AMERICAN IN flPIBIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NE5VSPAPE1 AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 25, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III ^odja Hrvatov obsqja Titovo komunistično diktaturo Decembra dobimo novo knjigo za racionira-nje in za gazolin I PROTESTNA SEJA M jutri večer ob osmih se sklicuje nujna protestna seja UpND na St. Clair Ave. soba št. 1 radi gotove tovarne, ki je izbila dovoljenje za obratovanje na 64. cesti pri St. Clair ^e., zadej za Hrvatskim narodnim domom. »■«( Opozarja se vse hišne posestnike v tej okolici, da se ^eležite te nujne in važne seje in sicer se na to opozarja w(sestnike iz Norwood Rd., Glass Ave., St. fclair Ave., 63. ;c( 64' ceste, Varian Ave., Carl Ave., Addison Rd. ! Sejo sklicuje Zveza za izboljšavo hišnih problemov v vardi. Louis Majer, odbornik. Washington. — V decembru bo OPA razdelil nove knjige za racioniranje živeža in gazolina. Vojno knjigo št. 5 bodo dajali v šolah in drugih javnih poslopp-jih od 3. do 15. decembra po vsej deželi. V knjigi bodo znamke za meso in maščobo, za konzerve, sladkor in čevlje. Ob istem času in na isti način bodo dajali novo "A" gazolinsko knjigo, ki bo stopila v veljavo 22. decembra. Knjiga št. 5 bo stopila v veljavo kmalu po novem letu in bo imela polovico manj znamk kot prejšnje knjige. OPA misli, da bo ostalo racioniranje v veljavi še večino drugega leta. Vsi bolni in ranjeni vojaki bodo v petek doma Washington._i Prihodnji petek bodo iz Evrope na domači zemlji vsi ranjeni in bolni i ameriški vojaki, glasom ar-madne izjave. Prvotno se je | računalo, da bodo dobili vse i d'omov do 8. avgusta, 90 dni po porazu Nemčije. , V juliju bo privedenih domov kakih 27,000 ranjenih in bolnih vojakov. V maju in juniju so jih pa pripeljali okrog 90,000 in sicer iz Evrope in Pacifika. Priobčimo že, pa ne verjamemo Iz Charlestowna v W. V«. poročajo, da je na vrtu ali na njivi nekega Earl Painter ja zrasla rastlinaki ima. zunaj in znotraj sadež, to se pravi: pod zemljo in nad zemljo. RastUna- je podobna krompirju in paradižniku. Korenine so pognale nekaj prav lepih krompirjev, a. stebelca zunaj nosijo pa nekaj mičnih rdečih paradižnikov. Veliki trije ne bodo zboro vali v četrtek, ker bo šel Churchill domov VOJNA PROTI JAPONCEM GUAM — Ameriška letala so močno poškodovala dve japonski bojni ladji, enega nosilca letal in tri" križarke. Japosko flotilo so zasledili v mornariški bazi Kure. Včeraj je do 1,000 ameriških in angleških letal napadalo japonsko obrežje v dolžini 325 milj. MANILA — V nedeljo je več kot 350 ameriških zračnih trdnjav ponovno bombardiralo kitajsko pristanišče Šanghaj. Trinajst japonskih ladij je bilo potopljenih ali poškodovanih. ADMIRAL IIALSEY, ki poveljuje 3. ameriški flotili, ki zdaj napada Japonsko, je po radiu posvaril Japonce, da so ti napadi 'začetek ofenzive, ki ima namen prodreti v osrčje japonskega imperija. -—o-— Unije železničarjev bi rade za 25% več plače Pet unij ^železničarjev bo vprašalo vodstva ameriških železnic za 25% povišano plačo, da bo primerna višjim cenam živeža. Unija strojevodij je vložila včeraj to zadevno prošnjo, druge bodo pa sledile v par dneh. V bolnišnici Nagloma je zbolel Joe Molek iz 9500 Cardwell Ave. Odpeljali so ga v St. Alexis bolnišnico. Nahaja se v sobi 208, kjer ga prijatelji lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne ter od 7 do 8. zvečer, želimo mu, da bi se kmalu bol ju šega zdravja povrnil k svoji družini. Dar za begunce ^ Mrs. Frances Marolt iz 1214 E. 169. St. nam je izročila $5.00 kot dar za revne slovenske begunce v Rimu. Prav iskrena hvala za velikodušen dar. JAPONSKI°POSLANIK BO URGIRAL PREMIRJE Salzburg. — Ameriški vojaki, ki stražijo tukaj japonske diplomate in pridejo ž njimi tudi v razgovor, trdijo, da ujetniki govorijo, da bo general Ošima, ki je bil japonski poslanik v Berlinu, urgiral svojo vlado, naj takoj sprejme od zaveznikov brezpogojno vdajo. Japonski diplomati odpotujejo v Havre, od tam pa z ladjo v Ameriko v internacijo. V Ameriki je že od prej 33 japonskih diplomatov na varnem. Ženske si lahko same izbirajo delo, kakršno si poželijo Vladna komisija za delovno silo bo od jutri naprej dala popolno svobodo ženskam v vojni industriji, da si poiščejo iz izbirajo delo, kakršno hočejo. To je prvič od leta 1942, da ženskam v vojni industriji ni potreba imeti izkaaila, kadar si hočejo prebrati ali poiskati delo. To velja za ves okraj Cuyahoga. Toda direktor Smith apelira na ženske naj ostanejo pri delu, kakršnega opravljajo zdaj. V Greater Clevelandu je zaposlenih do 90,000 žensk v vojni industriji. Vladna komisija je to odredila, ker v tem okraju ni več tako pomanjkanje delovne sile. -o- V rimski ječi so jetniki zrevoltirali Rim. — V glasoviti rimski ječi Regina Coeli je kakih 2,000 jetnikov v soboto začelo z izgre. di. Došlo vojaštvo je napravilo red, vsaj začasno. V nedeljo so pa jetniki iznova pobunili, vdrli na streho in tam zanetili več ognjev. Plameni so švigali visoko v nebo in požar je bil viden po vsem mestu. Med jetniki jih je mnogo zaprtih zaradi političnih prestopkov. Vojaštvo je postavilo okrog zidovja tanke in strojnice ter s tem preprečilo jetnikom beg iz ječe. -o- I Paketna pošta v Italijo Clevelandska pošta naznanja, da sprejema pakete v štiri italijanska mesta in sicer: Napelj, Palermo, Rim in Vatikan. Paket ne sme tehtati več kot 4 funte, v dolžini in širini pa ne sme biti nad 36 palcev dolg. Za druga italijanska mesta pošta ne sprejema še paketov. Vse najboljše! Jutri bo god sv. Ane. Vsem Anam, Anicam, Ančkam, Anči-cam in Anušam želimo vse najboljše, tukaj in tam. Danes ga obhajajo pa Japčki, pa naj še tem primaknemo nekaj našega voščila za dobro mero. Utopljenko so našli Včeraj so našli v jezeru kon-, cem 72. ceste žensko truplo, ■ katero so spoznali za ,Mrs. , Mary Skiljan iz 1004 E. 72. - St. Truplo je bilo v vodi že več ur, poroča policija. Potsdam. — V četrtek veliki trije ne bodo zborovali, da dobi premier Churchill s tem priliko iti domov in tam zvedeti, če je zmagal pri volitvah ali ne. Volitve so se vršile 5. julija, toda izid še ni znan, dokler ne seštejejo tudi glasov vojakov. Ako bo zmagal, bo prišel nazaj na zborovanje, če pa ne, bo prišel kdo drugi. člani ameriške delegacije svarijo, naj ne gradimo preveč lepih nad glede izida konference, ker je Stalin trd človek pri barantanju. Uspeha se ne more vedeti pred faktičnim koncem. vi GROBOVI Jack Malovrh raJ zjutraj je nagloma zadet od srčne kapi, rlovrh, star 56 let, sta-f 7.19 E- 157- St. Tukaj 2 žalujočo soprogo f r°J- Virant, doma iz vasi pri Velikih La_ 1 VfC, dru^h sorodnikov. 9'je bil v vasi Smrečje pri f; kjer zapušča sestro tv V6Č drugih sorodni-Jx 3 je bival 33 let in iS?; društva Novi dom • °olgo let je bil F PH NYC železnici, ^hlega zdravja zadnje i 1+delal- Pogreb bo v pe-JU 3 ?b 0smih iz Zeleto- ^»grebnega zavoda na * ! v Cerkev Marije Vne-ef »J na pokopališe Kal-Počiva v miru, lhm sožalje T^etov pogreb , zf Pokojnim Wil- rt 1°,v,petek zjutr^ s-* ^ Marije Vnevobzete ob ^ "a Pokopališče Kalva- ^žalje. Župan Burke je ukazal, da se začne graditi še drugo cesto ob jezeru Župan Tom Burke je ukazal direktorju Davidu, da se prične takoj z delom za gradnjo druge ceste ob jezeru, ki bo tekla paralelno ob sedanji od 9. ceste do Gordon parka. Mesto je dozdaj že zasulo jezero severno od sedanje ceste do 26. ceste in tukaj se že lahko prične z delom. Potem bodo začeli zasipati jezero še naprej do Gordon parka. Druga cesta bo tekla namreč vzporedno z sedanjo in sicer na severni strani sedanje, kjer je zd'aj še voda. Cesta skozi Bratenahl je zopet odprt potem, ko so jo nasi-pali dva tedna od Gordon parka do 140. ceste. Deseta obletnica V četrtek ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Apolonijo Hrovat iz Edna Ave. v spomin 10. obletnice njene smrti. Razne vesli od naifh borcev v službi Sirka Sama Glasovali bodo, če se odpusti od dela žene, katerih možje tudi delajo Med firmo Jack & Heintz Co. in unijo, ki zastopa delavce pri tem podjetju, je prišlo do spora, zuma, da članstvo z glasovanjem odobri ali zavrže, da se odslovi od dela take žene, katerih možje delajo in se na njih mesta zaposli vojne veterane in žene vojakov. I Vodstvo unije je izjavilo, da bo to glasovanje samo formali-teta, ker so že zdaj vsi delavci za to. Glasovati pa morajo za to, ker unijska pravila zdaj govorijo, da je za vsakega delavca starostna pravica, nef glede kdo je to, veteran ali žena vojaka. Rekordna vročina Včeraj je bil v Clevelandu najbolj vroč dan letos. Toplomer je bil zlezel na 95 stopinj. Danes popoldne bo morda nekaj nevihte z dežjem. Zvečer bo morda padel toplomer na 62 stopinj. DOMOVINA AMERIŠKA k llVUTP A XT TXT flDTDTT OADVITnu Kupujmo vojne BONDE In ZNAMKE ■ 171 osebo v njih časopisju. Zato sem bil prepričan, da je boljše biti pred zastorom kot pa za njim. "Zdaj nimam pa nobenega poročila, kaj počno komunisti za zastorom, toda gotovo je, da bi ne potrebovali takega zastora, če bi delali pošteno. "Kakšno bo moje bodoče delovanje je odvisno od zaveznikov. Eno je pa gotovo, da bom jaz, dokler bom živel, za pravo demokracijo. Narod naj pa sam odloči, če hoče imeti kraljevino ali republiko, če hoče Petra ali Tita. "Eno je pa gotovo, da Titovo komunistično gibanje ne bo nikdar popularno na Hrvatskem. Kmetski človek ne bo nikdar postal svojevoljno komunist, ker si želi obdržati vsaj to, kar ima." (Kot znano je bil dr. Maček, kot glavni vodja Hrvatov zaprt ves čas, dokler je bila na Hrvatskem Paveličeva oziroma nemška vlada, ker se ni hotel pridružiti Paveliču. Toda ves čas internacije tudi ni nikdar izjavil, da je za partizane, kar mu je Tito za, meril. Ko so Nemci odšli, je bil dr. Maček prost, da je lahko zbežal iz domovine pred — osvoboditelji partizani. Ako pravi dr. Maček, da hrvatski narod ne bo nikdar priznal komunistične diktature, že ve kaj govori. In ker vemo, da je to istina na Slovenskem in v Srbiji, potem vemo, da se bo Titova komunistična diktatura obdržala samo s pomočjo bajonetov in končno se bajoneti tudi skrhajo. Kar je čudno je to, da Tito še ni proglasil dr. Mačka za "izdajalca." Pa ne bo nikoli dolgo, da ga bo. Op. ured.) i PARIZ, 22. julija. — Dr. Vladimir Maček, vodja hrvaške i seljačke stranke, je danes obdolžil maršala Tita, da skuša uvesti I kompletno komunistično diktaturo ter je prerokoval, da je hrva. i ški kmetski narod ne bo nikdar sprejel. Dr. Maček, ki je bil pred par dnevi 66 let star, je bežal iz Zagreba na 6. maja s svojo ženo, sinom in hčerjo. Dospel je do 3. ameriške divizije v Salzburgu, Avstrija, od tam je šel pa v glavni stan zaveznikov v Reims, Francija. Zdaj živi v predmestju Pariza in čaka na dovoljenje, da gre v Anglijo, kjer se bo posvetoval s političnimi voditelii. Poročevalcu New York Timesa, C. L. Sulzbergerju, je podal dr. Maček naslednjo izjavo: "Položaj v Jugoslaviji, kakor ga vidim jaz, je sledeč: Titova vlada skuša vpeljati popolnoma komunistično diktaturo, kar je v totalnem nasprotstvu z demokracijo. Hrvaška seljačka stran, ka je smatrana od Tita kot sovražnik št. 1. Jaz bi bil najbrže aretiran od partizanov, če bi ne bil naglo zbežal. Tekom štirih let, ko sem bil interniran od Nemcev na Hrvatskem, sem videl, kako partizani spuščajo železen zastor nad Jugoslavijo tako, da ne more nihče videti, kaj se godi za zastorom. "Čeprav sem bil interniran najprej v ujetniškem taborišču, pozneje pa v Kupenecu, kjer me je stražilo 100 mož, dokler niso prišli partizani, zatem pa na mojem domu v Zagrebu, sem dobival vedno poročila o neprestanem napadu komunistov na mojo Bivši voditelj nemško ameriškega Bunda se je obesil v ujetništvu Ludwig Kuehner, ki je bil pred vojno eden izmed glavnih voditeljev znanega nemškoame-riškega Bunda in znan vohun v Ameriki za Hitlerja, se ja obesil v ječi v Mosbachu, kamor so ga vtaknili zadnjo sredo. Prijele so ga čete 84. ameriške divizije in zaprle. Kuehner je napisal izjavo, da je leta 1927 širil nazijsko propagando v Milwaukee, Wisconsin, s pomočjo društva nemških vojnih veteranov, ki jih je organiziral. En mesec po izbruhu vojne se, je vrnil v Nemčijo, kjer je stopil v armado kot poročnik. Boril se je na vzhodni in zapad-ni fronti pet let. Zdaj je živel s ženo in hčerjo v Heidelbergu, kjer so ga Amerikanci prijeli. Ko je podpisal izjavo, si je napravil iz ovratnice in žepnega robca zadrgalico, jo pritrdil na okno in se obesil. -o- Poljedelski tajnik nam obljubuje več mila | Washington. — Ameriškim gospodinjam je obljubil poljedelski tajnik Anderson kakih 100 milijonov funtov več mila v pri. hodnjih 12 mesecih. To milo bo predvsem za pranje. Istočasno je obljubil, da vlada mila ne bo racionirala, ker bi bilo to v zvezi s prevelikimi težkočami. Zato pa svetuje gospodinjam, naj vsaka kupi samo toliko mila, kolikor ga potrebuje in za vse ga bo dovolj. -o- Nocoj bodo slike Nocoj bo prav prijetno sedeti na Grdinovem vrtu na 62. cesti in gledati zanimive slike. To bo 1 prva slikovna predstava letos na • vrtu. Mr. Grdina je pripravil za , nocoj prav lepe slike. S pred-. stavo prične takoj, ko se zmrači. , Pridite pravočasno, da dobite | sedeže. Nevada. Predno se poda na bazo Lincoln, Neb., kjer bo dobil novo posadko za službo na Pacifiku, je dobil 18 dni dopusta. V zrakoplovni službi je že 3 leta in pol. Bil je inštruktor v bombardirski šoli v Victorville, Kalifornija. m m m Pfc. Victor Prebil, sin Mr. in Mrs. John Prebil iz 1019 E. 72 Place, je dospel Za 30 dni na dopust iz Južnega Pacifika. V službi je že 38 mesecev, 33 od teh na Pacifiku. Ves ta čas i ni imel nobenega dopusta. Ni-' ti domov ni mogel, ko mu je i umrl oče 28. aprila. Njegov brat Pfc. Rudolph se pa nahaja točasno na Aleut-skih otokih in ga tudi ni bilo doma ob očetovi smrti. Viktorja prijatelji lahko obiščejo na gornjem naslovu. Častno odpuščeni Med drugimi so bili častno odpuščeni iz armade: Frank C. Strumbly iz South Euclid, O;, Anthony J. Stefanec, 3856 E. 115 St., in Henry A. Zadel, 11920 Jesse Ave. Mr. in Mrs. Frank A. Mra-mor 1523 E. 173 St., sta bila j obveščena, da je na 14. julija umrla na No. vi Gvineji nji'h hči, bolničarka Julia, ki je imela čin kapetana. Vzrok smrti ni poročan. Capt. Mramor je bila stara 33 let in je graduimla iz Frances Payne Bolton bolničarske šole. Predno se je vpisala v armadni bolničarski kor je bila uslužbena v Lakeside bolnišnici. Preko morja je bila poslana kmalu po začetku vojne s skupino zdravnikov in bolničark iz Lakeside bolnišnice. Kot nam poročajo domači, je odšla v januarju 1942 najprej v Avstralijo, kjer je službovala eno leto, potem je bila poslana pa na Novo Gvinejo. Domači so prejeli od nje pismo še 7. julija, torej en teden pred njeno smrtjo. Poleg žalujočih staršev zapušča brate: Sgt. Tony v Fort Jackson, S. C., William in Frank ter sestro Beverly. Naj mirno spi v daljni tuji zemlji, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. M M Poročnik Joseph J. Zaje iz 1253 Norwood Rd., je dokon-ičal topničarski natečaj za zračno trdnjavo B-29 v Las Vegas, Arizone %■rn TČ' 4126 E" 95" St [g, "i domov iz Phoenix, Stin je biJ zaradi zdra-/inl. • 1 je Pozdrave od res iz Holmes Ave., ki se Pd sv°Ji omoženi ■s Warren Pujich. Pra-z°Pet doma- To- ' WVe Clevelandčanom (C., Urs- Mary Kasun- in rodom Slovenka. obletnica fililu 8:30 bo darovana * Manj« Vnebovzete ma. 7v Jnega Lt Iva«a J- Mi-v spomin prve obletnice i> Ivan je bil kaw Frank Miklich ** /onawnee Ave. .j " ----- Gerber dolži slabe tanke, da so povzročili plinsko razstrelbo bil dovolj trden za tako uničevalno silo, kot je tekoči plin. V istem času je podal svoje poročilo poseben odbor profesorjev iz Case inženirske šole, ki dolži, da kraj za tako podjetje kot skladišče plina, ni bil pametno izbran, ko so ga zgradili v neposredni bližini hiš in tova-ren. Treba je namreč pomniti, pravi poročilo, da je bilo v tistih tankih 150,000,000 kubičnih čevljev plina, ki je bil pravcati ciklon, kadar se je vnel. Ko je župan Burke prečital vse poročila je rekel, da bo naročil mestni zbornici, naj prepove v bodoče graditi take tanke v elevelandskem okrožju. [i. i oglednik dr. Samuel r ie po obširni preiskavi »vil poročilo o vzrokih plin-izstrelbe pri East Ohio Gas •nskega oktobra. Poročilo l°cil v roke županu Burke- Jem poročilu izjavlja dr. /, da so bili tanki, v kate-Jff b>l tekoči plin, slabo na-kar je povzročilo ka-^o,l« je napravila za $6,-0 škode, razdajala hiše in na kompleksu 20 akrov počila smrt 180 oseb. uerber dolži Pittsburgh->nes Steel Co., ki je po-if lste tanke za plin, da ni tlg^jnateriala, ki bi AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 25, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME' SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Idltor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. ___ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto 17.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po Doštl. pol leta >4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $3.35. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6-50. pol leta $3.50, četrt leta $3.00 Posamezna itevlJJca 8 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per rear. Cleveland, by mall. $7.50 per year. D. S. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 0 months. U. S. and Canada. $3.00 for 3 month*. Cleveland, by mall, $3.35 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 month«. $3.00 for 3 month«. Single copies 3 cent«. Entered as second-claa« matter January 6th. 1901. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. No. 171 Wed., July 25, 1945 ^Zaprite vrata in okna! Počasi prihaja na dan, kako so komunisti v Sloveniji zmagali in zadivjali. Zmagali so s tujo pomočjo. Dobili so orožje in vso politično pomoč od zaveznikov. Na konferenci v Teheranu je bila Jugoslavija izročena komunističnemu vplivu in Churchill je na to slovesno izjavil, da Anglija podpira v Jugoslaviji komunista Tita. Za Angleži je capljala Amerika in dala balkanskim komunistom orožja, da so lahko ustrahovali vse, ki niso hoteli prostovoljno poklekniti pred moskovskimi odposlanci. Moskva je,vodila igro za komunistično Jugoslavijo in igro tudi v polni meri dobila. To je trda resnica, ki smo jo napovedovali. Prihaja pa tudi vedno bolj jasno na dan, kakim zločinskim tipom je Jugoslavija izročena. Strašno trpljenje je zajelo našo staro domovino. Z ognjem in mečem širijo in utrjujejo komunistični partizani svojo kruto moč. Kdor se ne ukloni plača z glavo. Razdejane vasi, iztrebljene družine, zgodbe o mučenju kot v turških časih bodo stoletja pričale, kako se je širila partizansko komunistična vera preko Slovenije in za-sužnjevala slovenski narod. 'N.aš list je že dolgo poprej z vso odločnostjo povedal, da tistim ljudem, ki stoje za partizanstvom, ni za osvobojenje slovenskega naroda, ampak za novo zasužnjenje. Opozarjali smo vse, da se tu bije boj dveh svetovnih nazorov. Ameriški škofje so pred kratkim opozorili na boj, kjer gre ali za pripadnost totalitarnemu komunizmu ali za NpriPadnost k nazorom o svobodi človeka in kristjana. Ta boj se je bojeval v naši stari domovini. Naš glas je bil pri mnogih glas vpijočega v puščavi. Ko smo rekli, da je jugoslovanski komunizem prav tak, kot je povsod, se nam je reklo, da pretiravamo. Ko smo povedali, da vodijo partizane izrecni komunisti, se nam je očitalo, da nimamo razumevanja za osvobodilni boj. Ko smo povedali, da iz krivice in umorov ne more priti nič dobrega, se nas je opisovalo kot reakcijonar-je, ki ne razumejo, da mora za nove ideje teči kri. Tudi nekateri katoliški krogi nas niso hoteli razumeti. Zanašala jih je neka čudna želja biti — moderen. Danes gledajo vsi v oči težki resnici, da je orientalski komunizem pridrl nad našo staro domovino z vso orientalsko krutostjo in z divjostjo, ki so je zmožni le največji zločinci. Zanimivo je sedaj opazovati te naše nasprotnike, ki so toliko časa lomili na en ali drugi način kopja za partizan-stvo. Sedaj bi radi zakrili, kaj se godi tam doma. Politični in žurnalistični čevljarji tam v Čikagi so vlekli svoje čita-telje tako dolgo za nos, da jih je se^aj sram povedati, da so slikali položaj v stari domovini tako kot jim je narekovala komunistična propaganda in da niso hoteli povedati svojim ljudem, da drvi stari kraj neizbežno v komunistično žrelo. Eden teh žurnalističnih mojstrov skaz misli, da je sedaj treba zapreti vsa okna in vrata, da ljudje ne zvedo, kaj se godi tam doma. Ta modrost misli, da bo trpelo slovensko ime, če se izve po Ameriki, kaki hudodelci so zavladali v Sloveniji in kaj je "Amerikanski Slovenec" pozdravljal, ko je pozdravljal partizane. Iz ljubezni do dobrega imena našega naroda, naj bi tudi mi molčali? in ne razkrivali, kaj se sliši iz starega kraja o umorih in nasiljih najstrašnejše vrste. Poprej ta čevljar ni tako mislil in delal. Ko so SANSovci proglašali slovenske ljudi za izdajalce in jih slikali kot nekake narodne odpadnike, takrat "Amerikanski Slovenec" ni .našel besed za obrambo slovenskega dobrega imena. V imenu slovanstva se je smelo metati kamenje na naš mali slovenski narod, ki se je branil, kakor se je vedel in znal, da bi se ne utopil v komunističnem morju. Sedaj pa se je naenkrat vnela ljubezen do dobrega slovenskega imena, ko gre za polno resinco o strahotah partizanstva. Tudi drugi dolenjski čevljar je tam v Čikagi, kako bo obdržal svoje garjeve socialistične in komunistične ovce v svoji staji, ko bodo te slišale, kako mori komunistični volk njih drage v starem kraju. "Prosveta" jih tolaži s tem, da pač prihaja "nova demokratična Jugoslavija." Mi smo silno radovedni, če ima ta čveljar kak pojem, kaj je "novega" na tem, da se ljud'i drugega prepričanja kolje. To so delali žc Turki in Tatari. Strašno bi radi slišali razlago, kakšna je demokracija tam, kjer te ubijejo, če misliš drugače kot poglavar razbojnikov, ki so zmagali. To naj bi "Prosveta" razwrila svojim čitateljem. Gotovo ji bodo za ta pouk hvaležni. Svojim ovčicam razlaga dalje "Prosveta," da se morajo varovati poročil, ki bodo povedala, da je umorjen ta in ta sorodnik, da, so zaprli katoliške šole, prepovedali katoliški tisk. Brati kaj takega je zelo nevarno za dobrega svo-bodomiselca. O, vi svobodomiselci svobodne Amerike, zaprite vrata in okna, da ne prodre do vas resnica! Zaprite še pošte; tudi te so lahko nevarne. Vesti tedaj prihajajo. Prihajajo kljub temu, da so meje Jugoslavije zaprte. Tu so vesti o mučencih. Da številne vesti o pravih mučencih, ki so dali življenje v prepričanju, da je treba odločnega boja proti komunistični zmoti. Marsikdo, ki je bil ustreljen ali obešen, je pravi mučenec v smislu katoliške vere. (Naj se noben čevljar nad tem ne poli ujša !) Ko širi proti tem ljudem, ki se niso hoteli ukloniti komunizmu za nobeno ceno, plačana komunistična propaganda izmišljotino o izdajstvu, nam prihaja na misel, kakšno je zagodla propaganda znanemu publicistu Seton Watsonu: Judje so v svoji propagandi neprestano gonili, da jih je bilo ubitih V Jugoslaviji 80,000. To se je ponavljalo in ponavljalo. Seton Watson, ki pozna Jugoslavijo prav dobro, je napisal članek o nemških grozodejstvih v Jugoslaviji. In glej v tem članku je pod vplivom te propagande tudi on napisal, da je bilo v Jugoslaviji 80,000 Judov ubitih. Šele kasneje so ga opozorili, da v Jugoslaviji toliko Judov sploh nikoli ni živelo. Tako je propaganda zmešala celo znanstvenika, da ni več mislil po svoje. SANSova propaganda goni sedaj že celo leto, da je na Slovenskem kup izdajalcev. Njim na čelu seveda škof Rož-man. To neumnost je tajnik SANS-a tolikokrat ponovil, da jo sedaj že sam verjame. Tako se laž ponavlja in ponavlja v komunistični propagandi in ljudje polagoma nasedajo. Ljudje se ne vprašujejo več, kaj je res, ne mislijo več, kaj naj bi tak "izdajalec" izdal. Slišijo in verjamejo. Nlkdo še ni ničesar dokazal, kaj naj bi škof Rožman izdal. Obrekovanje se ponavlja in verjame. Ali je izdal Jugoslavijo? S čim? Ali je izdal slovenski narod? S kakšnim dejanjem? Pravijo, da je zaprisegel domobrance. To ni res. On je pač tam maševal, zaprisegah so drugi. In tudi domobranci niso prisegli, da bodo delali proti slovenstvu ali proti Jugoslaviji, ampak le proti komunistom. Ali je že greh priseči, da boš delal proti zmoti, ki je za katoličana očividna? Nikakega izdajstva ni torej nihče dokazal. Samo govori se, piše se po ukazu komunističnega vodstva in masa naseda. Sedaj prihaja resnica na dan o tem, kako prav so imeli tisti, ki so se borili proti komunistom, ki danes divjajo po Sloveniji. In sedaj vpijejo prijatelji partizanstva: Ne povejte vse resnice! Ali ni to hinavščina? Čez tri gore, čez tri vode. "Kdor je za komunizem, ta NI za Rusijo! On je samo za — SOVJETIJO!" Tako kot stoji tu zgoraj, je mislil menda zapisati Frank Opaskar, st. v svojem dopisu v Domovini dne 17. julija. Pa se mu je nerodno zapisalo in smo brali; Kdor je za Rusijo, je tudi za njeno vlado — komunizem. Škoda, da se mu je tako zapisalo. To namreč ne drži. Kdor dobro razločuje, ta dobro poučuje, pravi star pregovor. Med kako držalo, oziroma med kakim narodom, in trenutno vlado v državi, je treba vedno in strogo ločiti. RUSIJA je dežela, je tudi država, je NAROD. iRes je, da danes Stalin misli, da je on država. Res je, da Stalin vlada s komunizmom. Toda Stalin je toliko pošten ali toliko komunistično zagrizen, da URADNO ruske države ni-koloi ne imenuje RUSIJO, ampak vedno le USSR, kar na kratko, po naše pomeni—SOV-JETIJA! Jaz kar vidim, kako žalostno bi gledali moji ruski prijatelj Pokoli pisateljice Helene Iswolske, če bi brali Opaskar-jev dopis v Ameriški Domovini. Že dolgo se namreč na vso moč trudijo, da bi dopovedali svetu: RUSIJA in komunizem sta DVOJE! Ne zamenjavajte teh dveh pojmov! Mi trdimo in sami verujemo, da RUSIJA ni Stalin in ne komunizem. Rusko LJUDSTVO, ki sestavlja RUSIJO, še vedo ni komunistično navdahnjeno in bi se rado oreslo Stalina in vse komu-nističe navlake, toda za enkrat se še ne more. * * * Ce bi bil Frank Opaskar vsaj eno besedo dodal, ko je zapisal svojo misel, bi pokazal, da zna dobro ločevati, torej tudi dobro poučevati. Če bi bil zapisal: Kdor je za STALINOVO Rusijo, ta je tudi za komunizem — pa bi šlo in bi bilo res. To bi bilo vzeto iz komunističnih ust. Njim je STALINOVA Rusija — vse. Tako nekako kakor je našim komunistom in njihovim sopotnikom TITOVA Jugoslavija vse', ali pa Kidričeva Slovenija. Ali boste pa trdili, da je vsak, ki je za Slovenijo, tudi za komunizem? Res pa je, da je vsak tudi za komunizem, kdor je za TITOVO Jugoslavijo in kdor je za KIDRIČEVO Slovenijo. O "TITOVI" Jugoslaviji je rfe-davno pisala Ameriška Domovina v uvodniku. Dobro je pisala. Žal, da se danes predstavlja svetu res le TITOVA Jugoslavija in — kajpada — le STALINOVA Rusija. S tega vidika je imel nazadnje Frank Opaskar kar prav, zakaj jasno je, da je imel TAKO Rusijo v mislih. Ampak potem bi ji moral reči SOVJETIJA, ne — Rusija! Moramo torej biti previdni pri pisanju in tudi govorjenju, da ne mešamo pojmov. Zato še enkrat: Kdor dobro razločuje, ta dobro poučuje! * # s* Dr. Ribnikar piše v isti številki Domovine: "Do m obran stvo so ustanovili na podlagi Hiiaške (v mestu Haagu na Holandskem) konvencije, ki odreja, da mora za časa okupacije okupirani narod sam skrbeti za red in mir." Pred dobrim letom dni je pisal dr. Brezigar podobno glede vaških straž pod laško okupa cijo. Pisal je, da so bile ustanovljene na podlagi "mednarodnega prava." Ko je bilo to objavljeno, je začudeno vprašal znani Zajčev France: "Kakšnega mednarodnega prava?" Ni bilo dolgo, ko je prišel od govor v poročilu dr. Cirila Ze-boa. Ta je navedel paragraf iz mednarodnega prava po učni knjigi učenjaka Oppenheima. Morda je Zajčev France takrat šel v kako knjižnico tisti paragraf iskat. Povedal tega ni, kolikor vem. * * * V mestu Haagu je bil sedež mednarodnega razsodišča, ki se je opiralo na dogovorjeno mednarodno praVo. Vsak pravnik ali jurist pozna paragrafe, vsaj nekajtere, mednarodnega prava. Poznali so jih tudi slovenski juristi, zato so ljudem povedali, da imajo ne samo pravico, ampak celo DOLŽNOST, da si ustanove lastno obrambno akcijo, ko so se pojavili v deželi komunistični revolucionarni prevratniki. Eden najbolj poučenih in celo mednarodno znanih slovenskih jurištov je brez dvoma dr. Leonid Pitamic, bivši poslanik v Washingtonu in pisatelj knjige "Država." Zdaj smo brali o njem, da je bil predsednik slovenske vlade nekaj časa pred' prihodom Titovcev in se je opiral na domobranstvo in nekatere nelegalne oborožene skupine, ki so se strnile z domobranci. Ali mislite, da bi mož, ki pozna mednarodno pravo in je bil v tesnih stikih z mednarodnim razsodiščem v HAAGU, to napravil, če bi ne vedel, da de-!la PRAV? Ali bi bil to napra-j vil, če bi se ne upal svojega | postopka zagovarjati po para-1 grafih mednarodnega prava pred mednarodnim razsodiščem? Ali bi bil to napravil, če bi ne bil dobro vedel, da je be-'seda "izdajice" za domobrance samo nizkotna — psovka? Nizkotna psovka na podlagi še vedno veljavnega — mednarodnega prava! ! * * * Nesreča in poguba za slovenski narod ni v tem, da se je V skrajni sili zatekel k mednarodnemu pravu in si ustano-vli vaške straže in pozneje do-bobranstvo. Nesreča je v tem, da je Hitler uvedel namesto mednarodnega prava osebno pravo "močne roke" in je skušal izrabiti domobranstvo še za kaj drugega kot zgolj za vzdrževanje reda in miru v deželi. Pa videti je, da v tej reči ni veliko škode, ker so se znali domobranci izogniti Hitlerjevim zahtevam in so dosti dobro vzdržali sami sebe v,mejah mednarodnega^prava. Resnična nesreča in poguba je Pa ta, da je po Hitlerjevem padcu stopila na njegovo mesto druga "močna roka," ki je tudi pri mnogih tukajšnjih naših rojakih izpodrinila mednarodno pravo. Tn največja nesreča je, da so se tej "močni roki" uklonili tudi Angleži in Amerikanci, ki so na zahtevo sedaj veljavne "močne roke" po;rin;il^ medna|rodno pravo v kot in postavili na piedestal o-sebno pravo "močne roke" v Moskvi in v Belgradu. To je, kar je prineslo pogubo nekomunističnim Slovencem, ne pa kako "izdajalstvo." Bog zna, kaj se je zgodilo z dr. Pi-tamicem? če je živ in izpod Titovih krempljev, bo že tudi Zajčev France še kaj slišal iz njegovih izjav, katero mednarodno pravo vaške straže in domobrance v Sloveniji postavlja v čisto drugačno luč kot Zaje in njegova kompanija. » * * Na podlagi teh in takih premislekov bi bilo med drugimi tudi Mr. Johnu Germu, predsedniku KSKJ, nujno svetovati, da na novo pretehta, zakaj je tako hud na Ameriško Domovino. Po njegovem SEDANJEM mnenju ima Ameriška Domovina nad seboj cel koš velikih krivd. Med drugimi seveda tudi to krivdo, da ni preprečila v starem kraju ustanovitve vaških straž in domobrancev. . . če bo Mr. Germ, ta znani dobri pevec in godbenik pa slab poznavalec mednarodnih razmer, te stvari ponovno dobro pretehtal, bo prav gotovo svojo dosedanjo nevoljo na Ameriško Domovino polagoma obrnil sam nase in na Glasilo KS- KJ. To zadnje bo morda tem lažje storil, ker bo treba njegovo SEDANJO nejevoljo prenesti samo po kratkih stopnicah v prvo nadstropje. * # * Ali ste brali dne 16. julija v Ameriški Domovini uvodnik pod naslovom: Kako delajo komunisti v Romuniji? Povzet je bil po poročilu dobro znanega tednika "Saturday Evening Post." Veliko je pojasnil o manira'h in postopanju — KOMUNISTOV. Tri dni poprej se je z prav istim člankom tednika "Saturday Evening Post" pečal gospod "Pod drobnogledom" v A-merikanskem Slovencu. Nič ni povedal, kako je prav za prav poročal oni angleško pisani list, niti z besedico ni omenil napredovanja komunizma v Romuniji in drugod, kot to pripoveduje oni list in za njim u-vodnik v Ameriški Domovini. Vse, kar ve povedati, je tole: * * * "Stvar je po domače ta-le: Romunija je bogata, kako kdo zajema od Jbogate mize, za to se tam dosti ne zmenijo, še bolj po domače: molzna krava je Romunija. Angleži so prišli z velikimi putrihi, da bi po-molzli, Amerikanci tudi, ampak ti kosmati Rusi' pravijč, da bodo že sami pomolzli. Ta-col. Seveda so Amerikanci z Angleži vred hudo hudi na te Ruse in pravijo, da v Romuniji ni demokracije, nič svobode, nič prostih volitev, nič pravic, in to je hudo hudo. In pravijo še, da bo tako tudi v Jugoslaviji, Čehoslovaški, na Poljskem. . . in povsolj oddaljena, je izgu-IPogum, ko so jo zače-fvati čebele. Vrgla je fUa in mahala in beža-bele za njo. Ena ji je t a v rdeče lice, da jo | izpreletel. Odbila je jjn tekla in vedno se ji ' da Jih ima ves roj za Iremžila je obraz, vle-skoz n°s in pojemala Ko Pa je prihitela ,Jana na pomo z ba-fKorcem za na rano in ,a mdovati, jo je posi-f hudo se je zasmilila I1- -Teta je izdrla želo, J rano in j0 namočila ; vmes se je jezila na au» ki še domačih lju-'Kto pri mriu. :i jim « kaj storila, Je- 7 vprašala. | Je ihtela deklica, "sa-/ Sem tam in bala sem t.-' 1Va mahaš kakor mo-Je karal brat Gaš-] meni jih je sedelo več IPa me ni nobena pičijo Pa nikar zraven ne ;febele se !<■>+•• Wlu m se rif i 0 samo 11* J* boji. Gašperja fdl1 napasti." I 'unaka zadene kro-' iva dni je ogrebal t r°j- i" Gašper izločen H je trdn° in ») en, da se ne ga-» " tako frčale sovraž-njega. Parkirat iZnehote Prijel za l 1 usta; a rekel ni tfJJa pa je prišei tako '•led al o °vk° koma'1' ..J. Tako smešen T«' a se mu je J^i- rrjati' akoravno Gašper pa je ' un da 116 f ^ rana, dobljena r ZU; umeknil se nf m bil. f., rastel in z dnevom : ; » na polju. Tone ^ kosila na žagarje- fklh; sta hodili m Rozala. Otroci ; Pokošeni trati ali Woku in gledali, ka- T° ZJVahne P« X 1Skali P« gozdu ja-P^ali ptiče, o-4 Jerko' ki se je skri-<| ?ejami, ali zelenega K ^ b6Žal Pred nji" Z? ravn°tako bal ka- :| Mana' Kadar pa je 3 i i malico'80 sedli! l i)vIiSenC0' in otroci 80 llvo?- ' kaj So videli, in če je zeleni ku-gefako nevaren, da zleze ° kožo. Tone in razlagala; katerih ži_ vifclin h'eba ogibati, ka-X 80 strupene, kako L ^ ' kaj Jaz že op dejala Jerica. "To-' 'i,v ,ne 8mete gledati." j® Prislinila na P*cuf drugi list C t na dlan- "^daj- T^a pokazala list tn^eljica v štiri Pe" - ^teljica, pojdi v ne-j' Vl«la je list čez ramo pa prezira tisto našo "malo" in domačo politiko, ki nam narekuje, da kot katoličani odpiramo ljudem oči in se varujemo komunizma v ovčjih oblačilih, kot Amerikanci pa pazimo, da ne bomo po svoji nalašč zakrivljeni slepoti rinili Amerike komunizem. Ponavljam: Pred Bogom in pred Cerkvijo, kakor tudi pred Ameriko, je tako "poročanje" zločin! Pa naj bo prizadet Peter ali Pavel! Dovolj so katoličani izpostavljeni volčji propagandi, prav nič ni treba, da jih hrani ž njo še kak katoliški list, čeprav le indirektno in s pomilovalnim nasmeškom na ustih. BELO DOBIJO DELO DOBIJO ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . . (Nadaljevanje z 2 strani) liko kot — razširjati komunizem. Nedavno tega je govoril v Eucljdu, da je "demokracija" v Jugoslaviji vzor tudi Ameriki in ž njo celemu svetu. To je taka potvara dejstev, tak udar po očeh Amerike, da bi bil moral Adamič "laufšrit" bežati s tistega shoda, če bi ne imel pred seboj le laži Amerikan-cev,! Kot je popolnoma prav povedal John Opaskar v svojem dopisu, Adamič in SANS sta da-leko premajhna, da bi mogla kaj storiti ali ka,f preprečiti glede STAREGA KRAJA. To vesta celo sama, 6 tem sem prepričan. Toliko zagamana nista. Dovolj sta pa velika, da nasujeta peska v oči TUKAJŠNJIM svojim rojakom in jih pod krinko delovanja za stari kraj vodita na levo, to se pravi, da pripravljata Ameriko po svojih močeh in v svojih krogih za komunizem —- ne da bi se ljudje tega zavedali. . . Po-! sebno lahko opravljata to de-; lo, če jima katoličani pomagamo. * * * Amerikanski Slovenec na mile viže trdi, da komunizma ne mara. In mi mu čisto zares verjamemo. Toda ko je ob-' enem toliko slep, da noče vide-' ti raznih DEJSTEV ali jih nalašč prikriva, kot jih je prikril njegov zvesti "Drobnogled," s tem naravnost igra v Adamičeve in SANSove spletke. Postavlja se v pozo razlagavca neke "visoke politike," nalašč -o- E! Alamein Pod gornjim naslovom najdemo le na večjih zemljevidih naznačeno malo, neznatno na sel je. Kljub temu pa bo E1 Alamein v svetovni zgodovini zapisan z zlatimi črkami in bo dobil v njej eno izmed naj častne j ših mest. Kajti tu na vratih Nilske doline je bila zadržana v svojem drvenju nemško-itali-janska vojska. Tu so se odprla vrata v težko prečakovano svobodo in boljšo bodpčnost vsem zasužnjenim narodom. Danes se hvaležnostjo in zahvalo spomnimo onih hrabrih junakov zavezniških armad, ki so tu pri E1 Alameinu položili svoja življenja na oltar svobode vseh narodov. Tukaj pri E1 Alameinu je bil do sedaj nepremagljivi Afrika Korps potolčen do samih glež-njev in za vedno izgnan iz E-Egipta in Libije. Kaj se je tu prav za prav zgodilo? Iz Kaiser ladjedelnice v Vancouver, Washington, so splovili novo bojno ladjo, ki je dobila ime po znanem vojnem poročevalcu "Ernie Pyle," ki je bil nedavno ubit na otoku le Shima, kjer se je nahajal z našimi četami potem, ko se je- vrnil z evropskega bojišča. Položaj pred 23. okt. 1941 Ni še dolgo tega, bilo je 1. julija 1942, ko je nemškoitali-janska vojska z največjim pritiskom silila v dolino Nila. Motorizirani nemški val pa je zaman udarjal na močan zid, ki ga je postavila do tedaj umikajoča se osma britanska armada. Iz el alameinskih postojank ne sme biti nobenega umika več, to je bilo geslo angleškega vrhovnega poveljstva in njegovih junakov, to pa je bila tudi vera vseh, ki so ostali v Egiptu. Ker je bil predor nemogoč, je pričela taktična borba in se je fronta premikala sem in tja ne da bi prišlo do odločitve. Sovražnik je bil v glavnem zadržan na črti zemljišča, ki se razprostira med Arabskim zalivom in Katarsko depresijo. Sledili so dnevi relativnega miru. Poveljstvo osme britanske armade je prevzel general Montgomery pod novim poveljnikom zavezniških vojnih sil na- Srednjem vzhodu, general Alexandrom. Priprave za nove podvige so se vrstile z mrzlično naglico na obeh straneh. Organizacija o-skrbovalj^e službe se je izvajala v vseh podrobnostih in z vso natančnostjo. Vojaki osme britanske armade so dan in noč vežbali. Namera glavnega bri-taskega poveljstva je bila, da iz edinic osme armade izkuje napadalce, ki bodo sovražnika zadeli hitro, ojstro in obenem smrtonosno. Načrt vrhovnega poveljnika je bil izveden do popolnosti. Še nobena armada do slej ni razpolagala s tako močno in tako udarno silo. Tudi v letalstvu so se izvršile značilne spremembe, tako v pogledu oskrbovanja, kakor tudi poveljevanja samega. Do tega trenutka je prevladovalo mnenje, da je letalstvo samo pomožna sila osme armade; od sedaj dalje pa sta se obe vojni sili zedi-nili. Letalstvo je na ta način postalo sestavni dtel osme armade. Ta armada, ki je doslej razpolagala samo s "pomožnimi krili," je dobila sedaj svoja "lastna krila." Popolno sodelovanje vojske in letalstva , General Montgomery in poveljnik letalstva, letalski pod-maršal Conningham, sta delovala vzajemno in uporabljala razpoložljive sile tako, kakor je poteg operacij veleval. To dejstvo najboljše dokazuje, kako važna je vzajemnost in medsebojno zaupanje in tudi kako tako postopanje vodi do uspehov. Umevno"je, da so ogledniški (Jddelki tako kopne vojske kakor letalstva stalno nadzirali sovražnika in to z vsemi sredstvi, ki jih pozna vojna veščina. Letalstvo pa je bilo poleg tega še močno zaposleno z napadi na sovražnika, na njegova oskrbovalca pota; spremljalo je britanske konvoje in potapljalo sovražne ladje. Malta je vzdržala vse mno-žestvene napade sovražnika, THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. da bi junaški otok onesposobil. Nemški polom v avgustu 1942 Osma armada je še čakala in se pripravljala za končni obračun. Nemški poveljnik je nekaj slutil, pa je zato hotel Britance prehiteti in je koncem avgusta udaril. V resnici se je prebil skozi britanska minska polja na južnem delu fronte med El Ruweisatom in Hemeimatom. Po svoji stari navadi je potem svoje sile okre^ nil proti severu z namenom, da odreže angleške postojanke pri El Alameinu in obkoli britanske sile na tem delu fronte. Nemški poveljnik je bil prepričan, da bodo Angleži, kakor piri^ Gazaljf1, pfoslalij svoje vražnih oklopne edinice v ogen sovražnih 88 in 50 m/m topov, ki so jih Nemci že v naprej skrbno pripravili. Nemci pa so se hudo zmotili, kajti zgodilo se je ravno narobe. Namesto angleških tankov so Nemci prišli v ogenj angleških topov. Nemški poveljnik je računil tudi s srečo, ki mu je bila doslej vedno naklonjena, to pot ga je i3a pustila na cedilu. General Montgomery je dobro poznal svojega nasprotnika in ga temu primerno sprejel. Hočeš ntfčeš so bili Nemci prisiljeni umakniti se nazaj na svoja izhodišča. Po radiu in časopisih so objavljali Nemci lahkovernemu svetu, da je šlo tu prav za prav za tako zvano "forsirano rekognos-ciranje." (Dalje prihodnjič.) -o-- Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union (175) MALI OGLASI Peč naprodaj Proda se Grand plinska peč za kuhanje v dobrem stanju. Zglasite se na 1065 E. 66. St. (173) Trailer naprodaj Proda se 1 tonski trailer, dobro ohranjen, ob strani ima hrbte. Zglasite se na gazolinski postaji St. Clair Ave. in 66. cesta, ali na 1065 E. 66. St. (173) Moški Asemblerji za plinske peči Plača od ure Delo tudi po vojni The Cleveland Co-operative Stove Co. 2323 E. 67. St. ____(175) rjr v t v v • Za čiščenje Sprejme se 2 ženski za čiščenje. Dnevno in stalno delo. St. Clair — Eddy Corp. 12320 St. Clair Ave. (172) Službo dobi Dobro službo dobi natakar ali natakarica. Stalno delo in dobra plača. Naslov izveste v ura. du tega lista. (172) Dečka se sprejme Vzame se v učenje obrti dobrega močnega dečka. Krasna prilika. Mala plača za začetek. Pokličite zjutraj ali zvečer za informacije: GLenville 9699. (173) D ve sobi išče želi se dobiti 2 sobi od 45. do 60. St. Kdor ima kaj primernega naj sporoči na 1386 E. 30. St. (172) Par išče stanovanje Starejši zakonski par išče 3 ali 4 sobe od E. 61. ceste do 76. St., med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 1741. (172) Bomba je zadela napačno ladjo. — Go rnja 'lika nam nudi prizor z ameriškega nosilca letal, kjer bolniški strežnici hite mi pomoč ranjenim med tem ko se ognjegasci trudijo, da pogase ogenj, ki je nastal vsled eksplozije bombe, ki je ponesreči odletela iz nekega bojnega letala, ko je ravno nameravalo pristati na ladji. Pet je bilo ubitih b/več ranjenih. Mlad par išče sobe Mlad zakonski par z enim otrokom bi rad dobil 4 ali 5 sob od E. 55. ceste do 79. St. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče DI 4361. (172) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St-, __________(x>: PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezl za premog, plin, olje, Borko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Cx) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Stanovanje iščejo Veteran s ženo in 3 leta staro hčerko išče stanovanje 3 sob od E. 55. St. do 123. St. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 6 zvečer EN 5034. (171) Kupim licenco V gotovini plačam za D-5 licenco za žganje in gostilno. Pokličite HEnderson 3756. (173) r B t V TIH« V A no MOV IN A. JULY 25, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Naenkrat so bila odprta tudi vrata in Draguška je bila hitro kakor lastovka pri starcu, ki je zopet ležal, obrnen z obrazom v zemljo. "Vstani! — Slišiš? —- Pri dobrih ljudeh si!" Starec je dvignil glavo. "Za Boga — to je on —! — Kaj se ti je pripetilo?" Stari mož je gledal okrog, kakor da ne veruje niti svojim očem. Oče Dobrogost se je nagnil nad belo starčevo glavo, kakor da se hoče prepričati, če rane niso nevarne . . . Dal mu je tudi steklenico z vinom, da bi se okrepčal. Toda stari mož ga je zavrnil z roko. "Vzemite ga na rame in odnesi-te v sobo!" je vkazala grofica. Hlapci so ubogali takoj. Oskrbnik je stal daleč proč in bil podoben kamenitemu kipu, kakor da je izginilo iz njega vse življenje. Vendar se ni nikdo zmenil zanj. Goli meč se mu je zarival v zemljo. V sobi je starec odprl oči; zdelo se je, da prihaja k sebi. "Starček, kdo te je ranil?" Starec je molče uprl oči na vprašalko. Samo pokimal je z belo, okrvavljeno glavo. "Ali moreš govoriti? — Kdo se je osmelil, dotakniti se tvojih sivih las?" "Ti si me že videla, — vem — spominjam se — šele zdaj, —ne čudi se, da te nisem mogel takoj spoznati__- Ti si Otokar- jeva hči, ti si njegov ljubček." "Sem, starček!" "Toda temu je že grozno dolgo, kar sva se videla, in ti si še vedno otrok?" "Pred nekoliko dnevi, starček. Temu ni niti teden dnij!" "Sto let mora biti temu. — Jaz sem bil v tako daljnih krajih, pri svojih pradedih — danes se vračam od tamkaj —." "Motiš se, dedeček! — Mi smo te zagledali, doli pred jarkom! — Toda kdo te je vendar ranil'?" "Ali veš, kdo — Gotovo ne uganeš? — Ali se spominjaš, na. koga je meril takrat tvoj o-če?" "Na sokola — — ." "Jaz sem ga opominjal, ker sem ga poznal od pradavna. ... Bil sva si prijatelja kakor brat bratu. — Razumela sva se kakor nikdo drugi — — Jaz sem ga svaril, jaz sem ga prosil, naj ostane pri meni, da ga pričakuje tam gotova smrt, on si ni pustil dopovedati na ni-kak način, in ko sem ga prijel za peruti, ko sem ga hotel pritisniti k sebi, mi je dal okusiti svoje kremplje in svoj kljun ... In ko ga dobe med se, ga ubijejo, ga potolčejo s kiji. Mogoče ni po njem ne duha ne sluha več . . . Takoj dolgo časa!" "Saj je temu še čisto malo,j nekoliko dnij . . ." "Nemogoče, starček . . ." "Ljudje se po stoletjih vračajo — z istim obrazom — po-poinoma tako, kakor so bili nekdaj na zemlji . . . Jaz sem videl vse svoje prednike — od tega, ki je v moji rodni zemlji razoral prvo brazdo, nekatere izmed naslednjih sem še poznal za otroških let, dobro sem se spominjal na nje, vsi so imeli glave povešene, oči kalne, na svojih obrazih izraz globokega gorja, le zdaj in zdaj in zdaj je pogledal drug drugega, toda v teh pogledih je bilo očitanje, ostrejše od najbolj bodečih igel, jaz sem vselej obrnil pogled v stran ... Tu so stali drug poleg drugega VI-čan, Dražko, Godeljub . . . Ta je imel okoli vrati| obešeno vrv in kadarkoli je zganil z njo, vselej se je zvil Dražku iz grla grozen krik, in modre ustnice mu je pokrila bela pena. — Poleg Godeljuba Slavomir, Čedrak, Gostimisl, Nakon Da-bomisl, Stojgnjev, Želibor z Meistivojem, Pjribignjietv, Ono-drag in potem ta . . ." Starec je pričel težko dihati in na beli glavi mu je kri por-dečevala lase bolj in bolj. Sto-prav čez nekaj časa je izrekel sledeče ime: "In potem Gotšalk . . . Nesrečno lončinsko klanje! Čemu dalje imenovati prednike, kate- rih vsi so imeli z rodno zemljo najboljše namene in so vsi umrli, hoteči jo povzdigniti. . . . Nesrečno lončinsko klanje! Nesrečna žrtev Radgostska! Tam je tekla nedolžna kri in klicala maščevanje! . . . Večno živeči bogovi! — Kake strašne misli mi drve po glavi!" Draguška se ni niti ganila od starca in ni spustila očij od njega. Besede, ki so se iz-;vijale z nepopisljivim glasom I njegovim ustnicam, je poslušala s pritajenim d'ihom, da bi ne preslišala niti jedne. Vsa ta imena so se ji zdela tako znana, kakor pravih njenih prednikov ... In o njih ni slišala skoro nikdar. Le tako mimogrede so govorili na očetovem dvoru o sušečih se vejah slovanskega debla v polnočnih krajih, kako vene baje vejica za vejico, in da je le še tu in tam mogoče očesu najti nekoli-kolistnato mladiko. . . . Obširnejših poročil ni vedela. O tem predmetu ni hotel govoriti niti oče Dobrogost. Čelo mu- je po-temnelo, obličje se mu je pokrilo z nenavadnim izrazom in nato je vselej rekel samo: "Vaši polnočni bratje naj vam bodo v svarilo. Delajte drug za drugega in ne pozabite posled-j njih besed velikega Svetopolka —." "Ti si tu — pri meni — bela j golobičica?" Starec je zdaj uprl pogled1 na Draguš-čino lice s smehlja-1 jem, kakor morda že davno ni i igral okoli njegovih ustnic. "Ti si oznanjevalka pokoja — ti si poslanica miru. — Odkod si priletela k meni?" Starec je položil roko na de-1 kličina senca. "Od tega, katerega si imenoval naposled ..." "Od Gotšalka?" j "Od tega!" "In kaj pravi?" (Dalje prihodnjič.) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano In hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 6let St. BE 1730. VOLITE V TOREK 31. JULIJA za ŽUPANA THOMAS A. BURKE in vašega priporočenega demokratskega kandidata za mestno zbornico Hay T. Miller. Chairman, Democratic Party. Emil A. Bartunek, Secretary for Mayor Burke. Kompletna postrežba na MAYTAG— APEX- EASY— THOR— 1900— CONLON— G. E. ROTAREX— FAULTLESS-A.B.C.— POSTREŽBA NA VSEH modelih pralriikov, sweeper j ev, radijev in pripomočkih. EN 4808—Pokličite nas 11. d'op. do 11. zvečer MALZ ELECTRIC r/ce 6902 St. Clair Ave. ^ NAZNANILO IN ZAHVALA 1888 1945 Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iužno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in nam ugrabila našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in dragega očeta Rudolfa Božeglav Blagopokojnik se je očividno dobro počutil in je delal v svoji vinarni, ko ga je zadela možganska kap. Vsa zdravniška pomoč, ki mu je bila na razpolago takoj, pa mu ni mogla ohranit' življenja in tako je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 7. junija. Pokopan je bil ob velikert spremstvu mnogih prijateljev in znancev, dne 11. junija iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče, kamor smo položili njegovo truplo v naročje matere zemlje- Pokojni soprog in oče je bil ob času smrti 57 let star. Doma je bil iz vasi Lokev pri Divači na Primorskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. V zadnji svetovni vojni je tudi služil pri vojakih in bil je član Ameriške legije, ki mu je priredila časten pogreb. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so s krasnimi venci in šopki cvetja okrasili mrtvaški oder pokojnika. Ta izraz vašega spoštovanja napram njemu nam je bil v veliko uteho in tolažbo, ker pričalo je, da ste pokojnika čislali in ste čutili z nami vred njegovo izgubo. Enako najlepšo zahvalo izrekamo tudi vsem; onim, ki ste darovali v gotovini ter onim, ki sle darovali namesto vencev v pomoč bednemu narodu v domovini, kot naprimer za takojšnjo' pomoč ali za SANS. Prisrčno zahvalo izrekamo onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu za prevoz pogrebcev. Zahvala bodi izrečena vsem, ki ste izkazali svoje spoštovanje do umrlega in ga prišli po-kropiti ko je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki ste čuli pri njemu in ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Pevskemu zboru "Zarja" izrekamo našo globoko zahvalo za krasno zapete žalostinke ob krsti v pogrebnemu zavodu. Najlepša zahvala bodi izrečena tudi Mr. John Mihelichu, ki je skrbel, da se je priredilo dragemu pokojniku tako časten pogreb ter za ganljive besede, ki jih je izrekel pri grobu pokoj- niku v počast. Hvala nosilcem krste od Ameriške legije, ter za častno udeležbo pri pogreb**' Pogrebnemu zavodu Frank Zakrajška te* njegovi družini se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč in tolažbo, ki so jo nam nudili takoj v bolezni in času smrti, kot tudi za krasno urejen in voden pogrebni sprevod. ji Vsem sosedom in prijateljem, ki so nam pr^i hiteli v pomoč, posebno pa Dominiku LušinO in soprogi Mary izrekamo globoko zahvalo vse, kar ste nam dobrega storili v tem času*, Nepričakovana smrt soproga in očeta nam je \ bila hud udarec in sočutje in pomoč, ki ste j°t nam nudili, bomo cenili do konca naših dni. 1 Zahvalo tudi izrekamo družini sestre pokoj'J !nika Mrs. Mary Toscano, ki so prišli iz Ifl' dianapolisa, Ind. na pogreb. | Hvala tudi članom društva Cleveland, Š** p |126 SNPJ, ki so prišli pokojnika pokropiti Iga spremili k večnem počitku, ter članom Ca*'j; penters' Union Local št. 182, ki so ga prisl1 kropiti in ga spremili na pokopališče. I Bilo je veliko vas, ki ste se izkazali nam prir jazne,,ko nas je zadel hud udarec, ki je ugra'R bil gospodarja in očeta, in le s težavo bi m0" gli izreči globoko zahvalo vsakemu posebej' r, '.ato pa bodi tem potom vsem, ki ste nam ko' lička j dobrega storili in z nami sočustvoval*'^ zrečena najlepša hvala! Prezgodaj odšel si od nas, zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Hladna Te zemlja zdaj krije, mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas Nikdar Te ne bomo pozabili vedno se Te bomo spominjali do konca naših dni! Žalujoči ostali: Cleveland, Ohio, dne 24. julija, 1945 i UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena (£ O OA in stane samo: Zp L*UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMALIJA, soproga; SLAVKA (STELLA), hči; G. M. 3/c RUDOLPH FRANK, sin; MARY TOSCANO, sestra v Indianapolisu? i JOHANA SINKOVIČ, teta; JOHN VLAH. bratranec; v stari domovini pa mati Franca, sestri Amatf' " j a in Olga in brat Ludvik ter več drugih s o' \ rodnikov. | m Prelj ubij eni soprog in dragi oče! Tako nepričakovano in brez slovesa si se poslovil od naS' ki smo Te tako ljubili! Žalostne in potrte si nas ostavil in težko Te pogrešamo, toda v naših sP cih bo vedno živel lep spomin na Tvoje mehko srce in Tvojo dobroto! Počivaj v miru v hladni ameriški zemlji!