ASNI
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 19. AVGUSTA 1960
LETO VIL, ŠT. 64
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA KOČEVJE
441.
Na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. Ust FLRJ št. 52/59), določbami družbenega plana LRS za leto 1960 (Ur. list LRS št. 2/60) in določbami družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1960 (Glasnik št. 20/60) ter na podlagi 26. člena statutu občine Kočevje je občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in Ku seji zbora proizvajalcev dno 16. aprila 1960 sprejel
Družbeni plan občine Kočevje za leto 1960
PRVI DEL
OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1960
I.	poglavje
Smernice za razvoj gospodarstva, ki so bile sprejete z zveznim, zepubliškim in okrajnim družbe-nini planom za leto 1960 so upoštevane v družbenem planu občine Kočevja; za leto 1960.
Osnovne smernice in naloge gospodarskega razvoja izhajajo iz nalog, postavljenih v družbenem platin gospodarskega razvoja občine od leta 1957 do leta 1961. V letu 1960 le treba izpolniti naslednje naloge:
I. Se nadalje je treba skrbeti za Povečanje proizvodnje v vseh pa-?ogah gospodarstva, predvsem pa v 'odustriji in kmetijstvu. V primerjavi z letom 1959 se mora zagotoviti Povečanje družbenega bruto proizvoda za 15,2 •/• in narodnega dohod-ku za 20,1 •/». S tem bodo dosežene Postavljene naloge po družbenem P>anu gospodarskega razvoja obči-
ne Kočevje za razdobje od leta 1957 do leta 1961 že v letu 1960.
2.	Povečati delovno storilnost, ki je osnova za gospodarski razvoj in zboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. V ta namen je treba uvajati v proizvodne procese sodobno naprave in metode dela, zboljševati' organizacijo dela ter skrbeti za racionalno zaposlovanje delavcev in za njihovo strokovno izobraževanje ter uvajati spodbudnejši način nagrajevanja za doseženi delovni učinek.
3.	V skladu s povečanjem proizvodnje in delovne storilnosti omogočiti večjo osebno potrošnjo in dvigniti družbeni standard.
Da se zagotovi razvoj družbenega standarda je treba razpoložljiva investicijska sredstva občine vlagati predvsem v stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Nadalje bo treba zagotoviti večje naložbe za gradnje v zdravstvu in šolstvu in v druge ustanove za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev in uslužbencev.
4.	Gospodarske investicije bodo x usmerjene predvsem v kmetijstvo' in v kemično industrijo. Izvajale se bodo s pospešenim tempom tudi žo . začete rekonstrukcije v industrijskih in drugih podjetjih, s čemer se bo pripomoglo k povečanju proizvodnje in dohodka že v letu 1960. Večja sredstva sc bodo vložila zlasti še v obrt in trgovino. Da se bo dosegel čimvečji učinek planiranih investicij in smotrnejša uporaba razpoložljivih investicijskih sredstev, se bo združevalo razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij in se financirale investicije v kemično in tekstilno tovarno ter v obrtništvo in trgovino.
5.	V proračunski potrošnji je treba varčevati pri izdatkih za administracijo.
II. poglavje
Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek
■ V letu 1960 se predvideva naslednje povečanje skupnega družbenega °rUto proizvoda in narodnega dohodka:
V 000 dinarjih (tekoče cene)
Indeksi
v/užheni bruto prc a^>dni dohodek
i4rs:Lf;p:
"•edečih zneskih:
ms	t ose	1060	i<m 1918	1060 mo
5,226.455	6,279.118	7,232.066	119,2	115,2
2,099.133	2,796.281	3,365.332	133,2	120,1
V 000 dinarjih (tekoče cone)
Indeksi
10»	rose	1060	m«	1060
			lesa	mo
5,266.445	6,279.118	7,232.066	119,2	115,2
2.005.117	2,555.953	2,772.160	117,4	117,6
922.356	1,001.089	"1,134.437	108,5	113,3
448.040	679.166	781.000	151,6	115,0
126.192	178.500	296.800	141,4	166,3
146.779	189.869	212.636	129,4	112,0
155.788	178.583	183.942	114,6	103,0
604.909	747.095	796.320	123,5	106,7
277,497	284.352	287.400	102,4	101.6
140.706	149.897	167.371	106,5	111,6
LSuoijrpodar8tvo
r^tijstvo redarstvo •j,*r«dbeništvo
r> Kovina Obrt"s,vo
It Ugnala ^‘ijske zadruge
III. poglavje
Sr „ |	Investicije
'htsk S*Va' s katerimi bo razpolagal občinski ljudski odbor in gospo-'Kc organizacije, bodo po posameznih virih znašala:
a)	sredstva občinskega ljudskega odbora:
—	družbeni investicijski sklad
—	stanovanjski sklad
—	proračunska sredstva za vzdrževanje in razne izboljšave komunalnih objektov in naprav
Skupaj občinska sredstva
b)	sredstva gospodarskih organizacij
c)	združena sredstva gospodarskih organizacij za investicije splošnega pomena v občini
č) zdiužena sredstva gospodarskih organizacij /.a investicije v družbeni standard
d)	druga sredstva, krediti
V 000 din
41.611
173.927
14.300
229.838
636.556
50.000
24.441
1,289.324
Skupna investicijska sredstva 2,230.159 V letu 1960 se bodo investicijska sredstva uporabila:
v gospodarstvu:	Sredstva gosp. org.	V 000 dinarjih Druga sredstva	Skupaj	Struktura •/.
— za industrijo	244.718	508.709	753.427	35.8
— za kmetijstvo	151.800	359.300	511.100	22,9
— za gozdarstvo	31.000	50.195	81.195	3,6
— za promet	74.988	174.972	249.960	11,2
— za trgovino	2.000	49.000	51.000	2,3
— za gostinstvo	1.000	3.000	4.000	0,2
— za obrt	20.000	8.000	28.789	1.3
za negospodarske invest.: —	za komun, dejavnost —	za stanovanjsko izgradnjo	76.050	120.711	196.761	8,8
	30.000	203.927	233.927	10,5
— za šolstvo in telesno vzgojo	5.000	45.000	50.000	2,3
— za zdravstvo		70.000	70.000	3,1
Skupaj (a -f^b)	636.556	1.593.603	2,230.159	100
Predvidena sredstva se bodo uporabila za sledeče namene:
—	v industriji: za gradnjo kemične tovarne, rekonstrukcijo rudnika rjavega premoga, lesno industrijskega obrata KGP, obratov podjetja IT AS ter tekstilne tovarne.
Poudarek na investicijah v industriji je zato, da se odpravlja gospodarska zaostalost kočevske občine. Kljub porastu investicij pa bo predvidoma narodni dohodek na 1 prebivalca Še vedno za 28,4 •/• pod okrajnim povprečjem;
—	v kmetijstvu: za pospešitev razvoja živinoreje, predvsem za gradnjo hlevov, nabavo živine, mehanizacijo v poljedelstvu in za gradnjo tovarne močnih krmil;
—	v gozdarstvu:	za gradnjo
gozdnih cest in mehanizacijo v gozdarstvu;
—	v prometu: za nabavo tovornih avtomobilov, avtomobilskih prikolic ter avtobusov;
—	v trgovini: za gradnjo skladišča za kmetijske pridelke in za ureditev trgovskih lokalov in nabavo opreme;
—	v gostinstvu: za ureditev lokalov;
—	v obrti: za ureditev primernih prostorov za potrebe obrtnih obratov in servisov stanovanjske skupnosti;
—	v komunalni dejavnosti: za vodovod, asfaltiranje cest in ulic, elektrifikacijo podeželja, kanalizacijo in javno razsvetljavo, gradnjo zaprtega kopališča;
—	v stanovanjski izgradnji: za gradnjo novih stanovanj-;
—	v šolstvu in prosveti: za gradnjo vajenskega doma v Kočevju, telesnovzgojnega doma v Kočevju, za nadaljevanje gradnje osnovne šole na Travi in za adaptacijo zgradbe za prosvetni dom v Stari cerkvi in Livoldu;
—	v zdravstvu: za gradnjo bolnice v Kočevju.
Da se bo predvidena investicijska izgradnja realizirala, bo treba:
—	pravočasno preskrbeti investicijske programe in načrte;
—	pravočasno preskrbeti sredstva za investicije;
pr
gospodarskih organizacij bo ljudski
— prosta sredstva za investicije
odbor sporazumno z organi delavskega upravljanja združeval za planirana investicijska vlaganja v gospodarske in negospodarske investicije ob primerni stimulaciji. Z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij se bo podprla gradnja kemične tovarne, rekonstrukcija »Tekstilanc« In ureditev prostorov za obrtno organizacije. Z združenimi sredstvi bo mogoče komunalne gradnje hitreje urejati in s tem zboljševati standard prebivalstva. Občinski ljudski odbor in organi delavskega samoupravljanja bodo stolno spremljali izvajanje investicij tako glede smotrne uporabe, koriščenja odobrenih oziroma angažiranih sredstev in glede pravočasne dovršitve investicij.
Za obratna sredstva gospodarskih organizacij se bo iz občinskega investicijskega skladu dal kredit X znesku 13,870.000 dinarjev.
x	IV. poglavje
Zaposlenost in produktivnost
V letu 1960 se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva v primerjavi s preteklim letom povečalo za 260 delavcev ali za 6,2 •/«. Po posameznih panogah gospodarstva bo smelo število zaposlenih znašati največ:
STR A.. <aS
ti LASNIH
V	industriji
V	kmetijstvu
V	gozdarstvu
V	gradbeništvu
V	prometu
V	trgovini
V	gostinstvu
V	obrti
V	komunali
V	zadružnem sektorju
Skupaj
Povprečno Število zaposlenih
Indeks
1958	1959	1960	___1960
1959
1.618	1.678	1.725	102,8
1.095	1.109	1.203	108,5
133
162
166
86
423
102
185
172
184
193
87
441
106
192
252
200
198
86
447
106
213
146,?
108.7 102,6 100,9 101,4 100,0
105.7
3.970	4.162	4.422	106,2
Porast števila zaposlenih delavcev se predvideva v naslednjih podjetjih:
—	v Industrijskem podjetju transportnih sredstev in opreme »ITAS« Kočevje, kjer bo zaradi rekonstrukcije obratov predvidoma zaposlenih 16 novih delavcev;
—	v Lesno industrijskem obratu
proračunska potrošnja povečala za 19%. V tem povečanju je zajeto 10 °/o povečanje osebnih prejemkov. Poleg povečanja osebnih prejemkov se bo proračunska potrošnja
povečala pri materialnih izdatkih za šole, pri splošni prosveti in pri do-
KGP Kočevje, kjer bo zaradi uved- tacijah zavodom, družbenim organi-be proizvodnje turnirske embalaže zacijam in društvom.
predvidoma zaposlenih 29 novih delavcev;
— pri Kmetijskem gozdarskem
posestvu Kočevje, kjer bo zaradi "	‘	“ ila
povečanja števila živine predvidoma zaposlenih 94 novih delavcev;
-	pri SGP »ZIDAR« Kočevje, kjer bo zaradi povečane gradbene dejavnosti v občini predvidoma zaposlenih 80 novih delavcev;
—	pri Splošno avtoprevozniškem podjetju »AVTO« Kočevje, kjer bo zaradi nabave novih kamionov in avtobusov predvidoma zaposlenih 16 novih delavcev.
Pri drugih podjetjih se v glavnem ne predvideva povečanje delovne sile, kjer se na bo povečala, bo to povečanje vstdajeno s pove-
čanjem proizvodnje in storitev. Del
ovna storilnost sc bo na podlagi predvidenih uspehov v podjetjih v primerjavi s preteklim letom dvignila za okoli 13,4%.
Za izvršitev teh nalog bo potrebno:
—	racionalno zaposliti že obstoječo delovno silo;
—	zboljšati delovno disciplino in delovne pogoje;
—	izpopolniti sistem nagrajevanja po delovnem učinku;
—	uvajati sodobne tehnične postopke v proizvodnji;
—	strokovno usposabljati delavce;
—	preprečevati škodljivo prehajanje delavcev iz podjetja v pod-
jetje.
F
'odjetjn naj bolj kot doslej skr-be za zaposlitev invalidov. Pri zaposlovanju novih delavcev naj se daje prednost predvsem takim delavcem, ki izhajajo iz vrst delavskih družin.
Posredovalnico za delo, svet za gospodarstvo in oddelek za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru bodo morali skrbeti, da se bodo v celoti izvajale smernice o zaposlovanju delovne sile.
Občinski ljudski odbor bo skrbel, da se bo ustanavljalo tudi toke obrate, v katerih se bodo lahko zaposlile tudi žene.
V. poglavje
Osebna potrošnja In družbeni standard
Doseženi uspehi gospodarskih organizacij omogočajo nadaljnje razvijanje komunalne dejavnosti v občini in zboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva, kateremu je povečati v letu 1960 posebno skrb.
Nominalne plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva, se bodo povečale za 17,6 % v primerjavi z letom 1959.
2.	Komunalna dejavnost:
Skupne investicije za komunalo
bodo znašale 196,7 milijonov dinarjev. Gradil se bo vodovod Rakitnica—Kočevje, asfaltirala sc bo cesta republiškega značaja v odseku Stara cerkev—Livold, gradilo se bo zaprto kopališče, asfaltirala se bo ulica Jožeta Seška, dokončno se bo uredila kanalizacija na levem bregu Rinže in pri novem naselju pri Rožni ulici, pričelo se bo z gradnjo pokopališča v Kočevju, nadaljevalo se bo z urejanjem javne razsvetljave v Kočevju, elektrificirala se bodo naselja Brezovica—Nemška loka, Rapljevo—Potiskavec, Podpla-nina in nekateri kraji pri Osilnici. Podjetje »Elektro« Kočevje bo iz svojih skladov finansiralo opremo za razdelilno transformatorsko postajo v Kočevju, daljnovod proti Polomu in Strugam, nizkonapetostno omrežje v Ložinah in druge izboljšave na električnem omrežju in napravah na območju občine v skupni vrednosti 51,05 milijonov dinarjev.
3.	Stanovanjska graditev:
Za stanovanjsko graditev je v letu 1960 iz občinskega stanovanjskega sklada predvidenih 168,9 milijonov dinarjev, iz republiškega stanovanjskega sklada pa 35 milijonov dinarjev. L družbenimi sredstvi se bo v letu 1960 gradilo 120 stanovanj, zasebniki pa bodo dogradili predvidoma še 40 stanovanj. Da se bo omogočila pospešena gradnja stanovanj, bo treba v Čimvcčji meri v stanovanjsko gradnjo pritegniti tudi sredstva zasebnikov — stanovanjskih interesentov in sredstva podjetij, da bodo zagotovljena stanovanja njihovim delavcem.
4.	Kulturno prosvetna dejavnost:
V letu 1960 se bo nadaljevalo z
gradnjo vajenskega doma v Kočevju. Z izgradnjo vajenskega doma se obenem rešuje tudi pereč problem prostorov osnovnih šol v Kočevju, katerim vedno bolj primanjkuje učilnic zaradi hitrega povečevanja števila šoloobveznih otrok. Nadaljevalo sc bo z gradnjo doma telesne vzgoje, ki bo služil ti|/li za potrebe šol.
Da se bo omogočila prosvetna dejavnost v delavskem naselju Stara cerkev, se bo prispevalo k adaptaciji kulturno prosvetnega doma 2 milijona dinarjev.
Nadaljevalo sc bo z gradnjo osnovne šole v Travi.
5.	Zdravstvo:
Z okrajnim družbenim planom je predvideno, dn sc prične v tem letu z gradnjo bolnice v Kočevju. V ta namen se bo investiralo 70 milijonov dinarjev.
DRUGI DEL
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija
V industriji se bo narodni dohodek povečal za 23,8% v primerjavi
indu-'
s preteklim letom pri 2,8% povečanju delovne sile; fizični obseg indu-' sirijske proizvodnje pa se bo povečal za 17,7%. Produktivnost dela bo narasla za 14,5%.
Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje po posameznih strokah bo naslednji:,
Stroka
1. Proračunska potrošnja:
V primerjavi z letom 1959 se bo
112 — Proizvodnja premoga 117 — Kovinska industrija
122 — Lesna industrija 124 — Tekstilna industrija 128 — Grafična indus,-'in I
Rudnik rjavega premoga . je bo povečal proizvodnjo premogu za 1,3%; s tem bo dosegel proizvodnjo, ki je predvidena s perspektivnim planom za leto 1961. V letu 1960 se bo pri tem podjetju nadaljevalo z rekonstrukcijo obratov, separacije in glavnega vpadnika.
»Tekstilann« Kočevje bo povečala jpioizvodnjo volnenega prediva in volnene tkanine za 2,3 %. Zaradi zastarelega strojnega parka se bo že v letošnjem letu pričelo z rekonstrukcijo tovarne, za kar sc bo investiralo Iz lastnih in združenih sredstev. Tekstilna tovarno v letošnjem letu še ne bo doseglo proizvodnje, predvidene s perspektivnim planom za leto 1961, vendar bo z vloženimi investicijami omogočeno v letu 1961 znatno povečanje proizvodnje. Investicijski program ža izvedbo rekonstrukcije tovarne je bil odobren že v preteklem letu.
Lesno industrijski obrat Kmetijskega gozdarskega posestva v Kočevju bo povečal proizvodnjo lesnih izdelkov za 21,8%. To povečanje bo doseženo s preusmeritvijo proizvodnje v obratu »Brenta« v izdelavo furnirske embalaže.
Indeksi fizičnega obsega Industrijske proizvodnje
1959	1_960
1958	1959
119,6	101,3
121.0	157,9
107.1	121,8
115.8	102,3
100.9	109,4
"la skupaj 120,4	117,7
stvo« Kočevje bo povečalo industrijsko proizvodnjo kovinskih izdelkov za 2,1 % in s tem preseglo perspektivni plan za leto 1961.
Kemična tovarna Kočevje v izgradnji, ki bo v pcrspekiivi v občini največje podjetje po bruto produktu, se bo v letu 1960 pospešeno izgrajevala. Potrjen ima investicijski program in z okrajnim družbenim planom zagotovljena investicijska sredstva.
Vil. poglavje Kmetijstvo
1. Kmetijska proizvodnja se bo
\ S
Časopisno založniško podjetje »Kočevski tisk« bo povečalo storitve
za 9,4% in s tem preseglo perspektivni plan zn leto 1961.
Industrija transportnih sredstev in opreme Kočevje v izgradnji, ki proizvaja cementne silose in avtomobilske prikolice bo po izvršeni rekonstrukciji z lastnimi sredstvi dosegla že v tem letu bruto produkt v vrednosti 550 milijonov dinarjev.
Obrtno podjetje »Ključavničar-
predvidoma povečala za 51,4%, tem bo plan kmetijske proizvodnje, ki je bil predviden s perspektivnim planom za leto 1961, dosežen 8 104,8%, in to v družbenem sektorju s 115,0%, v zasebnem sektorju pa z 89,6%. V teh podatkih je zajeto tudi Posestvo »Snežnik«, Kočevska Reka, ki v pokazateljih o družbenem bruto produktu in narodnem dohodku ni prikazano. r
Predvideni porast kmetijske proizvodnje bo dosežen na družbe« nih posestvih in v kooperacijski proizvodnji. Dobro organizirana kmetijska proizvodnja na obeh družbenih posestvih bo pozitivno vplivala tudi na zasebne proizvajalce, da se bodo hitreje vključevali v pogodbeno sodolovanjc. Za izpolnitev plana pogodbene proizvodnja bodo morali skrbeti zadružni sveti,
ki naj tudi vodijo in usmerjajo dn ■
kmetijsko proizvodnjo po proizvodnih programih kmetijskih zadrug. Pospešiti je izgradnjo kmetijskih objektov.
Po posameznih dejavnostih se predvideva sledeči porast vrednosti kmetijske proizvodnje:
Poljedelstvo
Sadjarstvo
Vinogradništvo
Živinoreja
Predelava
Skupna vrednost kmetijske proizvodnje
tržni viški, zlasti mesa in mleka.
/	V 000 dinarjih		Indnks
1959	1960	1960 1959
347,917.1	422,219.5	121,4
9,924.0	21,896.0	220,6
617.5	1,250.0	220.4
523,278.0	866,686.0	165.6
157,163.0	263,007.0	167,3
1.039,899.6	1.375,058.5	151,4
:ijske proizvodnje bodo		narasli tu<H
2. Nnjvečji napredek v kmetijski proizvodnji bodo dosegla družbena posestva, to je Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in posestvo »Snežnik«, Kočevska Reka. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje bo v letošnjem letu prevzelo površine SLP na področju Kmetijske zadrugo
metijsko gozdarsko posestvo Kočevje
Draga in na teh površinah organiziralo moderno kmetijsko proizvodnjo. Porast proizvodnje važnejših kmetijskih kultur bo sledeč:
V tonah
	1959	1960	Indcke 1960 1959
Pšenica in rž	226.9	488.6	197,7
Ječmen	377.9	265.4	70.2
Koruza	656.5	648.0	98,7
Krompir	9,381.4	10,975.1	203,9
Črna detelja, lucerna in ledine	2,747.0	3,202.3	116,6
Jabolka	319.0	620.2	196,9
Krmska pesa	812.2	1,944.0	239,3

ULASNlh
STRAN 289
Največji porast je predviden v živinoreji, ki ima v občini najboljše pogoje na obeh posestvih. Obe posestvi bosta oddali na tržišče naslednje število živali: 203 kom. telet z8 zakol, 2346 kom. mlade živine >baby-beef«, 91 kom. ostale mlade Živine, 74 kom. odrasle govedi, 600 kom. prašičev-tekačev za pleme, «82 kom. prašičev-tekačev za zakol ln 123 kom. drugih prašičev.
Na podlagi zakona o izkorišča-j1)11 kmetijskega zemljišča bo po-ifebno voditi tako kmetijsko polivko, ki bo zagotovilo pri moeferni
ood kmetijskih poe n,h obratov se do še nadalje po-yeČai, in sicer z dodatno priključi-tvjjo zemljišč SLP in zemljišč zasebnih lastnikov. Da bo mogoče ta zemljišča racionalno izkoriščati, bo Potrebno že v letošnjem letu pristopni k arondaciji. Z izdelavo predlogov zn arondacijo pa morajo pričeti kmetijske organizacija takoj.
Pričelo se no z izvajanjem hidromelioracij in agromelioracij no pogini ca. 120 ha na področju Kme-
tijske zadruge Faro. Tudi obe posestvi bosta izvedli na svojem področju agromelioracijo, in sicer Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje na površini 1300 ha in posestvo »Snežnik« nn površini 12 ha.
3. Predvideni porast kmetijske proizvodnje temelji predvsem na povečanem obsegu organizirane proizvodnje v obeh sektorjih.
2e v letu 1959 so bili v pogodbeni proizvodnji doseženi znatno višji hektarski pridelki kot v neorganizirani proizvodnji, zlasti pri proizvodnji krmilili rastlin ln v travništvu. Pogodbena proizvodnja se mora razširiti na večje površine in izpopolnjevati z novimi, bolj razvitimi oblikami proizvodnega sodelovanja. Kmetijske zadruge morajo voditi tako politiko na vasi, kot jo predvideva družbeni razvoj, ter morajo aktivneje obravnavati vso kmetijsko problematiko.
V	pogodbeno sodelovanje bo v letu 1960 zajeto 775 ha zasebnih zemljišč.
V	organizirani proizvodnji se predvideva, da bodo doseženi naslednji hektarski donosi:
Osemenjevanje goveje živine, ki zajema v naši občini 90*/o plemeni« bo ostalo na istem nivoju kot preteklo leto. Sam plan živinorejske proizvodnje postavijo pred veterinarsko službo nalogo, da se vključi v proizvodnjo in pomaga pri organizaciji s tem, do se v tehnološki proces vključi vsa preventivna in druga zdravstvena zaščita živali. Veterinarski strokovnjaki naj skupno z živinorejci odločajo o vprašanjih proizvodne smeri, obratne higiene, prehrane itd.
Da bo predvideni plan dosežen je nujno, da se posveti večja pozornost tudi vzgoji kmetijskega kadra, ki ga primanjkuje. Da se bodo v družbenem sektorju dosegli predvi-
deni uspehi in do se zagotovi 'nadaljnja rast kmetijske proizvodnje, se bo investiralo v kmetijstvo 511,1 milijona dinarjev, in sicer za gradnjo novih hlevov in adaptacijo obi stoječih, za nabavo živine, za mehanizacijo in agromelioracijo ter za gradnjo tovarne močnih krmil. Od navedenih investicij odpade na Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje 92,8 °/e. Posestvo »Snežnik«, Kočevska Reka 5,8 % in na kmetijske zadruge 1,4 °/o. Tovarna močnih krmil, katere investitor je Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, bo s svojimi proizvodi zalagala tudi Posestvo »Snežnik« v Kočevski Reki in vse kmetijske zadruge.
Vili. poglavje Gozdarstvo
Stanje gozdnih kapacitet no območju občine je sledeče i
	Gozdna povrBinu v ho	Lesna zaloga v m*	Letni prirast, v m*	Letni etat r m’
SLP gozdovi GG SLP gozdovi izven GG Gozdovi zaseb. s.	32.256 11.680 8.406	6,361.000 2,031.225 869.268	151.300 42.048 23.479	125.198 36.200 . 22.800
Skupaj	52.342	9,261.493	216.827	184.198
Pšenica	Družbeni sektor ha	mtc/ha 58	40,6		Kooperacija ha	mtc/ha 34	35,0	
ječmen	52	28,0	6	30,0
Oves	93	28,9	18	27,0
Krompir	52	340,4	91	237,0
Črna detelja	37	80,0	40	64,1
Lucerna	45	90,0	25	74,1
Krmne mešanice	74	80,0	80	57.1
Krmska pesa Krmsko korenje	23	700,0	17	359,0
	—	—	10	250,0
Travniki	3.705	21,4	452	40,4
, Poslovna zveza in kmetijske zo-i[H&e morajo odpravljati pomanjkljivosti pri proizvodnji in s svojo 'tokovno službo uvajati moderno
agrotehniko.
. Da bodo zadruge lahko uspešno /vršile navedene in vse ostale na-°ge v zvezi s povečanjem proiz-odnje, morajo čimprej oddati vse govskc poslovalnice. Bolje je or-ganizirati akcije zatiranja rastlin-bolezni in škodljivcev, ki poti/?. precejšnjo škodo na kmetskih rastlinah.
XSle površine no družbenem sek-Llu in v kooperacijski pioizvodnji ]:>.0 Pognojene z maksimalnimi ko-n ‘nanii umetnih gnojil, za kar bo V ličnih 2200 ton umetnih gnojil. 8aH letu 1960 se pričakuje dobra n ?a letina. Vrednost sadjarske <kdZ!,odnie *e bo povečala za 120,6 Ktn 0V v Primerjavi z letom 1939. 0z. etlJske zadruge naj organizirajo krci?1|ia Počnejo s pripravami za v Vi , večjih intenzivnih nasadov Dri C'Pski dolini na površinah, ki so nainiCtne za sadjarstvo. Ti nasadi
tinaheSlPKa-niziraju "u VCČVh,f.rr-
v in zasebnih zemljiščih. tfebn8* • 11 z zakonitimi predpisi je dre,,Q; P.ri starih nasadih sodnega ^Ja izvesti asanncijo. la i® Proizvodnjo sodnega materia-K0j; skrbelo sodno drevesnico v
p.Vski Reki.
avČniU olajšav pri obnovi sn-Vriti Urine
Krave Biki
Sesna teleta Mlada živina Hereford Živino Baby-beef Plemenske svinje Plemenski mnrjascl
„	P"11
°D.nost krav v letu 1960 bo

dovnjakov bodo v bodoče deležni le proizvajalci, ki so bodo vključili- v sadjarsko skupnost in obnovili nasade po odobrenem načrtu.
5. Z izpolnitvijo plana poljedelske proizvodnje bo zagotovljeno dovolj osnovne krme za povečani stalež živine. Da se pa zagotovi tudi dovolj močne krme je nujno, da se zgradi v Kočevju tovarna močnih krmil. Do pričetka obratovanja tovarne bo potrebno primanjkljaj močnih krmil nadomestiti s silažo.
Na povečanje sialeža goveje živine bo ugodno vplivalo povečanje krmske baze in povečanje hlevskih kapacitet. Z izvajanjem uredbe o prepovedi klanja telet se je stalež živine že znatno povečal. Pitanje telet je treba v letošnjem letu organizirati tudi pri zadrugah, obstoječa pitališča pa povečati.
Kmetijske zadruge morajo s pomočjo poslovne zveze pričeti v mnogo večji meri s pitanjem telet in ostale živine v kooperaciji z zaseb-nitni proizvajalci.
Družbena posestva bodo tndi v letošnjem letu nadaljevala s pitanjem telet tipa »baby-beef«. Tudi proizvodnja prašičev se bo v letu 1960 znatno povečala.
Odredba o prepovedi klanja telet se mora bolj dosledno izvajati.
Številčno stanje živine na družbenih posestvih bo sledeče:
Stanje
M. III. 1959	31. XII. 1960
ne le;sne mase listavcev je povečati proizvodnjo tehničnega lesa in v lesni industriji doseči večji odstotek predelave listavcev v finalne in polfinalne izdelke.
IX. poglavje Gradbeništvo
Gradbeno dejavnost v občini bo v letu 1960 izvajalo predvsem Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje, ki bo svojo dejavnost povečalo za 66,3 "/o. Produktivnost bo povečalo za okoli 24,7 •/«. Gradbena dela v občini bodo izvajala tudi druga gradbfena podjetja, ki imajo sedež izven občine, pri gradnji kemične tovarne in pri rekonstrukciji republiške ceste v odseku Stara cerkev—Livold. Zaradi povečanja gra< -benih del v občini bo Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje povečalo število zaposlenih za 80 delavcev. Da se bo izpolnil plan Investicij in predvidena' produktivnost, ki jo je možno doseči zaradi nizke produktivnosti v prejšnjih letih, se postavljajo pred gradbeno podjetje sledeče naloge!
—	vsa dela naj se normirajo in uvedejo naj se premije za posebne uspehe pri delu. Na osebni dohodek uslužbencev in vodilnega osebja naj vpliva dohodek podjetja;
—	zboljšati je treba mehanizacijo in organizacijo na gradiliščih.
X. poglavje
Promet
Celotni dohodek se bo povečal pri Splošno avtoprevozniškem prometu »Avto« Kočevje, ki je edino podjetje te vrste v občini, za 16,6*/« ob povečanju delovne sile za 8,7 */o.
Prevoz blaga in osebni medkrajevni avtobusni promet bo sledeči
Indeks
Plan sečnje v vseh gozdovih znaša 85°/o izračunanega letnega pri-ros tka
V gozdovih SLP izven GG se bodo nadaljevala terenska ureditvena dela no površini 5000 ha. Za gozdove KGP Kočevje se bo nadaljevalo z izdelavo gozdno gospodarskih načrtov za površine 23.000 ha v vrednosti 7,423.000 dinarjev. Pogozdilo se bo skupaj 288 ha gozdnih površin, nega gozdov se bo izvedla na gozdni površini v izmeri 3117 ha, in za varstvo gozdov, ki se bo izvajalo na vseh gozdnih površinah se bo porabilo okoli 7,787.000 dinarjev.
Skupne investicije v gozdarstvu bodo v letu 1960 znašale 81,195.000 dinarjev (v tem niso vštete investicije, ki jih bo vložilo Posestvo »Snežnik«, Kočevska Reka). Poslovna zveza za gozdarstvo in kmetijstvo bo izvršila rekonstrukcijo gozdnih cest v doližini 10 km in za gradnjo logarnice bo prispevala dva milijona dinarjev. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje bo zgradilo gozdne ceste v doližini 9 km, za logarnico in za mehanizacijo v gozdarstvu pa bo investiralo 28 milijonov dinarjev.
Za nadaljnjo krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov bo poleg vzdrževalnih in investicijskih del treba izvajati naloge, postavljene z okrajnim družbenim planom. Iz posekn-
	1958	1959	1960	1959 1958	1960 1959
ton/km	17,917.000	22,175.000	28,000.000	123,8	126,3
pot/km	5,922.000	7,268.000	9,000.000	122,7	123,6
Podjetje bo nabavilo 14 tovornih avtomobilov, 15 avtomobilskih
Prevozne kapacitete se bodo morale v večji meri izkoriščati z boljšo organizacijo poslovanja. NeprO-
1.749
12
325
754
51
1.969
373
10
461
1.518
2.659
3
494
1.142
74
3.366
478
21
824
1.876
kolic in 4 avtobuse.
Ta nabava je potrebna zaradi
močno iztrošenih prevoznih sred- — r--------------------- -	.	.
atev. V ta namen bo investirano polno zaposlila. V zvezi naraščata 250 milijonov dinarjev, od iz lastnih sredstev 75 milijonov narjev.
šo organizacijo poslovanja. Neprometna podjetja naj nabavljajo lastna prevozna sredstva le, ce jin bodo
.... polno zaposlilo. V zvezi z narošča-
tega njem števila motornih vozil bo pod-r dt- jetje »Avto« ustanovilo servisno delavnico, ki bo popravljala motoma
primerjavi z letom 1959 naslednja«
Družbeni sektor Zasebni sektor
Ocene
1959
H
Plan
1960
S
avnico, ki bo popravljala vozila vsem koristnikom.
XI. poglavje Trgovina
Blagovni promet bo znašal v. letu 1960 v primerjavi z letom 1959i
V 000 dinarjih
Indet«
1959	1960	1960
1,132.163	1,843476	110,0
989.311	983.629	99,1
V	trgovini na drobno
V	trgovini na debelo
STRAN 300
GLASMh
Promet v trgovini bo večji za 11,3 °/o kot je predviden po perspektivnem planu za leto 19&1.
Da bi se omogočila boljša preskrba in postrežba v trgovini se bo tudi v letu 1960 nadaljevalo a preurejanjem neprimernih trgovskih lokalov. Preuredila se bo trgovina »Sadje in zelenjava« v Kočevju, »Železnina«, »Manufaktura« in trgovina »Obutev«. Za navedene razširitve in [Preureditve trgovin se bo investiralo 6 milijonov dinarjev. Za vskladiščcnjc prehrambenega blaga se bo zgradilo novo sodobno skladišče s hladilnimi napravami. Za gradnjo tega skladišča bo potrebnih 43 milijonov dinarjev.
Za dosego planiranega prometa v trgovini bodo morala trgovska podjetja skrbeti, da bodo imele njihove prodajalne na zalogi čim popolnejši sortiincnt blaga in da se bodo pravočasno prilagajale spremembam v strukturi potrošnje, ki se kaže v povečanem povpraševanju po trajnih potrošniii dobrinah.
Kmetijskim zadrugam bo treba nuditi pomoč, da bodo lahko odkupile vse tržne viške na svojih območjih.
Zaostriti je evidenco in kontrolo cen po pristojnem organu občinskega ljudskega odbora zlasti pri osnovnih živilskih in kmetijskih proizvodih, zasledovati gibanje teh cen ter zagotoviti ekonomsko upravičen nivo maloprodajnih cen za potrošnike in prodajnih cen proizvajalcev. S pravilno politiko cen sc bo lahko prispevalo k nadaljnji stabilizaciji tržišča.
Vzporedno z večanjem kapacitet trgovine na drobno bo treba zagotoviti zadostno število kvalificiranih delavcev. Produktivnost dela v trgovini je treba zagotoviti z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, z izboljšanjem organizacije dela, življenjskih in delovnih razmer in z večjo delovno disciplino. Potrošniške svete je še nadalje utrjevati s pomočjo iii sodelovanjem stanovanjskih skupnosti.
Kil. poglavje Gostinstvo in turizem
Gostinski promet bo v letu 1960 naraste) za 3 %. S tem bo perspektivni plan gostinskega prometa za leto 1961 izpolnjen.
Na porast gostinskega prometa bo vplivalo povečanje osebnih dohodkov in povečanje števila zaposlenih. Gostinske kapacitete se v letu 1960 ne bodo povečale, pristopilo pa se bo k modernizaciji gostinskih lokalov, za kar se namerava vložiti 4 milijone dinarjev. V tem letu se bo izdelal načrt za obrat družbene prehrane, ki je zaradi naraščanja zaposlenih nujno potreben.
Turistično in planinsko društvu naj skupno s sindikalnimi podružnicami razvija izletniški turizem.
Naloga gostinskih podjetij v letu 1960 naj bo v tem, da zvišajo dosedanjo raven gostinskih storitev in zagotovijo razvedrilo gostom. Da se zagotovi potrebna kvalificirana delovna sila, ki jo zahteva nadaljnji razvoj gostinskega in turističnega prometa, bo treba vključevati v gostinstvo nove vajence. Gostinskim delavcem pa je omogočiti posečanje gostinskih tečajev, ki jih bo organizirala gostinska zbornica.
XIII.	poglavje Obrt
Celotni dohodek obrtnih podjetij se bo v letu 1960 povečal v družbenem sektorju za 3.4 •/«, v zasebnem sektorju pa za 4,5 •/•.
Zaradi nenehnega porasta potreb prebivalstva po obrtnih proizvodih in storitvah, nadaljnjega porasta stanovanjsko-komunalne dejavnosti in spremenjene strukture osebne potrošnje, sc bo v letu 1960 razvoju obrti posvetilo posebno skrb. Prvenstveno se bo moralo obrtnim podjetjem preskrbeti primerne poslovne prostore. Podjetje »Ključavničarstvo« Kočevje, ki zaposluje že 200 delavcev, si bo moralo v letu 1960 preskrbeti investicijski program in drugo potrebno dokumentacijo za izvedbo rekonstrukcije. Da bo možno razviti obrtna podjetja, se bo adaptiralo zgradbo bivše tekstilne tovarne v Kočevju. V zvezi s preselitvijo obrtnih podjetij v nove poslovne prostore se bo v izpraznjenih poslovnih prostorih organiziralo potrebne uslužnostnc delavnice. V letu 1960 se bo uredil tudi poslovni prostor »Damsko frizerskega salona« v Kočevju. Za predvidena investicijska dela se bo investiralo okrog 28,789.000 dinarjev. Iz občinskega investicijskega sklada sc bo za navedena dela dalo investicijski kredit v višini 8,789.000 dinarjev.
Občinski ljudski odbor bo podprl razvijanje servisnih delavnic v okviru stanovanjskih skupnosti, ki šo bile ustanovljene v preteklem letu. Izboljšati je treba servise za hišna popravila za pomoč hišnim svetom, servise za tekoče vzdrževanje stanovanjskih zgradb in servise za pomoč družinam (pralnice, krpal-nice). Zavod za zaposlovanje invalidov, ki je v preteklem letu organiziral plctiljsko delavnico, delavnico za vulkaniziranjc gum in delavnico za lesno galanterijo, bo moral te obrate še nadalje razvijati in zajamčiti kvalitetnejše usluge in zagotoviti rentabilnost poslovanja.
Zaradi stalnega naraščanja osebnega in tovornega avtomobilskega prometa se bo v Kočevju v sklopu splošnega avloprevozniškega podjetja »Avto« Kočevje organizirala servisna služba za hitro izvrševanje avtomehaničnih storitev.
Največjo skrb bodo morala podjetja posvetiti dotoku in vzgoji vajencev zlasti pa v kovinski stroki, ki potrebuje največ kvalificiranih delavcev. Kvalificiranim delavcem v obrti bo treba nuditi pogoje, da se bodo lahko strokovno izpopolnjevali.
XIV.	poglavje Komunala
Vrednost komunalnih storitev in proizvodnje se bo v letu 1960 v primerjavi z letom 1939 povečala za t.l •/#.
Kot komunalna podietja bodo v letu 1960 poslovala »Elektro« Kočevje, Kino »Jadran« Kočevje in »Pekarna in slaščičarna« Kočevje.
Podjetje »Elektro« Kočevje bo nadaljevalo z rekonstrukcijo in razširitvijo električnega omrežja ter z gradnjo transformatorskih postaj. Večja sredstva se bo vložilo tudi za" opremo razdelilne transformatorske postaje v Kočevju. Za navedena dela bodo znašale investicije 33 milijonov 790.000 dinarjev.
»Pekarna in slaščičarna« Kočevje bo zboljšala mehanizacijo v podjetju z nabavo stroja za sejanje moke in zboljšala kvaliteto proizvodov, kar je omogočeno predvsem z napravo nove peči v preteklem letu in preureditvijo poslovnih prostorov.
Zavod »Komunala« Kočevje bo potrebno reorganizirati v samostojno komunalno podjetje.
TRETJI DEL
EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1960
XV.	poglavje
Amortizacija
Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi.
Sezonsko gostišče »Koča ob Kolpi« plačuje amortizacijo samo za čas obratovanja.
XVI.	poglavje Obresti
od sklada osnovnih sredstev
Obrestna mera od sklada osnovnih sredstev znaša:
a)	za komunalna podjetja in obrti 1%;
b)	za kmetijske zadruge 2 “/o.
XVII.	poglavje Obresti
od sklada obratnih sredstev
Komunalna podjetja in obrti plačujejo obresti od sklada obratnih sredstev po stopnji 6e/e.
XVIII. poglavje Prispevek iz dohodka
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka; ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, v celoti v svoj sklad osnovnih sredstev.
Del prispevka iz dohodka trgovskih gospodarskih organizacij, ki
pomeni razliko med prispevkom iz dohodku, obračunanim po 18. in 19. členu zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, je dohodek občinskega investicijskega sklada.
Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij je dohodek občinskega proračuna.
XIX.	poglavje
Občinska doklada nn dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj
Občinska doklada na dohodek od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj se bo odmerjala in plačevala po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora.
XX.	poglavje
Občinski prometni davek Občinski prometni davek plačujejo v letu 1960 zavezanci po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno in po odloku o občinskem prometnem auvlju.
XXI.	poglavje
Prispevek v sklad zdravstvenega zavarovanja
kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva občina v letu 1960 i* proračuna 80 °/o od splošnega pri; spevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci.
XXII. poglavje Občinski skladi 1. Občinski inocsticijski sklad
Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so razpoložljiva f
letu 1960, bodo -znašala 55,481.000 dinarjev.
Uporabila se bodo v tele namene:
V 000 din
a)	za kreditiranje investicij v obratna sredstva	13.870
b)	za kreditiranje investicij v osnovna sredstva:
—	posojilu	za	napredek kmetijstva	8.322
—	posojila	za	industrijo	5.000
—	posojila	za	trgovino	16.500
—	posojila	za	obrt	8.789
—	posojila	za	gostinstvo	3.000	41.611
2. Občinski cestni sklad
Sredstva občinskega cestnega sklada, ki so razpoložljiva v letu 1969 bodo znašala 1,554.000 dinarjev in bodo uporabljena za vzdrževanj® občinskih cest.
3. Občinski stanovanjski sklad
Sredstva občinskega stanovanjskega sklada, ki so razpoložljiva * letu 1960, bodo znašala 173.927.000 dinarjev.
Uporabila sc bodo v tele namene:
V 000 din
—	za stanovanjsko izgradnjo	170.427
—	za šolstvo	3.500
XXIII. poglavje Občinski proračun
V letu 1960 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 192,802.0®® dinarjev.
Ta sredstva sc bodo uporabila za naslednje namene:
V 000 din
—	za	prosveto in kulturo	8.482
—	za	socialno varstvo	13.550
—	za	zdravstveno zaščito	15.950
—	za	državno upravo	36.193
—	za	komunalno dejavnost	14.300
—	za	dotacije:
družbenim organizacijam	8.900
samostojnim zavodom	73.998
—	za	obveznosti in garancije	7.800
—	proračunska rezerva	13.627
Skupaj 192.802
XXIV. poglavje Končne določbe
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, du po potrebi >7® natančnejša navodila zn izvajanje tega družbenega plana.
Ta družbeni plan volja od dneva objave v »Glasniku«, ura d n® vestniku okraju Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1960. Štev.: 03/1-31.2/24-60.
Kočevje, 16. aprilu 1960.
Predsednik občinskega ljudskega
Drago Benčina 1. r.