečanje v lovski koči ob Negovskem jezeru. Udeležencem srečanja so tako kot vsako leto najprej postregli z odličnim prekmurskim bogračem; posolili in popoprali Marko Milič ne gre v Ameriko! Na tradicionalnem srečanju svobodnih sindikatov v Negovi je bil tudi Marko Milič. Povedal je, da si je premislil in da letos ne bo odpotoval v Ameriko, kakor je prvotno nameraval. Marko Milič je namreč nameraval del dopusta preživeti v Združenih državah Amerike. Seveda ne gre za našega košarkarja in prvega slovenskega NBA-jevca Marka Miliča, temveč za sekretaija krajevne pisarne ZSSS v Ljutomeru Marka Miliča. Ta - mimogrede povedano -raje kolesari kot igra košarko, seveda pa pozorno spremlja tudi uspehe svojega soimenjaka. SBI dni.Toliko bolj srdito so se udeleženci srečanja zato spopadli v pikadu. Premočno je zmagala ekipa Velenja s 93 točkami. Drugo mesto je zasedla ekipa Skei s 65 točkami, tretje ekipa Pomurja z 49 točkami, četrto pa ekipaPodravja, ki je osvojila 46 točk. Med posamezniki se je najbolje odrezala Mira Videčnik iz Velenja. Sindikalistke iz Podravja pri MMM, KAKO DIŠI... - Tudi ljubezen do sindikata in njegovega članstva gre navsezadnje skozi želodec. Organizatorji tradicionalnega srečanja funkcionarjev in delavcev ZSSS se tega zavedajo že od nekdaj, zato so dali pripraviti slasten bograč, ki so ga nekateri komaj učakali...(levo) i« ^0stavMtve SOVSELEJ ^ Nekatere so si- 0<>pleveTzn- bilb°gra£ iPozorli lnjen< vendar jun InZ? g0,St,Uel' Janez Kovač CZgnU’kajjevtakempri. iC7g™?Tjestoriti:>>po- C ifco, k^rei i w:'JCIN«- , - emoniini, E° vseh obredih feipsa ■ŽS-sSES Aje bu TC,aSno dvignilkviš- rsl*o)SZ(slejspo' ■ c i ■ Ji' mom ohraniti v tajnosti, je zaželel veliko sreče, zdravja in delovnih uspehov. Družabno srečanje, ki so si ga udeleženci seveda finansirali sami, seje nato veselo nadaljevalo. Kakor običajno so tudi tokrat prah po Lovskem domu v poznih nočnih urah pobrisali Štajerci in Pomurci. Sicer pa je vse, kar seje letos dogajalo na tradicionalnem srečanju funkcionarjev in delavcev ZSSS, verodostojno zabeležil fotoaparat Saša Bernardija. T. K, N. J.. S. B. Nadaljevanje s prejšnje strani Naš obisk pri kolegih v avstrijskem sindikatu je bil zelo koristen in strokoven. Seznanili smo se z njihovim zakonom o pekovski dejavnosti. To nam bo v našem okolju prišlo zelo prav, predvsem pri urejanju in spreminjanju naše panožne kolektivne pogodbe z delodajalci. Kot predsednik pododbora pekov Slovenije trdim, da moramo več storiti za delo pekov. Ti morajo imeti zaradi specifike v naši panogi poseben status. Pogoje dela in plačilo je treba temeljiteje spremeniti. Že nekaj let se pogoji dela v naši pekovski panogi zelo slabšajo, saj je vedno več ročnega dela in dela ponoči. Danes delajo peki vsak dan ponoči, ob nedeljah in praznikih. Pekovski delavec nima dneva počitka, kot ga imajo drugi. Zato je treba njegovo delo pravilno ovrednotiti, plačati njegovo delovno vrednost. Danes trgovci zahtevajo vsak dan svež kruh, ne glede na to, ali je praznik ali nedelja. Peki ga moramo speči po njihovem naročilu, to pa pomeni nenehno delati. Peki vedno bolj in ostreje zahtevajo, naj se čimprej spremeni naša panožna kolektivna pogodba. Ta mora boljše urejati pogoje dela in pravilno vrednotiti delo. V kratkem času bo treba urediti zakon o odpiralnem času trgovin, da ne bodo odprte nonstop vsak dan. Avstrijski sindikati živilske dejavnosti so izrazili željo, da bi sodelovali z njimi in pomagali drug drugemu reševati probleme in naloge pekovske dejavnosti v živilstvu. Slovenija je zelo blizu vključitvi v Evropsko skupost, kar nas bo potem povezovalo pri enakih problemih, predvsem pri težavah socialne varnosti zaposlenih in veliki konkurenci v pekovski dejavnosti. Naša delegacija je avstrijski sindikat GEWERKSCHAFT -AGRAR povabila, naj obiščejo naš svobodni sindikat živilske dejavnosti v Sloveniji. Kolege bomo seznanili z našimi razmerami v živilstvu, posebno pa v pekarstvu. Načrtujemo, da nas bodo obiskali jeseni, v času, ko bomo urejali našo zakonodajo v zvezi s kolektivno pogodbo dejavnosti.' Avstrijskemu sindikatu in njihovemu vodstvu smo posebej hvaležni, ker so nam dali kompleten zakon in drugo dokumentacijo, ki ureja zakonske predpise za živilsko in pekovsko dejavnost. Zakon in predpisi nam bodo prišli zelo prav pri urejanju naše zakonodaje v prihodnje. Alojz Klemenčič, predsednik i VSE NAJBOLJŠE! - Predsednik ZSSS Dušan Semolič je menda nameraval kar zamolčati, da je letos poleti srečal Abrahama, vendar se mu namera ni posrečila. Ko je bil družabni del srečanja na višku, so ga gostitelji »presenetili« s čestitkami in priložnostnimi darovi, (levo) ...IN »KAZEN« - Plesalki zadnjih dveh parov bi morali za kazen napihniti balončke; ker pa so jih organizatorji »pozabili« nabaviti, je prišlo prav tudi tole priročno sredstvo, ki naj bi v času aidsa menda sodilo v vsako torbico. Lidiji (desno) je šlo pri tem bolje kot Vandi, (levo) SINDIKAT lEKSTHNf IN DELAVKE IN DELAVCI! ZA SVOJO POGODBO BOMO TUDI STAVKALI Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno industrijo in Združenje delodajalcev Slovenije -Sekcija z a tekstilno, oblačilno in usnja rsko-predelovalno industrijo sta nam odpovedala panožni kolektivni pogodbi in s tem ukinili nekatere pridobljene pravice delavk in delavcev v naši panogi, kot so: - ureditev delovnega časa, - koriščenje letnega dopusta, - varstvo pri delu, - zaščita starejših delavcev, - dodatni pogoji za nočno delo,... Zato, za ohranitev in za bolj resna in odgovorna pogajanja s strani socialnih partnerjev pozivamo delavke in delavce, da s svojimi podpisi podprejo sklepe organov sindikata dejavnosti. TVOJ PODPIS BO IZRAZIL ODLOČNOST IN PODPORO NAŠIM ZAHTEVAM 1. da se pogajanja s socialnimi partnerji za sklenitev nove pogodbe pričnejo takoj; 2. da je do sklenitve nove panožne pogodbe podaljšana veljavnost sedanjih pogodb; 3. da je naša panožna kolektivna pogodba temeljni akt, s katerim se urejajo delovne razmere zaposlenih v naši panogi; 4. da ta podpis šteje in velja tudi kot soglasje za organiziranje stavke delavk in delavcev naših dejavnosti, če pogajanja ne bodo uspešna. Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije je odločen, da se bo za svojo kolektivno pogodbo dejavnosti bojeval z vsemi pravnimi in sindikalnimi sredstvi. 8 4. septembra 1997 MARIBOR POTREBUJE IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA DOUSPOSABUANJE IN PREUSPOSABLJANJE DELAVCEV Skupina strokovnjakov, ki je pripravila “Globalni razvojni koncept za Maribor”, o čemer smo v Delavski enotnosti že pisali, je ugotovila, da Maribor nujno potrebuje tudi regijski izobraževalni center za dousposabljanje in preusposabljanje odraslih. Po mnenju dr. Tomaža Križmana, dr. Cirile Toplak in mag. Karin Jurše brez takšnega centra v mestu ne bo mogoče uresničiti razvojnih projektov, ki bi voz mariborskega gospodarstva potegnili navkreber. Brez izobraževanja ni razvoja Regijski izobraževalni center, ki bi usklajeval izobraževalne ponudbe in povpraševanja na trgu dela, bi moral razpolagati s štirimi osnovnimi bazami podatkov: o potrebah po kadrih v podjetjih in ustanovah v regiji; o povpraševanju delojemalcev na trgu dela; o izobraževalcih ter o izobraževalcih izobraževalcev. Izobraževalni center bi delodajalce in delojemalce moral informirati o možnostih zaposlitve in izobraževanja, poleg tega pa bi moral delojemalcem ponuditi možnosti samo-učenja ter možnosti iskanja zaposlitve po internetu. Izobraževalni center bi moral po mnenju avtorjev Globalnega razvojnega koncepta za Maribor organizirati tudi “sejme zaposlovanja”, kamor bi povabili delodajalce, ki iščejo delavce in težko zaposljive brezposelne delavce. Na sejmu bi poskušali doseči kompromis med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile. Prvenstveno pa bi moral izobraževalni center usklajevati potrebe in ponudbo na trgu dela z ažurnim ponujanjem možnosti za dousposabljanje in preusposabljanje delavcev. Če bodo hoteli v Mariboru uresničiti nekatere razvojne projekte, o katerih govori Globalni razvojni kocept za Maribor (ureditev prostocarinske industrijsko-poslovne cone, ureditev železniškega terminala, postavitev centra Drava, modernizacija •obstoječih podjetij itd.), se bo moralo dousposobiti in preu-sposobiti več deset tisoč delavcev. Ravno za usposabljanje teh delavcev bi moral v prvi vrsti skrbeti novi izobraževalni center. Izobraževanje izobraževalcev Izobraževalni programi bi morali biti razdeljeni v dve poglavitni skupini. Center bi na eni strani moral skrbeti za specializirano dousposabljanje in preusposabljanje, ki bi zadovoljilo delodajalske zahteve. Po drugi strani pa bi moral skrbeti tudi za uresničevanje srednjeročne vizije izobraževanja, ki bo sledilo mestnim in regijskim razvojnim potrebam. Izobraževalni center bi moral skrbeti tudi zaizbiro izvajalcev izobraževanja. Te bi izbiral na podlagi kriterijev kvalitete izobraževanja, primernih pedagoških podlag in cenovne dostopnosti. Če v mestu ne bi bilo mogoče najti primernih izvajalcev izobraževanja, bi moral poskrbeti tudi za dodatno izobraževanje izobraževalcev. Pri tem bi center tesno sodeloval s strokovnjaki mariborske Pedagoške fakultete. Za potrebe izobraževanja delavcev in izobraževalcev bi moral imeti vsaj primerne šolske prostore. Izobraževalni center bi lahko specializirano usposabljanje za potrebe delodajalcev organiziral z zunanjimi izobraževalci. Izobraževanje bi praviloma potekalo v zainteresiranih podjetjih. Za učinkovito organiziranje specializiranega usposabljanja pa bi moral center imeti natančne podatke o kadrovskih potrebah na eni strani in o delojemalčevih znanjih in možnostih na drugi strani. Center bi zato moral tesno sodelovati z zavodom za zaposlovanje in zgraditi tudi lastno podatkovno bazo. V izobraževalnih dosjejih delavcev bi moral imeti podatke o njihovem Člani izvršnega odbora Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) so se v pripravah na jesenske aktivnosti tudi letos sestali v Gornji Radgoni in ob tem obiskali tudi kmetijsko-živi-Iski sejem. Na seji so obravnavali predvsem realizacijo veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti in probleme po sprejemu splošne kolektivne pogodbe za gospodarske znanju, psihofizičnih sposobnostih in izobraževalnih ambicijah, ki imajo še posebno vlogo pri motiviranju brezposelnih in drugih delavcev za izobraževanje. Za spremljanje kadrovskih potreb bi se center moral povezati z bodočim inštitutom za aplikacijo znanosti v Mariboru. Le-ta bi moral pomagati podjetjem pri identifikaciji kadrovskih potreb in pri oblikovanju zaposlitvenih načrtov, ki jih imajo danes le redka podjetja. Če podjetja sama ne bi bila sposobna identificirati kadrovskih potreb, bi moral izobraževalni center zagotoviti kakovostno izobraževanje vodstvenih struktur podjetij na področju razvojnega planiranja. Pri tem bi lahko centru veliko pomagala šola za menedžment iz Brda pri Kranju. Izobraževanje mladih, ki so opustili šolanje Izobraževalni center bi moral skrbeti tudi za to, da bo srednjeročno izobraževanje kadrov v skladu z razvojnimi potrebami mesta in njegovega gospodarstva. Predvsem bi moral skrbeti, da bi delavci poglabljali svoje znanje na področju in- dejavnosti. Poudarili so predvsem, da velja temeljno načelo in favorem, to je, da se določila SKP za gospodarstvo uporabljajo samo takrat, kadar so za delavce ugodnejša, oziroma če jih kolektivna pogodba dejavnosti ne vsebuje. PredsednikSrečko Čater je prisotne seznanil z aktivnostmi sindikata v počitniškem obdobju: Te niso povsem zamrle. Izpostavil je odmevno okro- formatike, poslovodstva, administracije, komerciale in tujih jezikov. Zlasti bi si moral prizadevati za kakovostno izobraževanje delavcev za potrebe prometa, turizma in nekaterih perspektivnih industrijskih panog. Med ciljnimi skupinami za izobraževanje bi bili na prvem mestu brezposelni. Te bi center izobraževal glede na kadrovske potrebe in glede na njihove psihofizične sposobnosti, starost in izobraževalne ambicije. Zelo pomembna ciljna skupina bi morali biti tudi mladi z nizko stopnjo izobrazbe, še zlasti tisti, ki so predčasno opustili redno izobraževanje. Ti bi se lahko v centru dokvalificirali v skladu s svojimi željami in srednjeročnimi razvojnimi potrebami Maribora in regije. Čenter bi moral s kratkimi atraktivnimi tečaji s področja tehnike, kemije, prometa in turizma motivirati mlade za redno izobraževanje na perspektivnih razvojnih področjih. Ker ta skupina pogosto izhaja iz razmer, ki so neprimerne za izobraževanje, bi moral center v prihodnosti poskrbeti tudi za nastanitev vsaj manjšega števila mladih slušateljev v po- glo mizo o problemih delavstva na področju agroživilstva v evropskih integracijskih procesih. Posebej je omenil prispevek visokih funkcionarjev mednarodne organizacije sindikata IULWolfganga Weinza inWila Winterja. Na seji so tudi imenovali elektorje in kandidata za skupščino ZZZS, dolgoletnega aktivista Ivana Sapača. Na koncu pa so socialno najbolj ogroženim članom sebni izpostavi centra, ki naj bi jo imel. Individualni izobraževalni programi za težko zaposljive Center bi moral vso pozornost posvetiti tudi izobraževanju in usposabljanju težko zaposljivih delavcev. Zanje bi moral oblikovati individualno prilagojene izobraževalne in zaposlitvene načrte. Z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem bi moral povečati konkurenčnost težko zaposljivih na trgu dela. Pri tej svoji nalogi bi moral izobraževalni center tesno sodelovati s centrom za socialno delo. Zelo pozorno bi moral center spremljati tudi skupino brezposelnih z višješolsko, visokošolsko in podiplomsko izobrazbo. Zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest namreč mnogi strokovnjaki zdaj zapuščajo Maribor, kar je s stališča razvoja prava katastrofa. Na vsak način bi veljalo sposobne strokovnjake obdržati v mestu, saj jih bo gospodarstvo že jutri krvavo potrebovalo. Izobraževalni center bi moral pozornost posvetiti tudi izobraževanju, usposabljanju in odobrili enkratno finančno pomoč kot prispevek otrokom ob pričetku šolskega leta. Po koncu seje so si člani izvršnega odbora sindikata KŽI organizirano ogledali kme-tijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Obiskali so razstavne prostore in eksponate številnih podjetij ter se seznanili z novostmi na področju agrokul-ture. Prisrčna so bila srečanja na razstavnih prostorih KG »Gasilska« slika v spomin na obisk v Kolinskinem paviljonu. KMETIJCI NADAUUJEJO TRADICIJO zaposlovanju invalidov, saj jH1 je v mestu in regiji zelo veliko Odprto ostaja, kdo naj bi dek takšnega izobraževalnega centra, ki ga mesto zares nujnf potrebuje, ustanovil in financiral i Avtorji Globalnega raz voj neg3 °J koncepta za Maribor menijo, d3 bi tak center lahko skupaj usta-j novih vlada Republike Slovenije in mariborska mestna občina finančna sredstva pa bi lahko prispeval tudi zavod za zaposlovanje. Dejavnost centra bi lahko v veliki meri financirali tudi2 vključitvijo njegove dejavnosti v Pharove projekte. V Mariboru je očitno dozorelo spoznanje, da so za rešitev gospodarske krize in hitrejs' razvoj nujno potrebni usposobljeni kadri in delavci. Kadrovska struktura zaposlenih i" brezposelnih je zdaj v Mariboru naj večja cokla razvoja. Kadro- Uf vska struktura prebivalcev j6 namreč še vedno ogledalo stare, iztrošene in tehnološko zaostale težke in predelovalne industrije. Taje v veliki meri Že propadla, delavci pa se še nis° preusposobili in dousposobili z3 delo v novih panogah in perspektivnih projektih. Regijski izobraževalni center za dousposabljanje in preusposabljanje odraslih bi lahko prispeval k hitrejšega preobrata na kadrovskem p°; dročju. Po nekaterih ocenah b' se moralo v Mariboru in regij'' kjer je okoli 32.000 brezposelnih, preusposobiti in dousposo-1 biti preko 40.000 delavcev, sicer se ne bodo več mogli us peš n0 vključevati v delo in razvojna prizadevanja. T. K Rakičan. V Kolinski jih je pol2? sindikata sprejel in pogost'1 generalni direktor Alojz želak. Ob tej priložnosti so se posamezni člani pomeriliv mini golfu na samem razstavnem prostoru. Obe strani sta i izrazili zadovoljstvo z dosedanjim zglednim sodelovanje111 med vodstvom Kolinske in sindikatom. Sad tega sodelovanj3 je dosledno izvajanje panožni kolektivne pogodbe v tem p°’ djetju, medsebojno spoštovanja in zaupanje obeh partnerjev te( prizadevanje vodstva podjetj3 za reševanje stisk in problem0'1 delavcev. .. Nič manj prisrčen ni b' ' sprejem na razstavnem prosto111: Fructala. Tam so se člani 'Z' vršnega odbora osvežili z o- id' ličnimi hladnimi sokovi in s°z nanili s prizadevanji tega k0^ lektiva za delovne uspeh0 ne najbolj ugodnih razmer3 za to dejavnost. Vztrajnost so člani izvršne? odbora pokazali tudi na razst3 vnem prostoru Dane iz M"1;^ • pri preizkušanju koktajlov drugih priznanih izdelkov te' me- . iz-Da je tradicionalna seja vršnega odbora sindikata*' na radgonskem sejmu uspel3 ^ zahvala kolegu Jožetu SapaC Organiziral je zelo okusno jed3 iz prekmurske kuhinje in marsikoga pa še boljšo vins kapIjic0' ■ Hika13 Velika večina članov sindm KŽI in njihovih gostov se-j,, strinjala, da je seja izvršne odbora na radgonskem seJ zelo dobra podlaga za vr° • flC' 1 sindikalno jesen, ki namj0 odvisno od naše volje že n6 | časa vsiljujejo vladne inšti"10 in posamezna podjetja. j U 4. septembra 1997 (lOSPOD.4R.IEN.IE El ^ ZSSS razočarani zaradi neuresničevanja zakona o jamstvenem skladu PRAZNE OBLJUBE O HITRI POMOČI DELAVCEM Veka Krašovec in Dušan Semolič na tiskovni konferenci ZSSS, na kateri so svobodni sindikati pojasnili svoja stališča do zamude pri uresničevanju zakona o jamstvenem skladu in obrazložili potrebo po spremembah v zakonu Letos aprila je državni zbor Po hitrem postopku sprejel zakon ojamstvenem skladu Republike ^•ovenije. Ta naj bi pomagal iz hnančne stiske delavcem, ki so n,h ob delo zaradi stečajev in Phsilnih poravnav od leta 1994 orhje, pa v podjetjih, kjer so bili ^posleni vsaj pol leta pred takim dogodkom, niso dobili izplačanih Vseh plač, odpravnin ali nado-^ostil za neizrabljeni letni do-PUst- Minister za delo, družino lr> socialne zadeve Tone Rop je Potem preko medijev javnost obvestil, da naj bi sklad začel Vplačevati nadomestila dela-Vceni takoj po poletnih počit-n[cah. Veka Krašovec, sekretarka območne organizacije ZSSS za odravje, pa meni, da pred mar-Cern prihodnjega leta nihče od opravičencev ne bo mogel prejeti o|arja iz sredstev jamstvenega sklada. Vzrok je v veliki zamudi Pri izvajanju zakona in zaple-oiosti ter dolgotrajnosti po-ropka, ki ga mora opraviti po-Sa,rieznik, da se mu prizna pra-lca do pomoči iz sredstev škoda. Na tiskovni konferenci, ki J° Je ZSSS priredila ta teden, sta I Predsednik ZSSS Dušan Semolič 'o Veka Krašovec podrobneje l,. azložila vzroke za zaskr-i lenost Zveze svobodnih sin--1 • katov Slovenije. Prav zato se j Je 'udi odločila, da bo prav vse Parlamentarne stranke seznanila [| s Problemom injih zaprosila za . P°moč pri poskusu pospešitve resničevanja zakona o jamstve-■ j em skladu in uveljavitvi neka-i 'crih vsebinskih sprememb. , Zakonje parlament sprejel po hitrem postopku, saj so se po-; • ilanci zavedali stiske delavcev. ki so izgubili službe zaradi stečajev in prisilnih poravnav, pa pogosto niso dobili po nekaj plač, da o odpravninah ali regresih ne govorimo. Socialna stiska teh delavcev je zelo huda, hitra pomoč pa bistvenega pomena. Zato je v zakonu določilo, naj ministrstvo za delo v mesecu dni po sprejemu zakona pripravi obrazce za uveljavitev zahtev in navodilo za uporabo. Toda zakon ojamstvenem skladu je do danes ostal mrtva črka na papirju. Veka Krašovec dela na območju, kjer je bilo v minulih letih največ izgub dela zaradi stečajev in prisilnih poravnav in kjer je pričakovati sorazmerno največ upravičencev do pomoči sklada. Meni, da so vladine ocene o 18.000 upravičencih od leta 1994 do letos in še 6000 v letošnjem letu prenizke, saj je samo v Podravju od leta 1994 do maja letos delo izgubilo 13.000 ljudi, kasneje pa še 600. Upravičencev pa bi bilo še več, če bi bili pomoči deležni tudi delavci, kijih zdaj zakon izpušča. Zakon namreč ne priznava pravice do sredstev iz jamstvenega sklada delavcem tistih gospodarskih družb, ki so same prenehale delovati zaradi nesolveritnosti. »V Zvezi svobodnih sindikatov smo ugotovili, da se zakon ojamstvenem skladu še vedno ne uresničuje,« je na tiskovni konferenci dejalaVeka Krašovec. »Jamstveni sklad še vedno ni konstituiran, čeprav bi moral začeti delovati najkasneje dva meseca po vpisu v sodni register. Zaradi zamud ni pričakovati, da bi začel delovati pred koncem letošnjega leta. Ministrstvo za delo bi moralo v mesecu dni po uveljavitvi zakona, se pravi do 9. junija, predpisati vsebino obrazca za uveljavljanje zahtevkov upravičencev in dokumentacijo, ki jo morajo skladu predložiti upravičenci.« V Zvezi svobodnih sindikatov menijo, da bi bilo treba zakon ojamstvenem skladu spremeniti. Državnemu zboru bodo predlagali, naj bi zakon veljal tudi za delavce, ki zaradi insolventnosti delodajalca izgubijo delo ne le zaradi stečajnega postopka ali prisilne poravnave, ampak tudi v drugih primerih. Denimo, ko se delodajalec sam odloči za prenehanje obstoja gospodarske družbe. Predlagali bodo tudi, naj se za delavce, ki so izgubili delo od leta 1994 dalje, denarna izplačila iz jamstvenega sklada valorizirajo oziroma določijo v odvisnosti od minimalne plače, ki velja na dan izplačila. »Upravičenci do sredstev so po zakonu tudi delavci, ki jim je zaradi nesolventnosti delodajalca prenehalo delovno razmerje med 2. januarjem 1994 do začetka poslovanja sklada ob pogoju, da jim terjatve iz naslova neporavnanih pravic po zakonu o jamstvenem skladu niso bile poravnane v višini, ki jo ta zakon določa. Zakon določa najvišjo višino sredstev, vezano za minimalno oziroma zajamčeno plačo (do uveljavitve minimalne plače). Valorizacija izplačil ni predvidena, zato bi delavec, ki je delo izgubil v začetku leta 1994, prejel neto 18.000 tolarjev iz jamstvenega sklada, tisti kije delo izgubi 1 letos, pa dobrih 40.000 tolarjev,« je razlagala. Veka Krašovec. »Omeniti velja, da mora sklad o delavčevem zahtevku odločiti v šestih mesecih, kar povzroča razlike med upravičenci. Ce ne bo valorizacije zneskov, utegne nastati še ena težava. V stečajnih postopkih so se terjatve obrestovale v višini zakonitih zamudnih obresti. Če je prišlo do delnega poplačila terjatev, denimo deset odstotkov, so bile terjatve poplačane z obrestmi.Tako izplačan znesek pa bi lahko presegel zajamčeno plačo, čeprav je delavec prejel le desetino neizplačanih plač. Po zakonu o jamstvenem skladu tak delavec ni upravičen do sredstev iz sklada. Zato menimo, da bi bilo pravično le izplačilo v višini minimalne plače, ki bi veljala na dan izplačila sredstev iz sklada.« V ZSSS menijo tudi, da bi morali dobiti sredstva iz sklada vsi delavci, ki so izgubili delo zaradi insolventnosti delodajalca od leta 1994 dalje, ne glede na to, ali so terjatve prijavili ali ne. Zakon o jamstvenem skladu postavlja pogoj za pridobitev pravice do sredstev iz sklada, da je delavec prijavil svoje terjatve v stečajnem postopku. Ker pa je bil v začetku letošnjega julija zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji spremenjen, bi bili upravičenci do sredstev jamstvenega sklada razdeljeni v dve neenakopravni skupini. Od julija letos namreč delavci v stečajnem postopku lahko kot terjatev prijavljajo tudi neizplačane regrese in odpravnine, prej pa so lahko le plače. Zato delavci, ki so bili zaradi stečaja ob delo pred letošnjim prvim Konec minulega tedna se je le' °Eni'Radgoni končal jubi-.! -’5- mednarodni kmetijsko- 45' 'pi sejem. Na njem seje na : tih' ^ kvadratnih metrih pokri-[n odprtih sejemskih površin i j> Navilo 1550 razstavljavcev ' serl5|drŽav- 0dPrl 8a Je Pred-republike Milan Kučan, i ^drugim je dejal, da razvoj .Prihodnost slovenskega kme-Js va prav zaradi njegove pomembnosti nista in ne moreta j to 1 sarno stvar slovenskih kme-^ ’ zgolj enega ministra in še i p ,nJ ene same politične stranke. ’ njegovih besedah je učinek ^'Učnih obljub in tekočih t|Cotracunskih posredovanj kra- , vsnH en’ s'cer nujna 'n P°-lan” Uve*javljeaa državna fi-: niso J13 posegar>ja v kmetijstvo 1 pjtev ?v°jno naravnana v kre-krazji '^°ve proizvodne moči. drgav J.e bojazen, da bo potrebni i doip .1 mtervencionizern pre-^ Vensi.ln,Lret'rano zadrževal slonjem 0.metijstvo pred sooče-in‘zzivom meril, pogojev tiedn °nitost‘- ki veljajo tako v Žbah rodnih gospodarskih zdru-vkli ’ V katere je Slovenija že v katCena’in še posebno v tistih, £re se šele vključuje. udelp5udPrtJUsejma- te so se njiho, • 1 kmetijski ministri ali Boi„- l.aamestniki iz Avstrije, NrsgL,JC’CcSke. Hrvaške, Mad-^otruin - akedonije’ Poljske, ne niJe’ Slovaške in Ukraji- POmurPLre80Vorii tud’ direktor Ne. p,,, , 8a.seJma Janez Erja-i krtietiKbvJj?’da je Mednarodni tTledn;irrvi~/lvd.sk' sejem največja I 'llvterr, naPrireditev v Sloveniji p'em delu Evrope. ■Nota J?-8ov'b besedah obliku-I strokov 'eiT1 cel°te: razstave, i (0vaniana Predavanja in posve-'n Predv|Slr0'C0vna ocenjevanja "osti ftirayitev utripa in poseb- 1 ! Slov'"11 .sosednjih pokrajin 'Vstriij i,.l'll’.na Hrvaškem, v n na Madžarskem. “Vi- Siovensko kmetijstvo in vstop v Evropsko unijo DOHODKOVNI POLOŽAJ BO SLABSI deti je, da bodo v prihodnje imele večjo težo predstavitve slovenskih regij, kajti za takšne razstave je vse večji interes,” je dejal Janez Erjavec. Za predstavitev na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki ga vsako leto obišče okoli 200.000 obiskovalcev, pa se čedalje bolj zanimajo tudi posamezne regije iz držav Evropske zveze. Med sejmom je bilo v Gornji Radgoni okoli 30 različnih strokovnih srečanj. Svoj vrh so ta dosegla s posvetom ob predstavitvi študije Slovensko kmetijstvo in Evropska unija, ki jo je tri leta pripravljalo 12 raziskovalcev iz biotehniške fakultete, Kmetijskega inštituta Slovenije ter Inštituta za ekonomska raziskovanja. Na posvetuje sodelovalo več kot 200 domačih in tujih strokovnjakov. Avtorji študije “Slovensko kmetijstvo in Evropska unija” (v knjižni obliki je na 438 straneh s 97 preglednicami in 99 grafikoni izšla pri CZP Kmečki glas) opozarjajo, daje po dosedanjih izkušnjah kmetijstvo poseben in velikokrat tudi ključni problem priključevanja vsake države k Evropski uniji. Že majhne razlike v cenah in proračunskih podporah lahko dramatično spremenijo dohodkovni položaj kmetov v pridruženi državi, kakor seje to denimo zgodilo vAvstriji. Bržkone bo tako tudi v Sloveniji. Ker bodo pogajanja naše države z Evropsko unijo zagotovo težka in bodo trajala več let, se bo po najbolj verjetnem scenariju dohodkovni položaj kmetijstva ob naši vključitvi vanjo poslabšal za 20 do 35 odstotkov. Vendar to velja za celoto. Po posameznih poljščinah oziroma pridelkih in izdelkih bo to različno. Predvsem bo odločilno, kako bo na članstvo Slovenije v Evropski uniji pripravljena živilska industrija. Kljub temu pa avtorji študije ugotavljajo, da bo članstvo Slovenije v Evrop- Položaj slovenskega kmetijstva se bo najverjetneje poslabšal za 20 do 35 odstotkov, ko se bo Slovenija vključila v Evropsko unijo, so ocenili strokovnjaki na strokovnem posvetovanju na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. ski uniji prineslo našemu kmetijstvu pozitivne spremembe, zlasti na sistemskem področju, kar mu bo zagotavljalo večjo trdnost. Spremembe v kmetijstvu bo morala po mnenju avtorjev študije financirati v glavnem Slovenija sama. Ker pa slovensko kmetijstvo v Evropski uniji zanjo ne pomeni velikega bremena, bo Slovenija lahko na pogajanjih nastopala bolj samozavestno. V tem obdobju se bo morala slovenska kmetijska politika prilagoditi kasnejšemu prevzemu skupne kmetijske politike. Po mnenju enega od nosilcev študije dr. Emila Erjavca bodo omenjene spremembe v kmetijstvu težje in bolj obsežne kot ob osamosvojitvi Slovenije. »Bistveni problem je v tem, da nam je Evropska unija za zdaj dala samo bianco menico za pogajanja o polnopravnem članstvu. Res nas je uvrstila med pet držav, s katerimi naj bi se začela pogajati v začetku prihodnjega leta, toda v resnici računa le na tri nove članice. Do takrat moramo Evropsko unijo prepričati, da se bo z nami sploh začela pogajati. Če se bomo obnašali kot doslej, potem nimamo dosti možnosti. Hitro moramo začeti reformo institucij in se na novo organizirati,« je med drugim dejal dr. Erjavec. Opozoril je, da Slovenija kasni s pripravami na pridružitev Evropski zvezi tako na zakonodajnem kot na institucionalnem področju, pa tudi pri utrjevanju evropske ideje, kar velja tudi za slovensko kmetijstvo. Študija Slovensko kmetijstvo in Evropska unija to vrzel vsaj delno zapolnjuje. T. K. julijem, sploh niso kot terjatve prijavljali neizplačanih odpravnin ali neizkoriščenih dopustov. Za delavce, ki so ali bodo izgubili delo v prisilni poravnavi, ZSSS predlaga, naj bi poplačilo terjatev iz sredstev jamstvenega sklada ne bilo pogojeno z zahtevkom za varstvo pravic. »Ta pogoj je za svobodne sindikate povsem nerazumljiv,« je dejala Veka Krašovec. »Če so delavci uvrščeni med presežne in je tak program potrjen s sklepom sodišča, ni logično, da bi moral delavec iskati in plačati zaščito svojih pravic še po sodni poti. Ob tem velja opozoriti na sporni 51. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki se po sklepu ustavnega sodišča iz leta 1994 in 1996 ni smel uporabljati. Pravice delavcev, ki so izgubili delo v prisilni poravnavi, namreč niso bile ustrezno zagotovljene. Njihove pravice naj bi ustrezno rešil zakon o jamstvenem skladu. Toda če mora delavec še vedno iskati varstvo svojih pravic, zakonodajalec še ni ustrezno uredil možnosti prenehanja delovnega razmerja, zlasti tako imenovanim zaščitenim kategorijam delavcev (invalidom itd.), in to tudi priznava. To potrjujejo tudi spremembe 51. člena, ki paje še vedno ohranil možnost, da delo izgubijo zaščiteni delavci. Zato je nujno potrebno, da se zakon o jamstvenem skladu spremeni tako, da delavcem ne bo treba vlagati zahteve za varstvo svojih pravic, da bi bili upravičeni do sredstev iz sklada.« Sindikati menijo tudi, da bi bilo treba postopke za uveljavitev pravice do sredstev jamstvenega sklada poenostaviti v prid delavcem. Delavec mora zahtevi dodati vrsto dokaznih gradiv: sklep o prenehanju delovnega razmerja, dokazilo o prijavi terjatve, zahtevo za varstvo pravic. Osnutek navodil terja še predložitev objave iz Uradnega lista o začetem stečaj nem postopku ali izvleček sklepa poravnalnega senata o potrditvi prisilne poravnave, potrdilo delodajalca o izplačanih plačah, fotokopijo davčne številke in številke tekočega računa ali hranilne knjižice. V postopkih bodo s svojimi podatki sodelovali še stečajni upravitelji, sodišča in delodajalci. Vsa zahtevana dokumentacija pa je tako že na zavodu za zaposlovanje in na sodiščih, ki so vodila stečajne postopke ali prisilne poravnave. »Menimo, da od delavcev res ne bi smeli zahtevati, da zbirajo dokumentacijo, ki je tako že pri ustreznih institucijah,« je zaključila Veka Krašovec. »Ob vsej predpisani dokumentaciji morda veliko delavcev sploh ne bo vložilo zahtevka pri jamstvenem skladu.« S. J. HRIBČKI, PONIŽAJTE SE, DOLIN’CE. POVIŠAJTE SE Prizadevni člani KK Rog-Franek ostajajo zvesti svoji tradiciji: to soboto bodo v sodelovanju s Turističnim društvom Kranjska Gora že devetnajstič priredili Juriš na Vršič - naj večjo gorsko kolesarsko »dirko« za rekreativce na Slovenskem! Start za vse kategorije bo ob 10. uri pred hotelom Kompas (810 metrov nadmorske višine), cilj pa 12 kilometrov naprej in 800 metrov višje, torej tik pod vrhom našega najvišjega alpskega prelaza (1611 m). Ja, kdor bo zmogel vseh 24 serpentin z 8- do 18-odstotnim naklonom navzgor(!), ta se bo upravičeno lahko štel za zmagovalca! Pobudo za to »dirko« je pred zdaj že skoraj dvajsetimi leti dal Tone Fornezzi-Tof, »franeki« pa ne bi bili »franeki«, če je v svoji zagnanosti ne bi takoj uresničili. »Prvi Juriš smo organizirali 23. septembra 1979. Cesta naVršič je bila tedaj še makadamska, vreme pa vse prej kot ugodno; med dežjem je padla tudi kakšna snežinka. Ker pa nas organizatorje tedaj ,nič ni smelo presenetiti’, smo že pred Startom spravili na vrh tudi odeje, tako da smo najbolj premražene hitro ogreli,«, se spominja Franek Mugerle, tajnik KK Rog-Franek, ki je klubu »posodil« tudi svoje cenjeno ime. »A bolj kot odeje nas je grel ponos, da smo premagali Vršič, kije med rekreativnimi kolesarji tedaj veljal še za pravi tabu...« Na premieri je sodelovalo nekaj čez 90 kolesarjev, na reprizo jih je prišlo že preko 200, potem pa iz leta v leto vse več in več. Zadnja tri leta seje število udeležencev Juriša na Vršič vrtelo okoli številke 1000, lani pa je bila končno presežena tudi ta magična meja- 1160! »Kolesarstvo je v zadnjih letih doseglo nesluten razmah, zlasti še po,izumu’ gorskih koles,« je k tem številkam svoje dodal še Vojteh Budinek, predsednik TD Kranjska Gora. »Tako je ta šport-norekreativna zvrst v Kranjski Gori že zavzela tretje mesto v turistični ponudbi - takoj za zimskimi športi in planinskim pohodništvom.« Kdor se še ni prijavil za XIX. Juriš na Vršič, bo to lahko storil še v soboto, 6. t. m., med 8.30 in 9.30 na vpisnih mestih pred hotelom Kompas. Startnina je 2.000 tolarjev. »Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko kolajno in bilten z vsemi rezultati, prvih tisoč ličen kolesarski dres, po prvi trije v vsaki starostni skupini pa še lepe pokale,« je dodal Franek Mugerle in v isti sapi pohvalil Gustija Kačičnika, ki si najbolj med vsemi prizadeva, da bi bil tudi letošnji Juriš na Vršič po organizacijski plati tak, kot so bili vsi dosedanji - brezhiben... N../. I //OOO LJUBLJfim iirrnrr mi nrri miifn j/u>&cc'r77 O-cfčCHU č , siZČZL /r?asryT Ji £^/u> o /no.Jj4z^ jtčfu? »BILO JE RES TEŽKO, VENDAR LEPO« - S takole napisano dopisnico se je za letošnji Juriš na Vršič prijavil Zdravko Podkoritnik, član KK Energija iz Velenja... Korošci vabijo Prijazni organizatorji enega izmed najlepših tekov v Avstriji, v kraju Greifenburg ob Dravi na zahodnem delu avstrijske Koroške, nas pričakujejo na 4. mednarodnem trškem teku v Greifenburgu, kjer so pripravili številne teke za kar 20 starostnih kategorij (otroci po 2 leti, odrasli po 5 let) na progah 150 m, 485 m, 988 m, 5.733 m in 8.610 m ter tek za elitne tekače. Tako imajo možnosti za osvojitev številnih pokalov in nagrad številni udeleženci. Organizirali bomo avtobusni prevoz in ogled znamenitosti Koroške. Prijavite se čimprej na naš naslov: MTS \Gorenje, Podkraj 10/G, 3320 Velenje. (H. J.) Izobraževalni športni seminar Športne delavnice - prvi koraki v šport so že uveljavljeni športni programi za otroke. Skozi igro in z izkušnjami vaditeljev se otroci (stari od dveh do desetih let) spoznavajo z osnovami različnih športnih aktivnosti (gimnastika, atletika, igre z žogo...). Prav bodočim vaditeljem, to je prijaznim ljudem s posluhom za delo z otroki in prilagodljivostjo njihovi igri, je namenjen seminar za »učitelja športnih delavnic I«. Seznanili se bodo z osnovami organiziranja in vodenja programov športa za vse. namenjenih najmlajšim, z vodenjem osnov športnih iger z žogo in razvedrilnimi ter družabnimi igrami. Začetek šolanja bo 12. septembra (nadaljevanje bo 13., 19. in 20. septembra) v centru ŠUS na OŠ Danile Kumar, Godeževa 11 v Ljubljani. Športna unija Slovenije, ki je organizator seminarja, priporoča udeležbo vsem, ki se v športu kakorkoli srečujejo z delom z najmlajšimi. Prijave zbirajo še ta teden na naslovu ŠUS, Tabor 14, Ljubljana, prijavnina pa je 7950 tolarjev (po tem datumu bo prijavnina nekoliko višja). Skupinam z vsaj petimi udeleženci, članom ŠUS-a in študentom so namenili popuste od 25 do 40 odstotkov. Izpopolnitvi znanja, pridobljenega v preteklem letu, je namenjen drug seminar »učitelj športnih delavnic II«. Ta bo 20. septembra, prav tako v centru ŠUS. Prijavnina zanj je 2500 tolarjev, poravnati pa jo je treba do 11. septembra. Podrobnejše informacije o šolanju je mogoče dobiti po telefonih 061/311-728 ali 061/13-19-277. 2. tek na Ratitovec Boljši in ljubiteljski gorski tekači iz vse Slovenije se bodo v soboto, 13. septembra, gotovo udeležili tekaške prireditev na Sorici. Start bo ob 10. uri na Rotku (ob cesti Sori- Še je časi maratoncev----—■-*...........|.......1 - ‘ * v * mesta, se bo letos pričelo 29. okt........_ _________ devetih dneh, polnih doživetij, spoznavanja svetovnih čudes največjega mesta na svetu, druženja s športniki vsega sveta in seveda z udeležbo na mednarodnem teku ; segel pomen samega maratona, saj je tek namenjen okrog 15.000 »tujcem«, ki se po slovesni otvoritvi maratonskega teka podajo na 7 km dolg tek, od palače OZN ob 42. Cesti do Centralnega parka, kjer jih čaka zajtrk. V parku se na tribunah srečujejo maratonci iz vsega sveta in si izmenjujejo simbole držav, majice, drese, značke,.. Ker je Slovenija za večino »eksotična« in manj znana država, je interes za slovenske spominke izredno velik; številne skupine iz Japonske, Norveške, Mehike, Bra-zihje, Agentine, Portorika in od drugod pa se prav tako zdijo fotografirati s skupinami in posamezniki iz; Slovenije, s slovensko zastavo, majico, vetrovko... Pozdrav gostiteljev v jezikih sodelujočih držav na otvoritvi maratona in ob drugih prilžnostih (Pasta Party...) \obročncga odplačevanja itd ___/ ca-Soriška planina), cilj pa na Krekovi koči na Ratitovcu. Dolžina proge (z višinsko razliko 700 m) pa je 8,5 km. Prijave bodo sprejemali na dan prireditve, med pol deveto in pol deseto uro. Organizatorje Sekcija za šport pri sindikatu podjetja Alples Pohištvo. Ob podelitvi nagrad pripravlja tudi žrebanje praktičnih nagrad za vse sodelujoče. Vodjo tekmovanja Venclja Šturma prikličemo po telefonu 064/67-353, Če je Vršič previsok... Če ljubite kolesarstvo, se radi razgledujete po okolici in ste kolikor toliko dobro pripravljeni, lahko 6. septembra z najbolj priljubljenega prevoznega sredstva spoznavate tudi lepote Panonske nižine - pravzaprav okolico Moravskih toplic. Organizatorji prvega kolesarskega maratona Moravske toplice so namreč dve progi speljali v krogu okrog tega znanega zdraviliškega centra. Manj vzdržljivi se boste podali na 25 kilometrov dolgo progo, bolje pripravljeni pa se boste lahko preskusili na še enkrat daljši razdalji. Prijavili se boste lahko še uro pred začetkom maratona. Ta bo ob 10. uri na cesti pred kampom v Moravskih Toplicah. Startnina znaša 1000 tolarjev, zanjo pa boste dobili kolajno in obrok hrane. Prijave pobirajo tudi pisno, na naslovu Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice ali po faksu 069/38-502. Maratonski pohod V soboto, 6. septembra, bo že trinajstič doslej celjsko Draštvo maratoncev in pohodnikov orgaiziralo pohod iz Celja v Logarsko dolino. Množica pohodnikov se bo ob 1. uri zjutraj zbrala in odpravila s Trga Celjskih knezov. Na 75 km dolgo progo pa naj se odpravijo le najbolj prpravljeni; tako telesno kot tudi psihično. Če se premislite sredi poti, bodo izstopne postaje organizirane v Mozirju (na 35. kilometru) in v Lučah (na 60. kilometru). Ob progi bo 13 okrepčevalnic. Če pa menite, daje tako dolg pohod vendarle prevelik zalogaj za vas, si pa kljub vsemu želite priti na skupi cilj, se lahko na pot odpravite iz Mozirja na 40-kilometrski pohod (ob 8. uri), iz Ljubnega na 25-kilometrski (ob 9. uri) ali na 15-kilometrsko hojo iz Luč (ob 10. uri). Proga bo za pohod odprata do 17. ure, torej skupaj kar 16 ur. Na pohodu lahko sodelujejo le starejši od 15 let. Prijavnina znaša 1800 tolarjev, za študente in dijake pa po tisočaka. Prireditelji bodo poskrbeli zarpevoz opreme pohodnikov na cilj in prevoz za vse udeležence nazaj na izhodišča. Prijave zbira ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, Celje, vsak delavnik od 8. do 15. ure - do 4. septembra. Za dajanje drugih informacij so odprti telefoni 0063-441-621,484-0042 ali 471-474 (Žaberl) in 481-627 (Smodiš). Maratonci na Ruj Pozno poletje je očitno pravi čas za maratone, saj se teki na najdaljši razdalji kar vrstijo. Na Ptuju se bodo maratonski tekači zbrali 7. septembra, in sicer že šestič zapored. Preskusili se bodo lahko na21 in 10-kilometrski progi Start ob deseeti uri zjutraj, proga bo potekala po asfaltu, višinska razlika pa ne bo več kot deset metrov, kot se za Panonsko nižino spodobi. Najboljše pa čakajo tudi denarne in praktične nagrade, če še niste prepričani, ali bi lahko nastopili na ptujskem maratonu, pokličite 062/773-093 (Ačimovič) in se pustite pregovoriti. Pripravlja: Žiga Černe HITREJŠI OD SVETOVNEGA PRVAKA Pred nedavnim je kot gost MTS Gorenje prišel na obisk v Velenje znani etiopski maratonec Terefe Mekon-nen, kije lani dobil avstrijsko državljanstvo. Prikupni 33-letni tekač iz Afrike je v Sloveniji tekmoval že večkrat; najbolj odmevne so njegove štiri zaporedne zmage na malem maratonu v Mirni peči. Ko je pred petimi letiTerefe z veliki težavami le prišel v Evropo, je imel en sam cilj: postati profesionalec. Preizkušal se je na svetovnih maratonih v ZDA in v Evropi, kjer je dosegel solidna mesta in čase okoli 2 uri in 16 miut. Lani je na mednarodnem maratonu v Gradcu v Avstriji štartal kot »zajec« in na začudenje tisočev gledalcev ob progi premagal kar nekaj odličnih maratoncev, ki so seveda sloveli po veliko boljših končnih izidih maratonskega teka kot njihov spodbujevalec. Tako se jeAv-strijcem, zlasti manjšemu atletskemu klubu v Weizu blizu Gradca, kjer ima Etiopijec prijetno domovanje, posrečil “»eliki met«, in Terefe je že lani postal tudi državni prvak v teku na 10.000 metrov. Poleg tega je letos sodeloval v 24-urnem štafetnem teku v Woerschachu ter s tremi klubskimi tovariši za ekipoAdidasa dosegel nov svetovi rekord v tej težki super maratonski preizkšnji. V skupaj 24 urah, menjaje po vsakih pretečenih 2.700 metrih, so pretekli 408 kilometrov in za okoli 30 kilometrov izboljšali dosedanji svetovni rekord. Po tej težki preizkušnji seje Te- refe Mekonnen mudil v Sloveniji in se na 2,8 kilometrov dolgi tekaški progi okoli Skalskega jezera v Velenju pomeril v štafetnem teku s tekači MTS Gorenje ter ŠKIDTRIM Kavče Podkraj pri Velenju. Po lepo urejeni tekaški progi seje sicer v dežju razporedilo 18 tekačev, od komaj štiriletnega Gašperja do 53-letnega Henrika. Rres seje gostu še poznala utrujenost po nedavnem velikem uspehu na 24-urnem teku, toda mladi so tekli hitro kot puščice in si vešče podajali štafetno palico. »Resnično dobre tekače imate! Presentili so me!« je komentiral Terefe Mekonnen, ki bo v Velenje še prišel. Tedaj bodo s®' stavili več štafet in povabili na takšn0 zanimivo srečanje še več tekačev tud' od drugod. , Člani MTS Gorenje in ŠKIDTRlf" so progo okoli jezera pretekli v čas“ 7 minut in 46 sekund, Terefe Mekod' nenpa v 8:13.Tekli so: Diana in NtK6 j Janežič, Brigita inAdriana Ramšak Gašper Berlot, Matej Iršič, Nejc Jak?" pič, Mojca Ramšak, Špela in Magd Berlot, Ana Iršič, Vinko Ramšak* | Boštjan Juvan, Jože Janežič, Pete Hojan, Blaž Barborič ter Vasja ' Henrik Jerčič. , H-J- »RESNIČNO DOBRE TEKAČE IMATE!« - S temi besedami je A tovni prvak Terefe Mekonen pohvalil člane TRIM ŠKID, s katef se je pomeril v teku okoli Skalskega jezera v Velenju. "Septembra je v planinah najlepše Obalno planinsko društvo Koper vabi planince na not nriia- ko 066/25-120 <5r predzadnja stran m 4. septembra 1997 Manili iiiiiisl Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Prijave pošljite najkasneje do 25. septembra 1997. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 22.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar 11”, sklic na številko 07. Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljičane treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonsko številko 061/316-489 in pri Jožici Anžel na številko 061/13-10-033 int. 281 in 061/316 489. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Sveta ZSSS Čas: 6.-8. oktober 1997 Kraj: Sindikalm tzobruž.cvalni center Radovljica, Gradmkova 1 program seminarja Ponedeljek, 6. oktober 1997 od 9.00 do 13.45 ure Tema I: način in strategija delovanja SVETA DELAVCEV Nosilec: ^•ilan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS od 13.45 do 15.00 ure: ODMOR od 15.00 do 18.15 ure • Tema II: VLOGA in NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV ,, Z DELODAJALCI Nosilec: ^regor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Vek, 7. oktober 1997 od 9.00 do 12.15 ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NosileC: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS °d 12.15 do 14.00 ure: ODMOR od 14.00 do 18.00 ure: . Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU „ PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Sreda, 8. oktober 1997 od 9.00 do 13.00 ure: Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilec: Metka Roksandič, ZSSS Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana. r Prijavnica za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE od 6. do 8. oktober 1997 v SIC v Radovljici Ime in priimek:........................................... datum rojstva:......... Izobrazba, stopnja izobrazbe:..................................................... Naslov doma:...................................................................... Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:............................................ - delovno mesto:.................................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:.............................................. Član sveta delavcev: DA NE Telefonska številka -doma:.......................... -v službi:................... OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA Žig in podpis odgovorne osebe: Datum:..................................... NE | ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubl-j jana,Dalmatinova4,sprejemaponudbeprostihpočitniških j | možnosti,posredujeprostezmogljivosti.organiziraza-| menjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int.384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061 /326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601 -92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA:dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN:petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan, prosti termini od 03.09.1997 dalje KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico in WC, cena 45 DEM na dan + turistična taksa, ki jg poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ČATEŽ: prikolica za pet oseb, cena 90 DEM na dan vključuje tudi 5 kopaliških vstopnic ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo PIRAN:dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno PORTOROŽ: hotel Barbara, dvoposteljne sobe, polpenzion 54 DEM na dan, otroci imajo 30 % popust NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 45 DEM dnevno RABAC: garsonjera za 4 osebe, velik vrt - 200 m od plaže - cena 68 DEM na dan POREČ: Lanterna, apartmaji za 4 osebe, 56 DEM dnevno OTOK PAG: družinski hotel, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 45 DEM dnevno, hotel Tony NOVALJA NA PAGU: zasebna stanovanja - 7 dni = 370 DEM - kuhinja, dve sobi - za 4 osebe, prosti termini v posezoni KORČULA - LAMBADA: privatni hotel, polpenzion 7 dni 374 DEM - apartmaji za 4 osebe 580 DEM na teden SAVUDRIJA: počitniške hišice za4 osebe, polpenzion 39 DEM na dan FAŽANA pri PULI: garni hotel, nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi, cena 37 DEM BRIONI: hoteli, cene od 60 do 105 DEM, nočitev z zajtrkom,_možen polpenzion, termini po dogovoru MALI LOŠINJ: hotel Vespera, polpenzion v dvoposteljnih sobah, cena 376 DEM za teden, v sobi brez pogleda na morje cena 349 DEM za teden B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost^plačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet poVIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta, MADŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA - DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI.Trgatev na MADŽARSKEM, dvodnevni izlet z avtobusnim prevozom, pomoč pri trgatvi in obisk na tipični madžarski kmetiji, cena za skupine 160 DEM na osebo. SAN MARINO-dvodnevni izlet, ogled Bolonije, San Marina, nočitev, zabavno popoldne v Minobilandiji, prosto popoldne za nakupe. Trgatev na VIPAVSKEM, - trgatev v dopoldanskem času - ogled Štanjela, degustacija vVipavski kleti - večerja in zabava. PRLEKIJA - prleške bratve; prvi dan trgatve 27. septembra ogledi vinogradniških del in popotovanje po Vinski cesti z vsemi pripadajočimi dobrotami. C. SEJMI HANNOVER: Emo, od 10. do 17. septembra ( sejem grafične industrije) FRANKFURT: Avtosalon - od 11. -21. septembra (osebna vozila), Mednarodni knjižni sejem, od 15. do 20. oktobra ESSEN: Ikk, od 9. do 11. oktobra ( sejem hlajenja in klimatizacije ) PARIZ: Premiere Vision - od 3.-7. oktobra (tekstilni sejem), Eguip auto ’97 - od 15.-20. oktobra (av-todeli, bencinski servisi)-možen sindikalni izlet D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC 9 E. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA I Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa ! F. PRODAJA POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI I Prodamo dva apartmaja v Kaninski vasi v Bovcu, | za 6-8 oseb | ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m DeMka enotnost 4. septembra 1997 INTERVJU Vesna Bleiweis, predsednica sveta delavcev Poslovnega sistema Mercator d. d. ODLOČILNA JE PRIPRAVLJENOST LJUDI ZA SODELOVAN Koncern Mercatorje podjetje z največjo maloprodajno mrežo v Sloveniji. V njem je bilo konec lanskega leta zaposlenih preko 9000 ljudi, ki so ustvarili za 131 milijard tolarjev prihodka in 593 milijonov tolarjev dobička po obdavčitvi. Osem desetin prihodka je ustvarila trgovina, štirinajst odstotkov proizvodnja, preostalo pa kmetijstvo in gostinstvo. Polovica zaposlenih v Mercatorju dela v Poslovnem sistemu d. d. kot obvladujoči družbi, in Vesno Bleiweis, predsednico sveta delavcev te družbe, smo povabili na pogovor o delu sveta delavcev. Vesna Bleiweis: Če so ljudje pripravljeni tvorno sodelovati in poslušati razloge drugih, je mogoče zadeve urejati, če imamo zakone ali pa ne. Zakon sam je le črka na papirju- Vesna Bleivvies nam je za uvod opisala nastanek in organizacijo soupravljanja v Poslovnem sistemu Mercator. »Mercatorje po organizacijskem ustroju fenomen, saj združuje več družb, ki so prenesle svoj kapital neodplačno na holding družbo na osnovi Markovičevega zakona o podjetjih leta 1990, in postale odvisne družbe. Vendar so še vedno delniške družbe v delni lasti Mercatorja. Opravljajo različne dejavnosti, zato so tudi njihovi interesi različni. Zato so pravico do izvolitve sveta delavcev različno izkoristile. V poslovnem sistemu so družbe, ki so svet delavcev izvolile, in družbe, ki ga niso. Vendar so delavci v večini družb pravico uporabili. Problemi, ki se pred sveti delavcev pojavljajo, pa so različni glede na okolje, kjer posamezna družba je ali na dejavnost, ki jo opravlja. Sama ne morem govoriti, kakšni so pogoji za delo svetov delavcev pri yodvisnih družbah, vendar mislim, da kakšnih posebnih težav nimajo, kot jih nimamo v Poslovnem sistemu d. d,, največji Mercatorjevi družbi. Seveda se vedno lahko zastavlja vprašanje kakovosti izvajanja zakonskih določb, ki delijo pristojnosti sveta delavcev na tri ravni: gre za pravico soglasja, pravico do obravnave predlogov in pravico do obveščenosti. Kakovost urejanja vseh teh pravic je odvisna od pravilnega razumevanja pristojnosti uprave in pristojnosti sveta delavcev. Ali se morate bojevati proti mnenju, da soupravljanje zmanjšuje učinkovitost uprave? Čeprav je pojavljajo misli, daje soupravljanje cokla učinkovitosti upravljanja podjetja, mislim, da vse bolj prodira spoznanje, da soupravljanje, če ga prav razumemo in če se vsi držimo svojih pristojnosti, ne more ovirati učinkovitega upravljanja. V okolju, kjer je možno konstruktivno sodelovanje in kjer spoštujejo različna mnenja, je mogoče priti do rešitev, ki zadovoljujejo obe strani. Kako je videti iskanje skupnih rešitev v tako velikem kompleksu, kot je Mecator? Lahko vam govorim kot predsednica sveta obvladujoče družbe. Imamo sicer svet koncema, za katerega pa veljajo druga volilna pravila. Tudi pristojnosti se bistveno razlikujejo. V obvladujejoči družbi svet delavcev kar dobro deluje v okviru pravic, ki jih daje zakon. Vprašanje pa je, kako v svetu tako velike družbe, v katerem so predstavniki iz vse Slovenije, njihove interese spraviti na skupni imenovalec. Ko obravnavamo vprašanja družbe, je sodelovanje z upravo zelo dobro. Je pa razumljivo, da imajo ljudje iz svojih okolij praktične izkušnje, ki jih prinašajo v obliki pripomb. Dajejo pobude za spremembe aktov, ki sodijo v pristojnost sveta delavcev. Kakšen dogovor o delu sveta delavcev imate?Ali v čem presega obseg pravic, ki jih daje zakon ? Dogovor o delovanju sveta delavcev z upravo še ni podpisan, čeprav smo ji ga ponudili. Uprava meni, da so pravice iz zakona dovolj obsežne. Zakon sicer daje možnost, da se razširijo z dogovorom, in mi smo predlagali, da bi nekatere pravice razširili. Z njimi ne bi omejili avtoritativnosti ali pristojnosti uprave. Kaj na primer? Radi bi se dogovarjali o delovnem času, radi bi tudi imeli več obvestil o poslovanju med letom. Kljub temu da dogovora nimamo, v okviru zakonskih določil kar dobro sodelujemo. Uprava ni zato, da bi pravice sveta delavcev segle preko minimuma, ki ga določa zakon... Ni. Moram pa reči, da uprava kar v redu odgovarja na vprašanja, ki izvirajo iz zakonsko določenih pravic, čeprav včasih malo dlje traja... Miran Goslar, dolgoletni direktor Mercatorja in zdaj predsednik nadzornega sveta, se je kot predsednik združenja delodajalcev zavzel za spremembe zakona o soupravljanju, za skrčenje nekaterih pravic, ki jih zakon daje zaposlenim. Ali se to njegovo mnenje izraža pri sodelovanju uprave in sveta delavcev? Ne. Uprava pravic v ničemer ne zmanjšuje in tudi podcenjujočega odnosa do sopupravljanja ne kaže. Uprava torej spoštuje zakon o soupravljanju? Spoštuje ga. Koliko časa imate svet delavcev? Zdajšnjega skoraj dve leti. Mercator ima za seboj velike spremembe v organiziranosti in v lastninski strukturi. Osemindvajset družb se je združilo v prevladujočo družbo. Ta je kot krovna organizacija imela prej 150 zaposlenih in svoj svet delavcev. Zakon o soupravljanju dovoljuje, da svet de- lavcev ohrani svoj mandat, čeprav se v podjetju število zaposlenih spreminja. Kajpak ne bi bilo prav, če bi svet delavcev, ki je prej pokrival interese 150 zaposlenih, pokrival interese 4500 delavcev. Zato si je ta svet sam odvzel mandat in smo na pobudo sindikata izvedli nove volitve. V svetu, ki šteje 21 članov, so predstavniki vseh 14 profitnih centrov. Vi' niste profesionalka. Zakaj ne? Možnost je odprta, vendar take želje dosedaj nismo izrazili. Razloga sta dva: predvsem rada opravljam svoj posel urednice Mercatorjevega glasila. Delo na obeh ravnem si organiziram po svojih najboljših močeh. Odprta pa so mi tudi vsa vrata do strokovnjakov. Lahko bi se posvetovala tudi z zunanjimi institucijami, če bi potrebovala njihov nasvet. Drugi razlog je dobro sodelovanje med svetom delavcev in sindikatom, ki ima profesionalnega predsednika. Marsikdo enači sodelovanje v upravljanju podjetij z nekdanjim sistemom samoupravljanja. Ljudje samoupravljanja še niso pozabili. Kako ste se z razliko med obema sistemoma sprijaznili v Mercatorju? Nedavno smo imeli strokovni seminar o soupravljanju pri nas in v svetu za člane svetov delavcev vsega poslovnega sistema Mercator. Bilje dobro obiskan in zelo dobro ocenjen. Ljudje so se na njem otresli spomina na samoupravljanje in njegove neomejene pravice. Mercator ima dolgo tradicijo in ljudje čutijo globoko pripadnost, mnogi pravijo “naš Mercator”. Razprave so bile zelo živahne, dobre tudi primerjave med soupravljanjem pri nas in v drugih državah. Anketa, ki smo jo pri- dal najmanj toliko, kot zagotavlja kolektivna pogodba. Že to določilo je povzročilo prelivanje sredstev. Preostalo so dodala merila za uspešnost, zanje pa je moral svet delavcev dati soglasje. Tu je bilo precej različnih pogledov, vendar smo po velikem naporu le našli skupni jezik. Uprava in svet delavcev sta imela močno različne poglede na plačni sistem ? Da, različni so bili pogledi uprave in nas na ureditev plač po novem. Se predenje pravilnik prišel v obravnavo, je vodstvo nam in sindikatu predstavilo njegovo zasnovo. Toda to je bila zgolj osnova in takrat seje vse zdelo sprejemljivo. Ko pa so bile izdelane študije uporabnosti, so dale zelo različne rezulate, kar nas je močno zbegalo. Svet delavcev se je nazadnje pametno odločil zaupati upravi, vendar sije zagotovil stalni nadzor nad izvajanjem pravilnika. Kako se je svet delavcev obnašal ob nedavnem zapletu z odstavitvijo Mercatorjeve uprave? pravili po seminarju, je pokazala veliko željo članov svetov delavcev, da bi seminarje nadaljevali. Zato bomo jeseni pripravili še en seminar - delavnico s konkretnimi temami, mejnimi situacijami, da bi se iz praktičnih primerov kaj naučili. Bodo teme izbrane iz vaše lastne prakse? Ali ste imeli kakšno tako kritično situacijo v praksi? Kako razčiščujete vprašanja, pri katerih nimate enakega mnenja z upravo? Nikoli še nismo imeli kakega močno konfliktnega položaja. Do razlik v pristopu in pri vsebini pa seveda pogosto prihaja. Poglejmo kar določen primer, ko se akt sprejema s konsenzom sveta delavcev. Tak akt je pravilnik o plačah. Razprave so bile zelo vroče, ker smo morali poenotiti različne sisteme plač v dosedaj samostojnih podjetjih in spraviti kategorije delovnih mest na skupni imenovalec. Ali so bile razlike med podjetji velike? Precejšnje tako v višini plač kot v sistemizaciji delovnih mest, v analitičnih ocenah in drugem. Po poenotenju sistema je marsikdo prišel na slabše, marsikdo pa na boljše, saj so bila nekatera dela v posameznih družbah precenjena, drugod pa podcenjena. Nekatere družbe denimo niso imele dobrih poslovnih rezultatov in niso mogle izplačevati plač niti po kolektivni pogodbi. Novi pravilnikje vsem Svet delavcev o tem ni razpravljal. Sloje za razmerje med upravo in nadzornim svetom. Svet delavcev to lahko komentira, ni pa potrebno njegovo uradno stališče. Svet delavcev v vodenje in upravljanje lahko posega samo toliko, kolikor mu to pravico daje zakon o soupravljanju, to pa je pri odnosih med upravo in zaposlenimi. V omenjenem primeru pa je šlo za odnose med lastniki in upravo. Kolikšen lastniški delež imate zaposleni v Mercatorju? Mislim, da 16-odstotnega. Vendar je naše mesto med delničarji na skupščini družbe. Konec koncev so s tega zornega kota naši interesi enaki interesom drugih lastnikov. Želimo dobro poslovanje, dobro upravo; od dobrega menedžmenta želimo vsi kaj imeti. Če podjetje dobro posluje, če je dobro organizirano, če zaposleni vanj zaupajo in če poznajo strategijo, so interesi med zaposlenimi in delničarji hitro izenačeni. Zdaj se sicer izpostavlja dividenda kot interes delničarjev. Menim, daje bolj pomembno dobro upravljanje premoženja, kajti firmo “naredi” njeno premoženje, ne dividenda.Tu so interesi delničarjev in zaposlenih enaki. Mercator je zdaj nekako ujet med preteklost in prihodnost. Zato je komuniciranje z zaposlenimi o reformah, ki so v teku, tisto, kar bo reforme potrdilo. Jih omogočilo. Marsikje trdijo, da je zakon omejevalen in da bi ga bilo treba izboljšati. Ali imate tudi vi podobne izkušnje? Kakovost zakona je odvisna od ljudi, ki g3 uresničujejo. Če ljudje, ki imajo pooblastila, nis° pripravljeni komunicirati, četudi samo v okvir3 zakonskih določb, potem je vseeno, ali zakon imam3 ali ne. V zakonu bi bilo morda dobro, da bi se pri' bližal avstrijski rešitvi, ki ob naložbah, kateril1 posledica bi bilo odpuščanje zaposlenih, zahtev3 soglasje sveta delavcev. Z mojega profesionalneg3 stališča, s področja obveščanja, se mi zdi, da daj3 zakon premalo svobode. Preveč podatkov je mogoč6 skriti za šifro zaupanja in poslovne skrivnosti-Področje obveščanja je eno zelo pomembnih dej3' vnikov, ki vplivajo na vzdušje v podjetju. ZakoP sam seje zgledoval po nemški zakonodaji. Ponekod je širši,drugod ožji. Omejena srr skupna posvetovanja z upravo in soodločanje. Svet delavcev lahk3 soodloča o zadevah, ki niso najpomembnejše^ primer o stanovanjskem skladu. Le kdo ga še im3 - ■ Verjetno pa bi bilo zelo lepo, če bi svet delavcev nekoliko soodločal o poslovnem načrtu. Ne da a1 ga mogel zavrniti. Vendar gre za odločanje o inv'6' sticijah, ki vplivajo tudi na položaj zaposlenii1-Odvzemati zakonu ne bi bilo treba ničesar, lahk° pa bi se mu kaj dodalo. Je pa seveda spet vprašanj6 interesov. Če so ljudje pripravljeni kaj skupaj n3' rediti in če si zaupajo, potem bodo to lahko nar6' dili z zakonom ali brez njega. Področje delavskega ditrektorja je v zakonu vendarle dokaj nejasno opredeljeno. ..Ali ga v Mercatorju imate? Nimamo. Zaradi kakega posebnega razloga? Že strokovnjaki si niso edini o vlogi delavskeg11 direktorja. Eni menijo, naj pokriva splošno k3' dravsko področje, drugi, daje lahko neodvis^ oseba in član uprave in tako dalje. Pri nas s6/J tem vprašanjem še nihče ni posebej ubadal. Bnl pa bi pametno, če bi jo podal sindikat, utemelj61'1 kajpak, in menim, da bi jo bilo dobro sprejU.1' Seveda je slej ko prej odprto vprašanje prisf0,^ nosti delavskega direktorja v upravi: ali L poslušalec ali aktivni ustvarjalec politike in ukT pov, ki se tičejo socialnega statusa, delovnih r3^ merij itd., ter njihove izvedbe. Delavski tor zagotovo ni socialni delavec, čeprav j6/0, cialna anamneza v podjetju pomembna. Je čl*1 uprave in skozi politiko uprave se mora pok ■ zati njegova pristojnost. V upravi ne more o1 solist in tuje nasprotje med njegovim položaj6' člana uprave in zastopnika interesov zaposlen1. Gre za njegovo sposobnost, kako bo podro6L ki ga pokriva, delovalo v podjetju. Jaz si de -vskega direktorja težko predstavljam... interes zaposlenih je vendarle plača, interes' me pa dobiček. Poslovna politika uprave je ravnana k večanju dobička. Dobro je motiv' ; nost delavcev vključiti v dobiček. Toda vs6 ni tako. Institut delavski direktor se mi zdi v nas nedorečenem sistemu nekakšna hibridna res' Kolikokrat se sestaja svet delavcev? ^ Po potrebi. Pobudo za sestanek da bodisi uP^a jo bodisi mi sami. Jaz sestanek organiziram, Por°c ^ pa vedno predlagatelji posamezne teme. RazP1"^ so kritične, vendar ustvarjalne in mnoge prip°n ^ na pravilnike, ki so v domeni sveta delavce > potem sprejete. Kako rešujete različne poglede iz raznih Trudim se, da obravnavamo najprej po dnevnem redu, na koncu pa še druga, 'f*. jji vprašanja, ki sojih člani sveta prinesli s se zadevajo pretežno njihovo okolje. 5, /