Nemška pravica na Štajarskem. (Govor dež. poslanca dr. Ivana Dečko dne 20. aprila t. 1. t deželnem zboru Stajarskem, 3 katerim je uteme- ljeral osnovanje meščanske šole s slovenskim učnim jezikom r Št. Jurju na južni železnici.) (Konec.) V predstoječem predlagamo. da se osnuje deželna meščanska šola v Št. Juriju ob južni železnici. Za določitev ravno tega go- vorijo zemljepisni, gospodarski in narodnostni momenti. V prvem oziru opozarjam, da stoji Šent Jurij precej v zemliepisni sredini Spodnje Štajarske. Kraj leži ob južni železnici ter ima izvrstno zvezo na sever kakor tudi na jug. Ker se je nadejati, da bode tudi železnica od Št. Jurija do hrvatske deželne meje prišla iz štadija golega projekta, bode ista napravljala tudi izvrstno zvezo proti izhodu. Ta kraj leži pa tudi v najbližji bližini ravno treh najbolj revnih okrajev Spodnjega Štaiarskega, to so okraji Rogatec, Šmarje in Kozje. Menda v nobenem delu dežele ni toliko revščine kakor ravno v teh treh okrajih. Zemlja absolutno ne more prebivalcev prerediti. Obrtnije in industrije sploh ni in tako pride, da ljudem primanjkuje meseee in mesece najbolj potrebnega, to je vsakdanjega kruha v pristnem pomenu besede. 0 tem sem imel priliko se prepričati sam 0 priliki nekega pešpotovanja po rogaškem okraju. Zaradi nevihte stopil sem v bližnjo hišo in ker sem lačen postal, prosil za kos kruha; dobil sem pa za odgovor: «ja kruha že mesece sem nimamo.» Tukaj je bolj, kakor kjerkoli drugod potrebno, da se kaj stori za povzd go poljedelstva, obrti in industrije. In takega pomena bi bila ustanovitev meščanske šole v Šent Juriju ob južni železnici. Naravno je, da zahtevamo, da bode ta meščanska šola ustanovljena s slovenskim učnim iezikom, kajti hočemo, da bode res služila za izomiko slovenskega prebivalstva in da bode imela tudi vspehe. Te bode pa imela samo tedaj, če se bode poučevalo v maternem ieziku učencev. Da se bode poleg tega tudi zadostno gojil poduk v nemškem jeziku, je popolnoma prav in tudi potrebno, kajti taka šola ima namen dajati izobrazbo, katera presega splošni smoter Ijudskih šol, in k taki višji izobrazbi spada tudi pouk v tujih jezikih. Na drugi strani pa govore tudi praktični razlogi za to, kajti v interesu učencev samih je, da, če so se izučili, ali če se hočejo učiti kako obrt, obiSčejo dežele, v katerih je obrt, industrija in poljedelstvo na visoki stopinji, da si tako pridobe višjo izobrazbo v stroki, katero so si izvolili. Za izbiro tega kraja kot sedež namerovane meščanske Sole s slovenskim učnim jezikom govori pa tudi narodnostni moment. Po liudskem štetju iz 1. 1890 broji krajna občina Št. Jur ob južni železnici 4269 prebivalcev. Od teh je pa samo 76 naznanilo nemSki jezik kot občevalni jezik. V procentih pomeni to torai, da je v Št. Juriju na juž. žel. 9822% Slovencev in le 1*78% Nemcev. Ce se torej tukaj v tem kraji ustanovi meščanska šola s slovenskim učnim jezikom, potem pač mislira, da ne bode Nemca, kateri, če hoče le nekoliko poSten biti, bi si upal izreči bojazen, da si z ustanovitvo take šole hoče poslovenjevati ali da pomeni ista napad na nemški značaj dotičnega kraja. Naši netnški sodeželani tako radi kažejo na relativno manj visoko izobrazbo slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajarskem. — Da, gospoda moja, kdo pa je kriv na tem? Ali so Slovenci sami si oskrbovali svoje šolstvo v tej deželi? Nemška večina v deželnem zboru in nemSka učna uprava bili ste, kateri ste delili nam Slovencem kruh izomike in če ste nam ta kruh tako skopo delili, je to ravno vzrok za ostro očitanje, katero moramo izreči proti njima. Mi Slovenci morali smo vedno zraven plačevati za izobraževaliSča svojim nemškim sodeželanom, pa nam Slovencem niso hoteli dati čisto nobenih izobraževališč. Štajarski deželni zbor ima torej Se velik dolg slovenskemu narodu poplačati. Tudi mi Slovenci stremimo po izobrazbi in napredku, zato pa zahtevamo, da tudi nam da dežela ista sredstva, kakor jih je našim nemškim sodeželanom od nekdaj že dajala v tako obilni meri. Mislim, da mi pač ni treba kazati, kako se godi v drugih avstrijskih deželah, v katerih bivate po dve narodnosti. — Na Ceškem ustanovljala je nekdajna nemška večina deželnega zbora tudi češke meščanske šole; istotako skrbi tudi sedajna češka večina deželnega zbora za nemške meSčanske šole; istotako se godi na Moravskem. Dolžnost nemške večine v štajarskem deželnem zboru Je torej, da od davkov, katere slovenski davkoplačevalci plačujejo v štajarsko deželno blagajno za izobraževališča, vsaj deloma nameni tudi za izobraževališča slovenskemu narodu. S tem, da sprejmete naS predlog in nam dovolite to izobraževaliSče, spodkopali bodete prepričanje, katero se vedno bolj in boli vkoreninjuie mej Slovenci na Spodnjem Štajarskem, prepričanje, da smo mi Slovenci na Štajarskem samo za to dobri, da bogateišim nemškim sodeželanom pomagamo vzdrževati njihova izobraževališča, da smo samo za to, da plačujemo, da pa tukaj v Gradci imajo za naše kulturne potrebe samo gluha ušesa in zaprte žepe!