Št. 97. Trst, v torek 8. aprila 1913. XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN *b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poeamlgne štev. se prodaiajo po 3 nv&. (6 stot.) v mnogih. iobaWnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?©»tojai, Sežaai, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorakergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) 9*LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 solone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 st. mm. *imrtn:ce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po *© st v\m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A- stot. beseda, naj-TeAnj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plailjlvo In tolljivo v Trstu. -------------— ------- Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinosti je moč." NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto 24 K, pol leta 12 K. S me-ece 6 K; n» o*- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varovalna aa n*4«ljak» U«anjo ,,EDI»OSTX" Hu« I «• ••lo Uto Krom 5-20, it pol Uta Kron 2 80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrat kovana pisma te ne tprejemajo In rokopisi so ne vrnSa,.}. Naročnino, oglase in reklamacijo jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galittl 20 (Narodal dan). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic. Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnltnl račun Itev. 841-652. TELEFOfl It 11-57. dovja zagrozil, da bombardira Bar, če Čr- Politično društvo „Edinost" Dagora ne odneha ..... j Drlnopolje pod karanteno. S CUJG 8 G 6 6 SOFIJA 7. (Izv.) Nad Drlnopoljem Je , fe proglašena dvodnevna karantena, ker se je pojavila v mestu kolera. Včeraj so umrle za kolero 3 osebe, 10 pa težko obolelo. Enver bejev polet CARIGRAD 7. (Izv.) Enver bej Je pod-vzel posrečen polet preko čataldske armade in konstatiral, da prevažajo Bolgari izpred Odrina velike oddelke armade. VOLILSKE SHODE. Za volilce I. mestnega volilnega okraja: danes, v torek, dne 8. t. m., ob 8 zvečer v gostilni „Alla nuova Sta-zione" v ulici Starega lazareta St. 31. Za volilce IV. mestnega volilnega okraja: jutri, v sredo, dne 9. t. m. ob 8 zvečer v prostorih „Narodne delavske organizacije" v ulici sv. Frančiška št. 2. Za volilce V. mestnega volilnega okraja (Stara mitnica) : v četrtek, dne 10. t. m., ob 8 zvečer v gostilni „Conte verde" med ulicama Piccardi in Rossetti. Za volilce na Belvederju, ŽJkorklji, Greti in R o j a n u : v petek, dne 11. t. m., ob 8 zvečer v dvorani „Kon-sumnega društva" v Rojanu. Za volilce pri Sv. Jakobu: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 10 dopoldne v dvorani Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). Za volil ce v Sv. Križu: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3*30 pop. v gostilni gosp. Ivana Košuta št. 6 v Sv. Križu. Za volilce v Padričah in Gro-padi: v nedeljo, dne 13. t. m., po otvoritvi ljudske knjižnice akademičnega društva „Balkan" v gostilni „pri Martinu". BRZOJAVNE VESTI. Blokada se razširi do Drača. DUNAJ 7. (Izv.) Tukajšnji diplomatični krogi zatrjujejo, da so poveljniki internacionalnega brodov|a, ki se nahaja ob črnogorski obali, že dobili navodila svojih vlad za nadaljna postopanja. Avstrija sili, da bi se razširila blokada tudi na severno albansko obal, posebno na mesti Medova in Drač, ker bi bilo edino na ta način mogoče preprečiti nadaljno izkrcanje srbskih čet v Medovo, ki so že na potu iz Soluna. Italija in Nemčija sta že privoliii v ta načrt in vsak čas se pričakuje pozitivnega odgovora tudi od tripejentente. Takoj ko se ta načrt izvede, bo Črnagora primorana k popustljivosti. Dunajski krogi pripisujejo vso krivdo na črnogorski trdovratnosti Srbiji in Rusiji. Zlasti Rusiji očitajo, da igra dvojno vlogo. Kljub pomirljivi izjavi zunanjega ministra Sazonova, po dunajskih trditvah ruski vladni in dvorni krogi na tajnem podpirajo nacionalistično protiavstrijsko gibanje in dopuščajo protiavstrijske demonstracije, kakor se je to dogodilo včeraj v Petrogradu. KOTOR 7. (Kor.) V soboto se Je mednarodnemu brodovju, ki se nahaja v črnogorskih vodah, pridružila tudi angleška kri-žarka „Dartraouth". Bombardiranje Bara? PETROGRAD 7. (Izv.) „Novoje Vremje« poroča, da Je poveljnik mednarodnega bro- Konfiscirana brzojavka. j PRAGA 7. (Izv.) Poslanec Sokol Je f poslal črnogorski skupščini brzojavko, v ka-j teri izjavlja, da smatrajo Čehi postopanje ! Evrope proti Črnigorl za evropsko sramoto, j Poštna uprava Je brzojavko konfiscirala. i Protiavstrijsko gibanje na Ruskem. BERLIN 7. (Izv.) „Berliner Tagblatt" ; poroča iz Petrograda: Danes se vrši v dvorani plemiškega kluba — Javna demonstracija proti Avstriji, katere se udeleži 100 poslancev, 100 državnih svetnikov ia mnogo drugih dostojanstvenikov. Manifestacijo otvori znani poslanec grof Bobrinski s predavanjem o nasilstvih Avstrije proti Rusinom. BERLIN 7. (Izv.) Tukajšnji krogi so prepričani, da je nacionalistično protiavstrijsko gibanje na Ruskem dobro organizirano in da vodijo to gibanje izurjeni politiki, ki streme za gotovimi cilji. To spri-čujejo zlasti včerajšnje velike ovacije velikemu knezu Nikolaju Nlkolajeviću, ki Je zet črnogorskega kralja in voditelj ruske vojne stranke. Rešitev skadrskega vprašanja In brodovne demonstracije vzbuja tu veliko vznemhjenje, ker nihče ne ve, kaj pravzaprav namerava Rusija. RAJHSTAG. Nova brambna predloga. Bethmann-Holliveg o internacionalnem položaju. BERLIN 7. (Kor.) Poslanska zbornica Je pričela danes prvo čitanje brambne predloge in nje pokritja. Poslanci so se udeležili seje skoro polnoitevllno. Tudi galerije so bile polne. V dlplomaiični loži Je bilo več članov diplomatičnega zbora, v dvorni loži več članov cesarske hiše. Takoj po otvoritvi seje se Je oglasil k besedi Bethmann-Hollweg in med splošno napetostjo izvajal: Nova brambna predloga zahteva oja-čenje naše armade, kar Je z ozirom na bodočnost Nemčije neobhodno potrebno. Če nam kdo vsili vojno, se bomo tudi bojevali, zaupajoč v vrlino in hrabrost naše armade. Vprašam Vas: AH nI to potrata, če se od-povemo tisočev in tisočev vojakov, katere bi lahko imeli. Nihče ne ve, kedaj nas doleti vojna. A jasno Je, da ne more izbruhniti nobena evropska vojna brez nas in takrat se bomo morali vojskovati za svoj obstanek. Kdo bi hotel prevzeti odgovornost za to, da nismo bili na vojno tako pripravljeni kakor bi bili lahko. To vprašanje se nam vsiljuje v sedanjem momentu. Ko Je izbruhnila balkanska vojna, so si prizadevale vse velesile, da vojno lokalizirajo, ker ni nobena mislila na svoj teritorijalni dobiček. Kljub temu je prišlo do precejšnje napetosti in Rusija in Avtrija, ki sta najbolj PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih Časov. Spisal JJekiauder Duma«. — Pravel F. P. Ko so dospela naslednjega jutra nova pisma, naznanjajoča, da je število galskih upornikov naraslo na etotisoc, je menil Neron, da se treba pripraviti na vojno. Izdajal je najčudnejša in najnesmiselnejša povelja. Pred gledališče je dal pripeljati vozov, ki so jih naložili z instrumenti mesto z orožjem, nato je dal poklicati meščanske Čete, da bi položile prisego. Videč, da mož, sposobnih za orožje, ni bilo, je zahteval od gospodarjev določeno število sužnjev; hodil je osebno po hišah, da je izbiral najmočnejše in najkrep-kejše in jemal celo hišne oskrbnike in pisarje. Nato je zbral štiristo zloglasnih žensk, jim dal odstrici lase, jih oborožil s sekirami in amaconekimi ščiti ter je odredil, da bodo tvorile cesarjevo telesno stražo. Naslonjen na Spora in Faona je po obedu zapustil jedilnico ; ko so ga nekateri svarili, jim je dejal, da n»j le mirujejo, kajti čim da stopi na | provincijalna tla in se prikaže Galcem brez j orožja, mu bo treba potočiti le nekoliko j solza in zapeljivci Ee bodo takoj kesali. Po-. tem zapoje on, vesel med veselimi, zmago-valsko pesem, ki jo hoče takoj zložiti. Cez nekoliko dni je dospel zopet sel iz Galije; ta vsaj je prinesel ugodne novice o spopadu rimskih legij z Galci, o porazu upornikov in o Vindeksovi smrti. Doznavši vse to, je Neror zavpil od radosti in je jel kakor nor tekati po sobanah svoje palače in po vrtovih; odredil je, da se morajo vršiti razne slavnosti in zabave; naznanil je, da bo zvečer pel v gledališču, in je za prihodnji dan povabil na večerjo najodličnejše meščane. Zvečer Be je Neron res napotil v gledališče, toda nekam čudno je vrelo po vsem mestu. Ko je šel mimo enega svojih kipov, je opazil, da so ga pokrili z vrečo. Očetove morilce bo namreč po starem običaju zašili v vrečo in so jih skupno z opico, mačko in kaco metali v Tibero. Predstavo je otvoril igralec Kat z ljudsko igro. Uloga je začenjala z besedami: „Slava mojemu očetu ! Slava moji materi !M V hipu, ko je izgovoril te besede, se je ozrl proti Neronu in je krenil z roko, kakor da pije, rekoč : „Slava mojemu očetu !" Nato je jel mahati okoli sebe, kakor da bi plaval in je zavpil še enkrat: „Slava moji materi Ti besedi Bta bili sprejeti s soglasnim odobravanjem, kajti vsi bo razumeli namiga vanje na smrt Klavdija in Agripine. Neron se je začel smejati in ploskati kakor ostali gledalci, bo- interesiranl na Balkanu, sta pričeli celo z izvanrednim! odredbami. Ne morem reči, da je bila kedaj vojna neizogibna, a faktum Je, da je morala Evropa parkrat poseči vmes, da ni prišlo do vojne. Hvaležni moramo biti angleškemu zunanjemu ministru Greyju, da Je tako trezno in premišljeno vodil vele-poslaniško reunijo. Naloga velevlasti |e, da dosežejo vpoštevanje sklepov, katere so soglasno sklenile. Pričakovati Je bilo, da padec Drinopolja pospeši mir na Balkanu, a to se žalibog ni zgodilo. Turčija je mirovne pogoje, katere so predlagale velesile že spre-Jela, dočim Je odgovor balkanske zveze dospel šele predvčerajšnjem. Kar se tiče iz-zivajočega postopanja Črnegore, Je najprej neobhodno potrebno, da ostanejo velevlasti edine. Pomorske demonstracije se udeležu-žujejo vse velesile razven Rusije. Londonski sklepi se morajo hitro izvesti. DUNAJ 7. (Izv.) Govor nemškega kanclerja je napravil tu zelo velik vtis. Bethraann Je na kratko reasumiral zadnje svetovne dogodke in se izrazil o internacionalnem položaju zelo skeptično, Če ne pesimistično. Dunajski merodajni krogi sicer izjavljajo, da je mogoče skušal na ta način uplivati na ugodno rešitev brambne predloge, vendar pa se ne more prikrivati, da internacijonai ni položaj ni preveč ugoden. Železniška katastrofa na Hrvaškem. BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Med postajama Generalski Stol in Tun) blizu Reke se |e zgodila velika železniška nesreča, ki Je zahtevala tudi pet človeških žrtev. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je izdalo o nesreči sledeče poročilo: Reški brzo vlak Št. 1004, ki je odšel ob 6 30 zjutraj iz Budimpešte, je trčil med postajama Generalski Siol in Tunj v brzovlak št. 1041. Več vozov obeh vlakov Je bilo popolnoma uničenih. Strojevodje obeh vlakov, vlakovodja in dva zavijača brzovlaka Št. 1004 so obležali na mestu mrtvi. Od potnikov ni nihče ponesrečil. Nesreča je nastala na ta način, da je odšel brzovlak št. 1041 v Tun ju prehitro iz postaje, ZAGREB 7. (Kor.) Semkaj Je došlo poročilo, da Je bil razven 5 oseb železniškega osobja, pri nesreči ubit tudi neki potnik brzovlaka št. 1004. Pod razvalinami uničenih vozov ležita še dva potnika, katerih usoda je Še neznana. Uradnik, ki je zakrivil nesrečo, Je bil takoj odpuščen iz službe in aretiran. Iz Zagreba Je došla v Tunj s posebnim vlakom komisija, ki bo preiskala vso nesrečo. Bilinski na inšpekcijskem potovanju po Bosni. DUNAJ 7. (Izv.) Skupni finančni minister Bilinski se poda začetkom maja na 4tedensko inspekcijsko potovanje v Bosno. Za občinske volitve. Prvi volilski shod. Deželni poslanec in mestni občinski odbornik dr. fosip W i 1 f a n Je na nedeljskem shodu nadaljeval: Sedanje občinske volitve imajo pa tudi še drug pomen za nas. V teh zadnjih štirih letih, kar namreč ne sodelujemo samo v plenarnih sejah mestnega občinskega sveta, temveč tudi v odsekih in v mestni delega- disi, da ni občutil v sebi niti trohice sramu več, bodisi, ker se je bal, da bi se še bolj obsovražil pri ljudstvu, ko bi se pokazal razjarjenega. Ko je prišel na vrsto, je zapustil svo o ložo in je stopil v prostor za igralce, takozvano orkestro. Dasiravno je po svoji navadi skromno stopil v ospredje, spoštljivo nagovoril gledalce in jim dejal, da hoče Btoriti vse, kar je v njegovi moči, da pa je uspeh odvisen od slučaja, se ni genila nobena roka, čuti ni bilo niti enega odobravajočega glasu. Kljub temu je začel peti, toda z boječim in tresočim glasom. Njegovo vlogo so poslušali med grobno tišino, nikjer se ni oglasila izpodbu-jevalna beseda. Ko je dospel do mesta: „Moja soproga, moja mati, moj oče: vsi zahtevajo mojo smrt!" bo prvič zaorili vzkliki odobravanja. Topot se ni mogel več varati o pomenu teh besed. Neron je razumel pravi smisel tega pojava in je urno odšel iz gledališča ; ko je stopal po stopnicah, so se mu zaplele noge v njegovo dolgo obleko, padel je in se ranil na obrazu ; vzdignili so ga nezavestnega. Zavedel se je šele v svoji palači na Pa-latinu; zaprl se je v sobo, kajti bil je vez iz iz sebe od Btrahu in od jeze. Vzel je v roke pisalne tablice in je koval na njih vzelo čudne naklepe, ki so potrebovali samo podpisa, in cijl, smo imeli šele priliko videti in občutiti, kolika korupcija vlada v mestni občinski upravi. Vezanih rok moramo gledati, kako se upravlja občinsko Imetje, kako se upravljajo ogromni občinski dohodki občine, ki ne izhajajo samo iz naravnega bogastva naše občine, temveč tudi iz davčnega izžemanja, kako se ti dohodki naravnost zapravljajo v pretežni večini za italijanske koristi. Će pogledamo le na šolsko polje, vidimo, kako trosijo, da, naravnost zapravljajo milijone za Iuksurijozne Šolske stavbe in to vse le za italijansko prebivalstvo. A ne le to, kajti gledati moramo, kako vsa občinska uprava služi edino le v to, da se od dne do dne utrja italijanska pozicija, kako dela v ta namen vsa občinska uradniška kamora. Da, v tem volilnem boju moramo tudi uporabljati besedo .kamora*, četudi so jo Italijani ožigosali kot psovko, saj govore o njej tudi sami visoki občinski uradniki, ki se pritožujejo nad nepotizmom, protekcionizmom in korupcijonizmom, kivlada na mestnem magistratu in ki ga tudi mi občutimo na svoji lastni koži. Zahtevamo torej, da se preuredi vsa občinska uprava in to ne le z reformo uradniškega aparata, ne s kakimi majhnimi popravami v posameznih uradih, ne samo glede na način, kako se nameščajo uradniki In kako poslujejo posamezni uradi, temveč reforme je treba iz dna I Nal se enkrat za vselej odpravi sistem, ki odteguje našemu narodu, kar mu Je potrebno za življenje, kajti nikakor ne gre, da bi se z onim, k2r smo mi znesli v občinsko blagajno, krepil italijanski element, da bi se redili s tem oni, ki so v bol|-ših odnošajih z magistratom, kakor pa smo mi. Lani Je prvikrat nastopila vlada proti trošenju v občini. Letos občinski proračun še ni odobren, in mi imamo to pravico, da zakličemo vladi, da ne zadostuje, da omejuje svoje nadzorstvo na občinske izdatke, da ni dovolj, da zahteva od občine, da ne trcši toliko, da zahteva od občine, da re-fermira bolnišnico, norišnico itd, da Izvede reforme na šolskem polju, temveč zahtevamo, da pokaže vlada nekaj korajže tudi na narodnem polju, ki je dosedaj ni pokazala. Vlada, ki bi morala pred vsemi čuvati zakone. In še posebno državne temeljne zakone, ki bi morala Čuvati v Trstu pred vsemi avstrijske interese, ki bi morala poznati ves pomen slovenskega življa za Trst, ta vlada naj bi vendar že enkrat ne nastopala samo kot cenzurna oblast, ki revidira številke občinskega preračuna, temveč naj pove enkrat z vso odločnostjo raznim Vidakovičem, Mrakom in Kozuličem: Če ne veste, da so v Trstu tudi Slovenci, če no- V SOBOTO, DNE 12. APRILA KONCERT „GLASBENE MATICE- V TRST V. MED DRUGIM SE IZVAJA: A. FOER-STER: „TURKI NA SLE VICI. smrti bi bili zapadlo neštevilo človeških življenj. Nameraval je izročiti Galijo vojaštvu, da jo opleni; hotel je zastrupiti pri slavnostni pojedini ves senat; nameraval je zažgati mesto in obenem izpustiti vse zverine, da bi se nehvaležno ljudstvo, ki mu je ploskalo le, ker mu je privoščilo smrt, ne moglo ubraniti požarja. Nato Be je vrgel na posteljo, prepričan, da nima toliko moči, s katero bi povzročil vse to zlo. Slednjič ga je premagal nemiren spanec, tuda neprenehoma bo ga mučile strašne sanje, tako, da se je kmalu vzbudil, treseč se po vsem telesu in ves moker od znoja. Na to je poklical k sebi Spora, ki je moral prebiti še ostali del noči v njegovi sobi. Ko je napočil dan, so sicer izginili nočni strahovi; toda mučila ga je neka nedoločena bojazen, tako, da je strepetaval vsak hip. Poklical je k sebi odposlanca, ki je bil prinesel vest o Vindeksovi smrti. Bil je to ba-tavski konjik, ki je prišel z Verginijem iz [Germanije in se je udeležil bitke. Večkrat je moral ponoviti vse posameznosti boja, zlasti one, tikajoče se Vindeksove smrti, slednji 6 se je pomiril, ko mu je vojak prisegel pri Jupitru, da je z lastnimi očmi videl prebc-deno truplo na mrtvaškem odru. Neron mu je dal izplačati svoto stotisočerih sesterc in j mu je daroval svoj lastni prstan. I (Dalje.) (T a&€" 97 V Trstu, H. aprila 1*13 čete silo prisiliti v to! (Burno odobravanje.) Pri sedanjih občinskih torej ce gre le za to, da se vimo za te volitve, da gremo v boj, da si priborimo čira temveč barstva, ki so ga Turki prinesli n*4 Balkan, ■i otrnla intornacitoaslna diplomacija, niso prcmKg&Ii diplomati, temveč co ga premagale žrtve, ga Je premagala kri za smrt pripravljenih aacijonalnih Junakov. Zato tudi vedeti tega, vas hočem s tudi tu se Je pokazal isti namen socijalnih demokratov. Navidezno bi «e lerareč, čt bi občinski svet sprejel ta predlog olajšalo brc-volitvah nam me Družbi sv. Cirila in Metoda, stveda pa dobro pripra- tudi Legi Nazionale, toda socijalni demo-z navdušenjem kratje so pri tem preirll eno preprosto. mi še vedno največ glasov, stvar, da namreč vzdržuje Družba sv. Cirila! verujemo v nacijonnlno idejo i in Metoda v mestu Šolo, U bi Jo bila V . . , ' 3 ^-ii ln . , , ; i ne le kot idealai zaak sašega edinstva, tem- moramo dati volilnemu boju poseben j občina dolžna vzdrževati po zakonu. Več tudi kot edini po g of, da se tudi pomen. Družba sv. Cirila in Metoda Je že žrt-!*a vela slovanskega debla u u ?rf; Ie za to' da bi se SteI,» vovala stotisoče za ta« potrebe, za katere ;P o vzdigne kulturno, gospodar kafcor pri ljudskem štetju, temveč moramo bi morala občina skrbeti po zakonu in bijskoin socijalno. Zato se tudi okle-dati volilnemu boju nekaj posebne vsebine v bila viada dolžna prisiliti občino, da poskrbi < Pamo nacijonalne ideje, ne da bi prezirali tem smislu, da zahtevamo od vlade, da se I za to. Če so torej sociialni demokrati hoteli drugega, kakor nam hočejo podtikati upoštevajo tisoči slovenskih glasov, da pride kaj predlagati za Lego Nazionale, naj bibifljrazni Puecherji, ki se hočejo postavljati kot do veljave toliko tisoč tržaških volilcev, da predlagali, da naj občina da za zabavišče i nekaki sodniki med nas in Italijane in nam se reformira tržaška mestna uprava, da se Lege Nazionale šele tedaj svoj prispevek, ko' deliti pravico, kakor so hoteli tudi tedaj, ko bo dala svoj prispevek Družbi sv. Cirila in!|e šlo za slovensko poroto in se je naga današnjemu sistemu. ? Metoda za njeno zabavišče pri Sv. Jakobu, slovenska manjšina v mestnem občinskem ... . , , ikigapadosedafšeni. Kedar bomo pa bodi obenem tudi Jasen; imeU Slovenci take luksurijome šolske na-strankara v mestnem občinskem i prave> kakor jih ima Lega, potem naj šele enkrat stori konec Naš boj odgovor svetu. Ž Italijani Je naš račun kratek. Italijani j S^Kbetesk^nL^^m« pač zanikajo dejanjem. našo ekzlstenco z besedo in razdele občinski prispevki med Družbo Cirila in Metoda in Lego. D f, fa, j Toda Družba sv. Cirila in Metoda ne F roti Italijanom vzdržuje le šol, temveč tudi otroške vrtce, nam ni treba drugega, kakor da nastopimoi in socijalni demokrati so popolnoma poza-krepko, da se izkažemo v največjem Številu bili, da vendar občina vzdržuje italijanske in si tako zagotovimo za naše zahteve mo- i šolske vrtce. ralno oporo, ki nam Jo daje Število glasov,! Bistvo socijalnodemokratskega predloga da tako pokažemo pred svetom in pred j tiči pač v tem, dajebil ta predlog vsemi onimi, ki imajo soditi o dogodkih v ■ i z s i 1J e n, da so ga predlagali so-) našem velikem mestu, vso velikansko kri-j c i j a 1 n i demokrati le zato, vico v postopanju italijanske večine proti! nam. se | jalni sv.'in - ker so se bali slovenskih volilcev, svetu uprla italijanski veČini, ki je zahtevala italijansko poroto za obtožence slovenskega in hrvatskega rodu. Tudi tedaj so se soci-demokratl upirali naši pravični stvari so videli enako pravico na obeh straneh, in ko smo zahtevali mi le to, kar Je predpogoj vsaki pravični sodbi, da naj sodnik naravnost občuje z obtožencem, da naj sodnik razume obtoženca, da more potem pra-vičao soditi, tedaj Je socijalno demokratski gromovnik z gnusom obsojal to stvar kot — nacijonalen boj. Da, celo tako daleč so šli socijalni demokrati, da so v nemške liste pisali v enakem smislu in obsojali slovenske zahteve prav Pri sedanjih občinskih volitvah pa tudi pride do boja s socijalnim! demokrati t.*, v, r,* ~ r i a ~ u i * i . • » „ A N t tako kakor italijanske. ker so hoteli pridobiti sloven- Take pravičnosti v narodske volile e, ker smo jih mi pri-! „ / ",Jri, nntrphiilpmn .»ili w _ „ j _ ■ «A„ir »jnem oziru paC ne potreouemo. H. U-.,«. U, XX ^ ,t i s ni I i ob zid, ko niso mogli ne; g mestnem občinskem v mestnih voiinih okrajih kjer pač že sku-; n a levo ne na desno in s e | e »I & b, fg|'0 do ured|t?e raimer med Ša S°CiaM pfi(lob!vatl ^e njim, raed Italijani in Slovenci, da bi bilo bolje, voHlce s svoj ml lepimi lažmi. , plesalcem na vrvi, |da st(J imo naravnost naproti mi ponižni, Vsako leto se Je na ,avnem shodu, U:iačela tresti vr? pod nogami, ko i skromni slovenski nacijonalisti in kruti itaii- ga prireja politično društvo „Edinost" ob{D,so Več mogli vzdržati r a v n o - ■ ljjanski šovinisti, kakor pa da so vmes oni, priliki svoega občnega zbora, poročalo tudi |tež j a: tedaj šele so prišli n a ki imajo le na jeziku internacijonalnost, v o delovanj t naših zastopnikov v mestnem : d a n s t e m predlogom! i srcu Da nič, ki Imajo v ustih le fraze in občinskem svetu in tudi o stališču, ki ga zavze-i M ra0remo torej mi Slovenci zaupati kvečjemu tudi še obsodbe. majo socl,alni demokrati napram našim na-; nadJonalne in kulturne potrebe tem ljudem, I Vi slovenski voliici ste vedno šli z vso rodnim zahtevam. Ob tej priliki se je vedno se Ie i2 taktičnih vzrokov sedaj zavze-j vnemo In z vso požrtvovalnostjo v boj, v j- majo zanje, kakor so bili prej iz taktičnih katerem je v resnici treba žrtvovati, da iz- i razlogov proti njim, ki ne nastopajo iz srca, {vojujemo 1 iz prepričanja za naše zahteve in potrebe, { . . _ j ne zato, ker čutijo z nami vso svetost teh! slovenskemu narodu slovenski Trst. v narodnem vprašanju. Spomniti se Je treba i zahteV) temveč le zato, ker jim taktika ne - i Nobena žrtev vam ni bila prevelika, le sališča, ki ga zaviemajo sod!a ni demo-, naga tako? Pravičnosti, i n tern aci-i noben trud pretežak, zato pa tudi z ogorče-krati napram naši Družbi sv. Cirila m Me-;j 0 n a li z m u takih ljudi pač n e 1 njem obsojamo one druge, one inteligentne ' naše tudi pokazala neiskrenost in dvoličnost socijalnih demokratov socHalni naši Družbi sv. Cirila in Metoda, katere delovanje postavljajo v isto j V e r u| e m o 1 ' * i naše ljudi,'ki jih nI pri Tem delu. Se mnogo vrsto z delovanjem Lege Nazionale. In teda| j V sa čast njihovemu oseb ne-ije takih, naj se le tudi upreže|o v to delo, raisiijo socijalni demokrati, da \eto vrhunec j mu poštenju, toda £e je šele tre- da bomo skupaj vlekli ta voz naprej in pridemo enkrat do cilja! (Dolgotrajno burno pravičnosti, da jim bomo mi zato polagali j b a o d njih izsiliti predlog, ki na glavo venec pravičnosti kot pravim inter- > k o n e č n o šeni pravičen, potem nacijonaicern. A to je ravno dokaz, da aU taki ljudje pač ne smejo biti zastop-nimajo sploh j niki slovenskega ljudstva ! nobenega umevanja za krivice, ! Mi ne smemo prej mirovati, mi ne ., „ . . t^hi«___, . i smemo smatrati Jezikovnega in narodnega n m8? . « Italijanov in zlasti:vprajanja M ^k privesek, temveč le kot po Legi Nazionale, a« pa nočejo ume-j * J 0( v kat eri s o z a popaden a Cl tI ob°ie ®nako đ??HVsa druga vprašanja. Slovenec, ki se zaveda svoIihi S F 1 teh krivic. In k i pravic in ki se zaveda Jih dolžnosti napram Ml hočemo povzdigniti narod, tudi svo- narodu, ;il_x .. ... ' :mi hočemo povzdigniti ne bo dal glasu ljudem, domovino, mi pojmujemo ki so tako nep r is t od n i za na ° n_? L? & J*.™1 * ? r n e ln nacijonalne zahteve, za n a g e j j_a 1 n e potrebe nacijonalne krvave potrebe. Socijalni demokrati se bodo morda letos sklicevali na to, da so po Štiriletnem izpopolnjevanju, po štiriletni evoluciji prišli do tega, da so v mestnem občinskem svetu nredlagali, naj občina stopi v pogajanja z Družbo sv. Cirila in Metoda in Lego Nazionale, da občina prevzame v svojo oskrbo šole Družbe sv. Cirila in Metoda in zaba- i Pa saj je tudi bilo le in tem o Je Še tudi tako. Isto vidimo pri italijanskem, skem, angleškem in drugih narodih, svojo naše s o ci-k vi r u. povsod f ranco-in prav tako vidimo sedaj jugoslovanske junake, ki korakajo na narodni podlagi od zmage do zmage. (Živahno odobravanje). Nacijonaina ideja je tu storila čudeže, ki so se v zadnjem polletju dogodili nad Balka- višča Lege Nazionale pri Sv. Jakobu. Toda!nom- Tiste nekulture, tistega tlačenja bar- odobravanfe). Nato je govoril državni in deželni po-'.sianec dr. Rybar in priobčimo njegov govor v prihodnji številki. Volilski sestanki v mestu. Sestanek volilcev III. mestnega okraja se bo vršil v četrtek dne 10. t. m. ob 8 in pol v prostorih „Podpornega društva* v ulici Torre bianca št. 41. Mnogo volilcev tega najvažnejšega volilnega okraja se še nI prepričalo, ako so vpisani v volilni imenik oni sami ter njihovi znanci in prijatatelji. Da se čim najboljše spopolni imenik, udeležite se tega sestanka. Volilski sestanki v okolici. V ,Gospodarskem društvu* na Frdeniču pa se vrši volilni sestanek v soboto dne 12. t. m. ob 8 30. Za Gornjo Greto In Trstenik Je imenik volilcev na razpolago vsak dan PODLISTEK. B. Smetana: „L IB U Š A" K koncertu podružnice „Glasbene Matice" v Trstu, v soboto, dne 12. t. m. B. Smetana Je bil rojen leta 1824. v Ljutomericach. Že v zgodnji mladosti je skrbel oče za glasbeno vzgojo svojega sinčka; in kot sedemleten deček je igral na klavirju pri slavnostni akademiji v proslavo godu cesarja Franca I. Šolal se je večinoma v Pragi. Kot četrtošolec Je z največjo slastjo poslušal koncerte vojaške godbe na Žofinu in je potem doma razne melodije aranžiral po spominu za godalni kvartet. Tckrat Je tudi Že komponiral, a večinoma plesne komade. Po dolgih prošnjah mu je oče do-dovclil, da se je popolnoma posvetil glasbi. Ker je oče obubožal, je bil Smetana navezan popolnoma nase in se je preživljat s poučevanjem klavirja. Glasbena učitelja sta mu bila joslp ProkŠ in pozneje slavni Liszt. Leta 1848. Je ustanovil v Pragi glasbeno šolo in ž njo svojo ekzlstenco. Leta 1856. pa je prevzel mesto dirigenta pri filharmonični družbi v Goten- burgu. Toda ostri švedski zrak ni ugajal njegovi ženi, zato se je preselil nazaj v Prago. Nekaj časa, po smrti svoje žene, je potoval tudi kakor koncertni pianist, posebno po Švedskem. Že v Gotenburgu se je posvetil skladateljstvu in iz tega časa izvira|o simfonične skladbe: „Rihard III.", „Valensteinov ostrog" in „Hakon Jarl*. Vrnlvši se v Prago je zopet ustanovil z F. Helltrjem glasbeno šolo (1863*.) Dve leti je bil tudi pevovodja pevskega društva „Hlahoi". Leta 1866. Je prevzel mesto prvega kapelnika pri narodnem gledališču v Pragi, in zdaj se začenja pravo njegovo delovanje. Postal Je pravi narodni češki skladatelj. V marsičem mu je bil uzor R. Wagner. Komponiral |e po Wagnerjevem načinu, ta vedno v svojem lastnem narodnem slogu. Zato so njegova dela upoštevana povsod. Pri Slovanih posebno radi narodnega sloga, pri drugih narodih pa radi velike umetniške vrednosti. Izmed velikega Števila njegovih del na] navedemo le glavna: opere: .Prodana nevesta" L 1866. (letnica uprizoritve), »Dalibor* L 1868., „Poljub" I. 1876., ,Ta-| Jinstvi" i. 1878. in „Libuša« I. 1881. Najslavnejše n|egovo simfonično delo Je: ; „MoJa domovina", ki obsega: I.) „Više-grad«, 2) „Veitava", 3.) „Šarka", 4.) „Iz čeških logov in gajev", 5.) „Tabor", 6.) „Bla- aik". Večina teh so našemu koncertnemu občinstvu znana. Omenimo naj še godalni kvartet: „Iz mojega življenja", v katerem slika skladatelj tek svojega življenja. Leta 1874. je Smetana popolnoma o g 1 u š i I. Vedao mu je šumelo in žvižgalo po glavi, tako, da se mu Je naposled omračil um in je umrl, po kratkem bivanju v blaznici, I. 1884. Več svojih del je komponiral, ko le bliže oglušil. Prisostvoval je pri skušnjah svojih del in jo po gibih kapelnika in goslačev d3jal razna navodila glede Izvajanja. Pri slavnostni otvoritvi Narodnega gledališča v Pragi I. 1881. je, dasi popolnoma gluh, dirigiral predigro k operi „Libuša". Snov za „Libušo" je vzeta iz čeških narodnih pravljic. Toliko v kratkih obrisih iz življenja umetnika-trpina Smetane. Po smrti češkega kneza Kraka je zavladala svojemu narodu Libuša. Vladala je dobro; pravično je sodila in bila ljubeznjiva bogatinu in beraču. Zato Jo je spoštovalo vse ljudstvo. Nekoč sta se razprla radi očetove dedščine dva brata, HrudoŠ in Staglav. Libuša je razsodila, naj skupaj vladata vsej dedščini. Hrudcš ni bil zadovoljen z razsodbo in je zavpil: „Sramota možem, ki |im vlada ženska 1" Libušo je to užalostllo in ni hotela dalje vladati. Vladike jo prosijo, naj si izbere moža. Kneglnja ukaže osedlati svojega belca od 5 do 7 zvečer pri g. Aleksandru Furlaiu, Gornja Greta št 385. V R o c o 1 u v »Gospodarskem društvu" sestanek volilcev danes, v torek, dne 8. t. m., ob 8 zvečer. (Za drugI volilski razred) ; v Č e t r t c k istotam ob isti uri za prvi volilski razred. * Po I i tiči o društvo .Edinost" odpošlje danes vabila vsem volllaim odborom v okolici, da odpošljejo delegate aa zaupni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m., ob 9 zjutraj v volilil ceatrali v Narodnem domu v Trstu v svrho pogovora o kandidaturah v okoličan-skih voliinih okrajih. f Erazmo pl. Barčić. Nestor reških Hrvatov, plemenit rodoljub in odličen hrvatski politik Erazmo B a r-č i ć je zatisnil svoje oči za večno! Ta tužna vest se |e raznesla v soboto nenadno po Reki, in po Sušaku in je globoko užalostlia povsod), kjer so poznali tega odličnega moža. Nenadno Je prišla ta vest, kajti Barčić Je bil, kljub svojim 80 letom, čil in čvrst, krepak na duhu in telesu, kakor čes:o genijalni ljudje, ki ohranjajo do zadnjega čilost duha in telesa. V soboto popoldne je še delal z dr. Luttenbergerjem do pete ure; potem je šel domov, kjer se je pripravljal, da pojde zvečer v gledališče. Ail ravno v hipu, ko je hotel oditi od doma, se je zrušil na tla — mrtev; zadela ga je kap. Erazem pl. Barčić, rodom iz stare patricijske rodovine, pomenja vso zgodovino reških Hrvatov, pomenja njihove boje, njihove žalosti in veselje, trpl|enje in ponos ! Že kakor mladenič |e bil Barč č vnet. zaveden Hrvat. Dovršlvši pravne nauke Je šel k sodniji in že tu se Je odlikovaj kakor zaveden energičen Hrvat. Raje, nego da bi se bil zameril svojemu narodu, fe pustil sodnijsko službo in se je posvetil odvetništvu. Nastanil se je na Rekt. Tu je začelo njegovo pravo plodonosno narodno delovanje; zbiral je okoli sebe Hrvate in je ž n|lmi propagiral hrvatske ideje. Njegovo delo za hrvatsko stvar na Reki ni drugega, nego dolga vr3ta neprekinjenih, vztrajnih, ojstrih hudih bojev, polnih samozataje7anja in nenavadne požrtvovalnosti. Posebno se je odlikoval v onem času, ko se je delalo, da se Reka odtrže od matere zemlje; sodeloval Je na znamenitem pohodu z vladiko Strossm&yerJem na Grobničko polje. Izvoljen je bil za zastopnika v nrvatskera saboru, kjer je bil vedno eden najhujših opozicijonalcev. Bil |e iskren čestllec Stross-mayerja in njegovih idej, velik, vnet branitelj hrvatsko-srbskega (edinstva, radi česar ga Je pok. A. Starčev,'ć gledal grdo. Na Reki Je bil eden najboljših odvetnikov, izvrsten pravnik; raed Rečani Je on najbolje poznal rešSe tradicije, državnopravni položaj Reke, vse mestne prerogative, tako, da so ga tudi sovražniki upoštevali in se — bali I Kar je bil Nabergo| za tržaško Slovenstvo, Lavrič na Goriškem, in mnogi naši V SOBOTO, DNE 12. APRILA KONCERT „GLASBENE MATICE" V TRSTU. MED DRUGIM SE IZVAJA: A. FOER-STER: „TURKI NA SLE VICI*. in izbere dvanajst poslancev. Da jim zlat plašč, belo žezlo in knezov klobuk, rekoč: Jezdite za mojim belcem I Najdete moža, ki bo sedel pri železni m'zi in jedel v senci velikega drevesa. MoJ belec se ustavi pred cjfm in pokiekne predenj. Ta bo moj izvoljenec in vaš knez*. Poslanci so se odpravili za belcem. Pri Stadicih je zdirjal belec po novo izorani nji»i in se priklonil pred oračem, ki je sedel na obrnjenem plugu in imel na železnem lemešu svoj kruh. Bil Je — Premisi. Poslanci so mu razodeli LibuŠino voljo, ga ogrnili s knežjim plaščem ln se vrnili ž njim v Višegrad. Pfemislovci so vladali na Češkem do 1. 1306. Predigra k operi „Libuša" je izredno krasna in slavnostnega značaja. V njej so združeni glavni motivi opere. Mogočne fanfare v začetku nam predstavljajo vitežko čast LlbuŠe. Temu sledi miren, ljubezniv motiv, ki nam slika Libušo kot ženo, molčečo in neodločno. Možki značaj Premisla nam riše tretji motiv. Ta d?a motiva se zlijeta v raznih instrumentih, kar znači poroko Llbuše in Premisla. Zopet zadone s'avnostne fanfare in z mogočni-n, široko donečim C-dur akordom konča ouvertura. V Smetani slavi vse Slovan-stvo enega svojih prvih In največjih sinov. I Cevljarnica „Alla Sartorella" - Trst L^r^r^ššl 1 J — —--- raccii. T. I# —m>__tavrtno in WT CTN« MIHNL V iiiLvi, Uiitj 8 aprila icfi.«; možje hza Uborskih časov: to je bil Barčić xa relke Hrvate. Bil je najpopularnejša 115-Hoct na Reki. Nestor, vodja, ki so ga vsi spoštovali, cenili in ga slušali v vseh narodnih vprašanjih. Njegov odhod pomenja veliko izgubo ne le za reške Hrvate, ampak za ves hrvatski narod. Njegova smrt |e odprla v političnem življenju Hrvatske veliko praznino, ki )e ne bo lahko spopolniti. Ne le kakor najbliži krvni bratje, ki se tudi radi sebe najživeje zanimamo za vsak dogodek v življenju naroda hrvatskega, ampak tudi kakor sinovi malega in šibkega naroda, ki tem huje občuti izgubo tacega moža idejalne ljubezni in zvestobe, tacih karakternih svojstev, in tolike delavnosti: žalujemo s Hrvati tudi mi Slovenci na smrti velikega hrvatskega patrijota, neustrašenega bojevnika in neizprosnega sovražnika vsem sovražnikom hrvatstva — Erazem pl. Bar-čičal Slava njegovemu spominu 11 Domače vesti. ■ it 97 TI. v uradnem poslovanju po meni izdano potrdilo poleg mojega podpisa pečat: .Strokovno tajništvo NDO\ Za »Strokovno tajništvo NDO" An to a Brandner. Rodbinski večer prirede dijaki nemŠk« držar&e gimnazije in gojenke nemškega liceja v sredo, dae 9. aprila t. 1., v prostorih društva »Austrla*. Na sporedu so glasbene in pevske točke ter dve enodejanki. Po končanem sporedu ples. Čisti dobiček |e namenjen v šolske podporae svrhe. Začetek ob 730 zvečer. Avstrijski kolesarski Športni odbor Dnnaj priredi v nedeljo 4. majnika 1913., ob 10 predpoldne ob vsakem vremenu veliko cestno kolesarsko dirko okrog „Goriškega Krasa* — daljava 140 km. — Start: Podgora pri Gorici, gostilna Štefan Bregant. Proga : Podgqra—Kormin—Me-deja—Zagra j—Tržič—Pr osek — Opčine—Sežana—Štorje—Senožeče (glavna kontrola) Razdrto—Vipava—Ajdovščina—Crniče-Šem-pas—Gorica — cilj: Rožna dolina, gostilna .Tivoli" pri mitnici. Dirka Je odprta za vse v Avstro-Ogrski monarhiji stalno bivajoče kolesarje z dovoljenjem avstrijskega kolesarskega športnega odbora Dunaj IV. Tere-zinum. Prijave sprejema športni odbor Dunaj IV. Terezijanum ter kolesarsko društvo .Gorica" v roke g. tajnika Jožka Kuštrina Gorica, Gosp. ul. 25/1. — Vloga 4 kron.— Daril bo deset v vrednosti 120, 100, 80, 60, Z Opčin. Učiteljstvo openske Šole priredi prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m., roditeljski sestanek ob 4 30 popoldne v novem šolskem poslopju. Na dnevnem redu Je predavanle o temi: .Podlaga uspešnemu pouku in napredku Je materin — jezik". Ker je io predavanje velike važnosti____________ ____________^ ne le za šolsko mladino, nego tudi za starše,j 5Q,"5Q~4Qf 40, 30 in 25 kron. Vsi tekom ki žele tej svoji mladini najboljšega napredka,: j ure po prvaku došli dirkači dobe srebrne izobrazbe in sreče, je pričakovati obilne SVetin]e. — Zaključek prijav v sredo 30. udeležbe s strani umnih in svoje otroke j aprl|a t j ob jq zvečer. — Po tem dnevu v resnici ljubečih staršev. f i se ne sprejemajo prijave. — Vsa pojasnila Dragi roditelji domačini I Nimate jej da|a nadporočnik Karol Christian, poveljnik večje odgovornosti nego je ona do vaših, kolesarskega lovskega bataljona štev. 20, otrok. Res je, da tvorijo oni največjo vašo Kormin. Vodstvo dirke, skrb, a so obenem vaše najčistejše veselje in nepopisna vaša radost; resnica je — I Družbi sv. Cirila in Metoda Je izro-neoporečna — da ste zanje mnogo prestali gl fc ,Ra<*o Murnik 10 K, darilo g. Mata in pretrpeli, a trpeli ste za one, ki so vaš Slrkovića za albanski rebus Bozedall« G najdragocenejši zaklad, vaše največje boga- jdr* ,Ernest Dereani je nakazal 198 K 80 v., stvo, vaše — vse. Zato recite vsakemu ne-! molilo pok. g Ivana Korošca v Gorici po pozvanemu, ki se hoče dotakniti tega vašega ' odbitku stroškov, izplačanih pri sodišču, srčnega zaklada tam, kje: se mu reže kruh Nabiralniki v Trbovljah so pridelali meseca znanja, izobrazbe in omike: .Proč roke]marca 41 K 67 v. Lepa vsota. V Trbovljah od tega plemenitega, srečonosnega dela, i delujejo nabiralniki tako vspešao, da za-proč reke od onih, ki so naša lastna kri, vzemajo relativno prvo mesto med našimi naša tolažba in ponos, naaša vroča, ne- i pokrajinami. Zahvaljujemo se zavednim ro-izmerna ljubavi" Za njihovo pravo odgojo! doljubom in marljivemu oskrbniku podruž. ne potrebujemo nepoklicanih. . blagajnice, g. Fr. Osetu; ponovno in toplo Da se razvile našim otrokom nežni um,!se zahvaljujemo vzornim pospeševalkam naše okrepi in zbistri, bodi naša skrb in delo'družbe gci. Gizeli Ocepkovi, Volkarjevim in naše šole. Nobena moč nas ne prisili, da: Mollovim, posebno priznanje tudi gostilui bi odgajali svoje otroke tam, kjer se jim \ Pcčivavšekovi. Posavska podružnica je po-um krha, topi in mori in se jim uničuje \ s^a družbi 5 K, katere Je daroval g. dr. veselje do učenja ter izpodkopava volja do l Viktor Breskvar mesto cvetk na krsto vra-lapredka. ! *arIa deželne umobolnice. G. Janko Flor- Ali bi ne bilo to dejstvo za nas In! iančič, poštar na Bledu, se Je dne 3. t. m. zanje najhujše zlo, največja nesreča? Ali bi!Poročil z, gco. Franjo Peternelovo in je o se ne reklo to: oropati jih onega bogastva:jteI priliki podaril Družbi sv. C. In M kraji molj in rja ga ne sne — ! sen dar 20 K. S srčno zahvalo sporočamo in morski val ga ne požre: jrodoljubnima poročencema iskreno čestitko, ki hud požar in zli vihar t : I Odlikovana to- dR f\DI I JI SV. Ivan Varna sodaviee ™^niJfl pri Trstu, Via S, Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) TeL 566. ae priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem In drugim odjemalcem sodavičarskih izdelkov t mestu in okolioi. Mnenje s. dr. BinMeffiki-ja v Uaršaui. Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Jaz sem večkrat rabil vaše železnato kina vino Serravallo v moil privatni praksi. V slučajih slabokrvnosti, poapnenja žil, konvalescence in sploh pri oslabelih osebah sem dosegel zelo dobre vspehe. Varšava, januarja 1911. Dr. Z. B1^0W1ESJSKI. SOLIDNO: m : ELE6ANTN0 I PO ZMERNIH ClNAH ? RAFAELE ITAUAf TMT - VIA MALCANTON - TMV ne uniči ga, ne stre nikdar?" i Brčka v Bosni. Tukajšnji mlin Felmina po Pridite torej, dragi starši, da se prav! Marjanov ča Je bil rekonstruiran in Je bil domače, pi jatelfsko in neprisiljeno po-1 kot stroi . obrat postavljena Iokomobila govorimo in kaj sklenemo v prid in korist • Ea Paro tvrd£e Uflirath in dru& PraSa- njih, ki so srčna nada vsakega skrbnega i _ očeta, vsake ljubeče matere. Na delo, ljub! starši, za blagor in srečo naše mladine 1 Učiteljstvo. Vse one dame, ki so prevzele raz-j prodajo srečk za slovenske umetnike, so! uaprošene, da mi izroče denar ali nerazpro->v DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na javni dražbi, ki se bo vršila Jutri, sredo, dne 9. t. m. od 9 do 12 dop., dane srečke, ker moram to najkasneje do! se bo prodajalo: 14. t. m. odposlati v Ljubljano. i mandolina, kredence temno barvane, oma- Zinka dr. Rybafeva. jrjca, divan, mize s križnim podstavkom, Trgovcem z jestvinami I Po naročilu j ure (regulatorji), zagrinjalniki z zagrinjali, trgovinske in obrtniške zbornice, se Je pričel j podnožaiki. omare, omivalniki za dve osebi ciklus predavanj v staroborzni veliki dvorani, j in toalete s tremi zrcali v mahagoniju, pult, Ta predavanja imajo dalekosežen pomen za i stoli, trumd z mramorjem in zrcalom, kitaj-za trgovce. Razpravlja se o zakonu glede !ske vaze, slike, zofa, naslanjač, obešalniki Jestvinskih in hraiiinih predmetov, in sicer]z zrcalom, mizice, kipci, pisalni stroj .The z [uridičnega ter tehničnega stališča. Posebno!empire", gramofon s ploČami, knjižnica, važna je razprava o tehničnem pomenu omara za knjige, 6 zvezkov Meyerjevega zakona, vsled tega naj nihče ne zamudi te konverzacijskega leksikona, okrogla miza prilike. Vstop je prost, pričetek točno ob tehtnica, police in točilna miza za gostilno. 8 in pci zvečer. Drugo predavanje se vrši Od 3 do 6 popoldne: Testenine, uži-danes zvečer.) I galice, steklenice likerjev, mostna in deci- 2a sobotni koncert podružnice »Glas-! nialna tehtnica, ovojd papir in razne Jestvince. bene Matice" se ne razpošiljajo posebna I____ vabila. Spored dobe le člani. Ako je bil I kdo izmed p. n. članov pomotoma izpuščen, ] naj blagohotno oprosti. Vstopnice so v j predpredaji pri vratarici .Narodnega doma". Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji podlistek. V Trstu se mudite te dni gosplcl 24letna Malvina Stobdeere in 23!etna Jenny; Cuy?ers, obe Nizozemki, ki potujeti peš v\ ^ v v Indijo. Dnevno korakata osem ur in pre-' hodita 40 kilometrov. DosedaJ ste prepoto-j 1 \t:x vali Nemčijo, Avstrijo in Rusijo ter odideta! preko Zagreba na Balkan. Izjava. Ker se je neki gospod K—ša predrznil na podagl mojega podpisa, ki gaj je ponaredil, nabirati v imenu NDO denarne podpore za razne namene, kar sera izvedel od lastnika restavracije „Aurora", kateremu se Imam zahvaliti, da Je prišla stvar na dan, izjavljam, da jaz v imenu NDO tozadevnih potrdil nisem izdal in da nosi vsako Val zdravniki ga prlporoftaj«. Zdravilno pivo dvojnega kvasa likovano na O IT S^" C A I razstavah.: 1 tmm M f*** ■ ^ Glavna zaioga v Trstu, via Valdlrivo 6t. 32. — Telefon St. 220I. Odlikovano na : 7 razstavah.: Svojim prijateljem, naklonjencem in p. n. i občinstvu naznanjava, da sva prevzela tu v. ul. Carlo Ghega št. 17 se nahajajočo restavracij o „B0NVECCHIAT1" in jo danes otvorila. Restavracija je oprem-* ljena z vsem modernim komfortom in se bova prizadevala, da zadovoljiva svoje goste z dobro nemško kuhinjo, prvovrstnimi pijačami in skrbno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Ivan in Margareta Vavpotic. Ccs. l. i. Čermak V. Tuscher zobozdravnik kcnces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma «t. 13, II. nadst. Travniki prvovrstni, več hektarjev, ležeči v žaveljski dolini, se oddajo v najem za letošnjo košnjo. Pojasnila daje vratar ul. Ponterosso štev. 3. Velika zaloga v trstu Najcenejše ograje Iz žične mreže, pohištvo železno in iz medi dobavlja, kaker je dokazano, tvrdka VALENTIN BBBGM1N GRADEC Podružnica Trst nI. Nuova št. 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. JosipGrizon Trat. ulica Belvedere 2. Prodajalna čevljev finih in preprostih za moike, ženike* in otrok« vseh vrat. — Sprejemajo ie naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE. iF Ef S TEODOR KORN n 1 Trst, ul. Miramar štv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA TS POPRAVE = FO ETZZSZH CESTAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. TBlal. 25-26. □ Poslovodja: FranJ« Jenke. Sfc j 3EL Nova pekarna in slaflCiCarna t Trste A. JERIČ - Trst ul. Commerctale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji ln raznovrstno vln9 —===== v steklenicah. -"