Izdajatelj: Zavod »Tržlškl vestnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB G07-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna   številka   15 din
GLASILOjSOCIALISTlfiNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŽKE 0BČ1NE
Z enotnim delom bomo dosegli napredek
Pretekli torek je bil v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora plenum Občinskega komiteja Zveze komunistov, na katerem so razpravljali o nekaterih najbolj perečih vprašanjih in o delu organizacij Zveze komunistov po podjetjih in na terenu. Uvodni referat je pripravil sekretar Občinskega komiteja, tovariš Zdravko Tomažin, ki je kritično ocenil nekatere pomanjkljivosti v delu naših družbenih organizacij in nakazal smernice, kako naj se te organizacije v bodoče lotevajo problemov, da bodo imele pri svojem delu kar največ uspeha.
Visi občani smo lahko zadovoljni z izpolnitvijo polletnega plana, saj ga je industrija presegla za 1 odstotek, narodni dohodek za> 3,6 odstotka in čisti dohodek za 4.1 odstotka. Vse te uspehe smo dosegli z manj zaposlenimi, kot predvideva družbeni plan.
Letos opažamo, da se je tudi produktivnost precej dvignila, kar menam o pripisati ugodni tarifni politiki, predvsem novim načinom nagrajevanja po učinku in na enoto proizvoda. Mnogo smo tudi. dosegli z boljšo organizacijo dela in z obnovitvijo nekaterih obratov po podjetjih.
Vse to je vplivalo, da je narodni   dohodek porastel v pri-
merjavi z lanskim letom za, 2,7 odstotka. Po izpolnitvi obvezno-
sti do družbe in skladov, pa podjetja sama razpolagajo z ustvarjenim dohodkom. Prav tu pa se še pojavljajo marsikatere nepravilnosti, o katerih bo treba tudi spregovoriti in jih odpraviti.
Tudi osebni dohodki zaposlenih so se letos močno povečali, predvsem v gradbeništvu, industriji in trgovini.
Prav zaradi takih uspehov je prav, da bi po podjetjih organi-
zacije Zveze komunistov, skupaj s sindikalnimi organizacijami in vodstvi napravile analize, kaj je vplivalo' na povečanje proizvodnje, na. povečanje čistega dohodka in koliko so k temu pri-pomog 11 pesa m ezmik i.
Iz teh analiz bi lahko izluščili marsikaj, kar bi pomagalo pri sestavi prihodnjega letnega plana. Te analize bi morale prikazati ros takšno stanje, kakršno je sedaj v naših podjetjih.
Komuna postaja samostojna pri organizaciji in razvoju gospodarstva na svojem področju
Tovariš sekretar je govoril še o dekoncentraciji funkcij im sredstev iz višjih orgianov na nižje. Ze dalj časa govorimo o potrebi in nujnosti prenosa kom-potenc in sredstev na nižje državne organe — komune. To vprašanje je postalo še posebno aktualno po V. kongresu SZDL, ki  je prav tu sprejel več po-
Dobri odnosi rodijo zadovoljstvo vsakega posameznika
Mod svojim izvajanjem je tovariš Tomažin posvetil precej pozornosti medsebojnim odnosom v podjetjih in ustanovah. Mod drugim je dejal: »Vemo, da dobri odnosi na kateremkoli mestu rodijo zadovoljstvo vsakega posameznika. Vsakdo, ki je zadovoljen, ima večje veselje do dela in s tem pripomore k večjemu gospodarskemu uspehu kolektiva, h  kateremu pripada.
Kadar pa govorimo o odnosih, pa moramo vedeti, da morajo temeljiti na pravilni delovni disciplini, na pravilnem odnosu predpostavljenih do podrejenih in obratno ter na zavesti kolektivne odgovornosti za uspeh podjetja.
Prav pogosto pa nekateri ljudje nepravilno razumejo dobre odnose. Tako se zgodi, da drug drugega predlagajo za boljše položaje, pa če so zanje sposobni ali ne. Prav tako predlagajo' drug drugemu boljše prejemke zgolj zaradi »DOBRIH ODNOSOV«, ne pa na podlagi njihovega dela. Če tem ljudem pri teh namerah kdo nasprotuje, pa so »dobri odnosi« že skaljeni. Po-
lom užaljeni letajo od funkcionarja do funkcionarja in jih nadlegujejo z vprašanji: »Ue kaj Imajo proti meni, saj mi že zaradi prejšnjih zaslug pripada tak in lak položaj.«
Večkrat je potem na teh vprašanjih angažirana kopica ljudi med delom in prostem času. Zgodi pa se tudi, da je to predmet razprav celo na. sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov. Ne mislim, da je povsod tako, bilo pa je v zadnjem času več takih primerov v naših kolektivih. Vse to izvira predvsem iz tega, ker smo kadrovski politiki posvečali premalo pozornosti' tal imamo še dosti takih, ki stremijo za boljšim položajem, veliko premalo pa takih, ki bi bili sposobni na teh položajih delati,. Zato bodo morale osnovne organizacije o teh problemih večkrat razpravljati, a ne kot socialna ustanova, ampak v smislu ekonomskega, napredka podjetja ali ustanove. Le na la način in s tako politiko bomo imeli uspehe pri reševanju raznih gospodarskih vprašanj in le na podlagi tega bomo ustvarili v podjetjih boljše odnose.«
n' erntahJ h zak 1 j uč.kov. Ponekod so marsikaj iz teh sklepov že uresničili, čeprav ni bilo izdanih še nobenih predpisov.
Seveda pa težko govorimo' o samostojnosti občine pri reševanju gospodarskih vprašanj, če zalo nimamo denarja. Samoupravni organi v podjetjih imajo že zakonsko določeno, da z ostankom sredstev, potem ko poravnajo družbene obveznosti, razpolagajo sami. Prav iz. tega dela sredstev, ki jih bomo ustvarili na področju komune, bomo morali v prihodnje formirati tudi sredstva komune. Koliko pa bo teh sredstev pa je odvisno od gospodarske zmogljivosti področja, od zainteresiranosti proizvajalcev, ki bodo samo odločili', koliko bodo dali komuni. Tu pa ne gre samo za stanovanja, ureditev naselij in komunalnih vprašanj, temveč prav za vse ustanove in politične organizacije. Prav o vsem bodo v prihodnje ljudje sami odločali.
Iz dosedanje prakse pa. vemo., da so podjetja, dala, sredstva ob-čini bolj iz usmiljenja, kot pa iz potrebe, da bodo občani s temi sredstvi pridobili nova stanovanja ali pii kakšno drugo potrebno ustanovo.
Vedno je bilo' mnogo razprav v samoupravnih organih, ali naj dajo sredstva občini, ali no, vse premalo -pa so razpravljali, ali nam je ta ali oni objekt potreben.
S prenašanjem funkcij na nižje organe pa. se ne prenašajo samo pravice, temveč tudi dolžnosti in odgovornosti. Tu se nam poraja vprašanje ali smo s kadrom, ki sedaj vodi komuno, sposobni prevzeti te dolžnosti'. Dokler je bilo vse naše gospodarstvo planirano od vrha. navzdol, je bila naloga občinskih uslužbencev, da so te plane samo iz-
vrševali, ker so že naprej, vedeli koliko bodo cd tega imeli. Takrat smo stvari lahko reševali še aktivistic.no, sedaj pa, ko postaja komuna samostojna pri organizaciji in razvoju gospodarstva, na svojem področju, pa bo postala tudi odgovorna za razvoj gospodarstva.
Ce pii hočemo to doseči, moramo' izdelati razne analize gospodarskih organizacij in na osnovi teh perspektivne načrte za razvoj gospodarstva v naši komuni. Prav za. te stvari pa je nujno potreben strokovni kader, ki pa ga imamo pri nas premalo. Se s tako pridnostjo in požrtvovalnostjo ne more doseči nihče več, kot pa jo sposoben.
Naši. proizvajalci so izvolili svoj zbor pri občinskem ljudskem odboru, ki pa večkrat samo posluša poročila in potrjuje razne odloke, premalo pa razpravlja o izredno važnih vprašanjih za življenje komune. Prav na sestankih zbora proizvajalcev naj bi prišla do izraza enotna mnenja za naš nadaljnji gospodarski razvoj.
Samoupravni organi v podjetjih so v tem že precej pred zborom proizvajalcev, saj na sestankih ne rešujejo le tisto, kar je napisano v raznih zakonikih, ampak tudi živo razpravljajo o gospodarjenju in prenašanju gospodarske politike na celotni kolektiv. To moramo tudi razumeti, ker vemo, da gre tu le za gospodarstvo enega, kolektiva, cd katerega, so odvisni mesečni prejemki vsakega delavca. Prav tako vzdušje in zanimanje za probleme bomo morali doseči tudi v občinskem merilu.
Vseh teh nalog ne bo mogoče izvesti samo po oblastni liniji in s pomočjo samoupravnih organov, pač pa. bodo morali tu po-(Nadaljevamje na 2. strani)
DESET LET DELA 1» USPERBf
Dne 9. septembra je poteklo 10 let, odkar so v tovarni Runo izvolili svoje prve zastopnike v delavski svet. ki je sprejel podjetje v upravljanje. To niso bili rožnati časi, premagovali je bilo treba nešteto težav, s katerimi se je boril kolektiv. — Sedaj, po desetih letih, kolektiv usnjarjev ve zakaj se je vsa ta leta boril in trdo delal, pred njim se kaže jasna in svetla perspektiva.
V Ru.no so v spomin na prve volitve v delavske 6vete pred nedavnim proslavili desetletnico samoupravljanja. 2e ob dvanajstih so utihnili stroji in delavci so odšli domov. Popoldne je zasedal delavski svet, tokrat je bila seja svečana in kratka, na Kateri je predsednik delavskega cveta Flore Radon spregovoril o delu samoupravnih organov v preteklih 10 letih. Slavnostna seje so se udeležili poleg članov delavskega sveta tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Zdrav-ko Tomažin, predsednik občino Lovno Cerar, predsednik občinskega odbora. SZDL Slane Me-h\6 in številni drugi gostje.
Po seji so si gostje ogledali tovarno, kjevr so jim člani to-
gem oddelku stoji modem stroj Fulmimossa za brušenje usnja, v izdelovalnici pa je najsodobnejša naprava za. barvanje usnja, ki deluje na principu fotocelie. Poleg te naprave je mogočen hidravlični likalni stroj, najmodernejši v Jugoslaviji, ki dela čisto avtomatsko in ima ogromen pritisk 500 kg na cm-.
Vsi ti novi stroji bodo omogočili lažje delovne pogoje, celotnemu kolektivu pa znatno večji zaslužek. Re.konstrukcijs.ka del«, in nabava novih strojev so že do sedaj veljala približno 70 milijonov dinarjev, Velik polet in želja po moderni tovarni sta omogočila, da bodo z rekonstrukcijo končali že pred rokom, to je januarja prihodnjega leta.
Predsednik delavskega sveta Flore Radon govori na zborovanju
lektiva razkazali obrate. Runo pred leti in danes! Nekdo, ki je že bil v podjetju pred leti in stopi v tovarniške prostore danes začuden obstane, starega Runa ni več, moderni stroji so zamenjali stare. Modema tehnika prodira tudi vse bolj v usnjarske tovarne.
Nekdo razlaga: »Če smo hoteli moderno urediti izdelovalnico in pri tem redno obratovali, smo morali delati, medtem ko so zidarji rušili strop in postavljali novo beton.s'ko ploščo. Ni bilo prijetno delati v talcih pogojih, vendar smo vzdržali, danes nam ni žal.«
Res se je v dveh letih tovarna zelo spremenila. Pasting naprava omogoča hitrejše in kvalitetnejše sušenje usnja. V iru-
(Nadaljevanje s 1. strani) litično delati organizacije ZK, SZDL, LMS in sindikalne po-eružnice. Vse te organizacije bodo morale delati složno, ne pa d tuga preko druge.
Idejni, vodja vseh ostalih organizacij pa bi morale biti osnovne organizacije Zveze komunistov.
Tovariš sekretar in govorniki v razpravi 6o še precej govorili o stanovanjskih skupnostih, o obrati« družbene prehrane in o otroških ustanovah.
Po ogledu tovarniških prostorov so odšli gostje v Sindikalno dvorane, kjer se je zbral celoten kolektiv na slavnostnem zborovanju. Na to prireditev so povabili tudi upokojence kolektiva.
Upokojenci na zborovanju kolektiva
Na zborovanju je predsednik delavskega sveta, Flore Radon, obudil spomine na 10 let življenja podjetja, ki ga opravljajo delavci sami.
Zaznamovali SO velike uspehe, bili pa so tudi izredno težki trenutki. Najkritičnejše je bilo v podjetju 1956. leta, ko so morali postaviti prisilno upravo. To stanje se je izboljšalo in proizvodnja ter storilnost sta hitro naraščali. Od 1956 do 1959 se je brutoprodukt povečal od 613,943 tisoč na 836.2.20 tisoč ali za 36,2 odstotka. Vzporedno so v tem času zgradili in obnovili 14 stanovanj, v podjetju je začela obratovati mlečna restavracija, v Umagu pa so uredili počitniški camping, kjer je do sedaj preživelo' letni dopust 930 članov kolektiva.
Pred organe samoupravljanja pa se postavljajo še številna pereča vprašanja, ki jih bodo mori..! i odpravljati. Delavsko upravljanje bo treba še razširiti, da bo dobilo pravo vsebino' in obseg, da bo res vsak delavec čutil, da je odgovoren za gospodarjenje podjetja.
Delavski svet in upravni odbor bosta morala o vsem novem poročati in pravilno seznanjati delavce, ker le tako bodo vedeli zakaj pravzaprav gre in s tem bodo organi upravljanja odstranili   marsikatero neopravičeno
negodovanje. Obrtniška miselnost je še vedno precej trdna in tudi z njo bodo morali čimprej prekiniti, ker tovarna prehaja v krog modernih tovarn z veliko proizvodnjo.
Delavski svet in vsi člani kolektiva morajo začeti skupno s problemi podjetja, obravnavati tudi probleme skupnosti, saj drug brez drugega ne moreta živeti.
V 10 letih je šlo skozi organe delavskega upravljanja 216 delavcev, delavski svet pa je v tem času sto petdesetkrat zasedal. Ti dve številki povesta, da je kolektiv Runo pravilno razumel bistvo delavskega upravljanja in da bo tudi na tem področju še napredoval.
Z zborovanja so člani kolektiva poslali pozdravno brzojavko Republiškemu odboru Zveze sindikatov usnjarskih delavcev Slovenije, v kateri so obljubili, da se bodo trudili, da bodo v naslednjih letih dosegli že večje uspehe.
V imenu upokojencev se je za povabilo na zborovanje in zabavo zahvalil tovariš Fronc in poudaril napredek podjetja v zadnjih letih in obudil spomine na čase, ko je bilo tržiško usnjarstvo v največji krizi.
Po zborovanju so vse člane kolektiva pogostili, nato pa se je razvila, sproščena zabava.
KMETIJSKA PROIZVODNJA
SADJARSTVO
Spomladanska pozeba, ki je povzročila precejšnjo škodo nekaterim sortam sadnega drevja, je tudi vzrok, da je bila letina sadja nižja, kot je bila predvidena po planu. Posebno občutna škoda, je bila na orehih, ki so popolnoma pozebli, druge sadne sorte pa v večji meri niso utrpele škode zaradi pozebe.
Za organizacijo sadjarske pro-.zvod.nje in ureditev plantažnih nasadov na območju Kovorja, Bistrice in Leš je že določen okvirni obseg posameznih .nasadov. Elaborat za zgraditev teh nasadov bodo izdelali strokovnjaki Okrajne zadružne zveze iz Kranja. Na, območju, ki je primerno za .sadjarstvo, bodo sčasoma nastali strnjeni plantažni nasadi, ki bodo obsegali 30 hektarov površine.
Take nasade bodo uredili v Palovičah, Lešah, Brezjah pri Tržiču in Kovorju. — Podrobne geološke in pedološke raziskave
bodo opravili strokovnjaki Zadružne zveze iz Kranja.
Na posestvu Brdo je kmetijska zadruga; izvršila nekatere agrotehnične ukrepe, in sicer polno gnojenje, da bi se povečala količina dušika in humusa v zemlji, obrezali eo sadno- drevje in ga očistili, v jeseni pa bodo temeljito gnojili z umetnimi gnojili in posadili manjkajoča drevesa.
ŽIVINOREJA
Ugodna letina za proizvodnjo krmnih rastlin in pa povečanje površine travnikov v kooperaciji sta ustvarili ugodne pogoje, da se bo število goveje živine povečalo. Zboljšanje krmne baze bo vplivalo tudi na večjo živinorejsko proizvodnjo. Junija je komisija za, izdelavo predlogov o skupnih pašnikih začela z delom. Doslej je komisija pregledala vse planinske pašnike. Sedaj bo morala opraviti še vrsto analiz, da bo potem lahko do-
ločila okoliš planin, ki je za število živine v naši občini dejansko potreben.
Zaradi bližine mesta, kjer privatni proizvajalci prodajaj.© precejšnje količine mleka neposredno potrošnikom, plan odkupa mleka, ne bo povsem dosežen. — Kljub temu pa se bo v primerjavi z lanskim letom odkup povečal za 30.000 litrov mleka.
Pogodb o pitanju govedi, jn prašičev zadruge letos niso sklepale, ker poteka celoten odkup preko zadrug in pa zato, ker sedanje pasme govedi in prašičev niso primerne za intenzivno pitanje.
GOZDARSTVO
Za letos so plan poseka pripravili na podlagi gozdno gospodarskega načrta in evidence o poseku lesa. v prejšnjih letih. Iz evidence poseka je razvidno., da gozdni posestniki, — ki imajo majhne površine gozdov, prekoračujejo  letni   posek  tako, da
Milan Koprivnik: Že čutimo potrebo po obratnih delavskih svetih
Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta so izvolili za predsednika, tega samoupravnega organa v Bombažni predilnici in tkalnici Milana Koprivnika. Tovariš Milan dobro pcfzna svoje podjetje in zato uspešno opravlja odgovorno funkcijo'.
»Vaš kolektiv je precej velik in imate samo e.n delavski svet. Ali ste mogoče že razmišljali o obratnih delavskih svetih?«
»Kljub temu, da. ima maš centralni delavski svet 45 članov in je torej številčno močan, pa se vedno bolj kažejo potrebe po obratnih delavskih svetih. Mislim, da je neki zarodek obratnih delavskih svatov pri nas že v obratnih tarifnih komisiiah, ki pa obravnavajo samo. tarifno no-iitiko in ne vseh vprašanj, kot bi jih obdeloval delavski svet v nekem obratu. Tovarniški komite Zveze komunistov, sindikalna podružnica in pa upravni' odbor so že razmišljali o teh svetih, ki bi bili zaradi večje informiranosti delavcev ros že potrebni. — Centralni delavski svet. bi tako dobil tudi več pobud za svoie .*©-ip prav cd delavcev, ki bi v manjših organih samoupravljanja intenzivneje sodelovali.
Tovarniški center za izobrazbo že proučuje sisteme dela v nekaterih tujih podjetjih, ki že imajo obratne delavske svete.«
»Povsod so že obravnavali in analizi ra .1 i polletne gos podars ke uspehe in. razpravljali o delu v drugem polletju, .le morda tudi vaš delavski svet na zadnjem zasedanju razpravljal o prav takih problemih?«
»Še več, kot samo to! Poleg poročil enajstih komisij, ki 'e-laj© v našem podjetju, smo poslušali tovariša direktorja, ki nam je obrazložil že plan za prihodnje leto.
V letu 1961 ne računamo na bistveno' povečanje storilnosti, ker tehničnih norm, ki so že sedaj zelo™ napete«, ne moremo- bistve-spremiimjati. Rekonstrukcija predilnice bo^kmalu končana!, kar
imajo nekateri posekano že za. več let naprej.
Nasprotno pa gozdni posestniki, ki imajo velike gozdove, ne posekajo celotnega letno dovoljenega etata. Zato bodo morali nekaterim zavračati prošnje za posek, druge pa prisiliti s sečnimi, nalogi, idia bodo izvršili plan. Letošnjii plan je bil v celoti izvršen že skoraj v prvem polletju, kar sečna 'dovoljenja izdajajo' že oktobra za. naslednje leto.
poslovna zveza za gozdno, in lesno gospodarstvo Kranj je izvršila v prvem polletju pogozdovanje in izpopolnjevanje goz-dov. Obžetev, čiščenje in nego podsevka pa bodo izvršili v drugem polletju.
Letos so pričeli z gradnjo gozdne ceste Lom—Javornik. Iz gozdnega: sklada, je za gradnjo za, letos namenjenih 6 milijonov dinarjev, ljudski odbor pa je prispeval 600.009 dinarjev. Do. sedaj so porabili že, približno 5 milijonov iz gozdnega sklada in vseh 600.000 dinarjev od občinskega odbora.
bo močno vplivalo na večjo proizvodnjo.
Nov obrat tkalnice, ki bo gotov do konca, prihodnjega leta, bomo popolnoma, avtomatizirali. — Uvozili bomo več kot 400 statev iz Združenih držav Amerike. Te zelo moderne stroje bomo dobili precej poceni, ker so jih nekaj časa že rabili.
Po .popolni rekonstrukciji in avtomatizaciji se bo proizvodnja povečala, za 12,000.000 kvadratnih metrov ali v odstotkih za skoraj 200 odstotkov. Vso to bomo uresničili do leta 1965. Tako visoko proizvodnjo pa bomo. dosegli, ne da bi povečali število zaposlenih delavcev.«
»Na čem pa temelji nagrajevanje v vašem podjetju?«
;»P.ri nas nagrajujemo, največ po enoti proizvoda. — Podjetje imaimo razdeljeno, na ekonomske enote:  predilnica,,  tkalnica, be-
Požrtvovalnih krvodajalcev je pri nas že precej, vendar težko najdemo take, ki so že več kot desetkrat dali kri zato, da bi neznanemu bolniku rešili življenje1. Ena med temi redkimi je Vidu Dolinarjeva, 47-ietna delavka iz Retenj, zaposlena v tovarni Peko, obrat III. Tcvairišica Dolinarjeva. ima zlato značko krvodajalstva, ki jo je lani prejela na Golniku. Naprosil sem jo, naj mi odgovori na, nekaj vprašanj.
»Kaj vas je pripeljalo' do tega, da ste postali tak«, požrtvovalna krvodajalka?«
»Takoj. pO' osvoboditvi, ko je bilo. po bolnišnicah ogromno ranjencev in. bolnikov iz borbe., sem večkrat slišala, kakšna silna potreba, je po krvi. Nisem pomislila na zbadanje z iglami, ampak sem šla, v Ljubljano z edlino željo, da bi bila, tudi moja kri dobra in bi' pomagala z njo trpečim. Na, pregledu so ugotovili, da. sem zdrava; in da lahko, dam nekaj svoje krvi. Takrat, sem prvič začutila, prijeten občutek, da bom lahko nekomu pomagala. — Potem sem vsako leto redno dajala kri.«
»Kakšni občutki pa vas navdajajo-, ko vam jemljejo kri?«
»Vedno imam pred očmi, tiste nesrečne ljudi, ki se bore s smrtjo in, ki jih lahko, reši le kri krvodajalcev. Pomislim, kako hudo bi bilo, če bi sama potrebovala tujo pomoč, pa .ne bi bilo nikogar, ki bi mi pomagal. Mislim, da je zavest: pomagati znanemu ali neznanemu bolniku najlepši občutek vsakega krvodajalca.«
»Ze ved let je tudi na Golniku transfuzijska postaja, ki zajema krvodajalce tudi iz naše občine. Ali ste fudi vi že dali kri na Golniku?«
»Na Golniku sem dala kri šele trikrat. 1952. sem bila namreč operirana in nekaj časa nisem mogla diajati, krvi, od: 1956 dalje pa zopet vsako leto dam nekaj svoje krvi.«
»Ali Ste že kdaj pomislili, koliko časa boste še dajali svojo kri?«
»Na kaj takega res še nisem pomislila., ker je potreba, po kr-
llltniea, mehanična delavnica, električna, delavnica, zunanji obrati in uprava.
Osnova za izračunavanje zaslužka so nam »točke«, katerih vrednost raste ali pada, odvisno od proizvodnje.
Vsak obrat zase je celota, ki sam odloča, kakšen, bo zaslužek. Mehanična delavnica, elektro delavnica, in zunanji obrati pa. SO vezani na uspeh osnovnih obratov.«
»Kakšni pa so. odnosi med samoupravnimi organi in upravo podjetja?«
»Na to vprašanje lahko odgovorim samo z besedo DOBRI. V tem odgovoru ne mislim hvaliti, vendar, odkar je zopet v našem kolektivu direktor ing. Žitnik, je celotni kolektiv zelo. zadovoljen. Vsakdo se z direktorjem lahko pomeni o vseh mogočih težavah, nihče nima strahu pred njim —
vi. tako velika, da ni dovolj, če nekdo da kri le enkrat. Kri bom dajala toliko časa, dokler bo še lahko služila bolnikom.«
»Dvanajstkrat ste že dali kri im mnogo ljudi ve za to. Sle morda s svojim svetlim vzgledom :in z agitacijo tudi vi pridobili novih krvodajalcev?«
i»Večkrat se s sodelavkami in drugimi znanci ter sosedi pogovarjam tudi o. krvodajalstvu. — Seveda pa je vsak začetek težak.
Veliko, jih je, .ki bi radi dajali kri, pa. jih hud1 strah, ki je čisto
Milan Koprivnik
medlem ko prej še zdaleč ni bilo tako. Direktor pa s svojim odnesem d«, podrejenih močno vpliva tudi na druge vodilne uslužbence, ki so res dobri. .Mislim, da bi toi povedal vsak delavec. Vsakdo pa mora vedeti, da se delati po svoje ne da.«
dala kri
odveč, odvrne od tega plemenitega dejanja. Vsakdo., ki premaga strah pred iglami, postane vnet. krvodajalec, Vsako priložnost uporabim, da bi. pridobila novih ljudi za to humano dejanje in velikokrat mi je že uspelo.
Naj vam povem še, da so vsi člani, osnovne organizacije Zveze komunistov iz Križev pred nedavnim dali kri. To. organizacijo in. druge požrtvovalne krvodajalce bi morati posnemati še ostali, in tako po bolnišnicah ne bv bili, nikdar v zadregi, ko je s krvjo treba reševati življenja bolnikov ali ponesrečencev.«
RAZPIS
Vzgoja mladine mora poleg dragih področij zajeti tudi pripravo mladih na zakon in družinsko življenje. Ta potreba narekuje načrtno izobraževanje mladine v ŠOLI ZA ŽIVLJENJE, ki se je letos na novo ustanovila pri Delavski univerzi. Program obsega naslednje teme:
1. Družina v socialistični družbi
2. Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi
3. Odnosi med fantom in dekletom
4. Ljubezen in spolnost
5. Zrelost za zakon in izbira zakonskega druga
6. Od spočetja do poroda
7. Pogoji srečnega družinskega življenja
8. VI VPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO Predavanja v ŠOLI ZA ŽIVLJENJE bodo vsak drugi četrtek
ob pol osmih zvečer v učilnici Centra za izobrazbo BFT. Pričetck predavanj bo v začetku novembra. Šolnina znaša 300 din in se plača v dveh obrokih po 150 din.
Mladinke in mladinci vpišite se v ŠOLO ZA ŽIVLJENJE pri mladinskem aktivu vašega podjetja! Vpis za ostale interesente bo vsako dopoldne od 10. do 15. oktobra v pisarni SZDL Tržič (poslopje ObLO, tržnica desno).
OBVESTILO
Izkušnje kažejo, da povzroča odvajanje stanarine nekaterim blagajnikom hišnih svetov precejšnje težave. Njim v pomoč priredi Delavska univerza Tržič ob sodelovanju s Komunalno banko poseben seminar, v katerem se bodo seznanili blagajniki hišnih •■.vetov ter predsedniki in tajniki stanovanjskih skuposti s poslovanjem hišnih svetov z banko. Seminar bo trajal predvidoma eno popoldne. Po potrebi in dogovoru s slušatelji se bo podaljšal še za eno popoldne. Seminar bo sredi oktobra. Po nalogu Občinskega ljudskega odbora Tržič je obisk seminarja obvezen za vse blagajnike hišnih svetov. Blagajniki naj prineso s seboj vse obrazce za blagajniško poslovanje in blagajniško knjigo! O kraju in času seminarja bodo prejeli blagajniki še posebna obvestila.
DELAVSKA UNIVERZA T R Z I C
Dvanajstkrat je že
le Zluim arabsko
Bliskal
Vsestranski dobri odnosi med Jugoslavijo iin Združeino arabsko republiko so pripeljali tudi do sodelovanja mladine teh dveh držav. Letos je skupina naših mladincev obiskala Združeino arabsko republiko. V tej skupini je bil tudi Janez Ivniik, ki sem ga po nedavnem povratku naprosil, naj našim bralcem pove nekaj o tej prijateljski deželi in njenih ljudeh.
»Zakaj si odpotoval v Združeno arabsko republiko?«
»Mednarodna izmenjava minu-dine med nalšiima dvema državama je vsako leto večja in tako nas je letos dvajset jugoslovanskih mladincev odšlo v Egipt, kjer smo delali šest dni na avtomobilski cesti pri Baltimu ob Sredozemskem morju, ves preostali čas pa smo porabili za ogled Egipta in za spoznavanje družbenega sistema Združene arabske republike.«
i»Tvoji vtisi?«
»O mojih vtisih, ki so zelo močni, je na kratko težko govoriti.
Združena arabska republika je še mlada država, ki šele poskuša graditi socializem, pri tem pa, seveda, mnogokrat naleti na silne težave. Tako Vidimo na eni strani ostanke starega razkošja, na drugi sirani pa še Kitno bedo in revščino. Najbolj pa smo povsod občutili, da je prijateljstvo z našo državo res pristno in trdno.
Ogledali smo si Industrijska podjetja in zgodovinske zanimivosti Egipta. V Mahala Kobri smo bili v največji tekstilni tovarni na Srednjem vzhodu, ki zaposluje 15.000 delavcev, poleg tega Industrijskega velikana pa smo si ogledali še številna manjša podjetja^
Najbolj pa so nas navduSili ostanki stare egipčanske kulture,
piramide, narodni muzej v Kairu iin še številne druge lepote te dežele.«
.»Kaj pa mi lahko poveš o Kairu, glavnemu mestu Združene arabske republike?«
.»Za nas je hil najbolj zanimiv stari del mesta, kjer je vse polno, malih delavnic, številne predmete pa izdelujejo kar na ulicah. Ta konec mesta, nas je spominjal na indijske bazarje, kot jih vidimo v filmih. Nepopisen vrvež, gneče, to je za. Evropejce nenavadno.
V modernih četrtih mesta pa je vse tako, kot v kateremkoli evropskem mestu, le življenje se popolnoma razlikuje.
S
V SEPTEMBRU SO DALI KRI
Vrhovnik Anton — Runo, Šti-betj Gašper — Tov. fin. pohištva, Kokalj Vincenc — Kos, Marsič Ivan, — PLM, Salberger Nadistav
— Runo, Ru.pa.rčič Franc — Peko, Ma.rkič Milan, — Kom. podj., Kopač Ciril — Peko, Hladnik Rok — Stepišnik Ernest. — obrtnik, Va-ljavee Jože — Komunal., Gradi-šar Miro — Pošta, Dolinar Vida
— Peko, Salberger Dcra - Gradb. podj., Grilc Marija — Gradb. podj., Česen. Jerica — Peko, Šolar Silva — Peko, Zupančič Alojzija, — upok., Grosmajer Janez
— BPT, Grebene Angela — BPT, Markizeti Helena — BPT, Nunar Jože — BPT, Gosar Vlado -BPT, Dolinar Marija - BPT, Zupančič Ivan — Pošta, Knil'ic Zvonimir — BPT, Jezernik Franc — BPT, Zech Heli - BPT, Jelene Majda - BPT, Jame Nada -BPT,  Zaplotinik  Peter - BPT,
repobliko
Zelo smo se začudili velikemu številu športnih klubov, ki jih je kar preko 250 in vsak klub ima tudi svoj plavalni bazen, zgra^ jen v ameriškem stilu.
Ko. smo si ogledovali nekdanje Farukove palače, se nismo mogli načuditi bogastvu, v katerem je živel nekdanji vladar Egipta*
Potem pa smo bili še 5 dni na oddihu v Aleksandri ji, ki pa je čisto, evropsko mesto.«
.»Ste mogoče navezali kakšne tesne stike s tamkajšnjimi mladinskimi voditelji, a.li drugimi pomembnimi osebnostmi?«
»Sprejel nas je generalni sekretar Narodne unije, fc:i nam je pojasnil ustroj te njihove naj-
Ferko Franc — Kos, Stipanič Nada — BPT, Zupan Margareta — ALKA, Jenko Metod - ALKA, Jazbec Jana. — Peko, Štrukelj Kari - BPT, Brudar Anton -upok, Kaltnekar Zdravko — OLO Kranj, Kosmač Jernej — ISKRA, Jančič Marjan — Peko, Litrop Valerija — LIP, Bergant Marija — Peko, Ribnikar Vinko — OLO, Lončar Matevž — OZZ Kranj, Ribnikar Štefanija — upok., Marin Jože — Peko, Ri.b-nikiair Anton •- Eiektro - Tržič, Pecinik Karo! - OLO Tržič, Dolinar Francka, — goisp., Mohorko Janez Kos., Dobre Franc — DOZ Radovljica, Grah Julka. — BPT, Gros Janez — Peko, Grah Erae-rik - OLO Tržič, Hladnik Gabrijel - ISKRA, Pavlin Jelka. -BPT, Meglic Marija. - Lepenka, Paingeršič Frančiška — BPT, Jezernik Jožefa — gosp, Perko Draga. — LIP, Pjevčevič Jožefa
bolj množične organizacije in delo vodstva z mladino. Sprejel nas je tudi član Vrhovnega sveta, ki odgovarja za mladinske delovne akcije. V razgovorih z njima smo spoznali njihov družbeni sistem, ki pa je precej bolj zamotan kot naiš.«
»Koliko časa pa že imajo riie-lavske akcije mladine v Združeni arabski republiki?«
»V tej deželi so začeli z delovnimi akcijami mladine šele lani, videli pa smo, da so sistem in organizacijo kopirali od nas. Vendar še njihovi mladinci nimajo takih pogojev za delo kot pri nas. Za delovne akcije pa je tako. navdušenje, da mladinec lahko sodeluje pri delu le štirinajst dni. Pri njih deklet ne sprejemajo v delovne brigade in mi, ki smo imeli s seboj tri dekleta, smo jih morali za toliko časa nastaniti v hotelu.«
življenja
- BPT, Muzik Jožefa - BPT, Cerne Helena — BPT, Kenda. Antonija, — BPT, Smedic Štefan — BPT, Jagodic Jože — Runo, Meglic Jože študent, Kotar Stanislav — BPT, Gros Florjan — Peko., Horvat Jakob — BPT, Lam.g Franc — Peko, Knific Ludvik — BPT, Močnik Štefan — Peko, Oblak Janko — Runo, Jane Frane
— BPT, Dežman Franc - Triglav, Uzar Justina, — upok., Me-kuč Alojz — Tov. pohištva, Gol-majer Janez — BPT.
V tej. rubriki bomo objavljali v vsaki1 številki imena krvodajalcev, ki: bodo- dali kri nai Golniku.
POSNEMAJTE JIH TUDI VI!
krvjo rešujejo
Dogodek iz minule volne na Okroglem pri Kranju
Kakor vsako leto je bila. proslava na Okroglem tudi letos.
Leta 1942, spomladi, so Nemci napravili hajko mod Tržičem in Kranjem. Nekaj partizanov v tem gozdu je bilo v Kckrški četi. Tedaj je štela komaj 52 mož. Štirinajst partizanov se je prebilo skozi nemški obroč. Odšli so. v votlino nad Savo. Stane Žagar se je spomnil na Pavla Kerna z Dobrave. Ponj je poslal Iv. Stroja. Kern je prišel v votlino in jim obljubil, da jim bo pre-skrbel hrano in zdravnika. Obvezal je Žagar j evo nogo iin odšel. Sel pa je k Nemcem in jih izdal.
Drugo, jutro sta Smid in Planin odšla- po. vodo.. Zagledala sta Nemce in zbežala, Smid je šel v votlino, Planin pa se je spustil po bregu do Savo. Nemci so začeli streljati, a niso zadeli v
rov. — Partizani se niso hoteli vdati. Nemci so začeli streljati
Zelo rada poslušam .doživljaje, ki so se dogajali med vojno, naj bo to po radiu ali pa. če mi jih kdo pripoveduje. Zato velikokrat sprašujem svojega očka, kako je bilo v borbi. Veliko, mi je govoril o veselih trenutkih, o težkih borbah, lakoti,, o mrazu. Povedal mi je tudi, da je bil nekaj časa Titov kurir, na kar sem posebno ponosna.. Vse mi je bilo všeč, ai doživljaj mojega starega očeta, ta mi je najbolj v spominu.
.Moj stari oče ima samo 56 let. V času okupacije je bil desetar desetine. Bil je hraber in ne-
s topom. Dva partizana sta. bila mrtva. Bila sta Slavko Smuk in Tome Poznik. Pred votlino so Nemci zažgali slamo. Prišel je policist z mino v rokah. V votlini je za.gr.melo veliko pušk. — Policist je padel, mina. pa je odnesla gorečo slamo. Po cevi so spustili v votlino strupeni plin. Partizani so pričeli trgati obleko, rezati čevlje in lomiti orožje. Drug za drugim si je vzelo življenje šest partizanov: Stane Žagar, Jalta Zupane, Lojze Pavlin in Stroj. Tri so Nemci ustrelili
ust.rašem. Kmalu so ga. izdali njegovi sosedje, zato so ga zaprli. Tudi sodili so ga na veliko let, a cm: se tega ni nič ustrašil. Dolgo je bil v ljubljanskem zaporu. Dobil je še veliko drugih prijateljev. Ko so Italijani kapitulirali, so Nemci zasedli vso Jugoslavijo.
Nekega dne so vsi kaznjenci morali iti delat v drugo kasarno. Hodili soi štirje in, štirje drug za drugim po. ljubljanskih ulicah — bilo jih je okrog 150. Na čelu je bil eden nemških oficirjev. Zaželel si je, da bi mu
kot talce: Lada Smuka, Stanica Smiida in Daneta Rejca. Stanka Mlakarja pa so izpustili z /namenom, da bo izdajal partizane. V veliki bitki pa je padel nad Slrahimjem. Planin je dva dni preživel do kolen stoječ v ledeni Savi. Od vseh teh štirinajstih partizanov je živ samo še Planin.
Vse tO se je godilo 21. iin 22. aprila 1942.
Tatjana Zaplotnik, Pristava
ti ljudje, ki so bili lačni in pretepeni, prepevali po ulicah. — Nič se niso upirali, kar se je zaslišala pesem »Kosec koso. brusi«. Vsi Ljubljančani' so hiteli odpirat okna, vse je prišlo na ulice, saj so dobro, vedeli, da je to partizanska, pesem,. Nemec je ponosno korakal med njimi, saj ni vedel, kaj pojo.
Moj stari oče in njegovi prijatelji, ki, so dočakali svobodo, so še danes, kadar se srečajo, veselo nasmejejo temu dogodku.
K raj novic Bosiljka Križe
Nepozabljeni spomini starega očeta
NOVA KNJIGA O TRŽIČU
II. knjiga Ivana Mohoriča: — Zgodovina obrti in industrijo v Tržiču, ki je izšla ob letošnjem jubilejnem predilniškemi prazniku, obsega 520 strani in je bogato, ilustrirana. Njeno vsebino nakazuj© avtor z. naslednjim predgovorom:
»V okviru zgodovine tržiške industrije in obrti podaja pričujoča knjiga prikaz razvoja tržiške tekstilne proizvodnje od skromnih začetkov hišne industrije in sarnop.resfc.rbe z domačimi surovinami in slovitih tržiški h manufaktur do današnjega dne. Ko so začeli sredi preteklega stoletja opuščati domačo nošnjo iirhove, sukna; in hodnega platna, je. začela hirati domača tekstilna obrt in z njo ovčjereja in kultiviranje lanu. Prehajali so vedno bolj na predelavo, uvoženega bombaža.
Leta 1885 je stala, tržiška proizvodnja na. veliki prelomnici. Tržiške fužine so bile pasivne, proizvodnja železa po starem načinu nerentabilna, Fužine so, se dolga desetletja borile za obstoj, končno pa so podlegle tehnični revoluciji, ki je koncentrirala vse gorenjsko železarstvo na Jesenicah. V Tržiču so ostale prostrane zgradbe fužinskih obratov iin neusahljiv vir pogonske energije ob deročem Moše-niku ter nezaposleni .delovni kadri.
Noben od domačinov ni tvegal, da bi obnovil tekstilne dejavnost ter zasnova,!, mehanizirano, proizvodnjo, boimbaževine v stilu novih tehničnih pridobitev. Tudi, ni kazalo, tla: bi se spričo pritiska nadmočne iin številne sudetske tekstilne industrije, moglo računati na uspeh, čeprav so- imeli Tržičanii .najboljše pogoje za, uspešno delo. Podjetniki, ki so prišli v Tržič, m bili za. to spočetka ozkoprsni in polni nezaupanja, ker niso želeli tve-
gati mnogo. Začeli so s pod.ruž-niškiim, obratom, ki naj bi šele dokazal svojo, življenjsko sposobnost.
Graditev tržiške predilnice in mehanizirane tkalnice leta 1885 je poživola tradicije spretnosti in dioumnosti tržaškega, tekstilnega .delavstva. Pritegnila je tkalce iin vseh krajev odmirajoče hišne obrti po Gorenjskem, pa tudi iz daljnih krajev Slovenije, delovne kadre, ki so. se udomačili v slikovitem tržilškem okolju, gradili, širili in modernizirali naprave Bombažne predilnice in tkalnice skozi dve generaciji, da sta se razrasli do današnjega, obsega.
Prvo desetletje je vodil tržiški tekstilec boj za »biti ali ne biti«, za obstoj tovarne. Po petnajstih letih vztrajnega tlela, pa je premagal začetne težave in. utrdil sloves podjetja. Ljubljanska., litijska in preboldska predilnica, so medtem preživljale hude krize in menjavale lastnike. Tržič je to kritično dobo uspešno prestal in vzdržal nadmoćno konkurenco, avstrijske industrije.
Zlom Avstrije in nastanek jugoslovanske države je ustvaril podjetju nove pogoje za razvoj in široke možnosti preusmeritve proizvodnje. Za te naloge je bilo potrebno, tehnično, izpopolnjevanje strojnih naprav, zajetje novih energetskih virov in vse večje avtamatiziranje obratov. — Tržiški. tekstilec je končno sam vstopil v borbo, da pridobi vsaj skromni delež od splošne prosperitete podjetja,
V zavesti, tla brani pridobitve, lastnega: dela, je med drugo svetovno vojno, tržiški tekstilec tvegal in žrtvoval v narodmoosvo-diilnih bojih vso, da prevzame po osvoboditvi to., kar sta ustvarjali dve generaciji, v last skupnosti  ter upravljanje pod vod-
Med okupacijo
Moj oče je bil star komaj šestnajst let, ko so. ga Nemci preselili junija 1941 skupno s starši v Srbijo v kraj Ivanića. Spomladi leta 1942 pa so šli iz Ivani co v Beograd, oziroma Zemun., V Zemunu se je zaposlil v tekstilni tovarni Vukojšić. V tej tovarni je bil zaposlen dotlej, ko 'e odšel v partizane. Ze v tovarni je dobil prve stike s člani osvobodilnega gibanja, kjer je sodeloval z zbiranjem in raznaša-njem letakov in z vabili za vstop v OF. Ze v letu .1943 je ■postal
član mladinske in, SKOJ organizacije. V jeseni leta 1944 pa je prostovoljno stopil v partizane. Vključil se je- v prvo brigado (i. proietarske divizije. V tej brigadi se je boril na pohodu skozi Djakovo, Sremsko Mitrovico, vse do Zagreba. Na Hrvatskem je ostal do, jeseni leta 1946. Iz Zagreba se je vrnil v svoj rojstni kraj. Tako je preživel pet let v težkih in hudih bojih.
Milan Zupan Kovor
Žalosten dogodek iz okupacije
V času okupacije, od leta 1941 do 1945, je bil sedež kovorsfce občine v kovo.rskem župnišču. -Takratni, župan je bil nemčur Ernest Lukaine, ki so ga, partizani ustrelili. V odgovor so Nemci sklenili ustreliti deset kovor-skih mož in fantov. Ko so Ko-vorjani to zvedeli, so se takoj vsi moški, poskrili, kamor je kateri vedel in znal. Drugi dan so Nemci  pripeljali .devet mož iz
Begunj, ki so jih sredi naše vasi ustrelili kot talce, Mod njimi je bil tudi dobri, stari mož Lavička iz Tržiča. Vse talce s,o naložili na, voz in jih odpeljali na, župnijski vrt, kjer so jih pokopali v skupni grob. Medtem so zažgali v Grabnu hišo partizana Petra Biaižiča, ker je pomagal pri ustreli tvi župana Lukar.ca.
Janez Klemenčič
Kovor
sivom voljenih organov delavske samouprave.
Pričujoči zgodovinski spis zajema v okviru prikaza nastanka, rasti in. razvoj« podjetja BPT kot glavne teme vso problematiko tekstilne industrije na slovenskih tleh skozi tri razvojna ■razdobja, njen položaj .pod Avstrijo, preusmeritev pod Jugoslavijo, sodelovanje njenega ka-
dra v osvobodilnih bojih ter velike uspehe desetletnega organizacijskega dela pod delavsko samoupravo do leta 1960.
Delavskemu svetu iin Upravnemu odboru BPT gre posebno priznanje, da sta, s svojimi iz-podbudnimi sklepi omogočila populariziranje gospodarske zgodovine naše najvažnejše industrijske panoge.«
Knjiga spada v knjižnico vsakega Tržičana. Ker pa je naklada omejena, pohitite z nakupom !
Andrel Tišler proslavlja
na Vajenski šoli
Včeraj je poteklo 30 let, odkar Andrej Tišlar poučuje čevljarsko stroko na tržiški vajenski šoli.
Slavijenec se je rodil v Tržiču 1898. leta in po končani osnovni šoli vstopil v čevljarsko obrtno, šoto, ki: jo je z uspehom končal. Čevljarska, stroka ga je zelo veselila in zato je kasneje obiskoval še več strokovnih tečajev in se nekaj časa, izpopolnjeval celo. na, Dunaju. Vseskozi ga je vzpodbujal in mu preskrbe! podporo takratni upravitelj obrtne šole Albin Lajovic, ki ga je .1930. tudi prosil, naj začne poučevati čevljarsko stroko, ker je dotedanji učitelj Alojz Mahi o
še v Radovljici, Škofji Loki i.n Kranju. Od tega leta dalje pa se je posvetil, izključno vzgoji domačega kadra, za čevljarsko industrijo in obrt.
Poučevanje čevljarske stroke pa je težko, ker skoraj, ni slovenskih učbenikov in mora tovariš Tišlar prebiti, premnogo ur pri tujih knjigah in revijah, predvsem hrvatskih in nemških, da prevaja za svoje učence tisto, kar potrebujejo.. Strokovne knjige in revije mu nudi tovarna PEKO.
Andrej Tišlar pa ni samo dober pedagog in predavatelj na Vajenski šoli, ampak ga poznamo tudi kot avtorja številnih za-
Andrej Tišlar s svojimi učenci
zbolel. Ko je začel poučevati, jeni bila šola še nedeljska. Slavlje-nec se s ponosom spominja, med svojimi prvimi učenci tudi padlih prvoborcev, Jožeta Janežiča in .Jerneja Slaparja.
Tovariš Tišlar je po končanih tečajih napravil 1933. mojstrski izpit.
Vse do druge svetovne vojne je poučeval tržiški čevljarski naraščaj, med nemško okupacijo pa je bil kot zaveti en Slovenec tri leta v koncentracijskem taborišču v Dachau.
Takoj po koncu vojne se je zopet vrnil domov in začel delati za, obnovitev čevljarskega oddelka na Vajenski šoli. — Do 1948 je učil še na tedanji obrtni šoli v Križah, 1951 pa. je bil stalno nastavljen na tržiški vajenski šoli. Zaradi njegovih zaslug za vzgojo mladih čevljarjev je bil. 1952. leta. odlikovan z Redom zaslug za narod III. stopnje.
Vsepovsod so ga potrebovali kot dobrega strokovnjaka in zalo jo vse do 1956. leta. poučeval
mivili sestavkov v našem listu. Kdo se ne spominja tistih številk Vestnika, ko je prinašal njegove spomine na čase, ko je bil zaprl v Begunjah in nato v Dachau? Mnogo je naš slav-ljcnec pisal tudi o. tržilškem čevljarstvu in njegovi zgodovini ter o problemih naše Vajenske šole.
Številnim čestitkam ob njegovem jubileju se pridržuje tudi uredništvo našega lista, z željo, da bi bil tovariš Andrej še dolgo tako delaven in marljiv sodelavec našega lista.
Delavska univerza razpisuje mesto
TEHNIČNEGA SEKRETARJA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba
Prošnje pošljite Upravi Delavske univerze v Tržiču.
Takšna je bila MAJDA
Kadarkoli ti umrje prijatelj, znanec, sodelavce, ti je težko. Ce je to starejši človek, še nekako razumeš. Ce pa ti umrje nekdo, star komaj 21 let, s polno vero v življenje, srečo in delo ter je pri tem ves samo dober — pa težko razumeš.
Čeprav je Majda lomita zrasla v Tržiču, je nisem poznal, dokler ni nastopila službe na, šoli v Križah. Ol) prvem srečanju sem z rahlim dvomom pogledal to drobno, tiho dekletce, če«, ali bo kos nekaterim razgrajačem v razredu. Vsi, od doma slabo vzgojeni otroci imajo namreč to slabo lastno«t, da najraje nagajajo tistemu, ki jim je najbolj dober. Prve dni ji je bilo pač treba malo, pomagati pri vzdrževanju discipline. — Prav kmalu pa je osvojila ves razred s svojo dobroto in prizadevnostjo pri pouku. Njen razred, njeni učenci, to jI je bilo, vse. Po cele nedelje je risala, barvala, izrezovala in potem prinašala učila v šolo, — samo, da, ibi jih naučila čimveč. Iz šole pa jo je še vodila pol v telovadnico, Partizana k njenim cicibanikom.
Skromna in tiha je sedela v zbornici med nami. Mirno je poslušala naše razgovore in se tu in tam nasmehnila kaki naši šali. Kadarkoli sem ji rekel: »Majda, ali bi naredila to in to?« je takoj brez premisleku odgovorila: »Bom«. Pri vsakem prostovoljnem delu se je oglasila: »No, bom pa jaz.« Ko smo junija zaključili s poukom, je prišla k meni: »Drugo leto bi rada še enkrat drugi razred. Daj mi knjige in vse, kar je treba, da bom čez počitnice vse pripravila za prihodnje leto.« — Nov«, šolsko leto je pričela z eno samo mislijo, kako bo, učila in študirala za strokovni izpit. S to željo je šla tudi obiskat svoji prijateljici iin sošolki na Notranjsko, da bi se pogovorile o izpitu.
Potem pa v trenutku — konec! — Konec njenega življenja zaradi neprevidnosti neodgovornih ljudi na cesti.
V tridesetih letih službe sem se seznanil, skupaj delal i.n se razšel že z velikim številom učiteljev in učiteljic. Prišli so in odšli. Za enimi je ostala v meni trdnejša, za drugimi rahlejša sled, ne glede na dobo skupnega dela. Ko, pa sem te dni jemal z urnika listke z Majdinim imenom, sem se šele popolnoma zavedel, da tako, pridne sodelavke in dobre tovariš i ce ne bom srečal tako kmalu in d,a jo zato kolektiv in ne sam ne bom pozabil.
V zbornici je tiho — nekdo manjka. K. J.
OBISK NA PRIMORSKEM
V stari, predapriiski Jugoslaviji je bilo mnogo, ljudi, ki niso nikdar mogli, ne imeli priložnosti potovati po naši lepi domovini. Danes pa je to. drugače, skoraj ni kraja, kjer bi ne organizirali skupinskih izl et« iv.
Tudi žene iz Križev so priredile 'izlet, ki jim bo, ostal v prelepem spominu.
V megleno jutro smo odpotovale že zelo zgodaj zjutraj. Ko smo. se vozile proti Kranjski gori, so. se nam pokazale gore v vsej svoji krasoti. Postanek na Vršiču, razgled in, gorski: zrak, so nas očarali. Kar težko smo se zopet spustile naprej v dolino, k izviru Soče in nato. po .dolini Trente skozi Bovec v Kobarid, kjer je bil dveur.ni postanek. — Ogled mesta; grobnica padlih iz I. svet, vojne, spomenik »Goriškega slavčka« — Simona Gregorčiča, kateremu dela družbo doprsni kip Hrabroslava, Volari-Ča, vse to so si naše žene z zanimanjem ogledale. Nato. pa spet veselo naprej skozi Tolmin, Most
Odlok
o,    določitvi    delovnega časa upravnih    organov 'Občinskega ljudskega odbora Tržič
1. člen
Za vse upravne organe ObLO Tržič se določa obvezni delovni čas, ki traja:
— v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14. ure;
— v sredo od 7. do. 12. ure in cd 14. do 18. ure;
— v soboto od 7. do 12. ure.
2. člen
,Za sprejemanje strank so določeni dnevi:
— v ponedeljek, sredo in petek cd 9. do 12. ure; ob sredah pa še od 14. do 18. ure.
3. člen
Sprejemna pisarna ter matična služba sprejemata, stranke vsak dan v rednem delovnem času.
Ta. odlok velja od dneva' objave v Uradnem vestiniku okraja Kranj.
Tržič, dne 13. septembra 1960
Predsednik ObLO: Lovro Cerar J, r.
na Soči. do našega cilja Ccrkna in bolnice »Framja«.
Mnoge naše žene se še dobro spominjajo prijaznega in veselega fanta Lada, ki je pokopan v Cerknem v skupnem grobu 47-tih. Da, to je bil namen našega izleta. Poiskati grob in položiti skromen šopek njemu, ki je eden od tisočih, ki, so padli -za lepše življenje nas in naših potomcev.
V Cerknem so nas pričakale žene in nam v prisrčnem razgovoru nazfcazale kraj. Bile smo na pokopališču, pri spomeniku, sredi trga in. še na: kraju, kjer je padlo 47 borcev. Pri tem spomeniku nam je tov. Stucinova. pripovedovala o. tistih težkih dneh. Nato je dijakinja, iz Učiteljišča v Tolminu recitirala pesnitev, zloženo za 47 žrtev padlih na tem kraju. Vse naše žene so imele rosne oči.  Pri  spomeniku, smo
se slikale. Povabile smo žene, da so se peljale nato z nami, ker smo obiskale še bolnico. Franjo. Naše žene so bile presenečene in začudene nad, konspiracijo bolnice, niso našle besed-, samo gledale so in molčale. — Precej podpisov bolnikov - partizanov smo preči tale, ki so se zdravili v tej bolnici, med njimi sta bila še dva iz naše vasi.
Cas nas je priganjal. Poslovile smo, se od prijaznih cerkniških žena.
In zopet smo bile na široki cesti,. Utrujene, a. vendar dobro* razpoložene, smo se vračale proti naši lepi Gorenjski. Povsod lepo, doma najlepše!
Zonam pa bo ostal nepozaben spomin, kako lepa je naša domovina. Upam pa tudi, -da to ni naš zadnji izlet na Primorsko.
Vida Dolinar
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega, sina, in brata
FRANCAJANUŠA
se iskreno zahvaljujemo' vsem, ki so ga, spremili: na zadnji poti, mu darovali vence iin. cvetje1, ter sosedom za, izkazano pomoč. Posebno: zahvalio smio dolžni Mesarskemu podjetju Tržič, Zdravnici Mažgamovl, duhovščini, godbi na, pihala, pevcem iin vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami.
Tržič, 28. septembra 1960.
Žalujoči: oče in mati, zaročenka Micka:, sestra. Milena, z možem, bratje Janko, Jemej, Jože z ženami, Konrad,, Marjan in ostalo sorodstvo.
, ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, strica, tasta in svaka
FRANCA SMIDA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in hišnim sostanovalcem, ki sle ga spremili na poslednji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Obenem se zahvaljujemo zdravnikom, posebni) pa dr. Mažgo-novi, ki so mu lajšali zadnje dneve življenja. Posebno zahvalo izrekamo delovnemu kolektivu Tovarne kos in srpov in Tovarni usnja UTOK Kamnik za slovo na zadnji poli in poklonjene vence ter duhovščini in pevcem.
Žalujoči: žena, sinovi in ostalo sorodstvo
TOVARNA OBUTVE
TRŽIČ
vam nudi v svojih prodajalnah po vsej državi kvalitetno obutev v najnovejših vzorcih in ugodnih cenah. - Po končani rekonstrukciji smo povečali proizvodnjo