Ventil 1 / 2022 • Letnik 28 3 BESEDA UREDNIŠTVA V zadnjih mesecih se je večina energentov podražila. To ne velja le za Slovenijo, ampak za celo Evropo in ves svet. Med razlogi za nastalo situacijo izpostavlja- jo predvsem lansko relativno mrzlo in dolgo zimo, ki je izpraznila zaloge plina po Evropi in v svetu ter za- četek razvoja cepiv proti covidu-19, ki je znova zagnal gospodarsko aktivnost ter povpraševanje po ener- gentih. Dodati je treba tudi porabo električne ener- gije za pogon vozil, ki se stalno zvišuje. Ponudba na trgu pa tudi zaradi nizke proizvodnje električne ener- gije iz obnovljivih virov čez poletje ni mogla slediti. Poleg teh »uradnih« razlogov, ki jih navajajo politiki in mediji za podražitve energentov, so vzroki tudi v neoptimalnem vodenju energetske politike pri nas in v razvitem svetu. Še posebno v Evropi in pri nas. Na- črti za proizvodnjo »zelene« energije so se izjalovili. Pridobivanje električne energije z vetrnimi in sončni- mi elektrarnami je drago z omejenimi zmogljivostmi in s številnimi vprašanji o okolju, recikliranju in učin- kovitosti. Številne države se odpovedujejo premogu in jedrski energiji. Podobno je pri nas. Z letom 2033 bomo zaprli termoelektrarne, hidroelektrarn na re- kah ne gradimo in slabo kaže gradnji drugega bloka nuklearne elektrarne. Zelena politika je dobila moč, kar ni slabo do razumne meje. Pri nas pa ta »zele- na« politika meji že na nerazsodnost. Če pogleda- mo, kako gradimo elektrarne na reki Savi, da smo se odpovedali reki Muri, ne izkoriščamo vetra in slabo sončno energijo. Zakaj imajo lahko Avstrijci na reki Muri v zgornjem toku 22 elektrarn, pri nas pa le eno in še to zelo skromne moči in precej izčrpano. Številni poznavalci reke Mure so prepričani, da bi s pametnim dogovorom vseh deležnikov te naše reke lahko našli ugodno rešitev za vse: to so okoljevar- stveniki, ljubitelji rib, ptic in drugih živali v reki in ob njej, gospodarstveniki, kmetje in drugi prebivalci ob reki Muri. S primernim posegom v tok reke okolje- varstveniki in drugi skrbniki narave ne bi nič izgubili, kmetje bi dobili namakalne sisteme in celotno pre- bivalstvo Slovenije poceni in predvsem zeleno elek- trično energijo. Oblastniki v Bruslju želijo zemeljski plin in nuklearno energijo razglasiti za zeleno energijo. T o bi omogoči- lo lažje investiranje v proizvodnjo elektrike s plinsko ali jedrsko energijo. Tej odločitvi močno nasprotuje- ta Nemčija in Avstrija, ki sta se odpovedali jedrskim elektrarnam. Zakaj so se države oziroma prebivalci določenih dr- žav odpovedali jedrski energiji? Večina zaradi strahu. Če pa pogledamo zgodovino jedrskih nesreč v svetu in jih primerjamo z drugimi nesrečami, na primer v hidroelektrarnah ali pa na cestah, potem vidimo, da niso nič posebnega. Največje jedrske nesreče so: Černobil leta 1986 z okoli 4000 žrtvami, Fukušima na Japonskem, kjer je zaradi cunamija, ne zaradi jedrske energije, umrlo okoli 18 000 ljudi, Kištim v takratni Sovjetski zvezi leta 1957 z 200 žrtvami in Otok treh milj v ZDA, kjer pa o žrtvah ne poročajo. Če te nesreče primerjamo z nesrečami v hidroelektrarnah, vidimo, da ni bistvene razlike. Samo jez Vajot v dolini Pijave v sosednji Italiji je pred 60-timi leti zahteval okoli 2000 žrtev. Števil- ne nesreče z jezovi v južni Ameriki in na Kitajskem so povsem neraziskane in zamolčane. Porušitev večje- ga jeza na Kitajskem je pred desetletji zahtevala celo 150 000 smrtnih žrtev. O tem se ne sme poročati. Če pa pogledamo promet, je število smrtnih žrtev neprimerno večje. Leta 2020 je v Evropi v cestnem prometu umrlo 18 000 ljudi. Pred dobrim desetle- tjem pa celo 50 000. Kaj pomeni za prebivalce Nemčije in Avstrije, če so brez nuklearnih elektrarn, ko pa jih imajo vse so- sednje države na njihovih mejah? Številne druge evropske države pa jih celo pospešeno gradijo. Naj tu omenim Francijo, Slovaško, Poljsko itd. Trenutno obratuje v svetu 444 reaktorjev v 30 drža- vah, v gradnji je 54 novih, še 111 jih je načrtovanih. Je- drske elektrarne proizvedejo približno 11 odstotkov vse električne energije na svetu. V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejenega na ra- zvoju jedrskih sistemov za proizvodnjo električne energije. Razviti so bili učinkovitejši, varnejši jedrski reaktorji. Uvedeni so bili številni varnostni ukrepi in povečana kontrola delovanja vseh jedrskih sistemov in podsistemov, ki jih opravljajo državne inštitucije in mednarodne organizacije. Za Slovenijo bi bila izgradnja drugega bloka jedrske- ga reaktorja v Krškem verjetno edina in vsekakor na- joptimalnejša rešitev, če želimo v bodoče zagotoviti dovolj lastne električne energije. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Zakaj se energenti v Zadnjem času tako Zelo dražijo ?