• v Časopis občine Kamnik, 21. julij 2017, leto 2, številka 13 Najboljši gorski tekači zbrani v Kamniku Evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino je v Kamnik pripeljalo najboljše tekmovalce iz šestindvajsetih držav, ki so v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež in pod okriljem slovenske in evropske atletske zveze pripravili eno najpomembnejših atletskih tekmovanj pri nas. Aleš Senožetnik Kamnik - Po svetovnem prvenstvu pred sedmimi leti je med 7. in 9. julijem Velika planina postala tudi prizorišče evropskega prvenstva v gorskih tekih. Trasa proge je za moške potekala od Eko resorta pod Veliko planino do Gradišča. Na tehnično zahtevni 12-kilometrski progi so morali tekači premagati tudi skoraj 1300 višinskih metrov. Ženske so na 8,5-ki-lometrsko progo krenile nekoliko višje, iz Prelesja pod sv. Primožem, in do cilja pretekle tudi dobrih tisoč višinskih metrov. Novi evropski prvak, Italijan Xavier Chevrier je z velikopla-ninskimi strminami kljub vročini opravil s časom 1:02:51. Sledila pa sta mu Portugalec Luis Saraiva in rojak Francesco Puppi. Zmagovalec, ki je že pred tekmo nekaj dni treniral pri nas, se je po polovici trase otresel konkurentov in v cilj prišel s slabo minuto prednosti. »To so sanje, upal sem na medaljo, a ne na zlato. Proga mi je ustrezala, rad imam razgiban teren, kakršen je tu. Dal sem vse od sebe in uspelo mi je,« je povedal v cilju. Tehnično zahtevna in strma proga je ustrezala tudi novi evropski prvakinji, Švicarki Maude Mathys, ki je za naslov premagala drugouvršče-no Britanko Sarah Tunstall Čudovito okolje Velike planine so popestrili tudi glasni navijači. in tudi Avstrijko Andreo Mayr, ki v zadnjih letih velja za skoraj nepremagljivo in je tudi na prizorišče 16. evropskega prvenstva prišla kot glavna favoritinja. Naš najboljši tekač je bil po pričakovanjih Miran Cvet iz domačega Kluba gorskih tekačev Papež, ki je osvojil 21. mesto in na koncu za las zaostal za Turkom Ahmetom Arslanom, ki je kot šestkratni evropski prvak veljal za nespornega favorita za naslov. »V čast mi je bilo, da sem se lahko boril s takšno zvezdo z ramo ob rami,« je Skupaj več kot štiristo športnikov in spremljevalnih članov reprezentanc iz šestindvajsetih evropskih držav je napolnilo namestitvene kapacitete turističnih ponudnikov v Kamniku in širši okolici, kar pomeni tudi izvrstno promocijo za občino. povedal v cilju, ni pa skoparil niti s pohvalami na račun organizatorjev in navijačev. »Proga mi je pisana na kožo, ob tako glasnih navijačih pa je bilo vse še toliko boljše.« Izvrstna promocija za občino Poleg glavne tekme za naslov evropskega prvaka in prvakinje pa je potekala tudi odprta tekma, ki sta jo dobila Timotej Bečan in Jasmina Jelovšek, pomerili pa so se tudi mladinci in mladinke. Prvenstvo se je sicer z otvoritveno slovesnostjo na mekinj-skem Stadionu prijateljstva in predstavitvijo sodelujočih reprezentanc začelo že v petek, sklenilo pa v soboto zvečer v Eko resortu pod Veliko planino. Skupaj več kot štiristo športnikov in spremljevalnih članov reprezentanc iz šestindvajsetih evropskih držav pa je napolnilo tudi namestitvene kapacitete turističnih ponudnikov v Kamniku in širši okolici, kar pomeni tudi izvrstno promocijo za občino. Da gre za enega najpomembnejših mednarodnih atletskih dogodkov v Sloveniji v tem in naslednjih letih, je potrdil tudi Roman Dobni-kar, predsednik Atletske zveze Slovenije. »Za razliko od leta 2010, ko je tu potekalo svetovno prvenstvo, imamo tokrat še lepo vreme, kar je pika na i vsemu dogajanju ta konec tedna. Vsi gostje, s katerimi se pogovarjam, so si enotni, da je planina res čudovita in so zadovoljni s potekom tekmovanja,« je povedal direktor prireditve Dušan Papež iz Kluba gorskih tekačev Papež, ki se je tudi tokrat izkazal z organizacijo tekmovanja na najvišjem nivoju. ► 18. stran OBČINSKE NOVICE Začrtane smernice za razvoj smodnišnice Občinski svetniki so na junijski seji obravnavali razvoj območja nekdanje smodni-šnice, sprejeli rebalans proračuna, v prvem branju pa potrdili tudi odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Mekinj-ski samostan. stran 2 AKTUALNO Maturanti znova zlati Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so se tudi letos tako na poklicni kot na splošni maturi izkazali izjemno. stran 5 KULTURA Dom kulture z novim vodstvom Po tem, ko je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik v začetku leta prevzel upravljanje Doma kulture Kamnik, je s 1. julijem prevzel tudi programsko upravljanje. stran 7 ŠPORT Najhitrejši Maraton Alpe Scott Skoraj 600 kolesarjev se je udeležilo letošnjega Maratona Alpe Scott, ki je bil tokrat tudi najhitrejši. Na malenkost spremenjeni trasi sta zmagala Matej Lovše in Špela Škrajnar. stran 19 Vrnjen še del bistriških gozdov Meščanska korporacija Kamnik je s še eno delno odločbo v naravi dobila vrnjeno tudi največje gozdno zemljišče v dolini Kamniške Bistrice, ki je zdaj praktično v celoti v zasebni lasti. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Upravna enota Kamnik je 8. junija izdala delno odločbo v zvezi z vrnitvijo leta 1947 podržavljenega premoženja Meščanske korporacije Kamnik na območju Kamniške Bistrice, ki je 7. julija postala tudi pravnomočna. Kot je razvidno iz odločbe, gre za vrnitev 2732 hektarov velikega zemljišča v k. o. Županje Njive, ki v naravi predstavlja gospodarsko najpomembnejšo in največjo gozdno parcelo v dolini Kamniške Bistrice. Zavezanka za vračilo zemljišč je bila država oz. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, novi lastniki pa so zdaj člani Meščanske korpo-racije Kamnik (25 deležnih pravic od skupno 164 ima tudi Občina Kamnik), ki pa večjih sprememb pri upravljanju gozda letos še ne napovedujejo. Denacionalizacija na območju občine Kamnik je s to odločbo skorajda končana, saj člani Meščanske korpo-racije Kamnik čakajo na vrnitev le še približno pol odstotka zemljišč in gozdov, kar pa je zanemarljivo v primerjavi z vsemi zemljišči, ki so bila podržavljena in zdaj vrnjena. ► 4. stran ka^fest "•-19.8.2017 Priloga od 9. do16. strani frizerski solon ¿h Qlandia Kamnik DELOVNI ČAS: od pon. do sob. 8-21, ned. 8-13, T: 059 949 779 ZELO UGODNE CENE Ê* KAMNIK i2 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Občinske novice Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) ter 11., 16. in 17. člena Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 4/08, 8/09, 1/11 in 10/13; Uradni list RS, št. 42/08, 38/10 in 6/14; Uradni vestnik Občine Trzin, št. 11/07, 3/09, 6/10 in 6/13; Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 3/08, 2/09, 10/10, 7/13; Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 8/10 in 9/13; Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/13) je Skupni organ občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin na 20. seji dne 20. 6. 2017 sprejel CENIK obračuna storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode v občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin Zaračunana cena storitve javne službe čiščenja komunalne odpadne vode je sestavljena iz: • omrežnine, ki se zaračunava vsem uporabnikom storitve javne službe čiščenja komunalne odpadne vode na CČN • cene storitve čiščenja komunalne odpadne vode ali cene storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (mKČN) - čiščenja vsebine/blata 1. CENA STORITVE ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE cene v EUR/m3 obračunska postavka cena brez DDV DDV 9,S % cena z DDV storitev čiščenja komunalne odpadne 0,2460 0,0234 0,2694 vode V ceno storitve čiščenja komunalne odpadne vode, ki se zaračuna uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo po količini dobavljene vode, so vključeni stroški, povezani z izvajanjem storitve javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (JP CČN, d. o. o.). 2. CENA STORITVE, POVEZANE Z NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI GREZNICAMI IN mKČN -ČIŠČENJE VSEBINE / BLATA cene v EUR/m3 obračunska postavka cena brez DDV DDV 9,S % cena z DDV storitev, povezana z nepretočnimi greznicami in mKČN -čiščenje vsebine/blata 0,0089 0,0008 0,0097 V ceno storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki se zaračuna uporabnikom po količini dobavljene vode, so vključeni stroški, povezani z izvajanjem storitve javne službe čiščenja vsebine greznic oz. blata mKČN (JP CČN, d. o. o.). 3. OMREŽNINA cene v EUR/mesečno obračunska postavka cena brez DDV DDV 9,5 % cena z DDV DN < 20 0,8795 0,0836 0,9631 20< DN< 40 2,6283 0,2497 2,8780 40< DN <50 8,7543 0,8317 9,5860 50 < DN < 65 13,1214 1,2465 14,3679 65 < DN < 80 26,2529 2,4940 28,7469 80 < DN <100 43,7515 4,1564 47,9079 100 < DN < 150 87,5029 8,3128 95,8157 Omrežnina vključuje stroške javne infrastrukture, s katero se izvaja javna služba čiščenja odpadne vode in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Cenik je oblikovan v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012, 109/2012) in veljavnim sklepom o sprejemu cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - čiščenje odpadne vode, ki ga je sprejel Skupni organ občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin dne 20. 6. 2017. Cenik se uporablja od 1. 7. 2017 dalje. Številka: 0142-7/2017 Domžale, 30. junija 2017 Vodja skupnega organa ŽUPAN OBČINE DOMŽALE Toni Dragar l.r. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 18. avgusta 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 10. avgusta 2017. Enaindvajseta seja Občinskega sveta Občine Kamnik Začrtane smernice • J • V • za razvoj smodmsmce Kamniški občinski svetniki so na junijski seji obravnavali razvoj območja nekdanje smodnišnice, sprejeli rebalans proračuna, v prvem branju pa so potrdili tudi odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Mekinjski samostan. Aleš Senožetnik Kamnik - Na dnevnem redu 21. redne seje Občinskega sveta Občine Kamnik, na kateri so svetniki zasedali 21. junija, je bilo trinajst točk. Kamničani si želijo hitrejšega interneta Občina se zelo hitro razvija, zato so tudi potrebe po širokopasovnem internetnem omrežju vse večje, ugotavljajo snovalci načrta razvoja širokopasovnega omrežja v občini, ki so ga predstavili svetnikom. Po podatkih Ministrstva za javno upravo v občini povsod obstaja tržni interes investitorjev za izgradnjo optičnega omrežja, razen na območjih 361 gospodinjstev, ki so bila identificirana kot bele lise in kjer ni interesa podjetij, da bi omrežje gradila v naslednjih treh letih. Kot je povedala Nina Sega iz podjetja Euro-con, na teh mestih lahko omrežje zagotovi občina v javno-zasebnem partnerstvu, za kar lahko pridobi sredstva evropskih skladov. Z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja želi občina zagotoviti stoodstotno pokritost dostopa do interneta s hitrostjo vsaj sto megabitov na sekundo tudi na področju belih lis. Da si Kamničani želijo hitrejših in boljših internetnih povezav, kaže tudi anketa, ki so jo predstavili snovalci načrta. Kar 72 odstotkov vprašanih občanov kot največjo težavo navaja počasen inter-netni dostop in če bi imeli možnost, bi jih 92 odstotkov izbralo optično omrežje. Kdor je nepremišljeno kupoval zemljišča, bo imel težave z legalizacijo Svetniki so obravnavali tudi Strokovne podlage strategije prostorskega razvoja območja Smodnišnice. Kot je poudarila vodja Oddelka za urejanje prostora na občinski upravi dr. Marija Tadeja Ježek, gradivo nima statusa občinskega podrobnega prostorskega načrta in torej ni izvedbeni akt, kar pomeni, da strokovne podlage niso zavezujoče in se bodo med postopkom še spreminjale. Skoraj 62 hektarov veliko območje naj bi se celovito revi-taliziralo. Južni del je predviden za centralne dejavnosti, severni je namenjen špor-tno-turističnemu parku ter Na občini pripravljajo strategijo za območje nekdanje smodnišnice. rekreacijskim površinam, medtem ko je zgornji plato namenjen stanovanjski gradnji. Ker gre za enega ključnih vprašanj za nadaljnji razvoj Kamnika, je strategija izzvala tudi daljšo razpravo svetnikov. »Dokumenta ne bom podprl, ker je neobvezujoč, bianko menic pa ne podpisujem. Na tej točki se je jasno pokazalo, kako politika s svojimi obljubami dolgoročno škodi mestu. Nekdo je tem 125 ljudem, ki so kupili zemljišča, moral nekaj obljubiti, sicer ne poznam tako neumnih ljudi, ki bi kupovali zemljo samo na podlagi občinskega prostorskega načrta,« je svoj glas obrazložil svetnik Aleš Lipičnik, ki je kasneje edini glasoval proti. Prav legalizacija tistih objektov, ki so se gradili v zadnjem času, pa ne bodo v skladu s prostorskim aktom, je po mnenju svetnikov največja težava. Svetnik Matej Slapar je povedal, da je iluzorno pričakovati, da bodo podjetniki, ki so sedaj gradili objekte, kasneje rušili. Matej Tonin pa je dodal, da se bo občinska uprava soočala s precejšnjimi pritiski, ko bo prostorski akt sprejet in bo ugotovljeno, da objekti niso v skladu z njim. Marija Tadeja Ježek je svetnikom pojasnila, da so lastnike zemljišč opozorili, kakšna je prostorska raba, župan je organiziral tudi dva sestanka s potencialnimi kupci, na katerem so pojasnili, kaj se na tem območju sme in kaj se ne sme graditi. »Lahkotno govoriti o legalizaciji objektov ni mogoče. Mislim, da bodo imeli ti lastniki enake težave z legalizacijo, kot jih ima Matjaž Zorman (lastnik Eko Resorta pod Veliko planino, op. p.). Kdor ne spoštuje aktov, ima namreč težave. Povedali smo jim, da so kupili mačka v žaklju,« je bil jasen tudi župan Marjan Šarec. Drugi rebalans proračuna Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli drugi rebalans proračuna, s katerim je občina želela v načrt razvojnih programov uvrstiti nov projekt Po stopinjah pastirjev, ki pomeni podlago za kandidiranje za nepovratna sredstva Evropskega kmetij -skega sklada za razvoj podeželja. Na občini ugotavljajo, da je turistična ponudba na Veliki planini »nepovezana, obiskovalci pa nemalokrat prepuščeni lastni popotniški iznajdljivosti«, zato nameravajo s projektom vzpostaviti doživljajsko učno pot, s katero bodo povezali turistične ponudnike, obiskovalce pa bo pot vodila mimo vseh znamenitosti planine. Hkrati so spremenili še nekaj drugih proračunskih postavk. Aprilsko deževje je v občini sprožilo tudi plazove v Tunjicah, na Hribu pri Kamniku, v Špitaliču, Gradišču, Ravnah, Studencih, Podlomu, Trobelnem, na Žagi ter v Zavrhu in Stolni-ku. Groba ocena škode znaša 350 tisoč evrov. »Glede na videne poškodbe in mnenja geomehanika ocenjujemo, da bo treba takoj začeti s sanacijami najmanj petih plazov,« so pojasnili na občini. Stroški sanacije naj bi znašali okoli 200 tisoč evrov. Del sredstev so zagotovili iz proračuna, del pa s proračunske rezerve. Mekinjski samostan bo javni zavod Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli predlog Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Mekinjski samostan. Kot je povedala Tina Trček, predsednica komisije, zadolžene za pripravo strategije razvoja samostana, bodo vprašanje samostana reševali celostno. V Mekinjah bodo tako svoje mesto našle kulturno-izobra-ževalne dejavnosti. »V samostanu si želimo slikarskih kolonij, filmskih projekcij, razstav, klasičnih koncertov, primeren pa bi bil tudi za kongrese ali krajša bivanja kulturnikov in umetnikov ter muzejsko dejavnost,« je različne možnosti naštevala Trčkova. S tem se strinjajo tudi svetniki, ki so poudarili, da je ob pripravi vsebin treba imeti v mislih tudi nekdanjo samostansko rabo prostorov in v skladu s tem načrtovati prihodnji razvoj. Svetnik Anton Iskra je predlagal, da bi del samostana namenili muzejem kot depoje za kostno in drugo gradivo, organizirali pa bi lahko tudi mednarodne poletne šole. Nekaj vprašanj je bilo tudi v zvezi s tem, ali je nujno ustanoviti javni zavod. »Gre za kompleksno zadevo, ki je ne more voditi eden od zaposlenih na občini. Če želimo, da projekt zaživi, potrebujemo majhno ekipo, ki bo imela stvari pod nadzorom, obenem pa prek javnega zavoda lahko kandidiramo tudi na razpisih,« je še pojasnila Tina Trček. Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !3 Občinske novice Prenova Glavnega trga Prenova komunalne infrastrukture v središču mesta poteka s polno paro; dela bodo zaključena do konca avgusta. Arheologi so našli ostanke severnega mestnega obzidja, a njihove raziskave na delo gradbincev ne vplivajo. Jasna Paladin Kamnik - Letošnje poletje je v središču mesta povsem v znamenju celovite prenove komunalne infrastrukture na odseku Medvedova ulica-Glavni trg, zaradi česar so iz mesta preselili nekaj tradicionalnih poletnih prireditev, prav tako bodo gradnji prilagojena prizorišča prihajajočega Kamfesta. A prenova je bila zaradi dotrajanega glavnega električnega kabla nujna, po odhodu gradbenih delavcev, ki so na gradbišču prisotni po cele dneve, pa bo mesto bogatejše za lepo urejeno središče in novo komunalno infrastrukturo. »Prenova Glavnega trga v Kamniku je eden izmed ključnih strateških projektov pri razvoju mestnega središča, s čimer bodo meščani in obiskovalci dobili še nekoliko bolj urejeno in varnejše mestno središče. Proces prenove trga se je začel že pred nekaj leti, ko je na podlagi festivalskih preizkusov in različnih idejnih projektov občina vzpostavila enosmerno cesto ter prvič nakazala, da motorni promet v starem mestnem središču ni več absolutna prioriteta. Projekt, ki nastaja pred vašimi očmi danes, je le nadaljevanje procesa,« pravijo na občini in pojasnjujejo, da dela potekajo skladno s terminskim planom. Do sedaj so na omenjenem odseku že napeljali novo kanalizacijo in nov vodovod z vsemi priključki na objekte, Prenova komunalne infrastrukture v središču mesta se bo zaključila konec avgusta. novo TK-kabelsko kanalizacijo za optično omrežje, nov 20-tisočvoltni kabel za električno energijo z jaški in odseki ter novo kanalizacijo za javno razsvetljavo. »Dela potekajo skladno z načrti in zastavljenimi terminskimi plani, za kar gre pohvala glavnemu izvajalcu družbi Gradnje Žveplan in celotni ekipi (gradbeni nadzor, Elektro Ljubljana, Komunalno podjetje Kamnik, arheologi, policija, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Telekom, projektant, varnostni inženirji in občinsko re-darstvo), ki skrbijo, da naročnik Občina Kamnik lahko pričakuje zaključek projekta konec avgusta. Izjema od tega roka bi se lahko pojavila le ob višji sili oziroma nepredvidenih okoliščinah,« nam je povedal Matjaž Srša z občinske uprave. Razkopanih je tudi nekaj odsekov v neposredni okolici Glavnega trga, kjer dela izvaja Elektro Ljubljana. »Na Medvedovi ulici, torej na odseku od sodišča do trgovine KIM, Elektro Ljubljana izvaja novogradnjo 20 kV električnega kabla, ki bo povezal transformatorske postaje (Graben, Center in Parmovo ulico), zato dela potekajo tudi na Prešernovi ulici in Trgu svobode. Na Maistrovi ulici se je izvedel del kanalizacije, vodovoda, elektrike in optike za potrebe objekta Pošte Kamnik in navezava za prihodnje nadaljevanje tega projekta v smeri tržnice Kamnik,« še pojasnjujejo na občini. V tem tednu bodo delavci zaključili zasipavanje za pot- rebe ceste, vgradili bodo tudi že robnike na robu nove ceste. Na delu so bili tudi arheologi, ki pa so svoje delo že zaključili. »Odkrili in ustrezno dokumentirali smo severno mestno obzidje z vhodnim stolpom, kjer smo ga tudi predvidevali, poleg tega smo na Glavnem trgu nasproti stavbe številka 14 odkrili temelje še nekega starejšega objekta, ki pa bistveno ruši urbanizem, ki smo ga v mestu poznali. Zdaj bo treba pojasniti, kaj naj bi ta objekt delal praktično na sredini današnje ceste. To bomo spremljali še naprej,« je povedal Milan Sagadin s kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine in ob tem pohvalil zgledno sodelovanje z občino. Obnova ceste skozi Podgorje Zaradi del bodo delne zapore veljale vse do začetka septembra. Jasna Paladin Podgorje - Občina Kamnik se je v ponedeljek, 10. julija, lotila druge faze rekonstrukcije dotrajane lokalne ceste skozi Podgorje, in sicer na odseku od tehničnih pregledov do gostilne Pri Slavki. Odsek je dolg 850 metrov, investicija, ki je ocenjena na slabih 280 tisoč evrov, pa bo poleg prenove samega cestišča zajela še izgradnjo prometnega otoka in dvosmernega kolesarskega pasu ob vozišču. Zaradi del na cesti vsak dan med 7. in 19. uro velja spremenjeni prometni režim. Do 5. septembra bo zapora polovična, tako da bo promet urejen s semaforjem, 26. in 27. avgusta ali 2. in 3. septembra pa bo zaradi asfaltiranja veljala popolna zapora; obvoz bo v tem času urejen po Ljubljanski cesti. Druga faza rekonstrukcije ceste skozi Podgorje bo zaključena do začetka septembra. Mali grad znova odprt Jasna Paladin Kamnik - Po dobrem mesecu dni so se v ponedeljek, 17. julija, zaključila sanacijska dela na malograjskem hribu in tako je Mali grad, ta turistična znamenitost v središču mesta, znova odprt za obiskovalce. »V tem času je bilo strokovno sanirano tako obzidje v skupni dolžini 40 metrov kot tudi vhod na območje Male- ga gradu. Z zaključkom sanacijskih del je ta turistični biser sredi centra mesta še bolj urejen,« pojasnjuje Samo Trtnik z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Dela so ves čas potekala pod konservatorskim nadzorom. Vrednost sanacije je znašala 20 tisoč evrov. Kapelo na Malem gradu bodo odprli v ponedeljek, 24. julija, odprta pa bo med 9. in 12. uro. Z obnovljenim vhodom ter obnovljenim ter povišanim obzidjem je območje Malega gradu zdaj bolj varno za obiskovalce. / Foto: Jasna Paladin Nov ekološki otok v Krajevni skupnosti Tuhinj Češnjice v Tuhinju - Na območju občine Kamnik je urejenih že 85 ekoloških otokov, kar je več od predpisanih državnih normativov. Zadnjega so se razveselili krajani Češnjic, kjer je ekološki otok urejen nasproti športnega igrišča. Lastnik zemljišča je bil pripravljen brezplačno oddati del svojega zemljišča, za kar so mu na občini in v vasi zelo hvaležni. Na območju Krajevne skupnosti Tuhinj je bil do sedaj le en ekološki otok, in sicer pri nekdanji ambulanti na Lazah. Čeprav občina in koncesionar za ravnanje z odpadki skušata ločevanje odpadkov z ekološkimi otoki čim bolj približati občanom, pa na občini ugotavljajo, da so nekateri ekološki otoki zelo onesnaženi, kljub rednemu praznjenju posod in čiščenju podlage, prav tako se ob posodah pogosto znajdejo kosovni odpadki. Občinska uprava bo zato ponovno preučila možnost uvedbe videonadzora na nekaterih najbolj kritičnih lokacijah. V skrajnem primeru pa bo treba nekatere ekološke otoke odstraniti. J. P. Nov razvojni oddelek v vrtcu Kamnik - V Vrtcu Antona Medveda Kamnik bodo odprli nov razvojni oddelek, v katerega bodo vključeni otroci s posebnimi potrebami. Po tem, ko takšen oddelek že nekaj let deluje v enoti Kamenček, bodo namreč septembra odprli še oddelek v enoti Sneguljčica. Vanj bodo vključeni otroci, ki imajo odločbo Zavoda RS za šolstvo o usmeritvi v razvojni oddelek. Kot nam je povedala svetovalna delavka v vrtcu Jana Hudej, se je potreba po dodatnem oddelku pokazala zaradi trenda, ki kaže na naraščanje otrok s posebnimi potrebami, ki zajemajo paleto različnih razvojnih težav - od avtizma do različnih gibalnih oviranosti. Kot določa zakon, je v takšnem oddelku lahko največ šest otrok, zanje pa skrbita specialni in rehabilitacijski pedagog ter pomočnik vzgojitelja, program pa je prilagojen in individualiziran. A. Se. obvestilo Občina Kamnik obvešča, da bo dne 21. 7. 2017 na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2017, in sicer za naslednji ukrep: - Šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih Marjan Šarec ŽUPAN i4 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Šestindvajset let samostojnosti Praznovanje ob dnevu državnosti je letos potekalo na dvorišču Mekinjskega samostana. Jasna Paladin Mekinje - Občina Kamnik je na predvečer državnega praznika dneva državnosti pripravila občinsko proslavo, za praznično vzdušje na dvorišču Mekinjskega samostana, ki je v času osamosvojitve odigral pomembno vlogo (sestre uršulinke so namreč sodelovale s tedanjo milico in omogočile skladiščenje večje količine orožja), pa so že v uvodu poskrbeli zastavonoše domoljubnih in veteranskih organizacij. Po zvokih Zdravljice v izved- venske zgodovine. Stoletja so rodovi sanjali o življenju v svoji državi. Leta 1991 so se končno tudi nam uresničile sanje. Po 26 letih samostojnosti še težje razumeti današnje stanje. Obnašamo se, kot bi državo zadeli na loteriji, in nam je vseeno, če jo na tak način tudi izgubimo. Širijo se nezadovoljstvo, apatija, nesložnost, nizka volilna udeležba ... Skupaj z novo državo smo dobili tudi pravico izbire na volitvah. Tudi to je bila ena glavnih želja, zdaj pa se zdi, da je mnogim ta pravica odveč. bi Mestne godbe Kamnik je zbrane sprva nagovoril član predsedstva Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda Janez Benkovič, nato pa slavnostni govornik, župan Marjan Šarec. »O osamosvojitvi se zdi, da je bilo že vse jasno, a je nekaterim uspelo zasejati dvom tudi o tem svetlem trenutku slo- Kaj je šlo v vseh teh letih narobe? Politika je v veliki meri kriva, pa tudi prevelika pričakovanja ljudi in nasedanje sladkim obljubam. To je preteklost, ki se je ne da spremeniti. Bolj skrb vzbujajoče je, da se te stvari dogajajo še danes, ko je vsem jasno, da bi bilo treba kaj spremeniti,« je med drugim povedal župan. V podporo pavšalni obdavčitvi vično! Država je dobila svoje, pavšalisti pa so dobili pregleden in enostaven sistem. Sedanji sistem je med podjetniki dobro sprejet, ne nazadnje to dokazuje tudi 13.000 novih podjetnikov, ki so se vključili v sistem pavšalnih obdavčitev od leta 2014 dalje. Prav zato je nerazumljivo, da Cerarjeva vlada sedaj želi spremeniti nekaj, kar deluje. Razlog naj bi bili posamezniki, ki zlorabljajo sistem. Toda zoper njih bi lahko uporabili inšpekcijo. Žal pa Cerarjeva vlada namesto kršiteljev kaznuje več kot 30.000 podjetnikov, ki so vključeni v sistem pavšalne obdavčitve. Namesto sedanjega jasnega in enostavnega sistema vlada torej namerava oblikovati zbirokratizi-rani sistem, kjer do zadnjega ne boste vedeli, koliko davka boste morali plačati. Temu bom v parlamentu najostreje nasprotoval. Matej Tonin, poslanec Spomladi leta 2014 sem se podpisal pod zakon, ki je omogočil pavšalno obdavčitev, kot jo poznamo danes. Koalicijski okopi takrat niso bili tako močni, zato je bil 20. junija 2014 < zakon sprejet. Uveljavljen je bil ¡zelo enostaven in učinkovit sis-1 tem pavšalne obdavčitve. i Šlo je za učinkovito debirokrati-Izacijo in poenostavitev računo-i vodskih opravil. Osemdeset | odstotkov podjetnikovih prihod-§ kov je država priznala kot stro-| šek, preostanek pa obdavčila z 120-odstotno davčno stopnjo. g Državi torej plačate štiri odstot-I ke tistega, kar pridelate. Nič I več in nič manj. Vsekakor pra- N.Si O kamniški dediščini V Kamniku po novem deluje Civilna iniciativa za kulturno dediščino Kamnika, katere ustanovitev so spodbudila tudi aktualna dela v mestnem jedru. Konec junija so organizirali tudi pogovor v knjižnici. Aleš Senožetnik Kamnik - Člani novoustanovljene civilne iniciative za kulturno dediščino Kamnika si želijo dolgoročnih sprememb na področju splošnega družbenega odnosa do kulturne dediščine. S pogovori in kulturnim dialogom na podlagi razumnih argumentov želijo ozavestiti čim širši krog ljudi o pomenu kulturne dediščine in njeni vtkanosti v vsakdanje življenje. Pobudo za kritičen razmislek o kamniški kulturni dediščini in odnosu o njej sta dala priznana arheologa, Kamničana ddr. Verena Vidrih Perko ter dr. Rafko Urankar. Pogovora v kamniški knjižnici pa se je udeležilo tudi nekaj drugih predstavnikov stroke in zainteresirane kamniške javnosti. Povod za pogovor predstavljajo gradbena dela, ki ta čas potekajo v središču mesta, predvsem obnova Malega gradu in dela na Glavnem trgu, kjer so naleteli tudi na pričakovane ostanke nekdanjega mestnega obzidja. »Kamnik obdaja žlahtna patina preteklosti in tradicije, ki jo čutiš na vsakem koraku, vonjaš v senci starih hiš, še barve mavrice nad starim mestom so bolj umirjene. Si želimo to patino odstraniti? Morda pa bi jo podobno kot arheološki predmet očistili, jo zaščitili in na ogled postavili, da bi v njej vsi uživali in se iz nje učili?« so se spraševali organizatorji pogovora, katerega namen ni bil, kot je poudarila ddr. Verena Vidrih Perko, da bi kogarkoli obtoževali, temveč predvsem najti skupni interes lokalne skupnosti za ohranjanje in odgovorno ravnanje z našo dediščino. »Če ljudem ni mar za dediščino, potem ni mar niti politikom. Tudi stroka je nemočna, če nima podpore javnosti,« meni Rafko Urankar. S tem se strinja tudi arheolog dr. Milan Sagadin, ki bdi tudi nad obnovo Malega gradu in arheološkimi deli ob najdbi ostankov zidu. Sagadin je kritičen do mačehovskega odnosa države in lokalnih skupnosti do dediščine, katere vzdrževanje je v glavnem le na plečih lastnikov, čeprav gre za zapuščino celotne skupnosti. Glavni namen novoustanovljene civilne iniciative Vidrih Perkove in Urankarja je ugotoviti, ali si Kamnik kot zgodovinsko mesto zasluži pozornejše in natančnejše obravnave. Sagadin je pojasnil, da za razliko od Celja in Arheologa ddr. Verena Vidrih Perko in dr. Rafko Urankar se zavzemata za boljši odnos do kamniške kulturne dediščine. / Foto: Aleš Senožetnik Kranja Kamnik ni razglašen za arheološki spomenik, zato imajo arheologi ob izkopavanjih manj zakonskih pooblastil. Vidrih Perkova pa je mnenja, da bi si Kamnik zaslužil prav razglasitev za arheološki spomenik, saj »imajo Kamničani le en Kamnik, ki ni nič manj pomemben kot Kranj ali Celje.« Prisotnim je bilo žal, da zanimivi in konstruktivni debati niso prisostvovali tudi predstavniki občinske upra- ve in so se strinjali, da bogata kulturna dediščina predstavlja velik del identitete mesta in jo je treba tudi ohranjati in negovati. Želijo si, da bi bili rezultati arheoloških del ob najdenih ostankih zidu primerno predstavljeni z opisno tablo ob najdišču. Podobno pa bi lahko naredili tudi ob drugih mestnih »zakladih« in na ta način vzpostavili sprehajalno pot po srednjeveškem Kamniku. Vrnjen še del bistriških gozdov ► 1. stran Po lanskoletni prvi delni odločbi, ki je pravnomočna postala novembra lani, so bistriški gozdovi zdaj praktično v celoti v lasti Meščanske korporacije Kamnik, dolgoletni denacionalizacij-ski postopek v zvezi s tem pa po več kot petindvajsetih letih skorajda končan. Kako je z objekti na vrnjenih zemljiščih? »Na območju Kamniške Bistrice je treba odločiti še o zahtevi za vrnitev Aleksandrovega lovskega dvorca in Planinskega doma v Kamniški Bistrici,« pojasnjujejo na Upravni enoti Kamnik. Kako pa je z nekaterimi drugimi objekti, ki so na območju vrnjene parcele in so bili zgrajeni po povojni nacionalizaciji? »Doslej smo upravičencem vračali samo gozdove in manjše površine kmetijskih zemljišč, glede katerih zavezanci niso imeli pripomb oz. je bilo dejansko stanje razčiščeno tako, da nobena izmed strank ne bo imela pomislekov. Enako je bilo tudi pri zadnji odločbi. Zemljišča, ki so bila pozidana po podržavljenju, in tudi zemljišča, glede katerih še ni povsem jasno, kdaj so bila pozidana, so bila v letih 2016 in 2017 odmerjena in bo o njih odločeno v prihodnjih mesecih oz. ko bo dejansko stanje nedvoumno ugotovljeno,« še pravijo na Upravni enoti Kamnik, kjer so postopek dotične denacionalizacije tudi vodili. Letos sprememb pri upravljanju še ne bo Z vprašanji, kaj odločba in sprememba lastništva prinašata v praksi in kako bodo kot lastniki po novem upravljali bistriške gozdove, smo se obrnili na dolgoletnega predsednika Meščanske korporacije Kamnik Milana Deisingerja. »Upravljanje gozdov in načrtna sečnja bosta potekala v okviru Pravilnika oz. gozdno gospodarskega načrta, ki ga pripravlja Gozdno gospodarska enota Kamniška Bistrica v skladu z navodili Zavoda za gozdove. Za Meščansko korporacijo Kamnik pa bo najbolj pomemben enoletni etat sečnje, ki ga za vsako leto posebej pripravi Gozdno gospodarska enota Kamnik za celotno območje. Sedanji dogovor Gospodarskega odbora Meščanske korporacije Kamnik je, da se bo za predvideno sečnjo izbral ustrezen izvajalec, ki bo moral prevzeti celotno organizacijo in odgovornost za načrtovano sečnjo v gozdovih Kamniške Bistrice. Trenutno imamo največ opravka s sanitarno sečnjo, ki je potrebna zaradi naseljenega podlubnika v gozdovih Kamniške Bistrice. Pri upravljanju in gospodarjenju s premoženjem in pravicami članov Meščanske korporacije Kamnik se trenutno ne bo nič spremenilo, ker je občni zbor Meščanske korporacije Kamnik letos sprejel odločitev, da v letu 2017 ostanejo gospodarski odnosi v okvirjih, ki so jih vodili Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Zavod za gozdove Slovenije in določeni najemniki, ki so imeli sklenjene pogodbe z najemodajalci. V letu 2018 in v prihodnje pa načrtujemo v skladu s sprejeto vizijo razvoja Meščanske korporaci- je Kamnik prispevati tudi k hitrejšemu razvoju starega mestnega jedra v Kamniku,« nam je povedal Milan Deisinger in poudaril, da si razvoj območij, ki so jih dobili vrnjene v last, želijo načrtovati skupaj z Občino Kamnik. Denacionalizacija še ni končana Dobro sodelovanje med Meščansko korporacijo Kamnik in Občino Kamnik bo zelo pomembno tudi zato, ker upravna enota vodi še nekaj denacionalizacijskih postopkov v zvezi z Meščansko korporacijo Kamnik, in sicer vezanih na zahteve po vrnitvi občinske stavbe, Malega gradu in Žal. Vsi omenjeni postopki so še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja oz. usklajevanja stališč med upravičenci, zavezanci in strankami z interesom, v postopek pa je pritegnjen tudi Slovenski državni holding, in sicer kot potencialni zavezanec za odškodnino v primerih, ko nepremičnin zaradi zakonitih zadržkov ne bo mogoče vrniti v naravi. Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !5 Aktualno Maturanti znova zlati Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so se tudi letos tako na poklicni kot na splošni maturi izkazali izjemno. Jasna Paladin Kamnik - Najprej so rezultate 5. julija prejeli dijaki, ki so opravljali poklicno maturo, veselje pa je bilo na podelitvi v prostorih popolno, saj je z maturo opravilo vseh 72 dijakov in dijakinj poklicnih programov. Med njimi je bilo tudi devet zlatih, kar je dosedanji rekord šole. Med zlate so se zapisali: dijaki predšolske vzgoje Manca Oražem (ki je zbrala tudi vseh možnih 23 točk in tako postala zlata maturantka s pohvalo za izjemen uspeh), Rok Brišnik, Manca Vehovec, Sanela Bešič, Pia Cerar, Špela Kadunc, Sara Spruk in Kana Vincek ter dijakinja programa ekonomski tehnik Nuša Potrpin Hojnik. Šolsko povprečje točk na splošni maturi je bilo dobrih sedemnajst točk, pri odraslih udeležencih pa le malo manj kot šestnajst točk. Med gimnazijci tudi »diamantni« maturant Le nekaj dni kasneje, 10. julija, pa so se v prostorih šole zbrali še gimnazijci, ki so op- ravljali splošno maturo; tudi tu se na šoli lahko pohvalijo s 100-odstotno uspešnostjo. Pri vseh predmetih je blestel Tadej Medved, ki je zbral vseh možnih 34 točk in se zapisal med diamantne maturante (teh je bilo letos v Sloveniji le petnajst). Med zlate maturante so se zapisali še: Nika Boštic, Gašper Tonin in Urban Ogrinec. Zlati maturanti poklicne mature skupaj z ravnateljico GSŠRM Bernardo Trstenjak »Diamanten« Tadej Medved in »zlata« Nika Boštic z vodstvom šole in svojimi gimnazijskimi profesoricami Dopolnili so jih sedemdeset V Ciriusu so konec junija praznovali sedemdesetletnico delovanja. Aleš Senožetnik Kamnik - V soboto, 24. junija, so v zavodu Cirius Kamnik ob praznovanju sedemdesetletnice delovanja organizirali srečanje nekdanjih gojencev in zaposlenih, vodene oglede zavoda ter dobrodelni tek in pohod. Srečanje pod šotorom na športnem igrišču zavoda je potekalo v sproščenem vzdušju starih znancev, ki so bili predvsem veseli ponovnega snidenja. Pripravili so tudi krajši program, ki sta ga popestrila nekdanja gojenca Miha Šoštar in Tatjana Strm-čnik. Šoštar je navdušil s svojim pevskim talentom, Strm-čnikova pa z recitalom svoje poezije. Cirius je v sedmih desetletjih prehodil dolgo pot javnega zavoda, specializiranega za vzgojo, izobraževanje in ce- lostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno ovira-nostjo in dolgotrajnimi obolenji. Kot nam je povedal direktor zavoda Goran Pavlič, si bodo tako kot doslej tudi v prihodnje prizadevali za čim boljšo oskrbo gibalno oviranih ter tudi njihovo večjo vključenost v lokalnih okoljih. V ta namen so po Pavličevih besedah pred kratkim uspešno kandidirali tudi na dveh večletnih projektih, ki jih sofinancira evropski socialni sklad. S prvim bodo kot strokovni center skrbeli za širjenje znanja o delu z gibalno oviranimi mladimi, ki niso gojenci zavoda, in tako nudili strokovno podporo staršem in šolam po Sloveniji. Drugi pa je namenjen večji socialni vključenosti mladih v lokalno okolje tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, ko gojenci zapustijo zavod. »Velikokrat, ko pridejo v domače okolje, se zaprejo med štiri stene in sčasoma pozabijo, kar so se naučili pri nas. S projektom skupaj z drugimi podobnimi ustanovami želimo najti sistemsko rešitev za ta problem. Da spodbudimo lokalne skupnosti, od občin, podjetnikov in nevladnih organizacij, k zavedanju, da so v njihovi sredini tudi ljudje s posebnimi potrebami, ki jih lahko aktivneje vključimo v lokalno okolje,« pravi Pavlič, ki sicer ocenjuje, da se stanje na tem področju skozi leta vendarle izboljšuje, kot primer dobre prakse pa navaja tudi dnevni center za gibalno ovirane mladostnike, ki deluje od lanskega leta v prostorih nekdanjega Alprema. S Ciriusom dobro sodeluje tudi Občina Kamnik, a kot je povedal župan Marjan Ša-rec, je prostora za izboljšave položaja gibalno oviranih v občini še dovolj: »Predvsem bomo morali kot občina še veliko postoriti na področju lažje dostopnosti, prometne varnosti in to tudi pospešeno počnemo, tudi v sodelovanju z direktorjem centra.« Poleg fizičnih preprek, ki invalidom preprečujejo normalno funkcioniranje v družbi, pa je včasih težje preskočiti tiste v glavah. Zato Pavlič pravi, da je treba spremeniti tudi odnos družbe do teh oseb. »Nisem še srečal tako odkritih, toplih in neposrednih mladih ljudi kot tukaj. A širša družba jih vseeno večkrat odriva na rob. Treba je širiti zavedanje, da so to običajni ljudje, ki potrebujejo le nekoliko drugačno obravnavo,« zaključuje Pavlič. Sproščeno druženje ob praznovanju jubileja Goran Pavlič, direktor zavoda Senožetnik Plošča v spomin umetnikoma Na obnovljeni Bajtici so odkrili spominsko ploščo podobarju Ivanu Klemenu in rezbarju Maksu Bergantu. Aleš Senožetnik Kamnik - Zadnje junijsko popoldne je na Parmovi ulici v Kamniku pred hišo, ki jo domačini poznajo kot Bajtico, potekala kratka slovesnost, ob kateri so odkrili spominsko ploščo kamniškima mojstroma podobarstva in rezbarstva Ivanu Klemenu in Maksu Bergantu, ki sta ustvarjala v njej. Spominsko ploščo sta sofinancirali Občina Kamnik ter družina Ber-gant. Dogodek, na katerem je nastopil Mešani pevski zbor Odmev, pa je v sodelovanju z družino Bergant organiziralo Društvo sv. Jakoba. Doživeto je o obeh mojstrih izumirajoče umetnosti pripovedoval umetnostni zgodovinar dr. Miklavž Komelj, ki je Berganta in njegovo ženo Zoro v Bajtici tudi večkrat obiskal. Prav prijateljevanje s Klemenom in skrb zanj v njegovih starih letih sta Ber-ganta za vse življenje zapisala rezbarski umetnosti, ki jo je osvojil do popolnosti. Njegova dela lahko še danes občudujemo v cerkvah, najbolj znan pa je razkošen okvir za podobo Marije Pomagaj v baziliki na Brezjah. Izrednega pomena je tudi njegovo delo v cerkvi sv. Benedikta v Stranjah, kjer je sodeloval pri obnovi, ki se je je lotil Plečnik, kar je pomenilo tudi začetek globokega prijateljstva z arhitektom, ki je trajalo vse do njegove smrti. V spomin na mojstra sta lani kamniško Društvo sv. Jakoba in Mohorjeva družba izdali tudi bogato monografijo z naslovom Rezbar Maks Bergant - Življenje, posvečeno lepoti, pod katero sta se podpisala dr. Miklavž Komelj in Damijan Bergant, rezbarjev sin. Spominsko ploščo je odkrila mojstrova vnukinja Anja Bergant (na fotografiji), skupaj z Marjeto Humar z Društva sv. Jakoba. / Foto: Aleš Senožetnik Sptfanit' v ■ * FESTIVAL POLETNIH PRIHRANKOV DODATNI 10% POPUST Na vse, tudi na že znižane izdelke F. Do 31. 7. 2017 oziroma do odprodaje zalog.- . Vabljeni v trgovino OUTLET Svilanit Kamnik Kovinarska cesta 4, Kamnik www.svilanit.si V»01 83 96100 Usvilar SINCE 1938 i6 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Iz naših krajev WWW'CENTER - .NET Peci in energenti - iz narave za topel dom. 040 123 711 Natečaj Krajevne skupnosti Kamnik center Kam n ik-Čan iSveta Krajevne skupnosti Kamnik centervab ijo sokrajane, da tudi to poletje poskrbijo za svoje balkone in vrtove, fotografirajo svoje rože in zelenje in tako prispevajo k urejenosti središča mesta, hkrati pa sodelujejo v natečaju. Fotografije svojih ali sosedovih vrtov, balkonov ali teras ter okenskih polic pošljite do sobote, 23. septembra, na e-na-slov ks.center@kks-kamnik.si. Po zaključku natečaja v oktobru boste povabljeni na srečanje krajanov v Klub Kino dom. J. P. Društvo skupne pomoči Tunjice praznuje sto dvajset let Tunjice - Krajani Tunjic vabijo na svoj krajevni praznik, ki bo v soboto, 22. julija, od 19. ure dalje v znamenju 120. obletnice ustanovitve Društva skupne pomoči Tunjice. » Društvo, ki je bilo ustanovljeno z namenom pomagati krajanom v primeru požara oz. drugih naravnih nesreč, po 120 letih še vedno aktivno deluje in z nesebično pomočjo sovaščanov pomaga članom, ki jih prizadenejo tovrstne nesreče. Praznovanje zato ne bo namenjeno le spominu na delo naših predhodnikov, temveč predvsem druženju krajanov,« pravi predsednik društva Justin Klanšek. J. P. KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM Slovenska cesta 28,1234 Mengeš mihaelov.sejem@gmail.com Poziv za sodelovanje na prireditvi IZZIVAMO TALENTE, ki bo potekala v okviru 25. Sejma v Mengšu Kulturno društvo Mihaelov sejem in podjetje Toma prireditve, organizatorja jubilejnega 25. Sejma v Mengšu, ki bo potekal na ploščadi OŠ Mengeš od 22. do 24. septembra, poziva nadobudne mlade, da širši javnosti predstavijo svoje raznoliko znanje, ideje ter talente. Predstavitev bo potekala v prireditvenem šotoru v okviru 25. Sejma v Mengšu; in sicer v soboto, 23. 9. 2017, z začetkom ob 10. uri. Pravila udeležbe: • Starost tekmovalcev ne sme biti več kot 18 let. • Vsak nastopajoči se predstavi z eno točko po lastnem izboru. • Točka lahko traja največ 5 minut. • Največje število udeležencev (posamezne točke) je 10. • Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija. • Vsi nastopajoči prejmejo priznanje za sodelovanje ter bone za hrano in pijačo. • Prvi trije po izboru komisije prejmejo lepe nagrade. Vse zainteresirane prosimo, da se prijavijo najkasneje do 21. 8. 2017 na elektronski naslov toma.prireditve@siol.net. Za podrobnejše informacije ali pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 660 485 (Boštjan) po 17. uri ali na navedenem elektronskem naslovu. Ob prijavi je treba navesti: • Naziv nastopajočega • Število članov • Poimenski seznam članov z letnico rojstva • Opis točke • Stavek ali dva o nastopajočih Kar pogumno s prijavami! 22., 23., 24. september 2017: 25. SEJEM V MENGŠU V Tunjicah so pripovedovali pravljice V nedeljo, 25. junija, je v Tunjicah potekal pravljično obarvan dogodek z naslovom Tunjiško pravljično raziskovanje, ki sta ga v okviru Pohodniškega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah organizirala Društvo Tun'ški glas in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Tunjiško pravljično raziskovanje so letos pripravili prvič. / foto: barbara klanšek Barbara Klanšek Tunjice - Dogodek je v Tunjicah potekal prvič. Nedeljsko popoldne se je začelo s krajšim sprehodom okoli cerkve sv. Ane, ki ga je organiziralo Društvo Tun'ški glas. Po gozdni poti mimo treh kapelic je pohod-nike vodila predsednica društva Milena Erbežnik Klanšek, s pripovedovanjem pa so zbrane zabavali Ivan Nograšek, ki je postopoma odstiral zanimivo zgodovino Tunjic, ter Anže Slana in Dušica Kunaver, ki sta pripovedovala pravljice. Pohod se je zaključil na ekološki kmetiji Jeršin, kjer so se najmlajši udeležili ustvarjalnih delavnic. Pestro dogajanje se je nato nadaljevalo v organizaciji Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Pripovedovalski dogodek je z uvodnim nagovorom začela direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, nato pa so v prijetnem ambientu Jeršinovega kozolca pravljice pripovedovali izkušeni pripovedovalci Ivanka Učakar, Brane Žagar, Breda Podbrežnik Vuk-mir, Verena Perko in duo Vroča župa, čigar člana Goran Završnik in Rok Kosec sta ob zvokih harmonike prijetno nedeljsko popoldne zaključila s Podkovano žabo. Kosili so po starem V apartmajskem naselju Term Snovik so člani Turističnega društva Tuhinjska dolina v soboto, 1. julija, pripravili prikaz košnje po starem. Andrej Žalar Snovik - Ob pol sedmih zjutraj so začeli kositi: Rajko Že-baljec, Jože Drolc, Jernej Mali, Ivan Hribar, Srečo Urankar, Brane Hribar in France Šuštar. Za malico je poskrbela Manja Žebaljec. V zadnjih letih je bila to tretja košnja v apartmajskem naselju. Prikaz košnje sta, tudi za goste v apartmajskem naselju, s krajani začela predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar in gospodar hribovitega travnatega predela France Kosci z zakoncema Kučan / Foto: Andrej Žalar Šuštar, ki je v Etnološki sekciji turističnega društva tudi med glavnimi igralci prikazov nekdanjih običajev na vsakoletnih etnoloških prireditvah v Snovi-ku konec avgusta. Apartmaj-ski gostje so z zanimanjem opazovali letošnjo košnjo koscev s skrbno sklepanimi kosami. Pravo presenečenje pa so doživeli, ko je okrog 10. ure košnjo prišel pogledat Milan Kučan z ženo Štefko, ki se je v termah ustavil med potjo na Menino planino. Seveda so ju kosci povabili medse za skupinski posnetek. Nogometna tekma stari : mladi Marinka Rajterič Tunjice - Na igrišču pod šolo v Tunjicah so se v soboto, 17. junija, na tradicionalni nogometni tekmi pomerili stari in mladi. V napeti tekmi so bolje začeli stari, napadali so z vsemi močmi, kar so v ekipi mladih hitro začutili in borbeno začeli napadati nazaj, takoj so zadeli dva gola. Stari se niso predali in vztrajno lovili zaostanek. Hkrati pa so poskrbeli, da je bila igra pestra in Na tradicionalni tekmi so letos slavili mladi. / Foto: Marinka Rajterič zabavna, saj so s številnimi zaigranimi padci, kriki in simuliranjem bolečin nasmejali navijače. Na tekmi je bil za komentatorsko mesto zadolžen Marjan Šmidovnik, vloga mu je bila pisana na kožo. S svojimi komentarji je spodbujal igralce, povedal pa je tudi marsikatero šalo na njihov račun. Na srečanju so zmagali mladi z rezultatom 9:2 in dobili pokal, ki ga je priskrbela Nataša Petek iz Okrepčevalnice Sla-novec. Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !7 Kultura Dom kulture Kamnik z novim vodstvom Po tem, ko je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik v začetku leta prevzel upravljanje Doma kulture Kamnik, je s prvim julijem prevzel tudi programsko upravljanje. Jasna Paladin Kamnik - Kot so sporočili z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, se je z junijem namreč iztekel program, ki so ga še sestavili člani Kulturnega društva Priden možic, dozdajšnji dolgoletni upravljavci doma. Ob tej priložnosti so se na neformalnem druženju zbrali člani obeh ekip in na ta način zaključili predajo poslov. Tako Goran Završnik, dozdajšnji vodja Doma kulture Kamnik iz Kulturnega društva Priden Možic, kot Tomaž Simetinger, ki bo kamniški dom kulture vodil odslej, sta se strinjala, da je primopredaja potekala v sodelovanju vseh vpletenih. »Rad bi se zahvalil vsem, ki ste pri tem sodelovali. Prepričan sem, da se bo to odlično sodelovanje nadaljevalo tudi po tem obdobju. Ves ta čas smo resnično delali z roko v roki. Moja želja je že od začetka, da stikov ne bi popolnoma prekinili, saj je za vse bolje, da zgradimo most. Dom kulture Kamnik bo ostal dom za vse in bo še naprej stičišče kulture v Kamniku,« je povedal Ekipi dozdajšnjih in naslednjih upravljavcev kamniškega doma kulture Tomaž Simetinger, Goran Završnik pa dodal: »Vesel sem, da je vse potekalo brez težav. Postopek primopredaje je v celoti potekal zelo pozitivno z obeh strani, tudi kar se tiče opreme. V teh letih mislim, da smo naredili korak naprej v kulturi v Kamniku in vem, da bo ta ekipa Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik na teh temeljih delo nadaljevala. Ustvarjale se bodo nove priložnosti in Dom kul- ture Kamnik je, je bil in bo ostal osrednja točka kamniške kulture. Jaz v ljudeh, ki prevzemajo naše delo, vidim fantastično zasnovo.« Kljub spremembi upravljavca na Zavodu zagotavljajo, da bo tudi prihajajoča programska sezona ostala podobna kot prejšnja leta. Še vedno bodo na voljo trije abonmaji: Maistrov abonma bo namenjen odraslim, abonma Kam'nček otro- kom, ostaja pa tudi abonma Stand up. Vsi abonmaji bodo potekali v že ustaljenih terminih: Maistrov abonma ob četrtkih ob 19.30, Abonma Kam'nček ob četrtkih ob 17. uri in 18.30, Abonma Stand up pa vsak drugi torek v mesecu (z izjemo januarja) ob 20. uri. Vpis starih abonentov bo potekal od 4. do vključno 19. septembra, novih pa od 20. septembra dalje. Najmlajši plesalci zmagali Na baletnem tekmovanju v Lendavi so konec junija blesteli učenci Glasbene šole Kamnik. Bojana Klemenc Lendava - Na drugem slovenskem baletnem tekmovanju TUTU in tretjem slovenskem tekmovanju koreograf-skih miniatur, ki je potekalo v Lendavi od 17. do 19. junija, so bile zelo uspešne balerine in baletnik iz Glasbene šole Kamnik. Trije naporni tek- movalni dnevi so prinesli veliko veselja tudi kamniški baletni učiteljici Ani Trojnar, ki je del organizacijskega odbora tega tekmovanja, saj so njeni varovanci dosegli izvrstne rezultate, na odru zanesljivo in odločno prikazali in dokazali svoje znanje, talent, trdo delo in odličen odrski nastop. Mednarodna žirija je v kategoriji I. Bela, v kateri plešejo najmlajši učenci solo, dodelila kamniški baletnici Vidi Jugovič drugo mesto za nastop Polka na glasbo Do-nizettija, Manci Andrič pa za njeno Polko peto mesto. V kategoriji VII. Vijolična pa so učenci prvega razreda baletnega oddelka Glasbene šole Kamnik s svojo točko Dogodivščine klovnov osvojili imenitno prvo mesto. Na odru so za zmago zaplesali Tisa Gašparič, Eli Kompara Petek, Marija Kotnik, I za Julija Perne, Mojca Požek, Lidija Prevc, Špela Uranič in Grega Golob. Posebno nagrado strokovne žirije za inovacijo, originalnost in pedagogijo pri pripravi tekmovalcev za izvedbo točke Dogodivščine klovnov pa je prejela tudi baletna učiteljica Ana Trojnar. Za nagrado so dobili udeležbo na Mednarodnem baletnem poletnem seminarju Dancs-Pi-ran 2017, ki bo potekal od 24. julija do 5. avgusta v Piranu, na njem pa bo letos prvič poučevala tudi Ana Trojnar. »Otroci so bili zaradi osvojenega prvega mesta res presrečni. Taka tekmovanja jim dajo veliko. Naučijo se samostojnosti, pridobivajo samozavest. Vesela sem, da imamo dobro zasnovo za prihodnost,« razmišlja Ana Trojnar. Koncert za lutnjo in glas Aleš Senožetnik Tunjice - V okviru festivala Musica Aeterna se je v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - območne izpostave Kamnik, v župnijski cerkvi sv. Ane v Tunjicah odvil Koncert za lutnjo in glas. Poslušalci so lahko prisluhnili sopranistki Marti Močnik Pirc in češkemu mojstru igranja na historične instrumente Janu Čižmaru. Glasbenika sta prvo julijsko soboto zvečer v čudovitem ambientu tunji-ške cerkve pripravila pester repertoar, ki se je gibal med glasbo italijanske renesanse in angleškega baroka. Oba sta kot mednarodno uveljavljena izvajalca poskrbela za prvovrstno izvedbo, v kateri so lahko uživali obiskovalci v dobro napolnjeni cerkvi. Močnik Pirčeva se je po študiju solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo izpopolnjevala v Haagu na Nizozemskem, kjer je zaključila tudi podiplomski študij, danes pa sodeluje s številnimi uveljavljenimi glasbeniki. Čižmar se posveča predvsem igranju na historične instrumente, kot so renesančna in baročna lutnja, teorba in baročna kitara, vihuela in mandora. Študiral je muzikologijo v Brnu, nato pa študij klasične kitare nadaljeval v Londonu. Izvajalca sta poskrbela za koncert, kakršnemu smo v Kamniku le redko priča. Marta Močnik Pirc in Jan Čižmar Na občini bo razstavljala Breda Capuder Kamnik - V preddverju Občine Kamnik bodo v sredo, 9. avgusta, ob 16. uri odprli razstavo likovnih del kamniške umetnice Brede Capuder z naslovom Plečnikova umetnost skozi oči Kamničanke, ki bo posvečena Plečnikovemu letu, kakor je zaradi obletnic rojstva in smrti tega znanega arhitekta poimenovano leto 2017. Slikarska dela v pastelni tehniki, ki bodo v času uradnih ur Občine Kamnik na ogled vse do ponedeljka, 4. septembra, predstavljajo portrete Jožeta Plečnika iz različnih obdobij njegovega življenja ter njegova dela iz Kamnika in okolice. J. P. naKULLLINARIKA fNSRUN i8 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Zanimivosti Projekt socialne aktivacije Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želi s projektom socialne aktivacije težje zaposljive približati trgu dela. Prve osebe bodo v program vključili septembra, osnovni namen projekta pa je prispevati k večji socialni vključenosti in zmanjševanju tveganja revščine. Jasna Paladin Kamnik - Ministrstvo je v ta namen med drugim zaposlilo 48 koordinatorjev socialne aktivacije, ki bodo delovali v petnajstih mobilnih regijskih enotah, od tega dva tudi v regiji Ljubljana-vzhod oz. v prostorih Centra za socialno delo (CSD) Domžale, ki bosta pristojna tudi za območje CSD Kamnik. »Osnovni namen projekta je prispevati k večji socialni vključenosti in zmanjševanju tveganja revščine. Socialna aktivacija predstavlja celovit pristop obravnave in usmerili v za njih najbolj primerne. Nato bodo osebe spremljali, jim nudili potrebno oporo in informacije in jim pomagali tudi po zaključenih programih socialne aktivacije. V ta namen so na ministrstvu pripravili dve vrsti programov - dolgotrajnega, ki traja enajst mesecev, in kratkotrajnega, ki traja približno tri mesece in pol. »Njihov ključni cilj je dvig motivacije, razvoj in dvig socialnih ter funkcionalnih spretnosti in znanj, ki bodo okrepile posameznika na osebni ravni, in vključevanje v delovno aktivnost Socialna aktivacija predstavlja celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo pogosto zapletene socialne in zdravstvene težave, so socialno izključeni, ranljivi, nemotivirani za spremembe in zaradi vseh težav skupaj pogosto težje zaposljivi. reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo pogosto zapletene socialne in zdravstvene težave, so socialno izključeni, ranljivi, nemotivirani za spremembe in zaradi vseh težav skupaj pogosto težje za-posljivi. Projekt je zasnovan kot krepitev njihovih socialnih in delovnih kompetenc, pridobivanje novih znanj in spretnosti, ki bi pripomogle k njihovemu opolnomoče-nju, ponovni vključitvi v družbo, glavni namen pa je približati jih trgu dela in zaposlitvi,« pravijo na CSD Kamnik, kjer bodo tesno sodelovali s koordinatorji socialne aktivacije in tudi z uradi za delo. Koordinatorji bodo izbrane osebe v projektu posebej obravnavali, jim predstavili primerne programe in jih ter približevanje vstopu na trg dela. V dolgotrajne programe socialne aktivacije se lahko vključijo brezposelne osebe, mlajše od 49 let, ki so v zadnjih 24 mesecih vsaj 12-krat prejele denarno socialno pomoč. V kratkotrajne programe pa se lahko vključijo prejemniki denarne socialne pomoči s kompleksno zdravstveno in socialno problematiko, osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči in imajo kompleksno zdravstveno in socialno problematiko, ter začasno nezaposljive osebe,« pojasnjujejo na CSD Kamnik in dodajajo še to, da bodo osebe, ki bodo vključene v programe socialne akti-vacije, prejemale tedensko plačilo, ki predstavlja plačilo malice in plačilo javnega prevoza, osebam, vključenim v dolgotrajne programe, pa pripada še nagrada. Velika planina med desetimi najboljšimi Kamniška Bistrica - Kot so sporočili iz družbe Velika planina, je bila ta kamniška znamenitost z edinstvenim plan-šarskim naseljem letošnje poletje izbrana med deset najboljših destinacij na stari celini, izmed 44 »evropskih draguljev«, ki so prišli v ožji izbor. Tako so namreč določili s pomočjo podatkovne baze Mastercard, lokalnih potovalnih blogerjev in turističnih strokovnjakov, ki so izbirali najbolj skrite zaklade. Destinacije so bile razvrščene glede na lepoto, verjetnost gneče, možnost sprejema plačil s kreditno kartico, stroške nastanitve in priročnost. Velika planina se je na ta seznam uvrstila kot prva slovenska destinacija. Iz družbe še sporočajo, da so zaradi izbora počaščeni, tovrstna promocija pa se kaže tudi v vse večjem številu tujih gostov, ki vsako leto obiščejo planino. J. P. Srebrnomašnik Pavel Pibernik Mojca Osolnik Gozd - V mesecu juliju je srebrno mašo praznoval Pavel Pibernik, župnik v župniji Mekinje in Gozd. Farani župnije Gozd smo se z veseljem in radostjo zbrali v nedeljo, 9. julija, in se skupaj Bogu zahvalili za petindvajset let mašništva s ponovitvijo srebrne maše. Po maši smo gospodu župniku izrekli čestitke še za osebni praznik, okroglo obletnico življenja. Pavel Pibernik / Foto: Mojca Osolnik www.lip-bled.si VASA KARIERA PRILOŽNOST V PODJETJU LIP BLED Smo perspektivno in stabilno podjetje s 70 letno tradicijo proizvodnje notranjih vrat, z redno izplačanimi plačami in prispevki in z bonitetno oceno AAA. Vlagamo v razvoj naših izdelkov in posodabljanje tehnologij. Uspelo nam je rasti na trgih zahodne in srednje Evrope, kar nekaterim ni. Zaradi širitve proizvodnje iščemo sposobne, pridne sodelavce, ki ne poznajo omejitev in ovir, so se pripravljeni učiti in deliti svoje znanje z nami. Trenutno iščemo: - delavce v proizvodnji - mizarje -vzdrževalce Nudimo vam dinamično delo, urejeno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje glede na cilje podjetja in osebno uspešnost. Skrbeli bomo za vaš strokovni razvoj in pridobivanje novih znanj. Vabimo vas, da nam svoje podatke in pričakovanja sporočite: Anton Koncilja gsm: 051 302 054 elektronsko pošto: anton.koncilja@lip-bled.si ali po pošti na naslov LIP BLED d.o.o. Rečiška 61A 4260 Bled Tudi če nimamo vedno objavljenih prostih delovnih mest smo vedno odprti za ljudi, ki vedo kaj hočejo in so pripravljeni razvijati svoje kompetence in znanja skupaj z nami. Prav tako bomo kmalu objavili razpis s katerim bomo povabili mlade, ki se redno izobražujejo na programih lesarstva, strojništva in elektronike, da se prijavijo v naš sistem štipendiranja, s katerim bomo mladim olajšali šolanje, ter se zavezali da jim bomo nudili perspektivno zaposlitev. Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !81 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Uvodnik Najprej naj povem, da Kamfest letos bo. Čisto pravi, s kopico zanimivih dogodkov napolnjen kamniški poletni festival, ki močno presega občinske meje in se, predvsem zaradi kakovostnega programa ter neomajne podpore Občine Kamnik in sponzorjev ter odlične ekipe, tudi po 14 letih še vedno drži v vrhu slovenskih festivalov. Preurejanje mestnega centra ga je letos sicer pomaknilo na sever, a že naslednje leto se, ob petnajstletnici, gromoglasno zavihtimo nazaj na Mali grad. Premik na sever prinaša tudi dobre stvari. Prvi odpiramo vrata mekinjskega samostana festivalskemu občinstvu. V sodelovanju z Mestnim kinom Domžale boste za skrivnostnimi zidovi samostana uživali v odličnem filmskem programu. Ponovno vas vabimo tudi v nekdanjo smodni-šnico, na dvorišče Katzenberga. Zgradba polna zgodb bo, obogatena z gledališčem, poezijo, multimedijsko umetnostjo in glasbo ter ščepcem smodnika, zaključevala festivalske večere. Letos vas bomo popeljali tudi na pot kamniške industrijske dediščine. Malo s kolesom, malo peš, večje skupine pa kar z avtobusom. Letošnji program nima veliko kompromisov. Udaren in svež Glavni oder sredi Keršmančevega parka bo gostil odlične domače in tuje izvajalce, od popularnega Hamo-ta, tradicionalnih post rockovskih Jambinaijev iz Južne Koreje, do visoko vokalno estetskih Silence, ki nam bosta na dveh koncertnih klavirjih predstavila, kako se bo slišal konec sveta. foto: Klara Janežič V času, ko Kamnik, kljub še sveži prometni strategiji, išče novo pot med turizmom, športom in kulturo, Kamfest ostaja stalnica na našem nebu. Po njem si obiskovalci naravnate počitniške koledarje, gostinci si naberejo zaloge za dolgo zimo, za trenutek se nehajo prepiri, zavist se umakne pričakovanju, iluzija, da živimo v mestu modernih vrednot, pa za devet dni dobi novo potrditev. Goran Završnik vodja programske ekipe Festivala Kamfest i82 Programski časopis 14. poletnega kulturnega festivala Kamfest™ PRIDEN MOŽIC producent: Kulturno društvo Priden možic, Podlimbarskega pot 4, 1241 Kamnik besedila in urejanje besedil: Goran Završnik Gašper Selko Anže Slana celostna grafična podoba festivala in oblikovanje: Dejvid Kneževic Katarina Goltez naklada: 31.000 izvodov, priloga Kamničan-ki, časopisu občine Kamnik direktor festivala: Rok Kosec programski direktor: Goran Završnik tehnični direktor festivala: Primož Jeras tehnični vodja Glavnega odra: Blaž Flerin tehnični vodja Večernega odra: Žiga Krevs tehnični vodja otroškega odra: Anže Trstenjak vodja prizorišča Katzenberg: Anja Bezlova izvedba: Anja Koleša Matic Maček Jan Šuštar odnosi z javnostmi: Goran Završnik programska ekipa: Goran Završnik Gašper Selko Rok Kosec Blaž Flerin programsko vodstvo Kina Kamfest: Jure Matičič, Mestni kino Domžale telefon: 070 405 484 festivalski telefon med 11. in 19. avgustom elektronska pošta: info@kamfest.org spleta stran: www.kamfest.org fotografije: Aleš Romaniuk, Jan Šuštar, Kaja Judež, Klemen Udovč, Matic Maček, arhiv Kamfesta in nastopajočih Organizator festivala si pridružuje pravico do spremembe programa. Vstop na vse dogodke je, če ni napisano drugače, brezplačen. Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 Keršmančev park Keršmančev park je v zadnjih petih letih, odkar v njem gostuje Kamfest, pridobil na prepoznavnosti. Je prijetno urejen zeleni kos na severnem delu mestnega jedra, z večinoma spokojno mimotekočo Kamniško Bistrico in velikimi drevesi, ki senčijo naključne sprehajalce v poletnih dneh. Na začetku dvajsetega stoletja je park mejil na znamenito kamniško zdravilišče Kurhaus, kjer se je z bosimi nogami po travi sprehajal tudi presvetli cesar Franc Jožef. Cesarja je kasneje v Sarajevu ustrelil Gavrilo, njegov spomenik pa so črni mlinarji* zakopali nekje v smodnišnici, da bi ga novi oblastniki ne uničili. Nenazadnje je v Kamnik pripeljal vlak in nas, dokler ne naredimo predora pod kamniškim sedlom, označil za mesto s končno železniško postajo. V parku bodo letos izjemoma trije odri. Že znanemu malemu odru z otroškimi predstavami in ustvarjalnimi delavnicami se bo pridužil Glavni oder z razgledom na Kamniško Bistrico z res sijočim, mednarodno-zabavnim programom. Festivalski dan bo v Keršmančevem parku zaključil Večerni oder večinoma domačih ansamblov, kot so Container Dox, Haiku Garden, Malamor in lokalnih Fool Nation. Kljub temu da ekipa Kamfesta zagovarja nedotakljivost javnih prostorov, pa bodo v tem primeru, ko bo park vsak dan obremenjen z množico obiskovalcev, veljale določene omejitve. To, da se festival zažene ob 17.00 in da ob 18.00 sledi predstava, namenjena predvsem otrokom, ni nič novega. Za zapomniti pa si je, da se koncert na Glavnem odru začne točno ob 20.00 in da mu prireditev na Večernem odru sledi že ob 21.30. In ob 23.00 bo treba območje parka zapustiti (razen če se javite v ekipo prostovoljcev, ki bo takrat začela s čiščenjem). Upamo, da vas bo ponudba kamniških gostincev prepričala, da boste po festivalu ostali v mestu, obiskali njihove lokale in jim pomagali preživeti letošnjo turistično sezono. Hvala prebivalcem Mekinj v neposredni bližini festivalskega dogajanja za potrpežljivost in razumevanje. * Popularen izraz za delavce v kamniški smodnišnici, saj je izdelava smodnika v bistvi mletje kalijevega nitrata, žvepla in oglja v črno pra-šnato zmes. Diversity in Kufr sejem T " vsak dan festivala 17.00 - 24.00 Tudi letos bo del festivala sejem, ki nastaja v sodelovanju Diversity - express yourself in KUD-a KUFR. Tokrat ne bo zavzel Glavnega trga in začetka Samčevega predora, ampak peščene poti "Keršmanca", da bodo mize, polne unikatnih izdelkov, delovale kot veličasten vhod v festivalski park. Preden vam bo glasba napolnila ušesa, preglejte, kaj vse ponujajo stojnice. Med množico zanimivih produktov, ki poleg natančne izdelave v sebi nosijo tudi izjemne zgodbe, boste gotovo našli kaj, kar vas bo prevzelo. Po sejmu se lahko sprehodite vsak dan festivala od 17. ure naprej! !83 Otroški oder Keršmančev park postaja vedno zanimivejši mestni zeleni kotiček. Tudi po zaslugi Kamfesta, ki je v park pripeljal program za družine in otroke, stran od razgretega avgustovskega asvalta in trdih granitnih kock. Prizorišče je že od začetka želo navdušenje, saj je v senci mogočnih dreves iz festivala v festival več nožic, ki tekajo po travi, in oči, ki zvedavo spremljajo program na odru in oprezajo za dogajanjem ob njem. Saj ta vabi s kreativnimi delavnicami, športnimi igrami ali pa samo s poležavanjem na rečnem bregu. Obiskovalci so v parku prepoznali potencial in na peščenih poteh je videti vedno več vrtčevskih skupin, očetov s kolesi, mamic z vozički, ki se občasno tudi združijo in iz sprehajanja naredijo celo zabavo. Ob večerih pa klopi zasedejo zaljubljeni pari, družbe željna mladina in vsi, ki se pred vročino radi zatečejo nekam, kjer ni tako zelo vroče. Trajnostni vpliv na oživljanje parka pa je poleg kakovostnega programa tudi ena glavnih motivačij organiziranja festivala, kakršen je Kamfest. Na Otroškem odru se bo letos plesalo, verjetno tudi pelo, zagotovo pa boste priča cirkuškim vragolijam Čupakabre, skrbno izbranim igranim in lutkovnim predstavam gledališča Fru Fru in Unikat, ki jih bodo dopolnile domače moči PK Šinšin. Morda srečate klovna, zagotovo pa gusarja. ArrrrgGGggHHhHhhh! Sicer pa bomo z dogajanjem v "Keršmancu" vsak dan začeli že ob 17. uri - brali bomo s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, brcali z nogometaši NK Kamnik in vrteli kolo sreče. vsak dan ob 18.00 v Keršmančevem parku petek, 11. 8. sobota, 12. 8. nedelja, 13. 8. ponedeljek, 14. 8. torek, 15. 8. sreda, 16. 8. četrtek, 17. 8. petek, 18. 8. sobota, 19. 8. Cirkus Čupakabra: Na postaji Lutkovno gledališče Fru-Fru: Krtek zlatko Zavod Vitkar in KDPM: Cirkus na mesec Lutkovno gledališče Fru-Fru: Muca copatarica KUD Ljud: Gusarsko gledališče kapitana dade! Lutkovno gledališče Fru-Fru: Rozagroza in Plavalava Plesni klub Šinšin: Brejk Gledališče Unikat: Pravljična ura babice pra, ki sploh ne pričakuje tigra Zavod Bufeto: Cirkus Printi Pravi petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Otroški oder vsak dan ob 18.00 v Keršmančevem parku petek, 11. 8. Cirkus Čupakabra: Na postaji cirkuška predstava Življenje je tu, da nam smehe nariše, življenje je tu, da nas riše in briše. Življenje je tu, življenje je mimo, skočimo na vlak, imejmo se fino. sobota, 12. 8. Gledališče Fru-Fru: Krtek Zlatko lutkovna predstava Krtka Zlatka je zjutraj zanimalo kakšno je vreme, pa je nanj padlo nekaj mehkega, toplega in okroglega. Ali se bo krtek skril v svojo krtino, ali bo raziskal skrivnost kakca, ki je padel z neba? nedelja, 13. 8. Zavod Vitkar in KDPM: Cirkus na mesec cirkuška predstava Dogajanje na Otroškem odru se bo sklenilo popolnoma cirkuško. Cirkus na mesec je sestavljen iz niza krajših točk, ki tvori zaokroženo zgodbo skozi ples - na tleh in v zraku, na tkanini in na obroču. ponedeljek, 14. 8. Gledališče Fru-Fru: Muca Copatarica lutkovna predstava Pospravljate copate? Neredni otroci jih ne in tu svoje tačke vmeša Muca Copatarica, ki copate odnese. Otroci se sami podajo v gozd in srečajo veliko živali, ki jim pomagajo poiskati mucin dom. i84 vsak dan ob 20.00 v Keršmančevem parku Jardier indie rock Zasedbo sestavlja pet članov, katerih muziciranje zaznamujejo skladbe, v katerih prevladuje izrazit, pripoveden vokal avtorja ter pevca Alexa, okoli katerega band v živo gradi premetene in sodobne aranžmaje, obenem pa ohranja prizvok tradicije, črpajoč iz bluesa, folka in Americane. Njihov slabi dve leti star album je naletel na pozitivne odzive med laično javnostjo in glasbenimi kritiki, zato ni čudno, da nastopajo na različnih prizoriščih doma in čez mejo. Silence glasbena spremljava za konec sveta Duo Silence, v katerem ustvarjata Boris Benko in Primož Hladnik, je že zdavnaj prestopil tisto mejo, da lahko rečemo, da gre za kultno zasedbo. Njuna naravnost fanatična obsedenost z glasbenim perfekcionizmom je postregla z vrhuncem v obliki albuma Musical Accompaniment for the End of the World. Prva kamfestovska sobota se bo na Glavnem odru bohotila z glasom, dvema klavirjema in nekaj sintetičnimi zvoki. Jambinai post rock Južnokorejska zasedba Jambinai se resda mestoma poslužuje klasičnih post-rockovskih obrazcev počasnega grajenja atmosfere do v nebo vpijočih ekstatičnih izbruhov, pa vendar je južnokorejski bend precej več kot to. V svoj unikatni in nemudoma prepoznavni zven namreč poleg klasičnega bendovskega inštrumentarija vpleta tradicionalna korejska glasbila - zvok tisoč let starih inštrumentov se zlije z distorzijo kitar in elektronskih loopov v napeti atmosferi. Icon life electronic Zasedba Icon s svojo glasbo vstopa v prostore, kamor si sicer ne upamo, a vztrajamo in gremo še globlje, v nove zgodbe, nove podobe, nove melodije. Njihova glasba je dialog med skritimi prostori v nas in galaksijami, dialog med dušo in harmonijami, med mano in tabo. Zato Icon nima nima načrtov, nima želje po dokazovanju, prepričevanju, osvajanju. Ima samo eno ambicijo - da s svojo glasbo briše meje, da navdihuje, da se dotakne najbolj skritih prostorov v nas. vsak dan ob 21.30 v Keršmančevem parku Daniel Vezoja folk Daniel Vezoja se je občistvu prvič predstavil kot član zasedbe Train Station, po koncu tega poglavja pa se je usmeril v samostojno delovanje in v svojo veliko ljubezen - pisanje glasbe. Močno je povezan z Irsko, saj je tam posnel svojo prvo ploščo, ki ga je na slovensko glasbeno sceno postavila kot samostojnega izvajalca. Container Doxa techno jazz Jazzovski ritmi tudi tokrat ne bodo šli mimo Kamfesta, saj bo prvi sobotni večer postregel z eksplozijo urbanih frekvenc. Nastopili bodo vodilni ustvarjalci slovenske glasbene krajine, zaradi katerih bodo tudi jazzovski skeptiki na-špičili ušesa.. Darla Smoking etno ambiental electronic Gre za svežo zasedbo, ki jo sestavljata prekaljena akterja domačega podtalja -prvi skrbi za ritem, drugi pa manipulira s sempli, elektroniko in dimno zvočno zaveso. Darla je čvrsta, na dubu temelječa glasbena entiteta, znotraj katere se sodobnost preliva z ljudskim izročilom in tradicijo. Clockwork Psycho psychobilly punk rock Novembra 2011 sta prišla Clockwork Lilith in Al Eržen na idejo, da ustanovita nov bend. Ker sta oba glasbenika z dolgoletnimi izkušnjami iz ljubljanskih industrial metal, ska punk, oi in punk bendov, se je zadeva hitro premaknila in ideje so se začele uresničevati. Kmalu se jima je pridružil še Dogz in to je bilo to. Letni kino v samostanu Mekinje od 12. do 18. avgusta ob 21.00 Pod gladino kriminalna drama režija: Klemen Dvornik / scenarij: Barbara Zemljič / igrajo: Nika Rozman, Nina Ivanišin, Matej Puc, Gašper Tič, Vladimir Vlaškalič, Ksenija Mišič, Peter Musevski, Matija Vastl, Jernej Šugman / 2016, Slovenija / distribucija: RTV Slovenija / 101' Mladi odvetnici Rebeki je dodeljen primer umora scenografa, glavna osumljenka pa je Jana, njena prijateljica iz otroštva. Na prvi pogled zelo enostaven primer razkrije temne plasti, skrivnostne globine in stranpoti človeške narave. Zbogom, Berlin pustolovski film Tschick / režija: Fatih Akin / scenarij: Lars Hubrich, Fatih Akin in Hark Bohm po knjigi Wolfganga Herrndorfa / igrajo: Tristan Göbel, Aniya Wendel, Justina Humpf, Paul Busche, Anand Batbileg, Jerome Hirthammer, Max Kluge, Udo Samel, Anja Schneider, Nadine Dubois, Henning Peker / 2016, Nemčija / 93' / podnapisi, 11+ Najstnika ukradeta modro Lado Nivo in se sredi poletnih počitnic odpravita na potovanje, ki bo za vedno spremenilo njuni življenji. Paterson komična drama Paterson / režija: Jim Jarmusch / scenarij: Jim Jarmusch / igrata: Adam Driver, Golshifteh Farahani / 2016, Francija, Nemčija, ZDA / distribucija: Fivia / 118' Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega življenja ter z njo očaral kritike in občinstvo na zadnjem festivalu v Cannesu. od 12. do 19. avgusta ob 21.00 Veliki večer swinga plesni večer Na Katzenberg prihajajo swingerji, ki bodo dvorec gotovo nemudoma vzeli za svojega. Seveda brez kršenja pro-hibicije in poplesavanja v ritmih swinga ne bo šlo. Vsi, ki si želite preplesati večer v idiličnem okolju in ambientu dvajsetih let prej- šnjega stoletja, vabljeni na Katzenberg. In ne pozabite na dresscode Kukushai nedeljski koncert na Katzenbergu Avantgardni pop trio se bo predstavil z originalno glasbo, ki flirta z jazzom, rockom in celo s punkom. Zasedba pianista, vokalistke in bobnarke nosi prepoznavno zmes melodičnih elementov in nenavadnih harmoničnih ter ritmičnih tekstur, ki je nadgrajena s prepletom več vokalnih linij. Pa naj vas to ne zavede in si ni jemljite preveč k srcu. Pridite poslušat in se prepričajte na lastna ušesa. Pest besed večer slam poezije Slam poezija se je v Sloveniji pojavila tudi v mestu, kjer domuje Kamfest. Koncept slam poezije predstavlja pesniški mogoboj, na katerem še neuveljavljeni in tudi že uveljavljeni poeti stremijo k čim bolj inovativnemu in doživetemu interpretiranju avtorske poezije, njihovo umetniško prepričljivost pa presodi publika skupaj s strokovno žirijo. Kamniški finale, ki je obenem polfinale državnega prvenstva v slam poeziji, se bo letos že drugič odvil v okviru Kamfesta. Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !85 torek, 1S. S. KUD Ljud: Gusarsko gledališče kapitana Dade! gledališka pustolovščina Kapitan Dada je brez ladje in posadke, iz spomina mu je umanjkal tudi cilj ekspedicije, nima zemljevida do zaklada, nima ne kompasa ne sekstanta, ima pa morsko bolezen. Pobegnila mu je lažniva papiga, da o opici sploh ne govorimo. sreda, 16. S. Gledališče Fru-Fru: Rozagroza in Plavalava V sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Neža in Anže sta dvojčka. Ona v roza cunjicah in on v modrih. Ona se mora igrati s punčko, on z žogo. V sanjah ju preganjata pošasti Rozagroza in Plavalava, a se jima upreta in starše vpišeta v Vijolašolo, kjer se naučijo, da punce lahko vozijo tudi avtobus in da fantki lahko tudi šivajo in kuhajo in pečejo ... četrtek, 17. S. Plesni klub Šinšin: Brejk plesna predstava Plasalci domačega Plesnega kluba Šinšin bodo tudi letos za najmlajše pripravili plesno poslastico, ki ne bo pustila ravnodušnih niti nekoliko starejših. Pridite pogledat, kaj pripravljajo mladi kamniški brejkerji. petek, 1S. S. Gledališče Unikat: Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra, igrana otroška predstava Babica Pra je pravljičarka, ki otrokom pripoveduje zgodbo o Trnuljčici. A med pripovedovanjem se v občinstvu pojavi tiger! Babica pravljice sploh ne more povedati do konca! Mogoče ji pa lahko pri tem pomaga prav tiger. sobota, 19. S. Zavod Bufeto: Cirkus Printi Pravi cirkuška predstava Cirkus Printi Pravi je ta pravi cirkus. Je prostor igre, v katerem se zaigrajo otroci in klovn. Zdaj so vsi gledalci, zdaj klovni, zdaj žonglerji, zdaj silaki, zdaj kolesarji. Kolesarji? Zakaj pa ne? Hamo & Tribute to love band poredni blues rock Izkušeni rockerji že nestrpno čakajo na eksplozijo energije in ljubezni na Glavnem odru Kamfesta. Plodovito serijo koncertov nadaljujejo tudi to poletje, ko bodo razgreli tudi kamniško publiko. Fantje napovedujejo eksplozivno poredno blues rock mešanico, mi pa si obetamo zvočno ekstaso, saj njihov zadnji album žanje številne pohvale kritikov, ki ga izpostavljajo kot enega najbolj iskrenih glasbenih izdelkov zadnjih let. Mestna godba Kamnik big band Domača mestna godba se bo občinstvu predstavila v popolnoma drugačni podobi, kot smo je bili vajeni doslej. Na Glavnem odru bodo popolnoma v sozvočju big banda in ritmih jazza, bluesa, dixielanda. Na strani godbenikov je velika glasbena kilometrina, ki jo pridobivajo na mnogih nastopih, ki niso vezani le na okolje domače občine ali države. Pod vodstvom dirigenta Martina Du-kariča bodo iz glasbil gotovo izvabili tone, ki bodo popestrili dogajanje na Glavnem odru. Uroš Peric blues soul jazz Za Uroša pravijo, da je trenutno eden boljših glasbenikov na slovenski glasbeni sceni. Kar ni nenavadno, saj je v glasbenem poslu že dolgo; pot je pričel pri dvanajstih s preigravanjem in prepevanjem jazz standardov svetovno priznanih velikanov, dušo pa je potešil tudi ob igranju bluesa, soula, gospela. Je izjemen vokalist, pianist in interpret Raya Charlesa, ki je s koncertiranjem obšel domala cel svet, saj je nastopal skorajda povsod - od ZDA do Afrike. Zaa ska-reggae Na Kamfest prihaja srbska koncertna atrakcija, ki so jo kritiki in glasbeni poznavalci razglasili za eno najobe-tavnejših skupin s področja nekdanje Jugoslavije in eno najzanimivejših glasbenih stvaritev zadnjega časa. Skupina se ponaša z energično in odlično vo-kalistko, katere vokalne spretnosti so bile slišane po celi Evropi, prodrle pa so celo do Avstralije (da, poslali so jo kar na Evrosong). Bend predstavlja svež konglomerat različnih glasbenih žanrov, ki jih udejanijo na zelo svojevrsten način. Neca Falk - Maček Muri in Muca Maca pesniško-glasbeni projekt Maček Muri in Muca Maca nista zaprašena legenda, saj sta v pesmih Kajetana Koviča v izvedbi Nece Falk ter Jerka in Mira Novaka na kitari po tridesetih letih še vedno enako živa in mladostna. Milan Dekleva je tako o projektu dejal, da je avtor glasbe (Jerko Novak) z nonšalantnim zamahom spravil na kup izročilo svetovne etnoglasbe in ga cepil na rockerski in improvizatorski cepič, tako da je stvar morala postati večna. Haiku Garden post rock Haiku garden so gotovo eden prepričljivejših mladih slovenskih bendov ta hip. Njihov recept ni enostaven, a učinkuje. Glavna sestavina je shoegaze, prelit z dobro dozo indieja in začinjen s samosvojo mešanico dream popa ter noise rocka. Kitarske zidove prebijajo izjemno nalezljive melodije, psihedelično pop atmosfero pa soustvarjajo lebdeči odmevajoči vokali. Good Vibrations ska-reggae Dolgo izgubljen kolektiv sorodnih duš je končno našel svoje mesto pod soncem. Po nekajletnem raziskovanju jamajških ritmov se Good Vibrations podajajo v širni svet, kjer bodo v osemčlanski reggae in ska postavi zazibali kolena vseh prisotnih. Vsekakor dober razlog, da kamfestove srede na zapustite takoj po koncertu na Glavnem odru. Malamor kabaretski soul-punk Skupina Malamor se nahaja na žanr-skem razpotju kabareja, latina, swinga, soula, rockabillyja, pa vse do psihadelije in garažnega punka. Pesmi so napisane v angleškem, španskem, italijanskem in francoskem jeziku. Nenavadna mešanica stilov in idiomov je odraz širnih popotovanj pevke Sanaa Taha, dekleta tržaško-arabskih korenin, ki je velik del svojega življenja preživela v Mehiki. Fool Nation blues-rock Kamničani. Bend, ki obeta. To dokazuje mešanica dobrega starega rocka, psi-hadelično-ekspresionistična besedila, modernejši zvok in solistični dodatki vseh vrst. Imajo različne vzornike, zato se poznajo vplivi rocka, bluesa, celo funka in jazza. Pri ustvarjanju si radi puščajo svobodo, neradi pa se omejujejo. Dotik vode romantična komedija L'effet aquatique / režija: Sölveig Anspach / scenarij: Sölveig Anspach, Jean-Luc Gaget / igrajo: Samir Guesmi, Florence Loiret Caille, Philippe Rebbot, Esteban, Didda Jönsdöttir, Olivia Cöte, Frosti Runölfsson, Johanna Nizard, Ingvar Eggert SigurSsson / 2016, Islandija, Francija / distribucija: Demiurg / 80' Sölveig Anspach v svojem zadnjem filmu ponuja navihano mešanico burleske in romantične komedije, v kateri se zrcali njeno ameriško-islandsko poreklo. Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo drama režija: Miha Knific / scenarij: Žiga Vale-tič, Miha Knific / igrajo: Klemen Novak, Mojca Fatur, Marko Mandič, Iva Kranjc, Lara Komar / distribucija: RTV Slovenija / 2015, Slovenija / 94' Drugi celovečerni film Mihe Knifica prikazuje zgodbo mladih ljudi v zgodnjih tridesetih letih, tematizira njihove pretekle in sedanje ljubezni ter iskanje samostojne poti v življenje. Rdeča želva animirani film La Tortue rouge / režija: Michael Du-dok de Wit / scenarij: Michael Dudok de Wit, Pascale Ferran po režiserjevi izvirni zgodbi / 2016, Francija, Belgija, Japonska / distribucija: Demiurg / 80' Presunljiva, poetična animirana alegorija o večnem kroženju življenja, človekovi poveza nosti z naravo ter globokih vezeh družine in ljubezni v de Witovem edinstvenem minimalističnem slogu in produkciji slovitega japonskega studia Ghibli. Noro veselje (nora) komedija La pazza gioia / režija: Paolo Virzi / scenarij: Paolo Virzi / igrajo: Valeria Bruni Tedeschi, Micaela Ramazzotti, Valentina Carnelutti / 2016, Italija, Francija / 118' Novi film Paola Virzija (Človeški kapital) pripoveduje zgodbo o nepredvidljivem in ganljivem prijateljstvu, ki zraste med ženskama, ko zbežita iz psihiatrične ustanove in začneta iskati ljubezen in srečo v norišnici na prostem - v svetu duševno zdravih ljudi. Capillaries, capillaries multimedijska inštalacija Capillaries Capillaries je avdiovizualna kompozicija, ki razširja idejo avdiovizu-alnega objekta v avdio-vizualno-časov-ni objekt. Gre za prepletanje interakcij med zvokom, geometrijo, časom. Av-dio-vizualno-časovni objekt je obravnavan kot (meta)fizični material znotraj visokonapetostnega kontinuuma, katerega gostota izhaja iz neravnovesja med različnimi silami, ki material raztegnejo v različnih smereh. Vsekakor gre za inštalacijo, ki je ne gre zamuditi. Slovenologija pogovorni večer Nova knjiga Noaha Charneya Slovenologija prinaša 38 bistroumnih in humor-nih zapisov avtorja, ki že vrsto let živi v Kamniku in od blizu opazuje lepote in bizarnosti dežele, v katero je, kot pravi, zaljubljen. Izrisane so koordinate kulturnega, družbenega in političnega življenja v podalpski deželi z živim občutkom za drobne detajle vsakdanjika. Kakšna pikra pa lahko pade tudi na pogovornem večeru ob knjigi na Katzenbergu. Pilenai ognjena predstava Litvanska trdnjava, ki je zgorela skupaj s tisoči, ki so verjeli v, Prešeren bi rekel, bognjo Živo, je zgolj metafora v tej kur-jaži, silovitem požaru, ki ga ustvarjalci razplamtijo v namišljenem, a ne izmišljenem prostoru nekje med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. Aktualne teme političnega sprenevedanja zgorijo v silovitem dizelskem punku, kjer se na koncu zabrišejo tudi tiste meje, ki so bile še malo prej tako jasne. Duva Svva in ImproIgre improvizacijska komedija Improvizacijsko gledališče se je v zadnjem letu ponovno vrnilo na kamniško uprizoritveno sceno. Močne osnovnošolske in srednješolske skupine so zgolj temelj za ImproIgre, odlično in odločno mladinsko gledališko skupino, ki se ukvarja z improviziranim gledališčem. Gosta večera sta izkušena impro profesionalca in stand uperja Rok Bohinc in Sašo Stare s preverjenim impro formatom Duva Svva, s katerim sta letos že navdušila publiko Abonmaja Stand up v Domu kulture Kamnik. Zagotovo najzabavnejši dogodek letošnjega Kamfesta. Katzen Kabaret kabaret Mosquito Teater, MC Kotlovnica, Plesni klub Šinšin, Oksimoron in vojni dobičkarji Za konec letošnjega festivala vas vabimo v Katzenberg. Vračajoče časa dekadence, pomešane z gas pankom Kotlovnice in ščepcem pravega smodnika, bodo s svojo prisotnostjo, pristnostjo in brezsramnim nastopaštvom med vas postavili mladi ustvarjalci iz Mladinskega centra Kotlovnica. Zasvojeni od vsega, kar vam pade na pamet in tudi od tistega, kar je na videz nedolžno in nedotakljivo. Nadvse vljudno vabljeni. petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Glavni oder Glavni oder, maskota in razgled Kamfesta, se bo za eno leto preselil iz malograjskega hriba v glavni kamniški park. Letošnji festival z razgledom ohranja razglednico na kamniške hribe, bo pa minil brez lestve, nosačev, ki strumno hodijo proti vrhu malograjskega hriba in (na veliko žalost lanskoletnega vodje prostovoljcev) brez tradicionalne kamfestovske športne prireditve - Teka s feršterkerjem na Mali grad. Mu pa obljubljamo, da bo proti kapeli lahko tekel naslednje leto. Zaa Oder sredi trave. Temu smo tudi prilagodili program, ki predvideva večerno posedanje ob božajoče klavirskih Silence, nežno pozibavanje med Hamotovim: Rože rože rožiceeee, post rokersko kimanje z glavo na ritme distor-ziranih južnokorejskih tradicionalnih inštrumentov Jam-binai in brcanje šopov trave ob srbskih dub-reggee-ska-jevcih Zaa. Programa in prostora bo dovolj za vse. vsak dan ob 20.15 v Keršmančevem parku petek, 11. 8. sobota, 12. 8. nedelja, 13. 8. ponedeljek, 14. 8. torek, 15. 8. sreda, 16. 8. četrtek, 17. 8. petek, 18. 8. sobota, 19. 8. Jardier Silence Jambinai Icon Hamo & Tribute to love band Mestna godba Kamnik Uroš Perič Zaa Neca Falk - Maček Muri in Muca Maca Večerni oder Večerni oder Kamfesta "tradicionalno" zopet menja lokacijo. Na prejšnjih festivalih je bil vsakič nekje drugje, kakšno leto pa je imel celo več prostorov hkrati. Zadnji dve leti se je sončil pri Kavarni Veronika, letos pa se seli neposredno ob Glavni oder. Prostora za tiste, ki želijo poplesavati bo nekoliko več, stopnic, na katerih se je dalo v toplih večerih posedati in piti zasluženo pivo, pa žal ne bo. Daniel Vezoja Trdno pa je v Večerni oder zasidran uporniški program. Ko boste zapuščali prizorišče Glavnega odra boste za ovinkom naleteli na glasbo, ki bo pikala, božala, vibrirala in kdaj pa kdaj tudi razbijala. Začeli bomo kantavtorsko z Danielom Vezojo, nadaljevali pa nekoliko po jazzovsko s Container Doxa. V nedeljo bomo spoznali brenčavo razkošen svet elektronike z Darla Smoking, v ponedeljek skakali ob Clockwork Psycho, v torek pa zasanjano pisali Haikuje. V sredo nam bodo kolena vibrirala ob Good Vibrations, ker nam bodo Malamor dan kasneje prikazali temno plat ljubezni. Za konec pa bo servirana še kamniška poslastica v ritmih Fool Nation. vsak dan ob 22.00 v Keršmančevem parku petek, 11. 8. sobota, 12. 8. nedelja, 13. 8. ponedeljek, 14. 8. torek, 15. 8. sreda, 16. 8. četrtek, 17. 8. petek, 18. 8. Daniel Vezoja Container Doxa Darla Smoking Clockwork Psycho Haiku Garden Good Vibrations Malamor Fool Nation i86 Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 Letni kino v samostanu Mekinje Mekinjski samostan je nova infrastrukturna pridobitev občine Kamnik. In to kakšna. Častitljiva zgradba, ki že skoraj tisočletje kraljuje nad Kamnikom, lepo urejena, ravno prav skrivnostna, hkrati pa gostoljubna in odprta. Verjamemo, da si že kot taka zasluži vašo pozornost, za vsak primer pa smo dodali še odličen kino program naših dolgoletnih soproducentov, Mestnega kina Domžale, ki bo, tokrat prvič, napolnil kar sedem filmskih večerov zaporedoma. foto: Simon Podgoršek ob 21.00 v samostanu Mekinje sobota, 12. 8. nedelja, 13. 8. ponedeljek, 14. 8. torek, 15. 8. sreda, 16. 8. četrtek, 17. 8. petek, 18. 8. Pod gladino Zbogom Berlin Paterson Dotik Vode Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo Rdeča želva Noro veselje Larvalna maska od 7. 8. do 11. 8. 2017 na Katzenbergu Tokrat bo kamfestovska šola potekala pred festivalom. Vračata se odlična mentorja florentinske produkcijske šole Helikos, Justin Durel in Alenka Marinič. Gledališka delavnica - igra z larvalnimi maskami - je intenzivno izobraževanje na področju gledališke igre in principov igre z maskami. Udeleženci bodo na začetku delavnice spoznali osnovne prvine fizičnega gledališča, ki črpa iz zapuščine francoskega pedagoga Jacquesa Lecoqua. Gre za osnove fizične igre in igre preko telesa, ki so ključnega pomena za delo in igro z maskami in vključujejo osnove odrske prezence, vaje za artikulacijo in poglobljeno študijo igralskega telesa. Po delu na osnovah bodo udeleženci nadaljevali z usva-janjem gledaliških principov, ki so pomembni za delo z gledališkimi maskami. Spoznali bodo, kako pristopiti k maski, se urili v tem, kdaj in kako maska preko igralca "oživi", in se poigravali z različnimi oblikami mask ter se učili, kako različne oblike mask vplivajo na igro. Sledila bo faza improvizacije, kjer bodo preko odrskih provokacij maske spoznavali v raznolikih gledaliških in dramatičnih situacijah ter skozi improviziranje še dodatno poglabljali znanje in veščino igre. Delavnica se bo zaključila s kratko javno predstavitvijo prizorov, ki bodo nastali pri improvizaciji. Več informacij in prijave na: hystericus.globus@gmail.com !87 Katzenberg Na začetku nekdanje smodnišnice stoji zgradba, ki bi lahko bila grad, pa ni. Tako kot bi tovarna v teh razburljivih časih verjetno še vedno lahko proizvajala smodnik, pa ga ne. Pred Katzenbergom, ki je poimenovanje dobil po Mačjem hribu, na vrhu katerega čepi, je negotova usoda, a hudega mu zagotovo ne bo. Pred tremi leti je gostil gledališke predstave, kamniška mladina si je v njem uredila Panj, leto kasneje smo mu dodali kino, lansko leto so se vanj zatekli umetniški klo-šarji, letos pa, svež, vabi na multikulturno panoramo različnih umetniških praks in dojemanj sodobnega sveta. Sobe in hodnike bodo enkrat napolnili swingerji, drugič pesniki, gledališki improvizatorji, vmes enkrat bomo pogledali še med knjižne platnice in kaj prebrali. V Kamnik pa se, in to naravnost v Katzenberg, vrača domačin, odličen multimedijski umetnik Tadej Droljc s povsem svežo inštalacijo. Predvsem pa program Katzenberga ponuja nekaj, česar smo vsi zelo veseli. Čisto kamniško ustvarjalnost, tako ali drugače zavito v celofan različnih gledaliških, literarnih, plesnih žanrov. ob 22.00 v Katzenbergu sobota, 12. 8. nedelja, 13. 8. ponedeljek, 14. 8. torek, 15. 8. sreda, 16. 8. četrtek, 17. 8. petek, 18. 8. sobota, 19. 8. Veliki večer swinga Kukushai Pest besed Capillaries, capillaries Slovenologija Pilenai Duva Svva in ImproIgre Katzen Kabaret petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Prevoz in parkiranje t ▼▼ 2. 3 Deset parkirno-prevoznih zapovedi za Kamfest 2017 1. Pusti avto doma in se sprehodi do najljubšega prizorišča. Če se raje voziš, vzemi kolo. Svoje kolo, seveda. Upoštevaj, da je tako pred samostanom kot pred Katzenbergom zadnjih deset metrov kar strmo. Če dežuje, vzemi dežnik ali, še bolje, dežni plašč in upoštevaj prvo zapoved. Če greš na Kamfest, da popiješ vrček ali dva s prijatelji, upoštevaj prvo zapoved. V primeru, da nočeš hoditi in da ima kolo prazno gumo, uporabi vlak ali Kam-bus. Zadnji avtobus proti Ljubljani med delavniki odpelje ob 22.10, v soboto ob 22.00, v nedeljo pa ob 21.00. Če si nepoboljšljiv razgrajač, godrnjač ali diler, pridi v soboto in nedeljo v Kamnik raje z vlakom. Če ne gre drugače, kot da prideš z avtom, parkiraj v centru mesta, zadaj za kloštrom (nekdanji DM) ali pred Domom kulture Kamnik, lahko pa tudi na parkirišču pred Stadionom prijateljstva ali celo na parkirišču pred mrliškimi vežicami na južni strani mekinjskega samostana. Če se ne znajdeš v zapisu sedme zapovedi, upoštevaj prvo ali uporabi zemljevid. 9. Če misliš, da ti v vsakem primeru pripada udobno, varovano parkirišče + koncert + kino + dobra družba, upoštevaj prvo, drugo, morda celo šesto zapoved. 10. Če voznik Kam-busa noče tvojega denarja, se ne čudi. Tole pisanje smo oddali pred dokončnim dogovorom o zastonjskih vožnjah s Kam-busom med letošnjim Kamfestom. Več informacij in zemljevidov najdete na www.kamfest.org. 6. 7 8. Kamfest - zemljevid: Katzenberg 9 ^ samostan Mekinje E MC Kotlovnica Keršmančev park l S «p. Tuhinjska dolina H val B 1 2. Domžale, Ljubljana i88 Prva kamniška turistična pot po industrijski I I • v v* • dediščini Zadnja kamniška proletarca, Marko Kumer in Goran Završnik, prvi kot profesionalec iz Medobčinskega muzeja Kamnik in drugi kot z industrijsko dediščino obsedeni Priden možicovski performer, bosta, kot že nekajkrat doslej, ponovno orala ledino. Tokrat s prvo vodeno potjo po zanimivejših ostankih in spominih kamniške industrije. Pot bo vodila od Medobčinskega muzeja Kamnik, do stare elektrarne v Titanu, mimo Svi-lanita in Utokove luknje do smodnišnice, kjer se bo v upravni stavbi Katzenberg zaključila z ... Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in pitno vodo za udeležence. Obvezne prijave na festivalski telefon: 070 405 484 Prvi ogled bo v soboto, 19. avgusta od ioh do i2h, drugi pa v nedeljo, 20. avgusta od i6h do i8h. Oba ogleda se začneta točno, na dvorišči Medobčinskega muzeja Kamnik na Zapricah. Kamniška turistična pot po industrijski dediščini je del spremljevalnega programa skupne razstave gorenjskih muzejev NAŠE TOVARNE - NAŠ PONOS. Kamfest 2017 tudi na gradu Zaprice »Veščine iz pradavnine« sobota, 12.8.2017, od 18.00 do 21.00 Arheološke delavnice s spoznavanjem življenja v prazgodovini. Prazgodovina 1: Spoznavanje žit in zelišč, prižiganje ognja, mletje žita na žrmlje, brušenje kamnite sekire, vrtanje luknje v kamen, preizkušanje uporabe kamenih orodij Prazgodovina 2: Metalurgija - taljenje kovine. Dovajanje zraka z usnjenimi mehovi. Vlivanje predmetov v glinene kalupe. Spoznavanje tehnike izgubljenega voska. Prazgodovina 3: Lončarjenje - iz gline bomo izdelovali posodice, figurice, okrasne jagode, uteži za statve, predilna vretena in kalupe za vlivanje. Delavnice izvaja skupina STIK. javno vodstvo po razstavi Na planincah luštno biti sobota, 12.8. 2017, ob 20.00 V decembru 2016 je Medobčinski muzej Kamnik odprt novo razstavo, na kateri je prikazano visokogorje skozi čas (od prazgodovine do danes) s poudarkom na Veliki planini. Po novi razstavi bosta vodili mag. Zora Torkar in Janja Železnikar. Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !17 Mladi O zdravi prehrani Shema šolskega sadja in zelenjave v Osnovni šoli Stranje se je v šolskem letu 2016/17 zaključila. Martina Ozimek Zgornje Stranje - V Osnovni šoli Stranje se trudimo, da učencem zagotavljamo varno in kakovostno hrano, z vzgojo in izobraževanjem ter različnimi ukrepi pa še izboljšujemo znanja za zdravo prehranjevanje in s tem ohranjanje in krepitev zdravja. S prijavo v ta projekt smo na Osnovni šoli Stranje začeli že v šolskem letu 2009/10 in bili uspešni, prav tako vsa leta do danes. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja nam je odobrila predvideno višino pomoči. Pomoč je predvidena za povrnitev stroškov nabave sadja in zelenjave, in sicer za učence od 1. do 9. razreda, ki so vpisani v šolskem letu. Največja pomoč na učenca na šolsko leto znaša šest evrov, izplača pa se na podlagi zahtevka za živila, ki so bila učencem razdeljena, in na podlagi izvedbe izobraževalnih in promocijskih aktivnosti. V teh sedmih letih smo tako z učenci, starši in učitelji ter lokalnimi dobavitelji »zaslužili« približno 15.400 evrov. Sedaj se je projekt Sheme šolskega sadja in zelenjave v OŠ Stranje zaključil. To smo naredili kar slovesno, že aprila, ko so učenci 6. a in b. Učenci na eko delavnici / Foto: Martina Ozimek razreda ob pomoči učencev prostovoljcev in vodje projekta Martine Ozimek imeli javno predstavitev. Začeli smo s pogovorom o zdravi prehrani, o škodljivosti nezdrave prehrane in o uravnoteženosti obrokov, ki jih zaužijemo, o načinih pridelave zdrave hrane in o oznakah, ki jih mora zdrava prehrana imeti na deklaraciji. S pomočjo računalniške predstavitve smo predstavili pregled izobraževalnih in promocijskih aktivnosti Sheme za vseh sedem let izvajanja. Prav tako smo vključili še dva prehranska projekta, ki jih izvajamo: Slovenski tradicionalni zajtrk in dveletni interni projekt Manj sladkorja - več zdravja. Predstavili smo še plakate na temo zdrava prehrana, ki so jih izdelali učenci čez leto. Prav tako je bila na ogled razstava sadja in zelenjave, ki so jih v obliki zanimivih skulptur pripravili učenci na eko dnevu. Ob razstavi so bili napisi za različno sadje in zelenjavo v petih tujih jezikih in seveda tudi v slovenščini. Obiskali so nas tudi lokalni pridelovalci hrane: pekarna Zdrav obrok, bio kmetija Ja-rina, kmetija Pr' Španc in mlekarna Krepko. Po končani predstavitvi smo poskusili njihove dobrote, prav tako smo z veseljem pojedli lepo oblikovano sadje in zelenjavo z razstave. Ravnatelj Boris Jemec nas je potrdil v naših prizadevanjih za iskanje dobrih smeri zdrave, lokalne hrane in prav tako v rezultatih izvedenih projektov. Tako starši kot učenci in lokalni dobavitelji so pridobili nova vedenja o dobrih možnostih za zdravo prehrano. Odplesali v počitnice Zadnji dan pouka je na Osnovni šoli Marije Vere potekal, kot se spodobi - veselo in v ritmih glasbe. Helena Brezar Duplica - Triindvajsetega junija smo na proslavi v šolski telovadnici najprej obeležili dan državnosti, kjer smo se spomnili na rojstni dan svoje države. Ravnateljica Violeta Vodlan je v imenu vseh povedala, da se bomo trudili biti zgledni državljani. Podelila je tudi priznanja za izjemne dosežke učencev naše šole. Veliko jih je dobilo zlato ali srebrno priznanje na državni ravni, nekateri pa so se odlično odrezali celo v svetovni konkurenci. Tu lahko izpostavimo Luka Jokiča, igralca namiznega tenisa, ki na mednarodnih tekmovanjih dosega odlične rezultate, ter trojico deklet - Laro Bošeska, Živo Javornik ter Saro Mur-šak, ki so na svetovnem šolskem prvenstvu v odbojki na mivki na Tahitiju osvojile odlično tretje mesto. Program sta povezovala os-mošolca Klara Bojec in Urh Prosen. Lana Vuga je recitirala svojo nagrajeno pesem o vodi, Pina Lenart Vengust pa je program popestrila z navihano pesmijo Bogdana Novaka. Toni in Jakob Lah ter Lan Kenda Hribar so nas vpeljali v glasbene ritme, za ples pa nas je ogrel plesalec break danca Jaka Dimnik. Predstavnika veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik gospoda Pilej in Božičnik sta učencem, ki so bili nagrajeni v natečaju Srce pogreša dom, podelila knjižne nagrade. Nato so se na šolskem dvorišču s svojimi plesi, ki so se jih naučili nekaj dni nazaj, predstavili prav vsi učenci. Izvirna koreografija je predstavljala različne športe, posebno pa so se v hudi vročini prilegli zimski. Vsaka generacija je zaplesala svoj ples, dva pa so zaplesali v družbi z leto mlajšimi in leto starejšimi učenci. Po tekočem plesnem prepletu se je v zadnjem plesu zavrtela vsa šola, pozibavanju v poskočnih ritmih se niso mogli upreti niti učitelji in ostali delavci šole. Ples so učence naučili in vodili učitelji plesne šole Miki, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Plesni zaključek šolskega leta je na OŠ Marije Vere potekal že drugič. Ker se nam zdi odličen, imamo namen, da ga izvedemo tudi v naslednjih letih. Želimo si, da bi v plesnih ritnih uživali tudi drugi, zato pozivamo in hkrati izzivamo kamniške in okoliške šole, da se nam v prihodnje pridružijo. Več nas bo, bolj bo veselo! Nacionalni otroški parlament Jasna Paladin Kamnik - Konec maja je v državnem zboru potekal 27. nacionalni otroški parlament, ki sta se ga z mentorico Tanjo Bajželj udeležili tudi učenki Ciriusa Sara Pre-sečnik in Klara Kadunc. Tema letošnjega parlamenta je bila Otroci in načrtovanje prihodnosti. Mladim so se pri delu pridružili predsednik vlade Miro Cerar, ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in drugi. In kakšna so sporo- čila mladih? »V šoli si želimo več samostojnosti, odgovornosti in svobode. Želimo si več praktičnega in raziskovalnega dela. V šoli bi radi uživali raznoliko hrano. Prevetrite Pravila šolskih redov, pravično in dosledno nagrajujte in kaznujte. Staršem sporočamo, da želimo interesne dejavnosti izbirati po svojih željah, vrstnikom pa, naj razvijajmo odgovornost za kritično spremljanje medijev. In še poročilo vsem: pomembno je, da mladi sodelujemo v družbi in izražamo svoje mnenje.« Reka Kamniška Bistrica - raj ali smetišče? Osnova šola Stranje je letos tekmovala v raziskovalnem natečaju Vodni detektiv, katerega tema je mikroplastika. Med skoraj tisoč učenci sta nagrado prejeli tudi učenki šole. Lara Vettorazzi in Lara Lamprečnik Zgornje Stranje - Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko jih zavr-žemo? Plastika se ne razgradi, temveč po daljšem času razpade na majhne delce -mikroplastiko. To so plastični delci, ki so manjši od pet milim etrov in večji od 300 mikrometrov. Ločimo med primarno in sekundarno mi-kroplastiko. Primarna je tista, ki je že načrtno proizvedena manjša od petih milimetrov, sekundarna pa nastane z razpadom večjih plastičnih kosov. Mikroplastiko zaradi majhnosti živali zamenjajo za hrano ter jo pojedo. Podobno je tudi z navadno plastiko. Živali se najedo plasti- možnosti je razpadanje makroplastike na manjše delce. Vendar to ni edini način. Že s pranjem sintetičnih oblačil se v vodo odplakne ogromno mikroplastike. Vsebujejo jo tudi belilne zobne kreme, pilingi, abra-zivna sredstva ... Prav zaradi tega je toliko bolj pomembno, da se tem izdelkom poskušamo izogniti in jih ne zlivamo v stranišča. Mikroplastika postaja vse večji problem naše družbe. Po oceanih plavajo ogromni otoki plastike, na plažah pa se kopiči mikroplastika. Ker pa se tudi Kamniška Bistrica pridruži rekam, ki se izlivajo v morje, je toliko bolj pomembno, da se trudimo njen vpliv zmanjšati že zdaj, saj bo čez nekaj let že prepozno. Lara Vettorazzi in Lara Lamprečnik / Foto: Osnovna šola Stranje ke, kar jim da občutek sitosti. Ker pa organizem s tem ne dobi nobeni hranilnih snovi, žival kmalu pogine zaradi shiranosti. Poleg tega mi-kroplastika izloča različne škodljive kemične snovi, ki lahko privedejo do zastrupitve. Na ta način pride mi-kroplastika v prehranjevalno verigo, po kateri lahko pride tudi do človeka. Mikroplasti-ko tako lahko zaužijemo z ribami, školjkami ipd. Kako je mikroplastika sploh prišla v reke? Ena izmed Kaj pa lahko vi storite, da zmanjšate vpliv plastike na okolje? Uporabljajte platnene ali papirnate vrečke namesto plastičnih, izogibajte se kupovanju stvari za enkratno uporabo ter hrani, pakirani v plastično embalažo, ne uporabljajte sintetičnih oblačil ter kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko, plastične odpadke odvrzite v koš za recikliranje in jih ne odvrzite v naravo. Pomembno je tudi pobiranje odpadkov iz narave. /TRGOVINA i <© Odprto: PON-TOR-čET-PET 9h ■ 17h SRE 9h - 19h SOB 8h - 12h Pri nas boste našli veliko izbiro materialov in pribora za vse vrste ročnih del. Na policah so tudi že nove preje za pomladne in poletne, pletenine! Obiščite nas na novi lokaciji Glavni trg 17, Kamnik www.monna-lisa.si i8 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Šport V boju za prvo ligo Darja Korelc Kamnik - Igralci Tenis kluba Kamnik so odigrali redni del druge republiške članske ekipne lige in se z enim porazom uvrstili na drugo mesto, edino tekmo so izgubili v gosteh proti ekipi Nove Gorice. Z drugim mestom so si priigrali sodelovanje na zaključnem tekmovanju (play-offu), na katerem se bodo potegovali za uvrstitev v prvo ligo in na katerem poleg Kamnika in Nove Gorice sodelujeta še ekipi Branika iz Maribora ter Hoč. Tudi sicer je letos na kamniških igriščih zelo živahno, saj v Kamniško-domžalski ekipni ligi igrajo tri ekipe (ekipa veteranov do 45 in nad 45 let, ekipa veteranov nad 50 let in ekipa veteranov nad 65 let), v Kamniški rekreativni ligi za posameznike pa nastopa 51 igralcev in igralk, ki so razdeljeni v štiri kakovostne skupine, tako da vsak igra proti svojemu znanju primernemu nasprotniku. V elitni ligi igra vrsta odličnih igralcev, najbolje pa je začel Janez Makovec, ki ga sicer bolje poznamo kot nekdanjega igralca odbojke oziroma trenutno najboljšega slovenskega »racketlon-ca« (igralci se merijo v tenisu, namiznem tenisu, bad-mintonu in skvošu). Letos v Kamniku poteka tudi serija tekmovanj za mladino, odigrani sta bili že dve tekmovanji v kategorijah od osem do 16 let, tretje in s tem zadnje pa bo v septembru. Tekmovanje je zelo zanimivo, saj se igralci posameznih kategorij izmenjujejo na najvišji stopnički, na obeh turnirjih je slavila samo Lana Urankar. Za konec pestrega dogajanja na teniških igriščih naj omenimo še to, da se je 10. julija začel že drugi letošnji brezplačni tečaj za odrasle začetnike, prizadevni klubski delavci pa se potegujejo za izvedbo poletnega državnega prvenstva za rekreativce, ki naj bi bilo septembra. Prvo državno prvenstvo, ki je pomenilo tudi začetek organiziranega tekmovalnega sistema za rekreativne igralce tenisa, je leta 2012 potekalo prav v Kamniku, in pričakovati je, da bo Teniška zveza Slovenije organizacijo tega pomembnega dogodka letos spet zaupala Kamničanom. Nogometni trenerji po nova znanja Trenerji iz Nogometnega kluba Kamnik so se udeležili svetovno znanega usposabljanja Coerver Coaching. Trenerji Nogometnega kluba Kamnik v družbi s soustanoviteljem Coerver Coachinga Alfredom Galustianom / Foto: NK Kamnik Avdo Škrijelj Kamnik - Trenerji Nogometnega kluba Kamnik so se junija v Zagrebu udeležili 3-dnevnega tečaja, vsebina katerega je zajemala izobraževanje o eni izmed svetovno najbolj priznanih metod treniranja nogometašev ter usposabljanja trenerjev - Coerver Coaching program. Mlad in izredno ambiciozen trenerski kader je na tečaju spoznal veliko novih prijemov in metod treniranja ter usposabljanja nogometnih igralcev in igralk - nogometno, duševno in telesno. Tečaj je vodil soustanovitelj programa Coerver Coaching Alfred Galustian, ki ima veliko izkušenj s sodelovanjem z najboljšimi klubi na svetu, kot so Real Madrid, Bayern München, Manchester United ... Omembe vredno je tudi dejstvo, da so se usposabljanja udeležili trenerji iz osemdesetih držav. Prisostvovali so trenerji Crvene zvezde, Dinama iz Zagreba, Grasshopperja iz Züricha in drugi. Z udeležbo na omenjenem tečaju Nogometni klub Kamnik sledi smernicam neprestanega teženja k strokovnemu usposabljanju in izobraževanju trenerskega kadra. Plavalci na Veroniki V soboto, 1. julija, je na kamniškem letnem olimpijskem bazenu potekal že 16. Mednarodni plavalni miting Veronika 2017, ki je postregel z dobrimi rezultati kamniških plavalcev. Helena Končar Kamnik - Ozračje je bilo vroče, temperaturo so med domačimi navijaškimi vrstami dvigovali nastopi kamniških tekmovalcev. Letošnjega mitinga so se udeležili 303 plavalci iz 23 klubov. Med udeleženci mitinga so bili tudi plavalci iz Banjaluke, Hrvaške in Madžarske. Pogrešali pa smo nastope slovenskih reprezentantov, ki so te dni nizali uspehe na mladinskem evropskem prvenstvu v Izraelu, starejši pa se pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo v Budimpešti. Na mitingu smo razdelili 64 kompletov medalj v 16 disciplinah in štirih kategorijah. Skupaj je bilo izvedenih 1035 startov. Zbrane tekmovalce in goste sta na začetku pozdravila predsednik Plavalnega kluba Calcit Kamnik Sandi Uršič in podžupan Matej Slapar. Šest medalj za kamniške plavalce Za odličja in dobre rezultate se je potegovalo tudi 33 domačih plavalcev iz treh tekmovalnih selekcij pod vodstvom trenerjev Emila Tahi-roviča, Patricije Zupan in Tine Tekavčič. Na priljubljeni tekmi so plavalci še zadnjič preverili svojo formo v 100- m in 50-metrskih disciplinah pred bližajočimi se državnimi prvenstvi. Najmlajši so se borili za dobre osebne rezultate, izkušenej-ši so stopali na stopničke. Medalje kamniških plavalcev: Živa Dobrovoljc - 1. mesto na 100 m prosto, Maja Helena Končar - 3. mesto na 100 m prosto, Eva Bende - 1. mesto na 100 m prosto, 2. mesto na 50 m hrbtno in 3. mesto na 50 m prosto ter Jan Uršič - 3. mesto na 100 m hrbtno. Poleg naštetih so se v finala uvrščali še: Maja Berlisk, Žana Peterlin, Lara Seretin, Taja Vejnovič, Maja Vezen-kova, Nik Peterlin, Jakob Prebil, Jernej Prebil in Bor Slana, ki so skupaj zabeležili 21 finalnih nastopov. Program mitinga je tudi letos popestrila štafeta »mešano menjajoče«. V štafeti sta plavala dva fanta in dve dekleti (po en plavalec iz kategorije), vrstni red nastopajočih ni bil pomemben, pomemben je bil le pravilen vrstni red plavalnih tehnik. Kamniški plavalci so nastopili v treh štafetah. Štafeta v postavi Taja Vejnovič, Eva Bende, Rok Vejnovič in Jernej Prebil se je najbolje izkazala in osvojila 2. mesto. Po organizacijski plati je tudi letos miting odlično uspel, za kar gre velika zahvala staršem plavalcev kluba, ki so se več tednov trudili s pripravami na dogodek in na samem tekmovanju poskrbeli, da je vse potekalo gladko, v prijetnem vzdušju in v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev. Kamniški plavalci s trenerji in starši na mitingu Veronika Najboljši gorski tekači zbrani v Kamniku ► 1. stran »Ne vem, kje naj začnem, da bi opisal to, kar smo naredili zopet za Kamnik in Slovenijo. Mislim, da smo s takšnim delom, srcem in zagnanostjo dokazali in speljali resnično lepo prireditev pod čudovitimi planinami, na prelepi Veliki planini, v lepem Kamniku. Delali smo s srcem in zato je prireditev uspela tako, kot je. Zopet smo dokazali, kot smo znani po celem svetu, da imamo progo označeno od začetka do konca. To, verjemi- te mi, ne vidite nikjer na svetu. Še enkrat iskrena zahvala vsem. Danes so me novinarji spraševali, kaj želimo narediti naprej. To boste mogoče ugotovili sami. Kamnik je v letu 2010 gostil svetovno prvenstvo, letos evropsko prvenstvo, ostane- jo nam le še olimpijske igre,« je na zaključni slovesnosti dejal Dušan Papež, ki je ob koncu slovesne podelitve medalj najboljšim predal zastavo predstavniku Makedonske atletske zveze, ki bo organizirala 17. evropsko prvenstvo leta 2018. Zmagovalec Xavier Chevrier / Foto: Aleš S enozetnik Slovenska reprezentanca na otvoritveni slovesnosti Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !9 Šport Najhitrejši Maraton Alpe Scott Skoraj šeststo kolesarjev se je udeležilo letošnjega Maratona Alpe Scott, ki je bil tokrat tudi najhitrejši. Na malenkost spremenjeni trasi sta zmagala Matej Lovše in Špela Škrajnar. Aleš Senožetnik Kamnik - Maratona Alpe Scott, ene najtežjih kolesarskih preizkušenj pri nas, ki poteka čez prelaze Jezersko, Pavličevo sedlo in Črnivec, se je v nedeljo, 2. julija, udeležilo 590 kolesarjev. Najhitrejši je bil Matej Lovše. S 130-kilometrsko razdaljo in dva tisoč višinskimi metri je opravil v treh urah in pol, kar je najhitrejši čas izmed vseh enajstih izvedb te kolesarske preizkušnje. Uradno o rekordu sicer ni moč govoriti, saj sta bila start in cilj zaradi gradbenih del v središču mesta prestavljena ob atletski stadion v Mekinjah, kar je traso skrajšalo za nekaj sto metrov. A glede na to, da je Lovše prejšnji rekord izboljšal za več kot šest minut, bi najboljši čas proge postavil tudi na ustaljeni trasi s ciljem v mestu. Najhitrejši je bil Matej Lovše. S 130-kilometrsko razdaljo in dva tisoč višinskimi metri je opravil v treh urah in pol, kar je najhitrejši čas izmed vseh enajstih izvedb te kolesarske preizkušnje. Tris najboljših deklet: Laura Šmenc, Špela Škrajnar in Dunja Selan Kot je povedal po dirki, je konkurenco strl na zadnjem vzponu na Črnivec. »Odločil sem se, da zadnji kilometer pred vrhom vzpona na Črnivec napadem, saj prej nima smisla zapravljati moči. Do vrha sem dobil 15 sekund prednosti, nato pa sem vedel, da me bodo na poti navzdol težko ujeli, saj sem dober kronometrist in tudi spusti mi ne gredo slabo,« je komentiral v cilju. Boj za preostali mesti na zmagovalnem odru se je odločil v ciljnem sprintu treh kolesarjev. Na koncu se je drugega mesta veselil Dean Bratuš pred Ma- tejem Kimovcem, nehvaležno četrto mesto pa je osvojil Primož Porenta. Tudi v ženski konkurenci je zmagovalko odločil črnivški klanec. Zmagala je Špela Škrajnar pred Lauro Šimenc iz domačega kluba KD Alpe SIS, tretja pa je bila Dunja Selan. »Odločalo se je na Črnivcu, kjer še sama nisem mogla verjeti, da sem prehitela Lauro. Tudi na spustu sem se potrudila, čeprav v tem nisem najboljša,« je povedala Škrajnarjeva. S potekom in razpletom dirke so bili zadovoljni tudi organizatorji. »Veseli smo, da ljudje ob trasi maraton jemljejo za svojega. Še posebej v Savinjski dolini je veselo, kjer domačini spodbujajo tekmovalce tudi z glasbo ob progi,« je povedal vodja prireditve Janez Jarm, ki je pokomenti-ral tudi prestavitev startno--ciljnega prostora iz središča Kamnika. »Kulisa mestnega jedra je gotovo lepša, je pa ob mekinjskem stadionu več prostora za kolesarje, tudi organizacija je lažja. Obe lokaciji imata torej svoje pluse in minuse, tako da bomo še razmislili, kje bodo starti v prihodnje.« Vaterpoliste obiskala olimpijska prvaka Vaterpolsko društvo Kamnik je minuli teden po dolgih letih znova organiziralo vaterpolski tabor, sedemintrideset mladih vaterpolistov pa sta že prvi dan obiskala člana zmagovite lanskoletne olimpijske reprezentance iz Srbije Andrija Prlainovič in Filip Filipovič. Jasna Paladin Kamnik - »Zanimanje za vaterpolski kamp je bilo letos zares veliko, zato smo prijave morali zaustaviti. Druženje smo udeležencem skušali popestriti z velikim presenečenjem, kar nam je tudi uspelo. Po zaslugi Matjaža Sedeja iz Kranja sta nas obiskala Andrija Prlainovic in Filip Filipovič. Za tiste fante, ki igralca, ki sodita med najboljše na svetu, poznajo, je bila to res lepa spodbuda in motivacija za treninge. Čast, da sta v svojih redkih prostih dneh obiskala Kamnik, je res velika,« nam je povedal Dare Homar, predsednik Vaterpolskega društva Kamnik, ki je po dolgih letih znova organiziralo celotedenski vaterpolski tabor, ki je potekal na kam- niškem letnem bazenu in v bližnjem Kampu Resnik. Mladi vaterpolisti, stari od 10 do 15 let, so svoja vzornika pričakali z navdušenjem in se z njima zapletli v sproščen pogovor. »Upava, da vas trenerji ne mučijo preveč, če vas, povejte, bova uredila,« sta se pošalila, v nadaljevanju pa resno zatrdila, da brez truda, veliko treningov in odrekanja uspehov v športu ni. Povedala sta, da sta vaterpolo začela trenirati že pri šestih letih in da sta pri svojih trinajstih opravila kar enajst treningov tedensko. In kaj je za uspeh pri vaterpolu (ali drugih športih) najpomembneje? »Da trening vzameš resno, ga opraviš ioo-odstotno in da poslušaš trenerja,« sta zatrdila Srba, ki sta se z mladimi udeleženci tabora pomerila tudi v bazenu. Olimpijska prvaka Andrija Prlainovič in Filip Filipovič v pogovoru z mladimi vaterpolisti / Foto: Jasna Paladin 208 ZVEZDA POLETJA — za - 9.99O € peugeot.si ,0265 g/km. Ogljikov dioksid (C02)je najpomembnejši toplogredni plin, ki zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa meni, če se spremenijo elementi izračuna, primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo podrobnosti o ponudbi se PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUGEOT tobex RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si KAM-BUS d. o. o. - SKUPINA ALPETOUR Potovalna agencija, Perovo 30, 1241 Kamnik zaposli 3 voznike/-ce avtobusa v primestnem potniškem prometu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za voznika/-ce avtobusa pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS d. o. o. - SKUPINA ALPETOUR Potovalna agencija, Perovo 30, 1241 Kamnik. Za dodatne informacije smo dosegljivi po telefonu številka: 01/8309-400, 404. Part of Arriva - a (db) company GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.s'^ 2o petek, 21. julija 2017 Kamničan % Zanimivosti Odprava na Denali uspešna Sredi junija so se z Denalija domov vrnili člani odprave Alpinističnega odseka in Turnosmučarskega in kolesarskega odseka Planinskega društva Kamnik. Lado Kladnik, Vital Vek, Emil Tratnik in Cene Berčič - udeleženci odprave Planinskega društva Kamnik na Denaliju, najvišjem vrhu Severne Amerike / Foto: arhiv odprave Bogdan Jamšek Kamnik - Denali, nekdaj se je imenoval Mount Mckinley, je s 6190 metri najvišji vrh Severne Amerike. Zaradi težkih vremenskih razmer ima izjemno visok ugled na lestvici zahtevnosti najvišjih vrhov celin. Leži namreč tik pod polarnim krogom. Kamniška odprava se je nanj poskušala povzpe-ti že lani, vendar ni bila uspešna, Cene Berčič, Lado Kladnik in Vital Vek, ki se jim je priključil še kolega Emil Tratnik iz Idrije, pa se ga je letos lotila ponovno. Na pot so odšli 23. maja. Teden dni kasneje, 1. junija, so dosegli Tabor 4 (4330 m), ki je tudi zgornji »base camp«. Cene si je kmalu po prihodu v T4 pri postavljanju kuhinje poškodoval koleno, tako da se je nadaljnjemu napredovanju moral na žalost odpovedati. Četrtega junija sta se Vital in Lado odpravila v Tabor 5 (5250 m), od koder je do vrha še 940 metrov. Nekaj pred njima je šel Emil za aklimatizacijo »malo pogledat« do grebena, vendar se je počutil dobro in pot nadaljeval do T5, od tam pa kar na vrh, od koder se je v ponedeljek zjutraj nekaj po 5. uri vrnil v T4. V ponedeljek, 5. junija, sta Vital in Lado zaradi močnega vetra obtičala v T5. Naslednji dan se je vetru pridružilo še sneženje in šele v sredo, 7. junija, po 14. uri se je vreme nekoliko umirilo, zato je nekaj navez krenilo proti vrhu. Vendar se je vreme že pred Denali pass-om spet poslabšalo in vsi so se morali umakniti nazaj v T5. Vital je imel s seboj smuči, ki jih je pustil na skrajni točki napredovanja. Neurje se je nadaljevalo še naslednji dan, in ker tudi napovedi niso bile obetavne, količine hrane pa so bile omejene, sta se v četrtek, 8. junija, popoldne morala umakniti v zavetje T4. Slabo vreme, ki je prineslo veliko novega snega, je popustilo šele 11. junija. Cene in Emil sta vremensko luknjo izkoristila za umik v dolino, Vital in Lado pa za ponoven poskus naskoka na vrh. Iz T4 sta se na pot podala že ob 2. uri zjutraj. Z izjemnimi napori sta uspela prigaziti do Denali passa, kjer pa ju je ponovno pričakal orkanski veter, zato sta se morala umakniti nazaj do T4. Sta pa uspela najti in »rešiti« Vitalove smuči. Po dnevu počitka in ker se je vreme ponovno nekoliko umirilo, sta se odločila še za zadnji poskus in 14. junija ob 5. uri krenila neposredno na vrh, brez opreme za morebitno bivakiranje na T5. V tretjem poskusu jima je uspelo, čeprav so temperature po prehodu zadnje fronte padle za skoraj 10 stopinj, na okoli -30, kar je ob hitrosti vetra približno 50 km/h pomenilo okoli -45 stopinj Celzija mraza. To ni ostalo čisto brez posledic, vendar bodo te, kot kaže, na srečo le kratkotrajne. Vital je imel ponovno s seboj smuči, pri nošnji mu je pomagal tudi Lado. Zaradi močnega vetra in izjemno nizkih temperatur se je Vital odločil pustiti smuči okoli 150 metrov pod vrhom, ker bi v nasprotnem, ob snemanju protektorjev, verjetno tvegal večje pomrznitve rok in nog. Na vrh sta prispela okoli 18. ure in po nekaj fotografijah takoj začela sestopati. Vital je z nekaj vmesnimi »peš« pasažami z gore tudi odsmučal do T4, kamor sta se vrnila že po polnoči oz. na začetku naslednjega dne. Časa za počitek in proslavljanje ni bilo veliko, saj sta že zgodaj popoldne morala tako rekoč na vrat na nos od-drveti v dolino. Končno sta imela tudi nekaj sreče z vremenom in 16. junija proti večeru ju je letalo z ledenika prepeljalo v dolino, tako da sta 18. junija še ujela že prej rezerviran polet domov. Air KRANJ 35. Tradicionalna 20 - 22. Julij 4 ' i.. . PLAVI ORKESTAR NIPKE, TRKAJ IN CHALLE SALLE MAMBO KINGS ri KRANSKA KUHNA BATISTA CADILLAC NINA DONELLI INES ERBUS OTROŠKI KRANFEST I wWw.Visitkranj.Si ZTKK imerPLAn - ,l£SKD Gorenjski Glas Drugačne zgodbe Sožitja Irena Bizjak Kamnik - Bereš, berem, beremo je naslov publikacije, ki smo jo varovanci in zaposleni VDC Sožitje Kamnik pred leti prejeli ob obisku kamniške knjižnice in ki pojasnjuje poslanstvo in organiziranost te hiše modrosti, znanja in sprostitve, kot so zapisali sami. Zakaj pa ne bi brali tudi mi, smo si rekli pred petimi leti in skupaj z direktorico knjižnice mag. Bredo Podbrežnik Vu-kmir in Sabino Zore ter njunimi sodelavkami začeli s srečanji, ki smo jim nadeli naslov Drugačne zgodbe. Ne nazadnje so naši varovanci in njihovi starši v šolskem obdobju vložili mnogo truda v veščini branja in pisanja. Danes so to odrasli ljudje z motnjami v duševnem razvoju, ki so ohranili radovednost in željo po novem znanju, zato se jih je v projekt vključilo kar osemnajst. Vsak drugi ponedeljek v mesecu vstopamo v skrivnostni svet pravljic, pripovedk, basni in pesmic v pravljični sobi Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Učimo se poslušanja, pogovarjanja, pripovedovanja, smeh in dobra volja pa sta tako ali tako naša zvesta spremljevalca. V petih letih so nas Breda, Sabina, Anja in Monika popeljale v svet basni in ljudskih pravljic, poslušali smo pripovedke iz knjige Veronika z Malega gradu, spoznavali grško mitologijo, pravljice, ki jih je zapisal Gašper Križnik, spoznavali kamniške pesnike in pisatelje, Monika pa nam je predstavila tudi največjo in najmanjšo knjižnico in knjigo na svetu. Letos pa nas je ob peti obletnici druženja čakalo presenečenje. Dijaki in dijakinje GSŠRM Kamnik, smer predšolska vzgoja, so nam odigrali predstavo Ribiči, s katero so navdušili naše uporabnike in povabljene učence OŠ 27. julij Kamnik. Po predstavi so varovanci prejeli priznanja za udeležbo v projektu, dijaki in zdaj že dolgo naše knjižničarke pa so se razveselile izdelkov, ki nastajajo v našem varstveno delovnem centru. Naše druženje se bo ponovno začelo v septembru. Udeleženci projekta Drugačne zgodbe s svojimi priznanji / foto: vdc sožitje Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !21 Starejši Priznanja za diamantne, biserne in zlate pare Najdaljši staž skupnega življenja so z diamantno obletnico slavili: Angela in Marjan Adamič, Ivanka in Milan Bajde ter Bogomira in Alojz Bec; priznanja sta jim podelila župan Marjan Šarec in predsednik društva Vinko Polak. Lea Logar Kamnik - Župan Marjan Šarec se je pred dnevi udeležil slavnostne podelitve priznanj diamantnim, bisernim in zlatim parom. Skupaj s predsednikom Društva upokojencev Kamnik Vinkom Polakom je v gostišču Marjanca podelil priznanja in cvetje jubilantom. Najdaljši staž skupnega življenja so z diamantno obletnico slavili: Angela in Marjan Adamič, Ivanka in Milan Bajde ter Bogomira in Alojz Bec. Priznanja in cvetje so prejeli naslednji biserni pari: Frančiška in Peter Ber-lec, Frančiška in Anton Hribar, Marija in Jernej Kle- menc, Marija in Janez Pre-zelj, Rozka in Vincenc Smolnikar ter Julka in Anton Šmidovnik. Zlatoporo-čenci pa so bili: Marija in Ludvik Gomiršek, Terezija in Jože Jelen, Cilka in Ivan Kališnik, Marija in Jože Kre-gar, Jožefa in Stane Mali, Antonija in Franc Mušič, Cecilija in Anton Vodlan ter Jožica in Jure Slapničar. Župan Marjan Šarec je s spoštovanjem in pozitivnimi željami zbranim jubilantom med drugim dejal: »Vsako leto se dvakrat srečajo jubilanti Društva upokojencev Kamnik, ki ob tej priložnosti prejmejo priznanja za to, da so vztrajni in že toliko let živijo v zako- nu. Vaše življenje, verjamem, ni bilo vedno lahko. Doletele so vas takšne ali drugačne preizkušnje, tudi časi so bili drugačni in življenje je bilo težje. Vaša vztrajnost naj bo danes poplačana s skromnim priznanjem in spodbudo, da boste to počeli tudi v prihodnje. Želim vam predvsem zdravja. Kajti, če boste zdravi, potem boste lahko nadaljevali to skupno pot.« Za peto slovensko besedo so poskrbele Ljudske pevke Predice, za domače viže harmonikar Jože Jagodic, svečane trenutke veselja in radosti pa so s plesom popestrile članice in člani Folklorne skupine Kamnik. Jubilej Poljanškove mame Konec junija je devetdeset let dopolnila Ivanka Poljanšek iz Srednje vasi. Jasna Paladin Srednja vas - V petek, 23. junija, je praznovala devetdeseti rojstni dan, dan kasneje pa še god; pravzaprav je skupaj s svojimi sorodniki praznovala kar ves konec tedna, in to tako, kot si je najbolj želela - z izletom na Brezje, kjer so se ji pri maši in na kosilu pridružili vsi najbližji. V nedeljo so se znova zbrali še Pri Čibru, manjkal pa ni niti mlaj, ki so ji ga postavili sosedje in na njen jubilej pred domačo hišo opozarja še danes. Mama ni nikoli bila nikjer v ospredju, še danes se nerada izpostavlja, a malo je krajanov Tuhinjske doline in okolice, ki ne bi vedeli, kdo je Poljanškova mama, predvsem zaradi njenih otrok. »V družini je bil oče tisti, ki je znal nastopati in se izpostaviti, mama je bila predvsem praktična in zaradi nje smo preživeli. Številni jo poznajo kot mamo uspešnih glasbenikov - ansambla bratov Poljanšek, kjer so trije njeni sinovi, 'Poljanški' so tudi že njeni vnuki, ki imajo tudi ansambel Špica. Naša mama je zato preprosto Po-ljanškova mama in po tem jo ljudje poznajo,« nam ob obisku najprej pove hčerka Jana, ena od osmih otrok (sedem je sinov: Danilo, Rudi, Miro, Janez, Roman, Jože in Silvo), ki jih ima Ivanka (vdova je še trideset let), še posebej so v družini Devetdesetletnica Ivanka Poljanšek / Foto: Jasn ponosni na Janeza in Jožeta, ki sta jezuita. Stara leta ji bogati tudi šestnajst vnukov in petnajst pravnukov. Ivanka Poljanšek (rojena Šuštar) v Srednji vasi živi že vse svoje življenje, prav tako je bil tu rojen njen mož Rudolf. Odraščala je v družini s sedmimi brati in sestrami. Njeno življenje je polno zanimivih zgodb, ki jih rada deli s poslušalci. »Včasih je bilo vse drugače,« začne najin pogovor, ki bi se lahko zavlekel v ure in ure. »Ko sem bila stara štirinajst let, je prišla vojna in imeli nismo ničesar. Živeli smo v strahu. V šolo sem rada hodila in dobro mi je šlo, a za punce pri nas ni bilo denarja, da bi se šle izučit. Fantje so imeli večjo srečo. Morala sem za deklo. Celo leto sem delala in zato dobila rabljeno blago za obleko, ki mi jo je doma sešila mama, in ene rabljene čevlje. Časi so se tako spremenili, da si težko zamislite. Potem je prišla še druga svetovna vojna in nam še ta prinesla gorje. Bilo je težko, a tudi lepo -veliko smo se družili in si pomagali. Danes ni več tako,« pravi in doda, da še vedno zelo rada in veliko bere, tudi televizija ji krajša čas, rada tudi kuha in peče. Zdravje ji še služi; malce ji sicer nagajajo sluh in noge, a še vedno skrbi za svoj vrt in živi samostojno življenje. Skrbi tako za um kot telo in še danes se s prsti ob priklonu lahko dotakne tal. Uteho najde v veri in v svet zre optimistično, ob koncu najinega druženja pa nekoliko hudomušno, a tudi odločno pripomni, da se bodo s sorodniki, prijatelji in sosedi -če bo le zdravje - v takšnem številu zbrali čez deset let, ko bo dopolnila sto let. »Za Firštov golaž si vzemite čas« Planinski dom v Kamniški Bistrici je k projektu Okusi Kamnika pristopil že v samem začetku. Gre sicer za planinsko kočo, ki ponuja tudi odlična kosila ter prenočišča. Dom stoji v zgornjem koncu alpske doline Kamniška Bistrica tik nad jezercem, v katerega se iz več kraških izvirov ob obali zliva Bistrica. Prva planinska koča, ki je stala na tem mestu, je bila odprta 23. maja 1909, danes pa dom upravlja PD Ljubljana-Matica. V tem času je dom postal nepogrešljiva izletniška točka v Kamniku in tudi del kamniške kulinarične ponudbe. Kaj vam pomenijo Okusi Kamnika? Okusi Kamnika so za nas lepa priložnost in dobra odskočna deska za vsakega gostinca. Veseli smo, da lahko na ta način pripravljamo jedi, ki so jih kuhali včasih na Kamniškem. Velika prednost celotnega projekta pa je, da se lahko jedem doda tudi malo pridiha sodobnega časa. Na katero jed iz Okusov Kamnika ste še posebej ponosni? Na Firštov divjačinski golaž. Zelo ponosni smo namreč, da lahko pripravljamo jed, ki je ime dobila po obisku nadvojvode Karla v naših krajih. Hkrati je ta jed tudi enkratna priložnost, da obiskovalcem predstavimo zgodbo o Firštovi mizi ter jih tudi povabimo, da si ogledajo točko, kjer je nekoč obedoval nadvojvoda s svojim spremstvom. Kakšna je vaša skrivnost pri pripravi te jedi? Vse skrivnosti so v pravih začimbah in dobri divjačini. Več pa ne povemo. (smeh) Kaj bi svetovali nekomu, ki bi želel to jed pripraviti doma? Naj si vzame dovolj časa. Firštov golaž namreč ni jed hitre prehrane, zanj si je treba vzeti čas in ga skuhati z ljubeznijo. Katere jedi iz Okusov Kamnika lahko gost pri vas še poskusi? Nismo se ustavili pri Firštovem golažu, ampak pogledamo tudi nekaj kilometrov nižje in več metrov višje na Veliko planino. Iz trniča pripravljamo odlične svaljke s trničem in pestom. Za sladico pa lahko priporočam našo izpeljanko kloštrske kremšnite. Aja, in seveda kajžarska klobasa. Skratka, še in še bi lahko naštevali. Kje in kdaj lahko te vaše jedi gost okusi? V planinskem domu v Kamniški Bistrici. V poletnih mesecih je odprt ves čas, pozimi pa samo ob koncih tedna. Najbolje, da nas obiskovalci sami obiščejo in se tako sami prepričajo o naši kvaliteti. Naš dom je sicer tudi dobro izhodišče za številne gorniške poti. Imate tudi vi kakšno idejo, kako bi lahko kulinarično nadgradili obstoječe jedi iz Okusov Kamnika ter imate v mislih svojo jed? Zaupajte nam jo in lahko se zgodi, da bo naslednjič predstavljena prav vaša jed. Ideje nam pošljite na tic@visitkamnik.com ali na Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik. KAMNIK www.visitkamnik.com www.facebook.com/visit.kamnik i22 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Prireditve, zahvale Prireditve v juliju in avgustu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v juliju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Petek, 21. julija, ob 17. uri, park Evropa Kamniški kulinarični večer Vsak petkov večer v juliju se bo park Evropa spremenil v jedilnico z ležalniki, mizicami in prijetnim ambientom. Od 17. ure dalje se bodo na stojnicah predstavljali gostinski ponudniki, vse to ob spremljavi glasbe. Ta petek nas bodo zabavali Soul Jazz in jaz. Petek, 28. julija, ob 17. uri, park Evropa Kamniški kulinarični večer Ta petek nas bodo zabavali Terrafolk in Duo Aritmija. Petek, 4. avgusta, ob 17. uri, park Evropa Dodatni kamniški kulinarični večer Zaradi izjemnega zanimanja in ker vas je dogajanje pritegnilo, smo dodali še en kulinarični večer. Tudi tokrat se bodo od 17. ure dalje na stojnicah predstavljali gostinski ponudniki, vse to pa bo potekalo ob spremljavi prijetne glasbe. Nedelja, 6. avgusta, od 9. do 17. ure, Velika planina Dan trniča Pastirsko naselje na Veliki planini bo v znamenju trniča. Če bi želeli spoznati tradicijo tega sira, ste vabljeni v idilično pastirsko vasico. Poskrbeli bomo za zanimivo dogajanje. OBČINA KAMNIK Sreda, 9. avgusta, ob 16. uri, preddverje občinske stavbe Plečnikova umetnost skozi oči Kamničanke Odprtje likovne razstave Brede Capuder TERME SNOVIK Sobota, 5. avgusta, od 10. do 15. ure, Terme Snovik Snovičkov festival Rajanje z maskotami in zabava na napihljivih igralih za vso družino DRUŠTVO SKUPNE POMOČI TUNJICE Sobota, 22. julija, ob 19. uri, igrišče pod PŠ Tunjice Praznovanje krajevnega praznika v Tunjicah Društvo Skupne pomoči Tunjice praznuje 120-letnico svojega delovanja. Igral bo ansambel Viharnik. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KAMNIK Sobota, 22. julija, ob 18. uri, Perovo Spominsko srečanje pri spomeniku Titanova brv Nedelja, 6. avgusta, ob 11. uri, na Šipku Proslava v spomin na ustanovitev Šlandrove brigade ŠPORTNA ZVEZA KAMNIK Četrtek, 27. julija, ob 18. uri, petek, 28. julija, ob 18. uri, in sobota, 29. julija, cel dan, igrišča in bazen Pod skalco 10. Kvadratlon Kamnik Petčlanske ekipe se v treh dneh pomerijo v poletnih športih, nogometu, vaterpolu, košarki 3na3 in odbojki na mivki. KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC Od petka, 11. avgusta, do sobote, 19. avgusta, Keršmančev park, Kulturni vrt Katzenberg in Samostan Mekinje Kamfest Letos se Kamfest seli izven centra mesta, a zaradi tega ne bo nič manj atraktiven. Več o tem v posebni prilogi. CANNE KLUB KAMNIK Sobota in nedelja, 5. in 6. avgusta, od 8.30 do 18. ure, OŠ Toma Brejca Delavnice borilnih veščin Spoznavanje evropskih zgodovinskih borilnih veščin ter osnov rokovanja z orožji. Prijave do 31. julija na canne.kamnik@gmail.com PLESNI KLUB ŠINŠIN Ponedeljek, 14. avgusta, do petka, 25. avgusta, od 7.30 do 16. ure, Plesni klub Šinšin in okolica Kamnika Poletne dogodivščine za otroke TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA Nedelja, 23. julija, od 13. do 19. ure, Kamniška Bistrica Pikniki v Kamniški Bistrici Metali bomo podkve na klin, se šli karaoke, predvsem pa se lepo imeli. Pikniki bodo še 30. julija ter 6. in 13. avgusta. KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Sreda, 9. avgusta, ob 19. uri, Hiša keramike Odprtje razstave Denisa Kuharja Anagama žganje Kamniški keramik Denis Kuhar nam bo predstavil svoje izdelke in nam več povedal o tej zvrsti žganja. Vstopnine ni. www.pogrebnik.si STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno m 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik I »A ZAHVALA Samo to še opravim, samo to še storim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) V 87. letu je odšel od nas naš dragi mož, oče, ded, praded, brat in tast France Vidmar iz Kamnika Od njega ste se poslovili sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, predvsem pa njegovi številni prijatelji Dolenjci. Dragi Dvorjani, z njim ste bili vsa leta v dobrem in slabem. Iskrena vam hvala. Posebno zahvalo smo dolžni dragima Martini in Andreju za nesebično pomoč in skrb zanj ter za njegov tako ljubljeni vinograd. Iskrena hvala g. A. Koncilju, predsedniku Društva vinogradnikov, za poslovilni govor, praporščaku g. M. Mikcu ter g. S. Bradešku za občuteno izpoved Francetovega življenja v njegovem Podšempavlu. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Grm, izvajalcu Tišine ter pogrebni službi za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi dr. B. Logarju in sestri Tatjani, ki sta vrsto let skrbela za njegovo zdravje. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Pogrešali te bomo: žena Rezi, hči Helena z možem Franjem, vnukinji Ana in Špela s Sašem ter pravnukinja Ula Julij 2017 OPRAVIČILO Ljubomir Turjačanin se opravičujem strokovnim delavcem CSD Kamnik za izrečene žalitve in grožnje. Mlada družina kupi manjšo površino travnika, primerno za oddih in vrtnarjenje. Travnik s sončno lego in možnostjo dostopa z osebnim avtomobilom do parcele. Cena po dogovoru oz. do 2000 evrov. Tel: Jure - 051 898 942 GG mali oglasi e-pošta: malioglasi@g-glas.si telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'^ ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. V 95. letu starosti se je od nas poslovila naša mama, babica, prababica, sestra in teta Angela Zavasnik roj. Resnik, iz Markovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Zahvala dr. Jermanovi in sestri Mateji, partonažni sestri Darji in Romanu. Hvala sosedom, gospodu župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen obred, Angelci za prebrane ganljive besede slovesa. Zahvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru Šmartno za lepo petje ter izvajalcu melodije na trobento in praporščaku DU Kamnik. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujoči vsi njeni ZAHVALA Mama je ena sama, svet z njo se začne, kakor zemlja je, ki cvet rodi. Mama je ena sama, luč sredi teme, ki obsije vse svoje ljudi. (Ivan Sivec) Tiho, a mnogo prekmalu je za vedno zaspala naša Barbara Filip iz Zikove 3 v Kamniku Hvala za izrečena sožalja, sveče in cvetje, tople stiske dlani, iskrene objeme in besede. Hvala, ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo nosite v srcu, tako kot smo jo poznali, družabno in živahno. Hvala njenim sodelavcem iz Svilanita, sosedom, prijateljem in naši družini, posebej teti Katarini. Posebna zahvala centru Štacjon in družini Debelak, ki ste ji nudili varen pristan, Tanji in Urošu, Mihi Griljcu, »Marjancam«, Karitasu za darovano mašo, župniku za čudovit obred in kvartetu Krt za prekrasno petje ter posnetek njej ljube pesmi, ki me bo vedno spominjala na njo. Hči Damjana s Sašem ZAHVALA Samo ena vezje trdnejša kot skala, to je tista, ki sijo spletla sama, z ljubeznijo do nas, kije ne pretrga niti čas. Dala si pravičnost nam v roke in s tem do kruha spravila najsrečnejše si otroke. Res, da nam je hudo, ampak vemo, da ti pri možu lepše bo. Vemo, da pazila boš na nas, ko prišel bo najtežji čas. Draga mama, radi te imamo in v naših srcih veliko lepih spominov bo ostalo. (vnukinja Saša Šmidovnik) V 80. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica v Marija Šmidovnik iz Gradišča 4 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, sodelavcem podjetij ETI Kamnik, Pulitus Sela, Cirius Kamnik, Uni & Forma Trzin, vrtca Mojca Ljubljana Dravlje za podarjene sveče, maše, darove za cerkev, za tolažilni stisk rok in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Kliničnemu oddelku za kardiologijo oddelka B, Zaloška c. 7, Ljubljana. Zahvaljujemo se tudi Urgentni službi Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru Šmartno. Žalujoči: sinova Ciril in Marko z družinama, hčere Joži, Metka, Milka, Marija in Jana z družinami Julij 2017 Kamničan ^ petek, 21. julija 2017 !23 Zahvale ZAPOSLIMO DELAVKO/-CA (ŠIVILJA/KROJAČ) za dela v pralnici - sprejem, pranje, sušenje, likanje in izdaja perila. Delo je s krajšim delovnim časom v prostorih pralnice v Kamniku. Nadomeščanje delavke na bolniški. Več informacij na tel.: 031/625-046 - Ljuba Kotnik PULITUS d.o.o., Sela pri Kamniku 10 b, 1241 Kamnik ZAHVALA V vseh naših srcih delčki tebe so ostali do tedaj, ko spet se ob tebi bomo zbrali. V 57. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mami, žene in babice Fikrete Mekic roj. Hodžic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste z njo delili radost življenja, se z njo veselili, ji v času bolezni stali ob strani in jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Junij 2017 ív K ZAHVALA V 87. letu starosti se je poslovila draga žena, mama, babica in tašča Veronika Štefula rojena Ahlin, iz Kamnika Iskrena hvala vsem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V 98. letu starosti se je od nas poslovila naša mami, babica, prababica in praprababica Marija Sakač 14. 1. 1920-23. 6. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in darovane svete maše. Hvala zdravnici Marti Jerman, sestri Mateji in patronažni sestri Darji za dolgoletno zdravniško pomoč in predanost. Hvala celotnemu Kliničnemu oddelku za žilne bolezni v Ljubljani za vso skrb in nego v njenih zadnjih dneh. Najlepša hvala tudi g. patru Franciju Seničarju za izredno lepe besede slovesa in lepo opravljen pogreb ter pevcem kvarteta Grm za ganljivo odpete pesmi. Hvala še enkrat vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilo si nam jo dala, za vedno bo v naših srcih ostala! V 95. letu je tiho zaspala naša draga mama, babi in prababi Marija Vrankar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo tudi DSO Kamnik za vso skrb in nego. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Junij 2017 ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša mama Milica Hribovšek iz Kamnika Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim nekdanjim sodelavcem iz tovarne Svilanit in še posebej sosedom, za vso pomoč in izraze sočutja. Zahvala tudi dr. Ahlinu in dr. Plešnarjevi za zdravniško pomoč ob njeni bolezni. Hvala vsem, ki se je boste spominjali. Sinova Toni in Andrej z družinama Junij 2017 V SPOMIN Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Pravijo, daje čas, ki celi rane, in je čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Dne 26. julija bo minilo 40 let, odkar se je v objemu njemu tako ljubljenih gora mnogo prezgodaj končala življenjska pot Ceneta Kramarja Hvala vsem, ki skupaj z nami vedno nosite spomin nanj, obiskujete njegov grob in prižigate svečke v njegov spomin. Ivica Julij 2017 Poslovili smo se od naše Eme Justine Plešnar iz Kamnika Poj in sanjaj dalje, naša BABI. Vsi njeni GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 vvvvvv.gorenjskiglas.s^ ZAHVALA Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Svojo življenjsko pot je v 79. letu sklenil mož, oče, dedi in pradedi Silvester Babnik 1. 12. 1937-27. 6. 2017 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter da ste našega atija pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku Pavletu za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči vsi, ki ga pogrešamo ZAHVALA Zapel je zvon tebi mama v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. V 82. letu starosti se je tiho od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja Antonija Balantič roj. Golob, iz Mekinj pri Kamniku Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala župniku Pavletu Piberni-ku za lep pogrebni obred, pevcem Krt za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Junij 2017 ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne vgasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič) Življenjsko pot, prežeto z dobroto in brezpogojno ljubeznijo, je s prihodom poletja sklenila moja mami in naša babi Ana Nograšek rojena 16. 2. 1925 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom iz Kamnika in iz Luč, vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji v življenju stali ob strani, jo imeli radi in jo spoštovali. Hvala osebju, stanovalcem in sodelavcem Doma starejših občanov Kamnik za vso podporo, skrb in nego. Hvala pevcem kvarteta Grm, trobentaču, patru Franciju, Zvezi borcev in vsem sodelujočim za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in za tople besede tolažbe ob slovesu. Hči Helena z družino i24 petek, 21. julija 2017 Kamničan ^ Kamničan KAMNIK Gorenjski Glas 6. AVGUSTA NA VELIKI PLANINI Trgovino Nakup prevzel Mlinotest Kamnik - Trgovina Nakup na Šutni, ki sta jo dolga leta upravljala zakonca Marinič in je bila v zadnjem času zaradi obnove zaprta, je znova odprla svoja vrata - tokrat z novim lastnikom. Ker zakonca odhajata v pokoj, je trgovino v svojo maloprodajno mrežo vključil Mlinotest, ki ima po Sloveniji že več kot petdeset trgovin. »Trgovina je majhna, a se drži načela, da ima vse, predvsem pa se hitro odziva na povpraševanje potrošnikov. Prenovljena trgovina prinaša nekaj novosti, med njimi bo za potrošnike dobrodošla uvedba dope-ke in vedno svež kruh ter pekovsko pecivo Mlinotestove proizvodnje. V prenovljeni prodajalni bo izboljšana tudi ponudba sadja in zelenjave,« pravijo v Mlinotestu, kjer bodo veliko pozornosti še naprej namenjali stiku s kupci. J. P. Kupon je mogoče unovčiti za en izbran izdelek ob predložitvi na blagajni. Popust lahko uveljavljate od 24. 7. do 30. 7. 2017. Popusti se med seboj ne seštevajo. Kupon ne velja za cigarete in tobačne izdelke, mobi kartice, časopise, plinske jeklenke in vinotoče. Kupon velja v marketu Nakup Mlinotest Kamnik. fi MLINOTEŠT) (P ^ t A > BS9 VABUENI V MARKET NAKUP KAMNIK, Šutna 48,1241 Kamnik Bosonogi drugič na Vovar V soboto, 24. junija, so v vasi Gozd organizirali drugi pohod bosonogih na Vovar, ki se ga je udeležilo 157 pohodnikov iz številnih slovenskih krajev in tudi zakonski par iz Nizozemske. Janez Kuhar Gozd - Glavni organizator bosonogega pohoda je bil Pavel Žvelc, ki ga ljubitelji bose hoje že poznajo po organizaciji bosonogih pohodov na Šenturško goro. Letošnjega, drugega pohoda na Vovar se je udeležilo 157 bosonogih, lani pa jih je bilo 83. Pred začetkom pohoda je vse pohodnike pozdravil Pavel Žvelc, blagoslovil pa župnik Pavel Pibernik; organizatorji so se mu zahvalili z darilom za Abrahama, ki ga je praznoval dan poprej. Pri uspešni izvedbi pohoda so sodelovali številni krajani Gozda, pohod pa je bil deležen številnih pohval. Nagrade za vse bosonoge so prispevali obrtniki in posamezniki iz okolice Kamnika, kot gostitelj in glavni sponzor bosonogih pa je bil Jože Sodnik iz Gozda. Posebno zahvalo so izrekli tudi Ireni Žvelc za vsestransko pomoč pri izvedbi. Bosonogi so v Gozd prišli iz številnih slovenskih krajev: iz Brezovice, Ljubljane, iz Kamnika in okolice, Šenčurja, Medvod, komendske in cerkljanske občine, Brezij, Bleda, Naklega, Polževega, Litije, Sevnice, Vodic, Pod-jelše in od drugod. Štiri kilometre in pol dolgo pot na Vovar z višinsko razliko dvesto metrov so brez težav prehodili tudi najmlaj- v Letošnjega drugega bosonogega pohoda na Vovar se je udeležilo kar 157 pohodnikov. ša triletna Mina Pintar z Bleda in štiriletni Izak Mali s Pšajnovice, najstarejša po-hodnica, 76-letna Jožica Kle-menc iz Laniš, najstarejši pohodnik, 81-letni Janez Re-pnik iz Šenčurja, ter najštevilnejša, petčlanska družina Mali s Pšajnovice. Med po-hodniki sta bila tudi Nizozemca Magda in Silvo Bro-dej iz mesteca Zutpehen, ki sta bila navdušena tako nad organizacijo kot samim druženjem v prelepem okolju. Med pohodniki smo tudi slišali, da si z boso hojo masi- ramo podplate in odpravljamo znojenje nog. Vodja pohoda Pavel Žvelc je vseskozi pazil, da je bila hitrost primerna tudi za tiste z manj kondicije in bolj občutljivimi podplati. Ob prijavi so pohodniki prejeli spominske majice z logotipom bosonogih ter plastenko vode, nato pa so se podali navkreber proti Vo-varju in prehodili nekaj manj kot pet kilometrov dolg krog poti. Za vse pohodnike so imeli v nahrbtniku tudi sredstva za prvo pomoč. Na vrhu so si bosonogi privoščili kratek odmor, se vpisali v knjigo pohodnikov, pozvonili na zvon želja in se nato podali nazaj do Sodnikove domačije, kjer je bilo družabno srečanje. Bosonogim je postregla Irena Žvelc okusen golaž. Od gostitelja Jožeta Sodnika so prejeli spominske medalje. Ob prijetnem vzdušju na domačiji so tudi izginile vse bolečine v podplatih. Po končanem spustu so si umili noge v posebej za to izdelanem lesenem koritu. Petkovi okusni večeri Trend ulične kuhinje je v juliju »zašel« tudi v Kamnik. Tako se vsak julijski petek pozno popoldne park Evropa spremeni v udobno jedilnico z ležalniki, mizicami in prijetnim vzdušjem. Za piko na i s svojimi nastopi poskrbijo tudi različni glasbeniki. Za zdaj je šlo organizatorjem na roke tudi vreme. Alenka Brun Kamnik - Prvi Kamniški kulinarični večer je bil 7. julija in takoj se je pokazalo, da so dobra hrana, ponudba domačih piv iz Kamnika in okolice ter glasba odlična kombinacija. Organizator Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik se je zaradi izjemnega zanimanja odločil, da bo dogodek ponovil tudi prvi petek v avgustu. Jedi se v parku obiskovalcem predstavljajo pod skupno znamko Okusi Kamnika. Glavno vlogo igrajo firštov divjačinski golaž, jedi s trni-čem, kamniška kajžerca ter tuhinjska fila. Med ponudbo najdemo tudi kakšno posebnost, kot kajžerska klobasa v hot dog izvedbi, sploh je pa na zadnjem večeru pritegnila pozornost slovenska -pravzaprav kamniška - izvedba italijanske ulične hrane, imenovane »bombetta«. Mojca Potočnik nam je raz- Okusna ponudba ob petkih privabi v park kar lepo število obiskovalcev. / foto: a. b. ložila, kaj to je. Torej če poenostavimo: »bombetta« je iz svinjskega mesa zvita neke vrste krogla, v njej je zavit sir; potem več takih mesnih "krogel" nataknejo na palico za ražnjiče in pečejo na oglju. Mojca je »bombetto« postregla s kruhom iz krušne peči. Na petkovih Kulinaričnih večerih ne manjka okusov tudi za sladkosnede, v ponudbi smo zasledili še limonado, komur ni bilo do piva, si je privoščil kozarec vina ali le prisluhnil glasbi, ki že tako prijeten ambient le še nadgradi. Na zadnjem kulinaričnem druženju so nastopili Manca Berlec in duo Uroš in Tjaša, danes pa boste lahko prisluhnili članom skupine Soul, Jazz in Jaz.