Razne novice. ' Odlikovanie. Cesar je piodelil ziianem-: slavistu prof. JagLču na Duniaju qb priliiki njei-pvega \-pokojenia dedno avstrijsko plemstvo. * Iz davčne sliižbe. 'Davčni oficijal Vilapm Klemen6i<3 je prestavljen iz Ormoža v Celje, Alfonjz Sorglechner pa iz Celja v Drmož. *'"Umrl je dne 21. t. m. predseduik 6e«kega odseka j)oljed'eljskega sveta na Ceškem in državni poslanec Staf.iislaus Kubr nagle. smrti. * Volilni red za deželni zbor je objavil naš list v zadnji številki. Sedaj so na vrsti izobraž;evalna društva, d,a ta red postane lastnina vseli mož in ml|ideničev. Priredite tiho, priprosto zborovanje siamo z enq tofiko: Deželnozborski' volilnired! V omiki je naša moč! * Odborova seja S, K, S, Z. bo v četirtek, dne o. novembra ob 5. uri popoldne v uredništvu ,,Slcn'enskegvi Gospodarja.** * Cudovito hitro se. je priljubil obmejni kole,k, ki ga jie izdala S. K. S. Z. v Mariboru. V vseh slovenskih pokrajinah se je že razširil. Na vsako pismo prilepimo obmejni kolek! * Slovenska kmečka zveza odgovarja na innogoštevilna vpjrašanja od strani čast. gospodov zaupnikov, da se naj xm pisma, tieoča, se Zveze, naslovijo: ,,Slovenska kmečka »v:e,za, Maribor", in se na ta naslov naj pošilja|o tudi demarne pošiljatve. * Nov list, in sicer dnevnik, hoče .ufiltanoviii Mberalna stranka z novim letom v Gelju. Kiaj pa naša kmečka stranka? 'Mnogo, ranogo mo6ne]ši smo, a lansko leto je akcija za nov list zaspala. iVlzbudimo s<e! Delajmo tudi na časnik^frskem jiolju. * V Gradcu se je ustrelili v soboto 181etini trg. akadjemij!<: Jožef Roškar iz P,tuja, — 'Mi dan se je ustrelil v Gradcu bivši podprfedsednik ogrskega upravnega sodišča Emerik pl. Latkoozy. * Gradec. Slovensko katolišiko aka|i.-tehn. dmištvo ,,Zarja" v Gradcu si je izvollo na prvem rednem ob&Tem zboru za zimski te&aj sle( leči odbor: Predsednik iur. Fran KpJvačiS; podpredsednik iur. Anton Ogrizek: (ajnlk iur. P. Rupnik: blaga|jnik: iur. N. Polak; knjižničar: iur. J. Brozovič; gosp. med J. Beuc; odborn. bic^ti. med. L. Kramberger. * Ljubljanskl izgrednlki. Nadsodi§6y v Gradcu, pri toterem sedijo ljudje kakOr Nemanifi, Peveo itd, je zv;išaJo< kazen v Ljubljani na 6 lednov obsojenemu Javorniku na C ltiesecev, in Pirnatu ter Kaduncu od dva, tedna- na dva mesGca. jGraškb padsodišfie spremeni torej tedne kar v meiseoe!! Clovek nehote o lem premišlju|e }i Tie3ne v mesede! Pota naišega praVosodja so veCkr^at navadnim zemljanom neraizumljiva. t * Sknpno gospodarsko delo. «Rošt-SernecVrečkovo glasilo ,,Domovina" pi§e o skupnem gospodarskem delu in napada naše somišljenike, češ. da nafei samišljeniki ne dejujejo v oznaženem' snnis|lu. Navaja shižaje Svetinje in Pofdfietrfek. V Svetinjah je ustanovil nadrevizor Vlad. Pušenjiak kmečko posojilnico. Svetinje so precej oddaljene od rtrugih krajev, kjer &o posojilnice, in ker \c-fy dani vsi r<redpogoji z,a posojilnico, je bila ustanovitev nmestna. ,,Dorao\ina" se hudmje, da to ni skupno gospodarsko delo; pač bi pa bilo po mhelnju ,,Domovine" skupno gospodarsko delo, 6e bi liberalna ceMska Zveza ustanovila liberalno posojilnico za pn.r liberalcev v Ivanjikorcili. V PodCetrtkii so kme^je snmi brez jiomofii Zadružne zve3i v Ljubljani nstanovili Rajfajznovko in so še le, ,ka so vložili prosnjn '¦ r': okrožn,em sodiišču, Zadnižnb kvozo obvestili. Dva dni potem je liberalna oeljska Zveza, s pomo^io notarja iz Kozjega v istem kraju ustanovila konkurenčni zavod. Ali je io skupno gospod!arsko delo!? V Cirkovcah deluje (že nad jedno leto Rajfajzi-vovbi v splo.J)no zadovoljnost. Seveda j« skrb za skupno gospodarsko delo privedla Jošta in od Zadružne zvieze plačanega agitatorja Narodne stranke Miloša Stiblerja do tega, da sta ustanovila v isti župiniji v vasi fiikole konkunfenfino posojilnico. V St. Lovrencu nairl Mariborom poslnje že1 nekaj mesecev kmefika posojilni,oa. Da bo ložje mo.crn^e voditi bo.i prt*ti nemgurcltvu in da Slovenci pokažemo, kako s° mora. skiipno rtela-ti na gospoidarskem polju, .ie ustanovil agitator Stibler inosnjilni.no v Bretenem. Skupno gospodarsko delo obstoji sodaj resmfnn ln jedino v tem, da eeljski Jibora^lci popolnomh brez povoda in po mmotrebnem vlapajo tožhe proti somigijenikom S. K. Z. in dobijo na *ta na&n hberalni advokati — na podlagi skupnega gospodarskega dela - spet vefi izaslužka,. Cloveku 1e ji^ poprfnoma Jažnjiva in h-navska pisavn. ..Domovine.' Liberaloi si mCsM.jio, kakor je razvidno iz zgoraj omemjenih sUi5aj&v, skupno delo tako, da bodo oni nsfanavljaji v prilog Narodni stranki gospodarske orVanizacije, mi pa kratkoml lilo celo Spodnje-Stajprskn prepnstili Narodni ^ramki; mogo^e upnjo velikanski politiki v uredništvu in komzorciju ,,Domo- vine" ceilo, da borno mi našim somiSljenikom priporočriJi pristop v propadajofeo Narodno stranko in v hirajofio liber&lno celjsko Zadružno zvezo. Kaj ne, gospodje Jošt in drugi, to bi bilo skupno gospodarsko clelo po vašem receptu!? 'Za to nezad|ružno, negospodarsko in nenarodno početje so goodgovorni vsi gospodje odborniki liberltfSlne, Ziadružne zvezte v Celju in se ^iaj ne čudijo, da je odpor pnoti celjski liberalni Zvezi v krpgih njenih čiunic vedno vefiji in da vsi trefzno misleči možje obsoj'ajo to pc* navod.lih Jošta od agitatorja Stiblerja izvršeno — za.družno delo. * Za S. K. S. Z. so darovali: Duhovniki zbrani na sestankupri St. Petru na Medv. selu 6 K. Mariborski okra). m V Mariboru,. ki je po velsini slovensko meSto, je veliko gostiln, ki vsiljujejo svojim kmečkim gostom ,,8tajerc,a;." Slovenci, ne, •zahajp(Jt& ijt> ¦ m Slovenci, pozor! i Ueite"4stvo na mariboivki obrtniški šoli pozivlja slovenske vajence, ua.| pristopijo k nemškemu ,,Turnvereinu." Tudi, L&ovensko govorjenje zabranjuje. m Nemci izzivajo. Nemški burši ,,Heilbriider" nepr-estano izzivajo Siovence. Niti na ulici niso ve6 varni pred njimi, kjer po tolovajsko napadajo posamezne Slovencio. Policija pa spi lepO naprej spanje kralja Mptjaža. Ko bi se; pa Nemcem kaj enak&ga pripetilo, bila bi hitro na lic.u mesta! m Maribor. V soboto, dne 24. oktobra se je vršil v prvi sobi Narodnega dpma obCni zbor krajnega odbora, Narodne strajnke za Malribor. Govorila sta dr, Piv$cq in Lesnjičar, V navi qdbor po violjeni: jpdštnii olicijal Bahovec, nevidenij južrie železnice Kej-žar, vpokojeni profesor Koprivšek^ odvetniški jlioncipijenit dr. FJoirijan Ku[k;)oMec, prqfe)so)r djr.r Pivkto, solicitator pri 'da\ Rosini Plajni'nš)Bk, p|rpfesor dr. Poljanec,; ddvetni$ki koncijpijeiit pri dir. Feldbaioher-gu dr. Prus, kondukter južne žejleznice Reboi, Selinšek jz Tezna, 'Slammik, vlelavec južjne] železhiicie v Studencih, edini pristaš Narodne stoianke v Studiencih; odivetniški koncipijjent dr,. S.tanjk-o, ucitelj v kaznijlnici Srečkq Stegnar, 'trigoviski piomjq5nik Šoštarrič, agent baaike Slavije Veras, iprjoJesor dr, Tuirner in Zabkar, Predsednikoin je izvoljein dr. VI. Sern,ec, odvetniški koncipijenL Kak'o*c vjidimp, je v odboru razven par delaivcevi iu pisarjev samo sedem doktorjev, dva uradffiika in dva pro||eisorja, in tMorijp vecjino Narodne strajike vi Mariborju, Veo( jk'o polovica odbornikov pri občnem zl5oru ni biilo navzoeih. in iD. M. v Puščavi. Naša DBlkliška družba nam je riapravila dve nedelji, t. j. 11 in 18.. okt., miKgo v^selja. V proslavo trpjnega jubileda je prir<",aila veseldeo z igro ,,Lurška pa&tarica" in s ^iavnostnim govorom. Doroači gospod župnik nam je v jedrnatih beser^jli razložii pomen leito&njega trpj!iega jubileja, Ljudstva j|e bilo toliko, da so bili v&i prostcri polno natlačeni. Razven domačinov so nas počastili odlični gostje iz vseli sosednjih župnij, da, celo iz Maribora in jiz vi'so.ke Ribh.ice. Igra se je ob^krat izvrstno obne;ia, Sleiierna jgralka, čeravno š& le prvokrat na gledaliišk|em odru, je re'šila evojo ulogo tako spretno in naravno, dai smo se kiar čudili. Vsa ča^t in hvala mladenkam! Po dokončani igri se je med mniim petjeiM, ki ga je vodil domaSi inarljivi organist, raizvila priav živalina in prijetna prosta zabava., Vsakdo izmed 6isla>nih gostov je končno izrazil željo, d|a bi nam Dekr liška družba še večkrat pripravila tako vesel duševni užitek! m Dravlnska dolina. Sjavno ravnateljstvo južnG železlnice zelo pristransko postopa s svojimi uradniki. Da, oelo z vso silo dela za nemške uradnike. Neki Baumann pri blagaoni; silno neprijazno obSuje s Slovenci in sie nekjako pomi^l|a, na slovensko zahtevo dati vožnih listkov. V Poljčfa-nah so ie z mnogimi spi:l in škregal. - Nato je bil prestavljen na Praa^irsko. 'Tn • p'a deiT;a v pisarni in pri blagajni, ka,r hofie. Njegov. šeff, palteiievodja, se ga boji. lAli mtjmfate, . gospod šef, njiklatkie-Jlo, sredstva, da bi tega človekai brzdjali? Pro6 % Baum(anom.i V! iTkolie. 'Tam bo med sv'ojimi liudmi. Kakor Baumann, istega ravnanja je neki Fraiice >Keirvina. iTa gospc>d je s pomočjo drugih tovarišev prišel fz h'-dle zaldrepe in r fendar ga slavno ravna.teljstvo ščiti. m Studenice. Tu je umrl po iy2letni bolezni nekdaj veljavni mož, cerkveni ključar, župan, Mski načelnik Jožel \Vretzl. On je ve-dno pripovedoval, kako mu je rajni 6. gospod župnik iw, pesnik slovenski Jožef Virfk leta 1870 pri poročriem pouku ,.tri rožice" za zakonski stan prif^rofial: potrpežijivost, potrpežljivost in zopet potrpežljivost. Zadet od kapi je v 20mese6ni bolezni to krščansko 6todnost res potreboval, pa jo je tudi imel. N. v, m. p.! — Umrla je tudi in bila v petek ob. 9. uri dopoldne pokopana 6. d. M. Alieksija Simon, subprl-orioa. Bila je ena; izm«irl sester, ki so letai 1875 v kulturnem boju pod Bismarckom pregnane jskale| stalnegja stanovanja pto Evropi, dofcler niso naposled tuka,i 1885 kupile nekdan.jega samostana dominik^nk, ki je: pa bilo na njern mnogo popra^iti. Bolehaila je ranjka dolga letai in hudo kašljala. Ja(ko lepo se je pripravila na smrt. Bog ji daj MC(5ni mir! m Hariborgki sokol prirodi v nedeljo, dne H. li»topai'a ob_ 8. uri zvečer v Narodncm domu v Mariboru sokolski vejicr s sledečim vsporedom: 1. Aljaž: Domovin!). Pnje mešan zbor. 2. Nastop Sokolic. a) proste vaje, l>) na orodja (bradlja in kcnj\ 3. II. Sattner: NaŠa pesem. Poje rxešani zbor. 4. Jfattop ene vrste Sokolov na visoki bradlji. 5. E. Adamič: Lahko noč. Poje mešani zbor. VI. Buda. Svoji k svojim. Ptje moški zbor. S. Steguar: Naš mešan zbor. Poje mešani zbor. (:. Prosta zabava s pksom. m Paščava. Tukajšnjo katol. dalav. društvo je imelo dne 18. t. m. svoj ktni občui zbor. Izvoljeui so bili sledcči aožje: predsednik Janez Perše, posestnik v Činžatu, podpredsednik Fran Kužner. Odborniki: Ivtn Mlakar, Jakob Maiirič, Miiia Marblcr, Simon Pečovnik, Franc Horsat in^vel Urnand. Fregiedovalsa račuriov sta Simon PečoTnik in M;ha Tomazi. Za blagajmka je izvoljen Jauez Gorujak, posestnik v Kurji vasi, t.sjaika pa za to leto društvo ni volilo, ker ga ne potrebuje. Dobodko? je imelo diuštTO za to leto 89 K feO vin. Stroškov 97 K b9_ Tin. Podpoie je dobilo društvo y ttm letu od sledefiih gospodov: C. g. žup^k Zrnko, 5 K; 6. g. župnik Ftd. Horvat, 5 K; č. g. premicijant p. Pauiid, 5 K; g. Pcter Karaičmk, 8 K; g. Jožef Korman staj ši, 13 K. Skupaj 36 K. m Sv. Andr.-ž v Slov. gor. fukajšao Voj. Teierausko društvo priredi v nedeijo, dne 8. novembra, .Oud veteransko slavnott; na predyečer slavnosti bo bakljada z gcilbo, Ob pol iO. uri pozna služba bcžja zaveterance, iateri se ijodo te slavnosti udeiežiii. Gluvni del veselice je po pozni službi božji v Rollo.i gostsim, z godbo in petjem, pri in mtd posaaeznimi toi;ki.mi celega v«pureda svira sloveča Kocmotova godba. Sosedua društva in druge prijatt-ije vabi k nmogobrojai udeležbi najuljudnejše odbor. Ptujski okraj. p Bijaška jfiiliinjii v Ptuju. To društvo je imelo dne l^. t, m. svoj občni zlor, Iz ;blagajnikovegja porojeila se razvkdi, da je imelo- društvo v šoiskein letu 1907-1908 stroškov 249'7,C6 K,, dohodkov pa samo 1354,01 K, torej. priman^ldajaja 1H3.65 knon, ki je bil tolik zlasti zato, ker še nismio šprejcli dežeJpe jJodiiore za to leto. Pa tudi če dobimo to podporo, ostane še preoejšen primanjkljai, ¦— Za tc šolsko leto se je izvolil pre|]šnji jodbor ,n sicer: dr. Fr. Jurtela, odvetnik, za predsiednika; Jos.. Zelenik, posestnik, za podpr.edsednika; Anton Kolaric, gimn. prafesor, za tajn|ka: Jos. Komljanec, gimn. prof., za blagjajjmika; clr. Tomaž Horvat, odvetnik, in dr. Bela Stuhejc, prakticni zdravnik, za odbornika. Ker je dosedatj dovoljenih 141 tedenskih obedov, bodo stroški to leto še veoji. Zatjo se obrača odbor do svojili dosedanijih! pai tudi dnugili prijateljev učeqe se mla/deži s prošnjo, naj mu blagohotno pomagajo s prošnjo pri( zvrševanju njegovega dela. P Ptuj. Naši vrli okoličani še niso pozaibili 13. septemb-Ra in se vrlo drže gesla: Svoji k svojim." Tiako je prav. Nek mož, ki čuje na'ime Muhič, je jijspnkriat "¦ odslovil trgovskega pomočnika Poša, ¦ ker ^e zaveden Slovenec,- Računal je, da bo moral zapustiti Ptuj, A Maral se j.e. 'T^vrtlka Havelka ga je takoj sprejela. Hvala ji! Naša dolžnost jte, da si tako postopanjie: imargežkega 'Muhioa dobro zapomnimo. Vsi, bodisi kmet, gosi./od,: hlapec, dekla, otrok, vsi brez izjeme zah'aja,jte samo in edino-le v slovenske trgoj\-ine,v v slovenske1 gostilne. Upamo, da dobimo v kratkem §e trgovca z železnteo, s steklom< z barvami, brijača itd., da se na ta načln popplnoma osampsvd|jiinio'. p Ptujske novice. Prvi gneg je padal dnq 23. oktobria. Po tako dolgem, kr.asnem poletju in prijazni jeseni je sedaj pastopil hladni in neprijetni deževni čas. p Iz ptujske okolice se nam piše: Pridem v gostilno v ptujski okolici in zahtevam • vžigaiice; dobim jih z nemškim napisom. Vprašam, zakaj nima slov,enskih; odgovori mi: ,,Siram te bodi, da znaš nemški in slovenske vžigallce zahtevp.i?!." Jaz pa pravim: ,,Sramota za slovenskega goitilničarja, da kaj Jakega prodaja!" — Zahtev|a.jmo povsod le A7žigailice: ,,'V korist obmejnim Slovencgm." p Sv. Barbar?, v Halozah. Tukaj se vrši dne 8. novembra mladeni&ko zborovanje za župnijo Sv. Barbara pri Sv. Ani. Več prihodnjič. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo dne 25. t. m. je priredila pri nas iS. [K. S. Z. za Stajersko dobro obiskan mladeniški shod. Brez vse lirupne agitacije se je zbralp po večernicah v stari šoli lepo število poslušalcev, OdposTalnec Zveze slovenskih mladeniCev Jožef Sut( je v poljudnem in Jedrnatem, % ure trajajofteim govoru iavajial približno sledeče: Na vsa r,azna tolovalj.stj\}ar. ki so se izvršila od strani Nemcev v izadnjfiin Šasu, bodi naS odgovor: gospodarska osamosvojitev. Za slednjo pa jo treba orgianizacije. Mnogo je fehko in >.c<e tudi bo zgodilo v tem oziru v naši organizaciji — vt Zv-azi slovenskih mladeničev. N!ato raziloži v kratkih potezah njen pomen in govori o njenih koristiih. Pred vsem pp, svari mladeniče pred silabim tiskom^, slabo družbo in pred nezmernim popivahjem. Rs.zpravl.ia nada.lje o dolžnostih, ki vežejo vsakega udia te organizacije in ^klene svoje jzvaJaTije z željo, da se nstnnovi tndi mi Sv. LoVren.cu mllf.iclftniška zveza. (Dolgotrajno ploskanje.) Gospod zupnik Sinko odnbrnva besede predgovornika in navdušuje mladeniče, da se z najvefijo ljubez!ni,jo okleneio te svoje drnžbe'. Po govnru gospoda kaplana KlropivŠeka in mlad&nifia L'. Horvata se jzvoli pripravljalni odbor. Bog daj prav mnogo nspeha.! p Sv.- Miklavž pri Ormožu. Pri bilagoslavl.ianju lnrgkB kapele v Brebrovniiku so gostie pri žnpann Janežifin nabrali zja Kme6ko zvjezo 29.81 K. Živeli po^nemovalci! p Izpod fioča. Dne 18. t. m., je< bila pri Sv. Flori.rann kaj lepa cerkvenn stovn/ost. Preč. g. dekan F, Salampin iz, Rogatlca so nam po gianljivem nagovorn1 blagoislovili ob asistenci 6. g. madžupnika od Sv. Križa, Franoa Korošcial, domafiega žup^ nika in č. g. .ložefa Traienik iz iMaribora nov kWž in novo pozlačeno jabolko za naš zvonik, ¦ ki |e do- bij to leto novo ostre^e,', novo sirpkb in deloma tudi novo obLko, To vam je bilo '¦veselj'e, gledati lepo procesijo, \{ kateri so nosili šolarJJ, ;dečki, blajgo;ilovljen križT' deklice pa j-V^o-ko! In še lei s kakirn zanimranjem so se azirale oči vernej^a; ljudstva po dokoneani proc^siji tie gori v, zraohe višfne, spremljaje na svoje vzvišeno nijesta vrh zvonika dvigajočo se alato kroglo, kateri je kmalu s-,edil sv. križ. Stme(lo trdim, da nam ostane 18. ¦ oktober 1908 starim in mladim v firajnem spominu. Cerkev sv. Florijana, ki obliaja ravnoi letos fevaiyredni svoj jubilej, namree 25,0ietnico svojega ^bstanka,, jp feedaj praiv lepa tako znotraj kakor tudi zunaj. Bogu bodi hvala, in srčna zahvala vsem dobrotnikom, zlasti vrlini župljaRom, ki so pripomogli s ^ojim trudom in denarnimi prispevki, da se je letos to prepotrebno delo tako lepo izvrši'lo! Ravno tako nam veleva dolžnost, da omeniino oba mojsira, tesarskega in kleparskega, ki sta delo vo.dila. Prvi je Jurij Vrečer iz (Celja, drugi pa daieko znani Ivan Lančič iz Gornje Radgone. ,Oba sta vredna, da ju vsakteremu najtopleje priporpčamo. p Braino draštvn ,,Naprsj" pii Se. Barbari v Halozah p:iredi dne 8. novembra t. 1. veselico s tornbolo, tamburaDJem in petjem pri g. Korenjak. Karta za tomboie 20 vin , \slopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljufomerski okraj. 1 Od Ijutonierske, sodnije Be strankam pošiljajo pozivnice v nemškem jeziku. StRankam je to sitro, ker ne razumejo na, poteiviiniaah besedila in tudi ne paragralov. PaČ pa ljudstvo zna za K'aa ,,cevetnajati", da so v, Avstriji Vjsi' nalrodi enalkopravni. Ljudje večkrat iio veMo, zakaj se pozivljajo k sodniji, povprašujejo, kje veja in znajo, da se jim r^zloži, aiko se more. Že daljc -oasa se je kazala v tem nevolja ljudstva, Zdaj pa slišfpio o Hveh gospodih, katerma, sta priromali tudi taki poz<iv)nd'ci v roke; ta stfii pozivniice vrnila Iter biHa zaradi tega obsojena na 20 ,K. StlMeda && je vpfašailo .miiiri^stitstvo potom interpteLacije^ čemu in zakaj $e gpdi fcaj ta,c,ega. M:slimo prelbivalci Ijutomerskega plcraja, dia -se bd ugod,no odgo\"oril!o. 1 V Slaptlncih so se ffšile daie 23. septembra t. 1. občinske. volitve, pri kaferib so zmaga]|i štajercijainci. 'Tu jei treba pribiti e,nkr|ait za vsef.ej, da ibi nil-oli ne prišio dq tako sraimotnega izida, kq bi se foili naši le nekoliko bolj •pobrigali za voiitve, Ka,jti kljub temu, dpj niso naši skqraj ni6 delaOsi, sq manjkali le trije gjasovi, pa bi bili piiodirliv Za štajerci.jansko strankq jci najbqlj agitiral trgovec Lahbaclier in tudi nekdo clrugi, kateremu je danies prizanešeno, drugokrat pa ne, veg. 1 Kapela pri Rjadgoni. Tatovi so v tukaišni okqlici zopet pridno na dalu. V zadnjem tednu sq kradli y Očeslavcih, Laponcih in na Moti ter odnesli qblekq, periito, perutnino itd. Cu|dnq, da khade ta banda redino letq za letom ravno v jesen in na spqmlad, ne da bi se ji prišlq na sleid. 1 Ljntomer. B.-a-lno društvo za ljutomersko okolico priredi v neddjo, dne 8. nt.vembra 1908 ob fi. uri zvečer v prostorib. g. Vaupotiča svojo ob;čajno letno t-^mbolo. Ker je čisti dobičfk namenjcrn za knjžico in bralne krožke, prosi blagi hotnih priapevkov in mnogobrojnega obiska odbor. Slovenjjraški okraj. s Umrl je g, dr. Emil Pqllak, pr^akt. zdrŁiATnik v ,Slqvenjgradcu. s Razbor pri SiP^enjgradcu. 'Odbor' tukajšnega Iziobraževalnega cSrujšitvia jensik|en&l, dabbnanapade od sitraini l/iberaliijih 'ilistov ody(qv;ar|al s tem,' da bq v 3vrhq druš(v:enih namenov danoval, Cim pogqsteji in grši iriodo napadj;, tolikb vefi in pogqsteje se bq darovalo. Zdaj pa dopisnik N, L_. le pridno na delp! Vež kp boš pisal zoper društvio, bolje bo za* njega, in jgprše ko boš pisal zoper rias, bolj se bq pokazala tvoja prqpalqst. Dopisi so nekako zrcalq dopisnikovega srca; česar je palno .irce, rado vre iz ust. s Ribnlca. V nedeljb dnie 18. t. m. smo bla- goslovili l;6nq kapqlico D. M. Ljurgike, ki jo je dal pqsta|viti g. Za.jječnik. — Obfiinska higa Je dobila kot qdgqvor na razne papade v ^TVliarib^r^aplki" santoslovenski napis ,,Ob6inski urad." >— V n'edel:jo nas je posetilo nekpliko pqsilii(emšike igospod.e.;1 'da ,,Diie Wa,cht vrn Rhein" in 'hajlaiije ni smelo iz- qstati, je -umevno l tqda to sevedia ni izzivlar(ie. Ce pa h'o6ejq Slovenci na slqvenskih tleh zbqrqviati, tq je za naSe1 nemfiurje. štkandal in predrzmost! — Kar se ti6e napada, pttujskega ^Stiajerca" na na^e zho- rova:nje, mu pa povemo Ptlmo to, da je .bilq takrat 6, a ne 5 žandarjev pri nas treba, da vkrotiijto na- Šuntano druhal in, da ni bil Pahtertnik, ampak n,pk-  dq drug sklieflitelj shoda. Prijateljskih rszmer, q  katerili pigje, da sq dosedaj;. bilei . vi Ribnici, nisq  razdrli Sbvenci, ampak nem6ur.ji, ki h\ radi 'meli.  da bi glovenci. od feterih živijo, plesrui kakor ^ oni Žvižgajo. Ne boš, Jaka, ne! So žo sprevideli, kam pes taco moli. s Belevode pri Sqštanju. Nepqzabna qsf$me letošnja roženvenska nedelja vseni Bielevqd<5anom kakqr pobožnim častilcem sv. križa^ nadi prelepe slovfesnosti v spomjn trojnega1 jiibVCeia, ki se je vTšila imenovano nedeljo v romarski cerkvi sv. križa ter se nad vse si.ia,jno obnesla. Pri vhodu nagrič so zagiedali' došleci med zolenimi venci podobo ju- bilarja Franc Jožefa I,, nekoiiko dalje pa podojbo jubilarja Pija X, V, cerkvi.¦'pa jih je pOzdravila podol/a Mia-rijina, ki je bila( ves v.ečer lepq razsvetljena. Cerke\i_ sama je bila v najlepšem lepotičjiu, Ob 10. uri se je vila mi^gobrojna pr]qcesija izpred olfc-n-ja nove cerkve k novi^ jubileijni kapelici, katero je potem preč*, g. administrator qbt (asistenci navzočih duhovnikov slovetjtio blagoslovil, pevke pa so anpele par mičnih pesmic presv., Srcu Jezuso vemnj na 6ast, kateremu je tudi pqsve6ena nova kapelica. Po končanem blagosiovljeniu se jer vrnila procesija zopet v veliko perkev nazaj, tkjeji se je nqva slikiarija, katero je domačin g. J. Ivni,ki s pomočjo g, K, Kramaršiča, g. Ledineka in g. d!qmačina S. Fi\asa prav mojstrskq' izdelal, slo\iesnq blagoslovilja. G. adin*Jnistrator je nafo jato navdušeno govoril o trojnem letqšnjem jubileju ter navduševal poslušalce k ljubezni dq presv. ^esanja, sv. Očeta. in Mari|e nebeJj/ke ,in naSe matere. Nato je sledila slovesrfa sv. maša, ki jq je služil tg. dek. adirunistratqr ob asisltenci 66. gg.j župnikov qd Sv, (Mihaala nad Mqzirjem jn Zavodnega, ter domafiega gospoda. Pq službi-božji je še govoril domafii <g. žkipmk. Z blagqslqvljenjem slike v stalri cerkvi in raolitvijo litanij M. B. se je slmesnosi ki bq gotovo qstala vsem Belevodeanom. v prijetnem spominu, kqn6ala.  Konjiški okraj. k Prlhova. Dye kroni ¦ za Kmečko z\ ezo in dve kroni za obmejne Slovence ni|amestq pdgpvofla na umiazani, lažnjivi, qbrekljiv| in zaviti nap|ad ,,Stajer,ca" na Marijino družbo pošilja obojrta Marijina družba prihovska^ Miha in Peter, te zabavljajta naprej! Za vsak napad koda hvaležna K. Z. in qbm,ejni Slovenci. k Na Brinjevigori je bila iz Prihqye zpires cela armada mož in mladeničev. Ta armiada drži skupaj in je značajna, ker gtqji trdno kakqr skaja, kadar se gre za n.ačela, Tq je pokazal . haslednji slucaj. Kp so šli iz gore, je klical/ in v|;ft>il uda prihovske arniade v kr6mq nek Stajerčijjane.c. A mladenič se ni dal premakniti, se ni dsal izvabiti. Tc je prav! Takih značiajnih mladeni6ev potrebur jemo! ; Celjski okra). c Celje. Dne 25. t. m. je priredilo tu.kaji&nje izobraževalno diruštvo igro ,,Mlinjar ifl njegovia Ii6i",1 pri kateri so vsi igrialci svpje vHogei d,obrq rešili. Kaj lepo je dqnelq jn ljudsitvu ugiajalo krasnq petje 40 celjskih cerkvenih pevcev pod vodstvom g. Bervarja. ,,PozdraV saivinjskemn tlolu" in ,,Nai tujih! tleh" so mora\li celo ponavljati, JDK"qrana Nlarodnega doma je bila kljaib slabenui vremenu precej napqlnjena. ^rsem igralcem in pevcem naj Bog plati za trud, ki so ga imeli, zla»ti pa predseidaiku g. 'Goriš,eku in g. pevovddju Bervarju. S tem je ipokazala celjsko izobraževaaino društvo in cerkveni pevski zbqr, da ne spi zimskq spanje, ampak da deluje krepko naprej. c Duhovne vaje za mladeniče pri Sv. Jtožefu nacl CeO>jem se letos za<3nejq 16. noverabr^a, to fe v pondeljek zvečer. c Dobrna. V ned'eljq dnei 18., t. m. poioldne padel je N. Pesjak, pq domače Arnejc, iz š!ent>jqške župnije, dpbrnska qbčina, iz -straiine nad Grabenskimf mlinom v bližini grajšfiine dobrnske tako nesrečnq, da je takoj umrl. Z/apusti vdqvq s pietimi otrqci. Bil je vrl narodnjak in vesten gospqd&.r. Kakor tte Čuje, bodq piot 6rez qme!nijenq strminq prepqvedali, kajti že ve6krat se je kdo prevrgel v prepad, a ^ibil se še ni nqbeden kiot r(avno naS ubqgi Arnejc. Bog mu daj ve6ni mir. c Veleposestvo BežlgradLpri Celju se bo ra<zprqdalo. Dno 9. nqvembra t. 1. ob 9. uri prjeidpqldno bo iz prqste roke razprodaja krav, telic, kqnj, prašičev. • Ker so bqde svoje6asnq tudi zemjjišiko pqsestvo Bežigrad prqdalo, se' la-hko že ob tej priložnosti zglasijo kupci. Razprodajai bo na licu mesto, v Biežigradn. o Dobrna. V.inska trgatev se W tudi na Dobrni jzbornq qbaiiesla. Vina dovolj in iše prav dobra kapljica. Sadja imamo na prodaj, ker ni sodov, a žalibog k nam ni kupcev, ker smq tako oddaljeni od žeJteznice. d Savlnjska dolina. Sla\iia celjska poiioija se je dne 21. okiqbra, zelo bala za rias slovenske 6evlj»rj,e, da bi nas Le napairVa rieniška. fa'kin.ažya. Iz samega straihu na.s je preroostila iz Koloctvorske ulice, za farnq cerkev, bjizu kapucin-s^figa mosta. Na starem mestu sp smeii ppodlajati samo celjski nemški, ozir. netmš!kutarski 6evljar,ji. Nek Ijubljairski uevljar je dejail: ,,Rajši dam Slq\encu neilplil.o ceneje, kakor Nemcu." S teir' pa je bfia moifino ž;\(ljena 6ast nemškega celjskega mesfia^ Priišla je k^tnalu polioija, ki je zvedejfa za te besede 'tei* 5e velela -5evl.iia.rju, cto, mora, takoj oditi On pa lega ni Loiel storili, zato mu je policjja sama spriavila blago y skrinjo, tako da je bil primora,n oditi. Zjafvedini Sjlovenci, na svidenjje na sv. Andreja pri farni ceirkvi, a.l o nas pa tam .ne* 1 qdo zopot pu^stili, nas pa fjoi§ič;te, v kakem kotu bodemo goiovo. Dden 6e\iljar y impnu dru- gih* * ¦ ,., c Jz Polzele. Tudi pri nas.se je pnredil prov testni shod v rodeljo dne 18. t. m. pod spnetnim voddtvom vrlo naobraže,nega braslovškega nijladeniča Mati'ja Vošnjak. Nastqpilo je mnogo gqvornikov — med njimi najiskrenejši pae predsednik|i saim — ki so v lepem sqglasju povdarjali potrebo ilkupnega in ^dladnegai postopanja vseh zavednih Slovencev brez razlike mišjljenja in stanu proti skupnemu sovražniku, in neizprosno. izvajalti g|eslq ,,Svoji k svojim." Spi^ela se je enOglasno tudi rezolucija v tem smislu. Le žal, da so pri snqva(iiju tega shoda mu hotel-e nekatere osebe dati bolj Ut^arakarsko lice. To je bil tudi glavni vzrok, da smo pjogrešali mno go dqma6ih: kmelov in vrlih sqseidov iz St. Pletra, ki niso imeli pravega zaupanja. Sicer bi bil shod lahko še minogo boljši. Na Polzeli povzdiguje nam sqvražno' tujstvb ze predrzno svojo iglavo '— le z združenimi mqčmi se bomo ubranili, ,da nas ne prevlada. c iTrbovlje. Te dni so postavili nagrobni križ rajnemu 6. gospodu kaplamu Juriju Sumru, zamrlemu brez sredstev. Vsem, ki so v ta namen kaj darovali, izreka javnq zahvalo Jpsip Lon6ari6, kaplan v Trbovljah. c Blmske toplice. V pondeljek zveCer dne 12. qktqbra se je zgodila pri nas na postaji južne želežnice velika nesreča. Okoli. osme ure zvečeir je privozii tovorni vLak' iz Zidan.eg(r» mqsta, ka?,eri bi imel tukaj obstati in zavoziti nn drugi stranski tir. Ko pa pride vlak dq premikalnika, kateri ni bil prav obrnjen, je šel stroj pq enem tiru, vozovi po drugiem. V t'em hipu se je preVraiil ;voz, y katenem je bii strqjevqjdjia. Ta je padel iz stopnic, \na katerih je ravnokar atal, pod vqz in bil takqj mrtev. c Izjava.i Podpisano luredništvo ,,S!ov, Gospqdarja" obžaluje, da so se priobeili v štev, 24 našega lista ,.S|lov. Gqspodar" z dne 11. junija 1908 in sicer v dopisu ,,Liberalna Zaidružna zveza v CeIju in — kqroški Slovenci" neosnoyani napadi na Zadružno zvezo v Celju in -njenega ravnateija g. Franjo Jošta| ter ^ojalno prekKcuje vUe v navedenem dopisu se nahajajo6e žalitve, v Mariboru, dne 24. oktobra 1908.. Uredništvo ,,Slov. Gosppdarja." o Novaštlftaf pri Gornjemgiiadu. Zianipni shqd smo imeli v nedeljo dne 27. aeptembra. Na tem shodu je ne-ki govornik v kratkem. opisal žalqstne dogodke y -Ptuju in Ljubljani ter pre6ital prqšnjo v tej zadevi na presv. .cesarja. Sprejele so se tudi rezolucije, v katerih ae obsojajq napadi jia Siqvence, dvojna mera vlade, zahteva qsainosvojitve Slovencev in druge. Cudno! Tisti gqspod, kater^ je iip, tem shodu bieal prizanesljivost nasproti Niemcem in vladi, je pa sam p,ekqMkq Žasa pqprej izjavil v ,,Narodneml Listu" štev. .37,, da je kot poslqvodja tukajšne poštne nabirq(lnioe pisal po dvqjezični pečat. Cemu dvq,ie)zi6nega ? Ali se ne piore zahtevati samqslqvenski?! Ce še res kaj velja 19. paragral osnbvnega zakana,j naj, bqdq v nemSkih ob6inah' nemški, v mešanih dvqjezi6ni, v slovenskih p<T samqslovenski napisi in pečati, naj si bqdq že qbčinaki, poštni ali kakor že ho6ejq. Vlada itak ni tqliko dobra, da bi nam por^udila, kfar nam g$re, zato pa mopamq zahtevati in sic.eri pqgumno in ocbIo6no, pe -pa ji z zahtevo pq dvoj,ezi6nili napisih potuho dajati. Sicer šo pa liberalni ,gospodje povsod jethmki. V GornjemgTadu, kjer gospodarijo' i fcimi liberalci, ki ge imajo za naVduŠen-ei narqdnjake, visi na pqslopju, v Katerem se bodo vzga|ali bqdo6i rodqljubi, napSs: ,,Ladislaus Roth, In;genleiur und Stadtbp/umelster. Cilli." Zna6i?no za pqdjetnika, da si drzne v slqvenskem kraju rcjzobesiti samonemšiki napis; a še ve^ja sramota pa za dqti6ne radikalce, da trpijq to jzzivanje. Seiveda,/ 6fe hq6ejo biti res bravi liberalci, morajq pustiti vsakemu svobodq — svobod,o tudi nemški tabli na poslopju nove feole. Naj bi kaj takega dopustil kak duhpvnik, preceSbi bili vsi klerikalci brez(domovinci, tn^ar^dne izdajice in bogve kaj še! Res 6udni patroni svobqde so liberalci! nizacij,e, za drugimi kraji. qrganizacije. — Prijatelj mlaidinske Breilškl okra). b Oki*ožni zadružni* shod ^a Posavje se je vršil proteiklo n&deljo v Artičah ob veliki ude^ežbi domafiinov in zastopnikov drugih izadrug iz Pqsavja, Na sliqdu sq govorili gospodjfe Aigrež, Potov^jek in Pnšeiijak. UstDinovilo se je zadružno qkrqžje za Pqsavje in izvalil kqt na6elnik okrqžja j)re6. gospod župnik Joze PofovSieik, načebnk pqsqjilnice v Artičah: kot podna6elnik goSpod veleposestnik M. Kozino, na6elnik posojilnice v Sevnici; kot tajnik gospqd ekqnqm; M. Cer.iak, tr,inik posojilnice v Rajhenburgu. Prihodnjo' leto se vrši taik shod v Pnihen^urgu. SploSnq se je izraJiala; želja, da se pq vssh krtajih na.Že domovine prirejajq taki fžiodi. — Obširnq pnrq6ilo priliodnjifi! b Plaiiina. Zlanimivo je 6itati pq 6asnikih, kako se mladina po drugih krajili organiizira. Prirejajq se shqdi, da se tako vcepi v srce mladine ljul*zen do slovenskega naroda. Pri nas na Planiini je ^alibog vse mrtvo. Mladine imamo sicer dovqlj, toda ta posedava rajšie pq krfimah, za du§evni užiteky ki ga nudi naše gospodarsko bralnq druStvo, pa se ne zmeni dosti. Naše gospodarsko bralno društvo ima na razpolago vse polno dobrili Sasnikov in knjig. Upamo, da se bo vsaj sedaj, ko se' hliža zimski ^as, ^brrii^o na, boljše. Fantjj-o in dekleta, vzdrtiimjte se in skrbite, da na?a lepa Planina ne bo zaostajala, kar se t;6e mladinske org^a- Iz drujih ^lovanskih deieL f/.Slovenska trgovska šola v, Ljublljani otvori z novembrom t^ 1. pripravljalni naBred in zadružno šolo. V priprafvljalni ratzrf&d sei bqdp sprejemiali učenjci* ki |L<q dqvršili najananj ljuiclsko šolo in so stari J3 let, na zadružno šolq pa uftenci, ki ' so dovršili l|udskq šqlo in so stari 16 let. V pripravljalnem raizrodu. znafia Solnina 50 K, ,pquk na zadružni šqli je bre«pla6en; dežielni odbqr. kranjski pa lahko oprosti tudi plačevanj(a; šqlnine v, pripravljalnem rajzretiu. Vpisovanje se bo vršilq dne 13. in 14.j nqvembra od 9. ure dqpoldne naprej v IL nadi^trqpju hiše na Kongresnem trgu štev. 2. U6enci naj se takrat zglase osebno v spnetostvm svojih starišev ali njih nametltnikov pri mvn'ate»'i|istvu ter naj priineso seboj krstni list jn zadnjie šolsko spri6evalo. Redni pquk se pri6ne dne 16. novjembra. Drobfinice. d Neverjetna surovost. Nekia deklicai. iz Berolinai, ki hodi z umetnimi snqgami, se je šla v bližnji gozd sprehajat, kar jq je tako utrudilp, d^a je zaspala. Medtem sq prišli trije lantSle ter sq ji vzeli umetno noge in zbežali, Deklica je š|tipi dni in inoči zaman llicala na pomoč, a ko so jo naSli, bila je tako oslabljena, da njajbrže umrje. d Orlginalno reklamo je iznašel neki znani restavrater v New-Yqrku. V svoji restavraciji' ima samo numerirane stqle. Vsako soboto odpre. Gostje si lahkq izbero sedež kakršnega hočejo. Gqst, ki je cel teden sedel na številki, ki je v zapefiateni kuverti, dqbi povrajen denar, katerega je tekqm tetina zapra\*)il v goajtilni in povrh še kot 6astno darilo zlato urq. Knjiievnost. § iNova Spillmanova povest. !A'ngelj sužnjev. Cena 40 )vin/a-rj:ev, kart. 60 viin, Povest nas vede v Brazilijo, državo Rio ide Jaineijrq,. Popisuje nam angeljsko 8istq življenje Marije^ hčlerke bqgatega velepqsestndka Rqdrigueza, Popisuje nam pa tujii žiivlienje ubqgih( trpinov-su?njev, za katere se je Marijai pop.oL<(oma žjrtv.ovaba, dqsegla (Sifceip V(6l(ikle uspjelie, a je pqstala žrtev kršoajnskei iju&tenL Najnovcjše novlce. Današnji ,,Naš Dom"* je državno pravdništvo zapleni-o radi 61anka s,Ob grqbeh." Demonstracije v. Pragi sq se dne 27. ti. m. zqpet ponavljaJe. Nemški vseueiliš6niki sq se nain^ reč aopet pri6eli izprehajati po praških Prjkqpih. Vsled tega se je nabralo do 2000 Cehqv, ki sq glasno izražali svojq nevqljq. Vrhftega sq Neimci Cehe še izzivali. Proti 12. uri so C©hi prodrli poiicijski kordon, ki je 6uvajl burše. Pqlicija je pritisnila burše nassaj prqti kazini. Pqzn,eje j© došlo še 60 orožin;ikov in vqjaki 11. pešpqlka, ki sq zapqdili burše s pušklnimi kopiti v kazino. Zaplenjeno strelivo In orožje za Srbijo. D u n a j, 28. qktqbra. Pri Ktosterneuburgu so ^¦eieraj zapJenili parnik, ki je vozil slrelivo in pa orožiiG za Srbijo. Parnik je mqral za6asno qstati v luki. V Peterbui*gu delajo vojsko. Peterbnrg, 28. oktobra. Tu se jje vršilo več sliodov, na katerih so pqslanci dume (zahtevfciili, da mqra Rusija priti Srbiji z orožjem na pomo6. Crna gora in Srbija se pripravljata na vojskq. Koto r, 28. oktobra. Crna gqra je vpoklicala vse bq.|rvzmqžne Ijudi od 16. dq 31. leta in jih oborožila; zdaj se vadijo v streljanju. Na iLovčenu so Crnogorci pqstavili težke topqve ter zgra(dili pred streli varna municijska in p,rqviantna sklaidišča. Večinsa 6rnogqriJke vojske se zbira qkoli Nikr šiča, manjši qddelki zaliodno qd Pqdgori,ce in Virpazarja. Crnqgorci bqdo skušali skqzi Duge-zareze in Bilek prodirati proti Mostaru, deloma v Sandžak, doftim bodq z manjšimi qddelki poizkušali zasestl Spizzo, kjer ',ip avstrijske pqzicije malqštev'.lne. — Kar se Sirbije ti6e, je ondi prva kategqrija vsa mobilizirana, to je nekakq 100.000 mož. Zfadnja dva rezervna letnika sta že zdavnej mobifliziraina. PriČakuje se mqbilizacija II. kategjdrije. fAvstrifjska vojna upr-ava je na videz mirna; sodi se pa, da je vse pripravljeno. Bolgarsko sobranje je bilo v6eraj otvorjeno. 75.000 bolgarskib rezervistov odpuS-ženih. Listi porcčnjo, da je bolg^ainska. vlada sklionila, da odpusti 75.000 rezer.vi.stov.. Nam se zdi to neverjetnq, ker Tur6ija naprej mobilizira.