St. 22. V Gorici, v torok dne 17. marca 1908. Letnik X. lihaja rsak torek in floboto ob 4 uri ropoludne. Ako pade na ta dnova prainik iiide dan prej ob 6. zveüer. Staue po poSti prejemati ali v Gorici na dorn poiiljan cnlolntuo 10 K, polletno 6 K in Setrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleriitz r Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijernm tekaliidu po 8 Tin. Iredništvo in upraviiiitvo ie nabajata ˇ «Narodni tiikarni>, ulica Vetturini h. II. 9. Dopise je nailonti na uredniitro, ojrlaie in naročnmo pa na uprarniitvo >Gorice<. Oglasi te radunijo po petit- rratab in ucer ako ie tiikajo 1-krat po 14 »in., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tedkiat tiikajo. rasiu- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgoy. L. LukeŽio). Mladeniški lisf. Začetkom aprila zaöne izbajati po dvakrat na mesec neodvisno, nepolitično glasilo vaeh slovenakih dijaških in Ijadskih mladeniskih organizacij po nizki ceni tO Tin. za številko. Svobodomiaelci ved- no bolj organizes »jo zlasti dijaäko mla- dino, lzkušajo pa v najnovejšem času priiiobiti na svojo stran tndi kmečko, delavsko in meščanako mladino. Uspehi teb in podobnihprisidevanj, ki se javljajo tudi v nameri, izdajati überalno ljadsko glasilo, se bodisi med dijaštvom bodisi med Ijudstvom ponekod že poznajo, zla&ti v PrimorJD. Listi, kskor „Svobcda" in „Omladina" zastrapljajo naše dijaštvo. „Svotodna Miael" pa posebno v pri- morskih krajih zanaäa brezverstvo med preproste aloje. Ali moremo križem rok gledat, kako se na ta način Ysema na- iema naraščaju trga vera iz sre in se ga lira v oDski in nravni propad? Po- mnimo, da se nasprotnikom nikoli ne smo poBrečiti, zdrnžiti mladino v svobo- domiselcetn tabora, ker bi pot em ena noč otegnila podreti, kar se je v dveh desetletih zgradilo. Zato je potrebs po- sebnega mladioskega glasila dovolj ute- naeljena. List Be bo pečal 1. z mladin- Bkiini in dijaškimi stanovskimi vprašanji, bo 2. apologetičen ˇ poljadnem smisla, na kar pol»gamo spričo popolnega po- manjfeanja verakoobrambenih spisov za Ijadatio veliko važnost, bo 3. glasilo telovathke organizacije, bo 4. gla- silo Dsših izobraževalnih društev ter bo prinašal redno vsaj oanatke za pre- davanj», kar bo zlasti za koroško, go- riško in tržaško mlado izobraževalno organizacijo velikega prafctiönega in vspodbnjevalnega pomena, se bo 5. pečal s poleuaiko proti nasprotnim, brezverstvo raziirjajoöim listom. Ni dvoma, da je ta listu začrtana naloga primeraa. Gre se zdaj le zato, da se list lazširi. Ker so naši pomišljeniki v tern ozira zelo obre- menjeni, ma je določena tako nizka cena, d» jo lahko vsakdo zmaga. Prosimo zato ˇBe voditeije ¦izobraževalnih organizacij, dahovščino, žapane, nčitelje in vse, ki ta T foiter pridejo, da se na list na- ročf, med člani izobraževalnih organi- zacij in med mladino, med katero imajo vpliva, zanj agitirajo ali ga vsaj pri- poročajo. Člane izobraževalnih orga- ! nizacij opozarjamo, naj se vsi uanj po- samič naroöe, dijaki in telovadci naj bodo pa vsem v tern ozira kot naročniki in agitatorji za vzgled ! Opozarjamo na list tadi vse izobražen9tvo, ker bo, dasi poljaden, pa dragače strokovojaško in stvarno pisan, da g» bo vsakdo brez izjeme 8 pridom öital. List se bo poalai zaöetkom aprila, ko izide prva itevilka, i Da egled. Zavednost našega ljodstva in ! izdbrfiženstva, ki je ˇ krščanskodemo- kratiškem tabora, nam je porok, da sa bo novi list in organizacija, ki se bo v kratkem na njem oanovala po vzgleda one na Danaja, v katoiiški Nemčiji la Švici, mogočno vkoreninila ! Naši somišljeniki vsi ca krov in na delo} da se še bolj razevete naše časopisje. Kako je dr. Treo mo- ,ledoval pri socialislih. Poročali smo, kako so liberal ei prosjačili za pomoč socialne demokrate. „Rdeči Prapor" ima o tem naslednje po- ročilo, ki ga radi velike zanimivosti pri- občnjemo dobesedno : „V nedeljo, dne 9. t. m., so se zbrali v Marzinjevi restavraciji v Gorici zaapniki naäe stranke iz slovenikega kraja dež^le. B lo jih je nad 60. Zisto- pani so bili vsi kraji. kjer soimeli socia- iisti glusove v sploäni kuriji. Za „narodno - napredno strankoje prišel dr. Dragotin Treo. — Sodrag Gaspari je otvoril zborova- nje in objefctivno razjasnil politične raz- mere v deželi ter prosil zaapnike, naj izrečejo svoje mnenje, kako se vesti ˇ ožjih volitvab, ki se imajo vräiti nasled- njega dne « splošni kariji medliberalno- agrarno in klenkalno listo. Dr. üragotin Treo je pozival navzoče, naj se adeleževoli- tev in naj glaaujejo za 1 i b e- ralce proti k 1 e r i k a li z m a. Po- vedal je, da je pooblaščenod liberalne stranke, prositi za potnoi. Zanpaiki iz Podgore in iz Solkana so se izjavili za a b s t i ne n co. Sodrng Vrčon tadi; sodrugi iz Vrtojbe so izja- vili, da bi glasovalt za liberalce. Največ se jih je potem izjavilo, da glasajejo, kakor Bklene konferenca. . Dsbata je trajala 4 are. Govoril je tadi dr. Henrik Tuma, ki je izjavil siedeče: | Danes javno naznanim, da oficielno pristopim ˇ so ciain o- demokratično stranko in se podvržem od sedaj naprej strankarski d i s c i p 1 i n i, o z i- roina vsem sklepom stranke. ' . Tej izjavi je sledil viharen aplavz, ki «jo dolgo ni polege). | Dr. Treo je milo gledal sro- jega kolega v liberalizmu, ki je dal liberalizmn za vselej slovo. ! Dr. Tama je nadaljeval svoj govor, ' da je liberalizem umrl in če bi se go- j riäki liberalci ne bili skrili za agrarce, ' bi ne bili imeli n i t i 600 g 1 a s o ˇ v splošni kariji. — Misli pa, dai nesme pritina povräje kleri- kalizem, zato priporoča, naj; sevoliprotiklerikalno. i Več kot 40 zaapnikov se jeoglasilo za besedo, slednjič se je sklenilo z : vsemi glasovi proti glasovom ! zaapnikov iz Podgore, podpi- rati liberalce ?» osji volitvi. Podgorčani (127 glasov) so potem • izjavili, da se podvržejo sklepa kon- , ! ference. j I Izid volitev je že znan ; liberalci so dobili 1000 glasov več. Tako je bilo šte- vilo naiih volilcev že pri prvem skro- ' \ tinija, ki pa je piiilo vsled „razceplje- nih" glasov popačeno v javnost. Največ so zaapniki na koc serenei ' napadali liberalce, ker so podpirali trža- škega aolzarja dr. Gregorina, ki je nsta- . novii v Trsta stavkokazno organizac'jo | proti delavcem. : Dr. Treo je izjavil, da dr. Gre- gorin nifl?) kandidat narodne-na- predne straoke, temveč kraških volilcev. . Nar-aapredna stranka je sicer podpirala Djegovo kandidataro le kot protikle- rikalno, ne pa kot kandidataro sc- mišljeniks. S tržaškimi stavkokazi da ni- majo goriški liberalci nie skapnega. ; Ta izjava je bila z zadovcljnostjo ; vzeta na znanje". ; Krvavo se norčaje „Rdeči pripor" i iz naših liberalcev, posebno 12 dr. Treota, \ ki je prosjačil za glasove ter moral zato [ mirno požreti vse, kar so mu oöitali. 0 . tisti seji, v kateri so liberalni agrarci ! obljnbili sccialiatom tiaoöake za plačilo, i pa „Rdeči prapor" previdao molči. Dopisi. Iz Št. Audreža. — V predzadnji „Soöi" se zaletava neki naš občtin v na- ifga občespoitovanega g. župnika, češ, da se je ta izrazil letos dne 2. maret pred volitvenim lokalem: „Kaj mislijo ačitelji, da se bodemo mi njim odkr:- vali ?" To je dalo g. dopisniku v „Soči" povod, da hoče z xavijanjem različnih dejfitev očrniti g. žapnika. Najprvo treba opomniti, da je g. dopisnik slabo slišal, ker g. žnpnik ni rekel „odkrivalia, am- pak „klonili"; a tem pa ima gori ome- njeni stvavek ves djagačen pouieu, kajti „odkrivati seu je vendar vse kaj dra- gega, kakor pa „akloniti se" glede ver- sko političnih nazorov. Da je g. žopnik pred leti nžival par dni gostoljablje pri našem g. nadači- telja, je res, ampak to bo je zgodilo na ponovno prošnjo in povabilo btega, naj pride k Djemu v Š». Andrei. Kako Daj bi bilo pa to megoče, da je oßtal g. žap- nik v Št. Andreiu, kljab tema, da je bilo — kakor pravi g. dopisnik — vse od- ločno proti njema, da, celo sam nadškcf ni hotel nič sližati 0 njem ? Ta je pa res lepa ! Torej je bil g. žnpnik moč- : nejSi, kakor slednji?! No, da povemo resnico, vse Ijndstvo je g. žapnika prav rado imelo in tadi sam nadskef ma je Bvetoval, naj prosi z<\ štandrežko ka- raeijo. — „Boj" je sicer w naši oböini res D&povedan, ampak ne od g. žapnika, ki pastii uje v popolnem soglaBJn z ljad- stvom, ampak od g. dopisnik?, g. nad- očitelja in par dragib, ki so šli v boj za agrarnc-liberalne kandidate, čeravno do- bro vedo, da je in ostane Št. Andrež po ogromni veöini nvest S. L. S., karsope- kazale dovolj jasne obakratne volitve t sploäni in še posebno v kmečki skapini. ; Politični pregled. Obsodba radi dogodkov v Černovi. ¦ Eazenska razprava o znanih krra- vih dogodkih v Černovi je kon^ana in v sredo je bila prcglašena obsodba. Ob- sojeni so bili vsi obtoženci, razan desa- torice. Ivan Javcrka je obsojen na dve | leti težke ječe. Sestra znanega slovaškega I mačenika žnpnika Hlinke je obsojena na triletni zapor in je bila takoj odvedena v zapor. Ostali so ebsojeni v jeöe med enim in dvemi leti. Branitelji obsojenih so vložili ntoke radi previsoko, državni LISTER. Resnična historija. Spisal Šteian Lievkös. (öaljo.) Izmočen in ntrajen se je zgradil nazaj, — lice ma je pobledelo, — dihal je težko traduo. —------- Mali je stala ob vzglavjn in plakaia B pritajenim, zadašenim plačem. Zrla ga je pred Beboj; vsa sreča njenih dni, ve3 np in vsa nada pri- hodnjosti, V63 njen ponoB. — Veliko je obetal in mnogo, mnogo eo pričakovali °d njega. Zrla ga je pred seboj. Vsi api pri- hodnjih dni strti, — zlomljeni, — ani- ^eai in razbiti.------------ Neakončna je bila njena bolest. — «iö apanja več, — samo grenka, obapa- polna zavest, da ni več pomoči, da ni reäitve.------------ „Goapoü, to breme je pretežko za me) — ta kelih je pregrenak I Naj gre wimo mene ta kelib, öe je mogoöe, — ce je t?oja sveta volja 1" »Ni več mogoče, mama, bodi pri- | pravljena: kar se ima zgoditi, je bliza." | Zaplakala je z boleatnim, grenkim plačem. Sesedla se je na stolico in nje- no telo se je stresalo v krčevitih gunkib. wNe plakaj, mama, — tako je mo- ra>o priti. Zaapaj v Gospoda in v nje- ' govo milost, zaapaj v njfgovo dobroto i in v njegovo vse modro previdnoat." ! — Pot, ki mi je bila začrtan*, sem ! jo dovräil, — nič yeö ni bilo naprej, — niti koraka, aiti stopinje več. — Do- končal sem svojo pot. I — Kaj treba plakati nad praznimi, zbeglimi sanjami ! Samo sen, mama> samo sen vsi api in vse neide. — Moja pot je bila uatančno za- črtana do zadnjega koraka, do zadnje stopinje, — mö veö ni naprej — dovršil sein svojo pot Iu — — — Glas ma je zastal in poila ma je aaps. — Bilo je tiho in mirno vse naokrog, — samo tiha melodija iz gozda, — samo težko, tradno dihanje v sobi, — samo pridaäen bolesten plač.----------- Solncnoöisto zlato razlito po po- Btelji, — — — prijazen nasmeh mla- dega jutra,-------— obapna žalost, bren npov, brez nad, —-------neakonöno i hrepenenje, brez cilja, brez konca. — — Žarkojaena pomlad, polna življenja rodeča vse polno apov, budeča veliko . in trdno pričakovanje, — tarn zanaj v ! sveta, — v mladem, solnčnoveselam jatrn, — — — tu notri pa obup, bolest : in 8mrt.-------— „Dovršil sem svojo pot in mi je ni žal, če se oziram nazaj. Kratka je in neznatna, a ni mi je žal. Mama, in tadi tebi je nižal, — nikoli ne boš s solzami rosila stopinj, ki sem jih hodil, — radi tega ne, ker sem jih hodil. In tadi radi tega ti ni treba plakati, ker jih ne born veö hodil. — Začrtana je bila moja pot. Pre- daleö smo [03tavili svoj eilj, — predaleö so zašle naše nade, zabredli bo naäi api in se zgabili vničeni, razbiti. — Prazen sen 1-------— Kdo bi plakal za njim! — Poglej v moje oöi in videla boš, da ni snlze v njih. In meni tadi ni bilo lahko ločiti se od tistih sladkih, pri- jetnih sanj, ki sem jih sanjal izza de- tinskih let, — ki OBtanejo za večno ne- | dosajene, nedosežene. — — — | — Ni bilo lahko! S krvaveöim treem sem jim podal roko v slovo. Glej, in sedaj se poslavljam od vaeh svojih sanj vse lažje, kakor se poslavljaä ti od ßvojega 8ina !"-------— ; Glas se ma je astavil, — ni mogel dalje. Zrl je svojo mater in njeno ne- 8končno bol.-------— Ni mogel dalje. Hot?l je tolažiti mater, — a težko ma je bilo lagati njej ; in samema sebi. j Izginila je z njegovega ebraza ma- ' lodane vsa odpoved, vsa resignaeija, — — — samo njegovo neskončno hre- penenje se je le še povečalo. Vznemirile so se ma oöi. —------- Misli so se ma včasih zanatavile,------- i — zalle so ma in se zmeSale; —------- od hipa do hipa ni vedel, kaj misli. — -------Pa se je zopet zasvetilo, zjasnilo se je za trenatek;-------— domislil je misel do polovice, — pa se ma je za- nstavila. (Dalje gride.) pravdnik pa radi problago odmerjene kazni. Tistim pa, ki bo dali — o öemer bomo še govorili — brez vzroka streljati na nedolžne žrtve, se gotoro ne skrivi noben lap. To je madjarska jastica! Madjari napeDjajo z'co do skrajnosti, ali pride öas, ko žica poci in potera pride čas temeljitega obračana za Madjare, saj se fa danes zRraia ves civilizovani in hnmani Bvet nad zlocine njihove — JQ8tice 1 i Izobčenje Loisya. Besedilo velikega izobčenja nad francoskim duhovnikoin Loisy, ki t BTOJem najnovejšem dela o sinoptiikih evRDgelijih taji božanstvo Kristusovo in od katerega se celo protestanti odvra- čajo, oeš, da je drngi R*nan, slove tako-le : „Povsod je že znauo, da je du- hovnik Loi&y tako U9traeno nčil, kakor tadi v STOJih delih priobčeva!, kar iz- prevrača najvažaejie temeljne nauke ka- toliške vere. Vzlic tema je bilo upanje, da bo od, ki je moboreti bolj vsled težDJe po novem kakor vsled popačenja volje bil zapeljan v ztnoto, d&l se po najnovejših tozadernih izjavah in pred- pisih avete stolica k boljšentm dal po- ačiti; to je tadi bil vzrok, zakaj se dozdaj niso uporabile težke kanonične določbe. Toda zgodilo se je nasprotno. Nevpoštevajoč, vse to, se ni sam^ od- rekel avojim zmotaro, temveč je celo z novimi deli, ki jih je izročil svojim pred- stojnikom, potrdil sroje stare blodoje. Ker je iz tega* razloga, vzlic formalnion opominom, jaBno razvidna njega trdo- Tratnost, je sv€U rirmka koagregacija 8ploine inkvizicije, da na postane ne- z?esta svojim dolžnostim, ia na izrečao povelje N. Sv. papeža Pija X. izrekla nad dnhovaikom Alfredom I/my ime- noma ia osebno veliko izobfcenje in slo- vesno izjavila, da ga zadenejo rse kazni javnega izoböenja, da se ga morajo torej ˇsi ogibaii. Dino v ftma 4. marc* 1908 Petrus Palombelli, notar svete rimske in splošne inkrizicije. Splošna volilna pravica na Ogrskem. Po oačrta ministra za notranje stvari grcfi Andrassy-ja bo imela na Ogrskem pravico glasovanja vsaka oseba moškega spola, ki je dovršila 24. leto ter zna čitati ia pi^ati. Glasom atatiatike je oe 17 milijonoT prebivalcev dovršilo 24. leto aamo 3,859.551 oseb, a zna jib v BTOJem materinskem jezika čitati in pi- aati aamo 2,521.894. 01 teh jib bo 757.666 imelo po dva glasa, to je oni, ki posedajejo najmanje 50 bektarjer zemlje, potem goapodarji trgOTskih in obrtnih podjetij, delavci, ki so »lažili pri enem in istem gospodarja tri leta in konečao oni, ki so dovršili kako srednjo solo. Po narodnosti bo imelo volilno pra- vico : 1,608.779 MadjaroT, 387.440 Nem- cev, 301.965 Slovakov, 188.599 Romanov itd. Z drage strani "bo imelo po dva glasa : 492.793 Madjarov, 140.108 Nem- C6T, 55.397 Slovakov, 37.925 Romanov itd. Skapno bo torej: 2,101.572 madjar- skih, 527.598 nemških, 357,362 Blovaäkih, 22 523 rumunskih glasov. Volilni okraji bodo tako razdeljeni, da bodo Madjari v večini nasprosi aocialistom in nemadjar- 8kim narodom. Ta je treba pripomniti, da na Ogrskem ni Madjarov (in sicer po njih lastni statistiki) niti 9 milijonov s 32 odat. analfibetov, da je Nemcer komaj uad 2 mil. s 25 odat., Slovakov 2,150.000 a 39 odat., Srbov okolo pol milijona s 53 odst.f Romuaov okola 3 mil. s 72 odat., a konečno Malorusor pol milijona 8 78 odst. analfibetov. ZAHVALA. Vsem svojim kiščansko-zaved- oini volivcein se zahvaljujem na zaupanju. ki so mi je izkazali] s tern, da so mi oddali svoj glas pri prvi in povodom ožje volitve za meslo poslanca v d e ž e I n i zbor goriški. Uvcrjeni naj bodo, da bom po svoji moei povsod zastopal in va- roval koristi kmetske v obče in še posebej one svojega volivnega okraja, po načelih naše šlovenske Ljudske St ranke. A X T 0 X K 0 S M A Č. deželni poslanec. Novice. Darovi. Zn „Šo I ski Dom je došio našemu apravništvo : Nabralo se je na rodbini Pelicona in Bancona v Dornberga K 11.80. Franc Mariniö, žapnik v Kojko 20 krön. Trgovina „Krojaske zadruge". G. T. Hribar nam poroča, da bo t četrtek na praznik S?. Jožef* zaprta trgovina „Krcjsške zadruge", kakor Be to godi običajno vsako leto. Glede modre galiee opozarja „Go- riäka zveza" kmetovalce, da se äe pra- vočesno naročijo pri svoji domači poso- jilnici, ali pa pri „Centraini posojilnici", kjer so ravno pridrnženi. Gena bo zelo ogodna, kakor je bila vedno pri „Go- riški zvezi". Kdor prej naroöi, je prej gotov, da dobi blago. V zalogi ima „Gorlška zveza" razna umetna gnojila, živinsko in belo so', klajno apno, otrobe debele in drobne. Na otrobi se opozarjajo posebno oni kme- tovalci, ki se pečajo z živinorejo. Otrobi so zelo dobre, ker dobavljene naravnost iz Tojaških zalog. t EZGM. grof Kristof Degen- feld-Schönburg umrl. — Dne 14. t. m. je po kratki bolezni umrl general ka- valerije v pok. grof Kristof Dagenfeld- Scbönburg. Pogreb, ki je bil v ponieljek ob 3. nri popoludne, je bil lep. Mokraška hinavščina. — „De- lavski List" — glasilo socialiatov na Pri- morskem — piše dne 28. febr. t. 1.: „üolgo öaaa so se prepirali med seboj liberalci in agrarci, ter hodili po Gori- škem... Končno so kandidate naäli vsvo- jih voditeljih... Gel öas svojega obstanka so pripoYedovali agrarci, da He mora kmet med seboj zdruiiti... Liberalce so zmerjali, da se je öloveku kar gabilo. Sadaj so ae pa združili s tisto stranko, o kateri so tedno trobentali, da ni na- redila Se ničesar v prid Ijndstva. Takrat so imeli prar.. Kako pa se more še kaj zaupati ljadem, ki so se äe včeraj med seboj obrekovali ia napadali, da je bila grcza. Kako naj ae zaupa dr. Frankn, ki je hotel prodati bvojo stranko najprej klerikalcem, ker se mu ni poarečilo, jo je prodal liberalcem... Kdor hoöe, da se bo delalo ˇ dež. zboru za prave ljudske koristi, ta naj glaauje samo za kandidate 8ocialnodemokratiöne stranke". — 9. marca pa so šli vai sociji kakor en mož volit i s t e agrarce in i s t e liberalce, ki so jih 8e 28. febr. zmerjali za ko- m e d i j a n t e... Vi mokrači, Vi ste — hinarski komedijanti! Vi »te brez glave, ier morate storiti, kakor pri z Duneja — j ad o ˇ ski „BefeM". Državni poslanec Jožef Fon bi moral po ranenja MS3čeM odložiti man- dat. Sicer „SoÖino" mnenje ni ravno ma- rodajno za na* in ne za volivce, ker poal. Fon je bil voljen p r o t i „So- öini" volji. Pa, ker se „Sdöb" tako zelo zanima za te strari, jo bo morda z&nimalo tadi to le : Pri ožji Tolitvi je posl. Fon dobil izmedvsehna- ših in 1 i ber al nih k a n d i d a t o v največ glasov, namreč 8972 ; Štre- kelj pa izmed vseb našib in liberalnih kandidatOT za Krizničem najmanj gla- sov, namreö 8735. Torej je dobil Fon 237 glasov več ko Strakelj. Pri ožji Tolitvi je dobil Fon zopet izmed treh naših kandidatov največ glasov, Štrekelj pa izmed nasprotnih kandida- ««.. noimoni orloantr Kai» in fflaanralo za liberalcein tadi za Streklja okrog 1000 socialiatov, in je Štrekelj dobil vkljab temu le 12.868 glasov, Fon pa satnih poštenih kmečkill glasov 12,204, je \i tega razvidno, da ima Fon nad štiri sto kmečkih volivcev veö za seboj ko Štrekelj. S tem je jasno isražena nezaapnica kmečkih volivcev Štreklja in pričakujemo da ga „Soöau pozove, naj odstopi. Veliko gonjo so oprisorili" libe- ralci proti g. posl. B erbn ča. Graze ma celo s tem, da razveljavijo njpgov mandat. Gospodje, le poöasi ! Vdled zveze, ki jo imate z liberalnirai L^hi, npate, da se vam to posreöi. A vedite, da tudi mi pridao nabiramo vse lumpa- rije in goljafije, ki so jib zagreäiii vali agitatorji. In potem bodo Sie v zrak tiste vaäe večinice. Istanovui zbor „Kmecko-delav- ske hranilnice in posojilnice" v So- vodnjah. — V nedeljo dne 15. t. m. se je ustanovila posojilnica za vikarijata: Sovodnje in Gabrije. Naöelstro je tako-le sestavljeno: P. n. Fraac Rojec, prtfd- sedaik, Leopold Pavlin, nadačitelj, Ivan Lakežič, Andrej Gotič (Vrh), Josip Masten, Wan Pelicon (Rabije) in Se- bastjan Č^ščat kot odborniki. Nadzorstvo pa je sestavljeno tako-le: P. n. Ladvik Lakežič, predsednik, Janez Tomšič, Franc Vižintin, Anton Tomsiö in Avguštin Cotič (Vrh). Na uatanovnem zbora sta govorila č. g. dr. A. Pavlica in Svitoslav Preiirou iz Gorice. Nabralo sc je iz SDvodenj in okolice prav lepo število mož in mladeničev. Po aüanovnem zboru je vrli sovodenjski pevski zbor zapel par natodnih pesmi ! Bog blagoslovi novo hranilnico in posojilnico v Sovodnjah! Cesarjevo zdravje. Cesar je zopet obolel. Ima nahod. „Korrespondenz Wil- helm" poroča, da se nahodcesarjev nor- raalüo razvija, ne da bi se bilo treba bati kakih komplikacij. Cesar ostane v Schönbronnu. V ponedeljek dopoldne je cesar delal in reševal tekoče zs- deve. Opoldne je cesar sprejel bolgar- skega kneza. Osebne vesti. — Gibrsöek inGilč- vert sta še vedno dobra prijatelja. Drag drugega hoöeta vzajemno podpirati pri „delu" za kmeta. — Mermolja se jezi nad Frankota, ker ma ne gre denar iz rok. Mermolja pa zelo rabi denar, ki si ga je zaslužil z agitacijo. — Direktor g. Štrekelj pravi, naj ga ne na- padamo, sicer bo še bolj agitirpl za „nad kmeta" Frankota. Tako upa biti zopet pomaknjem za en razred višje. Froroški inserat. V „Soöi" vidimo zadaj inserat tvrdke Pregrad in Černe- tid. Ta inserat krasi tndi alika Trgov- Bkega doma. Mtmo nTrg. domau je lepo speljana elektriška železnica. Na zidovih Trg. doma se bleste z velikimi črkami napiai „Trg. obrtne zadruge", A. Gaber- ščeka in tvrdka Pregrad-Černetič. Iakali smo še enega r.apisa; a ga nismo našli. Dr. Treotovega napisa nismo veö naSli na „Trgovskem Domu". To dä misliti. Ke- dar bo električni tramvaj v.ozil mimo „TrgovBkega Doma", dr. Treota ne bo več notri. Tako nekako govori plačani inserat v „Soči". Ali je to pomota ali zloba, to ve gospodar Gabršček. Liberalni kandidat Juretič po donoače Fedrig, je za gotovo apal, da zmaga. V sredo zvečer je bila že na- povedana bakljada, recsivetljava, rakete so bile pripravljene in topiöi. Tadi veliko večerjo in plea (na kvaterno nredo 1) so pripravili pri Fadriga. Povabljeni so bili vsi liberalai agitatorji od Bovca do Pod- brda. Kočija za kočijo je prihajala. Vse je bilo noro. G. dekanu so grozili, da mu pobijejo okna, če jih ne bo raz- svetlil Fedriga v Cast. Vse je že bilo lepo pripravljeno, topiči nabiti, baklje v rokah, zastave razvite, gostje zbrani — ob 7^8 zveöer pa je prišla brzovjavka, da je Fedrig propadel. Vse komedije konecl Kobaridci so preklinjali, gostje odhajali, Fedrigovka pa je bila vsa obu- nana Kdo bi na ne bil. ko ie älo go- tovih 2000 kronic v zrak za agitacijo. Toda sedaj Fedrig od svoje kandidature nima drogega ko velikega mačka r Bvojem žepu. Liberalno popivanje v proslavo zmage (öegave se še neve) so priredili v nedeljo zveöer goriäki gosposki liberalci. Na tem popivanjn je bilo naTzočih poleg najviije gospode Gabrščekove vrste tadi nekaj trgovcev in obrtnikov,katerih trgo- vine podpirajo le pristaSi S. L. S. Sve- tovali bi jim, naj ne hodijo na take li- beralne prraditve, ki so naperjene proti našim somišljenicom. Pomislijo naj, da so je pri teh volitvah izreklo za na^a načela nad 12.000 mož, ki ne dopa«te, da bi se žalilo njih prepričan e. Kot vestni čaanikarji bi morali sereda vso stvar natančneje opi^ati, pri čemar bi priSla na dan imena teh trgovcev in obrtni- kov; za danea pa tega ie ne storimo. Vnet agitator za napreduo misel je neki Boitjanciö, znaa pod imenotn dr. Koraza. Kakor se nam poroča, je ravno ta gospod, ki služi pri g. Kavčičn na Kornju, aranžiral one demoastracije, ki so se v sredo zvečer vršile po Go- rici. Btlo je ginljivo gledati nekatere go- Bpode, ki eo šli ze korazo. Za koruzo gre navadoo rada neka sicer neöedna, a okuBna domača živalica. Tcrej napredek ! Kako je Tiiiko «gitiral za na- preduo Htraiiko v Opatjemselu. — Gaberaki Tinko je prišel minolo sredo agilirat v Opatjeselo za Obljnbka. Da je Tinko hud liberalec, to vemo, da je Tinko nekema svojemu delavcu gnetel v usta nekaj, kar spada drugam to tadi ve- mo, da je Tinko vrgei na cesto neiega „na- prednjaka", ki je krčmaril v njegovi hiši v Sovodnjah potem ko sta se dolgo časa tožarila, to tadi vemo, da je Tinko v velikem „sorodstvu" z Gilčtrertom, vse to že vemo. Ta Tinko je torej priäel v sredo agitirat v Op&tjeselo /,& Obljubka. Pred volilnim prostorom je ta Tinko silil nekema našema volilca glasovnico za Obljabka. Volilec pa ma je rekel: „Imam že g'asoTnico." Tinko video, da bo volilec volil i nami, je zaopil, da so vsi Ijudje slišali: „Pridite p 1 a č a t kropince". s> temi besedami je hotel zagrizen liberalec Tinko osramotiti na- šega moža čei da mn dolžuje. Volilec mu je odgovoril: „Ali hočete, da vara plačam sedaj ?" Vsi navzoči bo se zgra- žali nad maščevalnoBtjo Tinkota. Nekema dragema našema volilcu je rekel: „Da- nes torej v r ž e m o Berbuča. Mož mu je odgovoril: „Jaz ne bom metal BerbucV. Zelen od jeze mu je Tinko odgovoril: „Kaj ate zrezan ?" — Tu vi- dirao psi liberalcih, kako ipoätujejo svo- bodno volitev. Mi smo prepričani, da bi Tinko vsakega svojega delavca vrgel na cesto, ko bi vedel da je isti volil z naio stranko. Živio narodno-napredno geslo: „Vse za 8 vobod o !" Društveni prostori „ Slovenske krščansko-socialne zveze" v ulici Vettu- rini 9. so od danes naprej zaprti. Kje bodo nadalje dru*tveni prostori, že na- znanimo. — V Podmelcu se je ustanovilo novo „Katoliško slovenako izobraževalno draštvo". Pristopilo je takoj lepo število članov. Givorila sta čč. gg. žapnik Ko- vačič in kaplan Sedej ter tajmk Slo- venske krščansko socialne zveze Kremžar. — Kap je zadeia v öetrtek ob 1O'|, dopoldne v solkaaakem žapaišou I. Korsiöa, ki je prišel v zapnieše na po- svetovanje v zasebnib stvareh. Prenesli so ga na dorn, kjer je umrl ob 4h po- poldne. Pogreb je bil v soboto. Pofcojnik je bil blagega značaja. Bil je sorodnik rajnega misijonarja o. Doljaka in rajnega župnika K o r s i Ö a. N. v m. p.! — Spoinini na volitve. Iz Renč. — Na pDvabilo žapnikovo so se 7. t. m. zbrali v tak. župnišču zveöer nekateri volivci, da se privatno pogovore radi volitev. V žapniiče pa so hoteli priti tail trije nepovabljeni „agrarci" a ae jim ni pOBrečilo. Zato bo žvižgali, ropotali pred žapniščem prav po „agrarako". No, ta sum je privabil iz bližnjih hiš žene in otroke. — Ž me in otroci so se postavile, proti so razgrajačeni in ti agrarni junaki so zbežali pred ženami in otroci 1 Inae- nik volivcev je bil vzoren. Niö inaaj k°' nad sto volivcev je bilo izpnäöenih. Ljadstvo se je zaneslo in zaapalo, da bo V88 prav. Pa — to nas u6i skušnja — imenik zaapanja ni bil vreden ! Pri obeh volitvab ho odločili agrarci iz Gradišč». Ti pridejo polnoštevilni k volitvi. Brez teh nimajo „agrarci" večine v Renöah. Žalibcg jo tncogo naäih tndi že odšlo na dele Sudi mrtev je voiil. L. 1905 amrli F. T. je bil vpiaaa kot volilec. Reklami- ral seveda ni. Z njegovo izkaznico priäel je Yolit dne 9. t. m. njegov brat J. T. Naš volilec je team agovarjal. To da dovoljeno ma je bilo voliti, Leš, da je hišna številka prava. Pa ko je bila pri nasem volivca Ie hišna ätevilka napačna — so ga odklonili. Po koaöaaih volitv&h — posebno v nedeijo ~ so agrarci dali daška Bvojema veselja na razne načiae. Oaetajo si zlale case; se- daj pride zaoje po iestih sahih letih — šeBt rodovitnih. Paö srečni smo! — Ciklua predavanj o m e- ničnem prava in gospodarskem pome no menic priredi Trgovsko- obrtno draštvo za Goriško v uaslednjih sobotab. Pristop k predavanjem ima vsakdo ter priporočarao ie posebej trgovcem in obrtnikom; da se za iata zanimejo in ne zamode prilike poačiti se o bistvn in pomeou tako važneg* de- naraopronaetnega činitelja, kakoraen je v sedanjera casa menica. Tern predavanjem, ki bi ategaila obsegati 3 sobote, Lodo oledila preda- vnnja o trgovskem prava, narodoem gj>- spodarstva ter sploh goapodarakih pred- raetih, ki bi imeli zanimati trgovce in obrtnike. Prvo predavanje bo v soboto ob 8 in pol ari zvečer pri Zlatem jelena. — Morilec lastne in ate re opro- ščen. |Pred dnevi je porotno sodisce v Ljnbljani Janez Miheliča, ki je, kakor se je glasilo v prvem, od porotniko soglasno polrjenem vprašanjn dne 2. Jan. 1908 v Sreberjah zoper svojo mater Marijo, v namena jo asmrtiti, s tern, da jo je z nožem v praa sanil, t&ko ravnal, da je njena smrt nastopila, oprostilo. Porotniki so namreč drogo vpra&anje ali je Mihe- lič ravnal v tatci zmoteaosti miali, da se ni svojega dejanja zavedal, potrdili. — Čaje se od merodajne strani, da porot- niki drngega vprašanja niso razameli. Dal navzočega občinstva je dal daaka svoji sirovosti s tern, da je oproščeuema mo- rilco lastne matere ploskai. — Is posla- niäkib krogov Be poroca, da se misli na korenito oreosnovo zastarelegaporotnega sistema. Čas bi že bil enkrat! — „Slovenska dijaška zveza" je založila dvoje vrate ličmh razglednic, ki jih je izdelal ml ad umotnik-dijak. Raz- glednice so iišle ravnokar in prebitek namenjen za astanavljanje in vzdrževanje Ijndskih knjižnic ob sloveaBki jezikovni meji. Zato apamo, da bo rado posegalo po njih slovensko občinstvo, posebno naša inteligenca. Razglednice se naro*ajo pri predBednika S. D. Z. iar. Ivo Čes- nikn, Gradec, Schillerstrasse 45, I. nad. — Španski minister in avstrijski častniki. — Španski miniater vojne moraarice Ferrandiz se je nasproti do- pisniku nekega aYstrijskega lista izjavil oastopno: Nikdar še niseni imel prilike občevati s tako simpatičnimi tovariši, kakor so avstro-ogrski častniki. Isti so si takoj pridobili naäa srea. — Spomenik cesarice Elizabete v Trstu se postavi v dragem vrta (proti morjo) pred kolodvorom južne že- leznice. V nedeijo so otvorili v veliki dvorani trgovinske in obrtne zbornice v Trstu razstavo načrtov za lmenovani spomenik. Vaega je razstavljenih 56 na- črtov, in sicer 25 z Danaja, 16 iz Trata, ostali iz Monakovega, Psriza, Milana, Neapolja itd. — Volivna preosnova za tržaški deželni zbor. — Tržaška „Slavenska Misao" poroca iz zanesljivega vira, da dobe Slovenci po nacrtavolivnert forme, ki ga predloži vlada tržaškemu deželnema zbora, šestnaJBt poslancev, dočim so jih dosedaj imeli la seat. — Daželni zbor je Bklican za ponedeljek, 16. marca. — Pedaljšanje dolenjske želez- nice. Po porocilu „Eiaenbahnbiatta* iz- delani so že podrobni načrti za podalj- äanje dol. železnice iz Novega mesta do Metlike. Iatotako gotovi so tadi načrti dalmatinske proge Pribndič-Knin, tako da se bode delo pričelo na obph crtah ze letošnje ieto. Proge zidale se bode ^ot Riavne želoznice drage vrste. Veöja zgradba t. I. bode žeieznica Dilni-Mado- ßic-Metkovic v Dalmaciji, katera proga bo merila 100 kilome^.rov, generalai pro- Jökt je že izgotovljen. — Grozen požar v Amoriki. — pO Slovencer zgorelo. — Dne 4. marca Jft nastal v javni soli v predmestja v Clevelanda Tsled pregretja neke peči po- *ar, ko je bil poak ravno končan in so se otroci nvriöali, da zapaste Solo. Vo- diteljica je dala takoj običajno zaamenje, da gori. Ta signal se ˇ ameriških šolah ponavlja tsak teden. — Tadi sedaj so mislili otroci, da je navadna reSilna po- izka^nja ter so zaöeli otroci, da je na- ˇadna reä Ina peizkašnja ter so začeli po vrstah korakati proti izhodom. Toda na- enkrat so šrignili plameni iz kleti in prro nadstropje se je adrlo. S tretjega nadstropja, kamor niso segle reäilne leat- vice, ki so bile prekratke (!) so otroci skakali skozi okna na cesto, kjer so ob- ježali z razbitimi adi. Ob izhodih so se kmala nagromadili kapi izgorelih otrak, ki so zapirali pot dragim. Obleka otrok je bila vsa v plamena. Pred Solo so se nakapiöili starši, ki so morali poslašatt obapno vpitje avojih raalih in jih gle- dati, kako so živi goroli. — Naki oče je zasledil svojo hSerko v grači in jo hotel potegniti iz ognja, a izdrl ji je roko. Otrok je biio v soli 360. S t o š e s t d e- 8 e t ogorelih trapel so Že spr a- vili s pogoriiča, mod njimi 50 slo- venskih otrok. Večina otrok je bila nsna- Skih staršev. Z?oreli so tali štirje ači- telji. — Sto pet otrok in pet uöiteljic se je poarečilo reiiti. Neka oöiteljica se je borila s pestmi, da bi prišla do vrat, pohodili so jo ! Neki Wallace Upton se je prerii večkrat skozi oganj in rešil 18 otrok. Potem ae je zgradii nezavesten in kmala na opeklinah amrL — Šjlska stavba je bila zelo pomanjkljiva ; staro trinadatropno poslopje iz opake, zelo ozko zidano, 8 samo enira vporabnim izhodom. Šjhkega slago Sindy ja in nje- govo ženo so zaprli, ker »ta onadra za- krivila grozoo nesreco. Vrata za slačaj sile, ki bi imela biti odprta, sta bila namreč zaklenila. V Kaualu je bil ˇ nedeijo obšai zbor 8adj*rakega draštva ki se imi edino za vse zahvaliti se g. Zaga. Zbor sa je vršil pod zastavo agrarno-napredne zvezs in vodil ga je glavni agrarec politik g. A. Strekelj, vodja kmetijske io\e. Sprnrili so kakih 20 clanov skapaj ter g. Zego vrgli iz odbjra. Pred^ednik je Ant. Križnič; vsi odborniki sa čisti naprednjak'. Dragih nesrec ni bilo. — Zvečer je bila zopet bakljada in stre- Ijanje z raketi. — Kahinjska sola. Vsled pod- ranja hisa, v kateri se nahaja kahiujsia sola, se mara ista zaprati d) čaaa, da- kler ne bo nova stavba končaaa, kar se zgodi proti konca poletja. Tj se daje na^nanja spoštovanim gg. gostono in pa onim gospodičnam, ki se nam»ravajo izaöiti kabaaja v kahinjaki šoli. Čis zi- petae otvoritre nazaani v naših listih. Razno. x Krvavi boj z biki. — Iz L'me se poroča: V cast ameriäkama brodovja se je ta priredil običajni boj z biki, ki se je v navzočnosti predsednika repa- blike Pära, članov vlade in diplomati- škega zbora vršil v areni. Bik je ataki- ral toreadorja. B)narillo ga nabodet na noge in vrgel 20 metrov daleö stran. Ameriški častniki in pomorščaki so raz- bnrjeni zapastili areno, doöim jo peraško ljadstvo zahtevalo, da se boj nadaljuje. Na bika se je apravil matader Tadilla, toda se je izpodtaknil predno se je mo- gel približati se mu toliko, da bi ga za- bodel. Bik se je zaletel vanj in ma rog zasadil v prsa. Vzlic tema je matador irael še toliko moči, da je bika z moj- strskim zabodom končal. Nato je sam izdahnil. Krvoloöno ljadstvo je vzlic tema zahtevalo, da se boj vrši dalje. x Y šali ustrelil očeta. Na Špan- skem T Salzaso je neka skapina mask ob pastnem izprevoda predstaTljala liz- bonski kraljerski amor. Maska „kraljev morilec Boica" je namerila rerolver na svojega očeta, ki je predatavljal kralja in ga izprožil, ker je mialil, da orožje ni nabito. A revolver je bil nabit in očese je zgradii mrtev v voz. Obnpani sin bi se bil ustrelil, da ga niso hitro zvezali in tako preprečili sinov samoamor. x Elektrike ni pozaal. — Iz Ha- senskega je prišel boljši kmet obiskat svojega sina-vojaka v Moganc ter se nastanil v hotela. Ko se je dobro nave- čerjal, je šel po 9. ari spat. Gostilniöar, ki je imel navado, da je ob 1. popolnoči stopil na alico ter pogledal po oknih hotela, ali so povsod luči agašene, je za- gledal kmetovo spalnico razsvetljeno. Po- slal je natakarja k njema vprašat, ali ma morda česa manjka. Natakar je po- trkal na vrata, kmet je skoöil iz poatelje, na kar se je razvil sledeöi razgovor: Natakar: „Ali vam morda česa manjka, ker ..e žgete lač?" Kmet: „Sim bog vas je i^prinesel, kako sem vas vesel. Niti očesa ie nisem zatisnil, pihal sem, da me trebah boli, a loci Ie nisem mogel agasniti". Književnosf - umelnosl. * ii Iiur iviiittus, 1\ pi'smi na- fteinu Gospodn. — Prvi zvez«jk. 3. razoe, 4 postne, 2 božični, 2 velikoaoöni, 1 za vnebohod, 8 za sr. Reinjo telo, 1 na cast pros. Trojici. Za mešan zbor aradil Fr. Kinoiovec (prefakt v S^menüöa v Ljabljani). Ndvo besedilo je ljubljanski ko.-šk. ordinarijat potrdil dne 11. in 27. feb. 1908, S*. 705 in 1034. G^na partitari 3 krone, poaamezuim gla^ovom a 40 v. Dobiöek za blejške orglje. V Liabüani, 1908. — Samozaložba. Tisk „Katoliäke Tiskarne". Še nikdar me ni kak zvezek tako prijetno iznenadil, kakor me je gori na- vedeni. Nastane vprašaojn, je li bilo nmestno, [Riharjeve amotvora aa novo j izJajati? Glede na vrline R harjevih na- p67ov, dalje glede na to, da je dotiöni napev zložen popolaoma v dahu prae- nika in cerkvoaega leta splah, je po- Dolnom» opraviäeao na novo iziajali Riharja (Ijnbljenca Slovencev) in obdati njegave nep^zabae nap^ve z hirmoai- zscijo, kakorsao oskrbimo lahko sedaj, ko nam je nebroj najboljäih harmoni- joslovnih kajig na rarpolago, Cesar pa za časa Riharja ni bilo. Zares čuiao je to, kako zamore dobra harmjoija povzdigiiti še tako preprost napttvl Vano, atarirn organiatom so te Rihärjjve peami ljabke zaaaake, ki pa so sedaj oble'ioae po novi harmoni- zaciji v zlat cdrkven ornat in prav za to se nam zde toliko čaatitljive, da naa njihov zvok kar očara. Miajši organi3ti pa se bodo, ugledaväi ta z^ezek, vpra- šali: Kaj so že zičasa R karja zoali Slovenci tako vbraoo pQti, kakor ne znamo sedaj mi?! la zares ! Riharjeve zaslage za preporod cerk?ene glaabe so neprecenljive in vea^lo zatmanje je, d» se je lotil izdajanja Riharjevih napevov mož, ki 86 z orjaäkimi koraki bliža gla- Bbeni dovršenosti. Jaz ne poznam boljše mlade moči, kakor je silna glaabena moč g. Kimovca. Mi ma nikakor ne za- vidamo njegovih vrlin in da si moramD pripozaati, da nas bo kmala imel vse v žakl.a, ae radajemo, da je Bog postregel Siovencam a takim talentom. Gena partitari se bode morda koma dozdevala previsoka; toda pomisiiti je, di socijalno-demokratični črv, ki tako brezobzirno gloje na ekaistenci človeikih družb, se je prikradel tadi v ttskarae ter tarn cane delavnih sil tako porastel, da jo komaj še priti do tiskovin. Kljab tema je pa pripozoati, da so poaamezni gla- sovi jako po ceai in je čisti dohidek namenjea za nove orglje na B'eda. Gerkve po vsi Slovenijil Naročajte si ta zvezek pridno in pevci vaši naj ga pridno prepevajo. Z R harjem pride v cerkev novo žirljenje z iskreno molitvijo, katere Slovenaki rod v sedanjih baroih casih silno potrebaje. Danilo Fajgel. lji! Da ni treba pa trt pregloboko pogrez- niti, napravi naj^ se nad cepičem klobuku podoben kupček \i zemlje, ki bo branil cepič osuževljenja. Poslano.") Gospodarske vesfi. g Kako gfloboko je sejati? — To se ravna po velikosti semena, po zemlji in po času, ko sejemo. Čimbolj je seme debelo, tembolj globoko se ga lahko zagrebe, ker zamore debelo seme napraviti mnogo daljšo kal od drobnega. Ako pride drobno seme pregloboko v zemljo, uporabi kal vse reservne snovi, ki se nahajajo v semenu, še prej, nego pride vrh zemlje in ozeleni. Taka kal potem usahne. Ker polrebuje seme pri kalenju mnogozraka, zato se seje lahko v rahli zemlji bolj globoko, nego v težki, za zrak neprode rni zemlji. Če ne dobiva seme dovolj svežega zraka za- duši se v ogljenčevi kislini (sapa), ki jo napravlja v zemlji seme z dihaiijem. Ako sejemo pred zimo ali po zimi, deti je seme bolj globoko, nego spom- ladi in sicer radi tega, ker seme v hudi zimi lahko pozebe. Ozimino in zimski grah je toraj vselej sejati bolj globoko, nego jaro žito. Ozimina, ki je globoko sejana napravlja tudi bolj globoko svoje koretiine, zato ji zmrzav tako lahko ne škoduje. Preplitvo sejanje tudi ni pravo, ker se zemlja na vrhu rada^ posuši in zato ne more seme kaliti. Še bolj ne varno je, ako se seme napoji z vodo in se potem spet osttši. Tako seme izgubi kaljivost. Tudi nrevelika solnčna sve- tloba škoduje kalenju. Zato se ne sme seme puščati na vrhu zemlje. Navadno se račuua, da je treba zagrebsti seine 3 do 5 krat tako globoko, kot je seme debelo. Debelo seme je podkopati ali podorati, drobno seme pa podvlačiti ali podgrabiti. Prav drobno seme se lahko udi povalja. g Kedar sadimo cepljone tpte, moramojih za dva, tri prste zagrniti z rahlo zemljo. V nasprotnem slucajii se trte lahko posušijo. Cepič mora biti toraj tudi v zem • Odgovor g*osp. vikarju Ant. Pahorju v Sovodnjah na „Poslano" v prilogi 15. štev. Vašega lista. N 83m nameraval več odgovarjati, toda, ker na take načine pozivljate, od- govarjam. Odgovor na prvi dokaz, g. vikarij, je nepopolen, aeresničeo ia polea do- mišijije. Nopopoleo, k«r ne pobijate li- beralne izjave v „S)öi". Neresniöen, torej tadi protialovja ni, ker jaz ne ničeaar v začetka zanikajem in konečno priznavam; prosim, čitajte še enkrat! Zanikal nisem radi enega m?šiQca, ka- teregi sem omeail. Pokazati sem hotel razliko med našim mešancsm in Vašlmi. Upam da sedaj vesle, zakaj je pnšsl Poncij v vero. Na tratje ne od;ovarjam. Rar se tiče ost&lih naäih kaadi- datov, prosim Vas, da pridete na dan z onimi agrarci in iiberalci! V od^ovora 2. tadi nina^te prav. Jiz trdim, dü so bile gDapodarskd raz- mere prroten vzrok, da ste na^tali stranki,... in nižje, da se je ljai?tro vzdignilo 8voj čas... torej je to bilo v preteklo8ti in ne pri sedanjih volitvab. Bilo je, da bolj nataajko povem, prod 7. ali 10. leti. 01 tedaj je pa ateklo doati vode v ourje; teh raz mar ni več, straaki ste pa ostali in se rasvili v 11- beralao in klerikalao. Torej razlika ne- kdaj in sedaj. Proti obč. doma ne bodete doka- zsli z utoki ničesar, bilo jih je uže ve- liko zavrajenih. Obi dom stoji in dela cast občini ! Z dokazi za zrijačnost prot' meni na dan 1 Vzbudili ste mojo radovednost. Mssto tolil.o beaed, labko bi až9 p3- vedali. Na drago Vase ad 4 toliko, da mi je bila ponajena, ako sem hotel iti v nasproten tabor, V9aj eoaka cast, ka- koräno ste dosegli Vi. 0 zadevi pioti 3 osebam, povem Vam, da se je älo za stareiinstvo in na za gosp. Bvet. V zadajem so stvari jako zamotane, in mogoče so one oseba edine, ki be kaj razumejo. Kar se pa tiče sta- rešinstva, dela se vendar pozitivno, ako- ravno so ti ljadje v njem. Da so pa tadi Vaši kandidatje kričači in razgrajaöi, dokazuje dejstvo da je dobil edaa ravno te dni radi nesramnih besed v seji 3 dni špehkambre. Z Vaiim odgovorom ad 5. dosežete ravno nasprotno. Priznali ste, da so ho- dili Iiberalci in njih agitatorji k Vam. Po kakšnih opravilih so prihajali ni težko aganiti, ako se pomisli, da niso bili nekateri aze leta ia let* v farovža. Da ste obrnili ž njimi, priznajo ti sami v privatnih pogovorih in, kakor rečeno, v „Soči". Povedati Vam rnoram, kaj je meni rekel o Vas eden od inteligentnejših: „Ta je edini pravi gospod none, žalibog da je sam. Treba nam je dosti takih." Lep kompliment! 0 ftisiji danea ne govorim, ker ni prostora; Ie toliko Vam povem, da ste priili ravno v zadnji seji, ko je stare- iinätvo uže zakljnčilo svoje delovanje. Odgovorilo se Vam je, naj o tern raz- pravlja prihodnje. Da staro še delaje, kriv je reknrz. 0 pisma na Kras, naznaoim Vam da sem bil sam na doma g. žapana na L. Ker ga ni biln dama, govoril sem z domačina eiaom, ki mi je sam, ne da bi ga kaj o tern praial, povedal, da ste očeta aže Vi pi salt in tadi kaj ste pi- sali. Sin je mož, ki se ma lahko verja- me. Tem bolj verjetoo je ker ste se Vi aami v najinih posvatovanjih proti mani izjavili, da za ta glas garantirate Vi. Pismo g. karatn v Gabrije dokazaje da ste pri volitah delali. Drage volje priznamo, da ste bili v I. razreda proti enema liberalnema kandidata, toda samo proti enema. Zikaj ste pa drage libe- ralce volili?! Povedal sem aže enkrat, da so Vas opeharili; v začetka je ilo vse po dogovora, koncem volitev pa ko so bili zmage gotovi, pastili so Vas na cedilu. Zaatonj Vaš trad; bilo je pre- pozno. Zvedeli smo ie za neko tretje pismo. Da je naS kandidat volil liberalca, ni čuda ker je stranka po volitrah v III. razr. popolnoma opaatila volilni boj. Reklo se je volilcera, da sedaj lahko gredo volit z nasprotno stranko. Tako je bilo, g. vikar. Ako bi Vi hoteli bilo bi lahko vse dragača. Fr. Itojec, kovac. *) Za vsobino pod torn naslovom je od- govorno urodnišlvo lo toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Ur. JUHElNOMAKE S\ PRIPRAVLJENEIZ so močne, izdatne in cone. Kjtrse saw dobt.najsepišepoiijpodnashivsm HEINRICH SrOSaER,DUHAJ,IA0 Alt» eevljar v Semeniški ulici 1 v fnorici pnporoca se za raznovrstna naročila po meri za trospe in gospoiie. Naročila se izvršuje hiiro. Prva cjoriška tovarna umetnih www mm, ognjev s strojrcim obratom izdeluje: rakctc, bengalične Iuči, rimske sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v veUkosti 120 cm \ 200 cm s podobo cesarjevo; in 1 00 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica. C. F. ii~. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske zzzmzz palace.): Eerhvena mizarsha dela o rimshemingotista slogu izdeluje I fl.Cernigoj-Gorica. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim mcšfcuiom in okoličanom pekovski mojster iflHOB BRSTUS v &oi*i«*i Šol*kn iilica St. O. V zalogi ima in prodaja nioko prve vrste j Majdičevega mlina. i Pijanosti ni več. I Uzorec tega cudeznegs iz ' delka „COZA•¦ se pošlje brez- i plar.no. ! Moro pti dati v kavi. v nils- j ku, v pivu. v vinti ali v jedi- , lib re ila hi pivoc to zapazil. ¦ Prašek ..COZA" učinkuje ! öudovito. tako. »la so pivcu pristudi alkohol in vso ulko- liolno in moC'ne" pij;ieo. Ta piašek dcliiji' tako mimo in gotovo, da nui >ia smojo ilati z- na. seslra ali hči dotičnika. no da bi on zapazil. kaj jt> rosnieno prov/.rof'ilo njonovo zdravljonjp. ; l'rasok .«COZA" jo prinosol niir v tisočoro uružine. jo rošil opronino osob sramo in po- nižanja. da i/. takih osob jo Colo napravi! čvrsto. niočne in vsakega dola niožne ljudi. Ta prašok jo že inarsikateia nila- deniča spravil nazaj na pravo pot srecc tor jo podaljsal za ninosio lot življonje nmogini osebani. ¦ — Zavod, ki poscduje ta čiulodolni prašok. pošljo j vseni onim. ki zahtcvajo knjigo s loOOzahvalaini i in en vzorec. Dopisuje se v neniškoni joziku. j Zajamčono jo, ila jo prašek popolnoma neskodljiv. PO7A IQTITIITP 62. Chancery Lane. UUL.M lOIMUlL London 257 (Angllja) Na pisnia jo djati zi.amkt) 25. na dopisi ice za \ 10 stotink. Knjigoveznica Ivan-a Bednarik se je preselila v ulico della Croce St. 6. (nasproti „soi. Domu"». IVAN KRAVOS Ba Kornu it. 11. GOHICfl na Koran ft. 11. Sedlarska delavnica. $1 Zaloga različnih konjskih vpre^ za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi | J različne konjske potreb^čine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- | ;i nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. | A Popravila st izvršujejo točno. — U^" CtTlt ITÜtRTlt. "^Ki l * I Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Fani Drašcek, zaloga švalnth strojev. 6orica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali rnesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu Loterijske številke. 14. marca. Trst.......81 26 3 79 12 L'no .... ... 21 63 83 52 78 Tovarna lisa ofllikovana na oWb 24 raistani v Gorici i WOO & FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 ¦ priporoča cenj. gg. trgovcem razno- i vrstnega kisa. Cene zmernc, po- 1 strežba točna in požtena. Z moiimi iitaniicmi sent nri hraiu. Katar na noben način iie odnelia, pa tudi nubeno zdravilo ne poniaga nie. Potil sein se, čaj sem pil, bom- bone sem jedcl, da me vsled tega zelodee boli. Ali ste pa že posku- sili pristne Fay-ove sodene pa- stilje? Povem Vain, da te pastilje kar pomctejo tak katar; želodcu ne škodujejo popolnoma nič nego od- vajajo preobilo kislino. Kdor uživa Fayove passtiljke,, se pocuti vedno dobrega. Dobe se za K 1 "25 po vseh lekarnah, mirodilnicah in tr- govinah mineralnih vod. Glavno zastopstvo za Avrstro-Ogeisko W Th. Guutsert Dnnaj IV \l Grosse Ncugasse 27. Eilina slovenska : Kleparska in koncesionirana delavnica za plin in vodovodno instalacijo |=- , v Gorici, ulica sv. Antona st. 7. (v Kopačevi hiši) , I "2 se toplo firiporoča ANA vd. ČUFER { 1 Ü vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. Preskrbljena je z vsemi ^# ' I © potrebščinami, ki spada^o k tej stroki. V zalogi ima: mehe za žvepljanje »¦• . ^ trt; zadnji sistem skropilnic za vitrijol; polivalnike za vrte in patentirane ^ I ventilaterje za dimnike itd. — Poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. \f ANTON BREaNTK, II L POSLOVODJA. r- Jake zadovoljni smo z zadnjič poslanimi makaroni piše pri zopetnem naročilu „Oskrbništvo ljubljansku Knezonadškofijskih graščin". Prvi kranjski tovarni testenin Žnidersič & Valenčič v II. Bistrici. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in pozlotar u Gorici ulica IHorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvorn za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. CENJ. DAN1E IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno re najboljši. upiginai-Uictopia stroji deiajo ¦ P» 15- letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji . v,^^,,,^^ za umetno vezenje (rekainiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poiičuje brezplačno. Original-ilictoria stroji so n^A^ izdeiek M vseh dosedaj obstoječih tovarcn. \W Za vsak stroj jamčiva 10 let. [^ \\ Nikdo naj ne zamudi priliko \A ogledat si pred nakupom „Original- ^ Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivaluih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, si Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza fluomo] \\. 9.