W fcitnina platana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. V' Cena poaameini iterilki 6*» 1HM, nMMMMHM v n Časopis za trgovino, industrijo Irt obrt. .Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.968. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 7. oktobra 1930. Teleton št. 2552. ŠTEV. 117. Dr. Fran Windischer: Za gospodarski solida-rizem. V naši zbornici za T01 smo vedno povdarjali potrebo gospodarske solidarnosti osobito v naši Sloveniji, kjer smemo po pravici govoriti o zaokroženem gospodarstvu. Zastopali smo srednjo pot, ker smo bili prepričani, da je v naših razmerah prav dobro mogoče dosegati izvestno skladnost interesov, pa smo našli za svoje umerjeno delo priznanje tudi pri kmetijskih vodnikih. Prepričan »sem, da je taka pot edino prava in da je vsako enostransko izigravanje in napihnjeno povdarjanje potreb in zahtev posameznih gospodarskih panog za celoto nekoristno in kvarno. Treba je stremeti za tem, da se skladno dviga stopinja gospodarske-£*i blagostanja. Ne lovimo se za utopijami. Naglašati moramo vedno in vedno potrebo resnega vsakdanjega tlela in varčnega življenja. Samo na ta način se moreš prigospodariti in dogospodariti do boljših prilik, če ne sam, pa vsaj v svojih otrocih. Na žalost se tupatam tudi v naših organizacijah ne v slabem namenu, ali vendar ne zadosti preudarno in včasih liihkomišljeno vrže v svet krilatice, ki si morda na prvi mah osvoje srca in duhove, ali so po treznejšem preudarku ipak škodljive in pogubne. V gospodarskih vprašanjih se ne da vedno ravnati po srčnih željah. Gospodarska tla so zdrsla in hrapava, pa tudi tam, kjer svet trenotno išče druge oblike gospodarskega udejstvovanja, ne gre brez reda, brez dela in brez discipline in podrejanja. Pisati in dopovedovati po knjigah je dokaj hvaležneje in neprimerno lažje, kakor gospodarsko resno snovati in zdravo obdržati. Ne vem, koliko knjig in razprav moreš lepo napisati o tej ali oni gospodarski stroki in stvarilni obliki, ali je tako delo neprimerno lažje nego v življenju postaviti in zdravo voditi eno samo podjetje. V trdnem prepričanju, da samo po načelih gospodarskega soli-darizma moremo prihajati do trajnih in resnih uspehov ter da je samo pod tem vidikom in s takim vodilom mogoče uspešno in napredno gospodarsko delo, ki vodi do ustvarjanja in množenja narodnega blagostanja, smo v »svojem gospodarskem zboru stali dosledno in strumno na stališču, da nam je kakor doslej tudi v bodoče potrebna skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Trudili smo se po svojih najboljših močeh prepričevati in pridobivati tudi take, ki so bili drugih misli, za to stališče, ki je osobito v naših gospodarskih prilikah in v naši gospodarski legi, ki nas je tako visoko na sever posta- / vila, z vse naokrog gospodarsko jako 1 razvitimi sosedi in mejaši, praktično edino pravilno. Vsako preživo poudarjanje enostranskih potreb vodi do neljubih in nevšečnih razmer. V gospodarstvu je tako kakor v dobri družbi. Držati se more samo, ako ima vsak dovolj discipline in saino-zatajevanja ter popušča celoti na ljubo od svojega zato, da drugi njemu pritrdijo. Živi sam pa daj in pusti i drugim, da žive! To je geslo, ki ga ne smemo v zastopanju splošnih gospodarskih interesov izgubiti iz vida, ako nočemo, da se nam doslej zdrava celota razdrobi v drobce, ki nimajo nobene sile in nikake vpoštev-nosti niti v napadu niti v obrambi, j Obdržati hočemo zategadelj staro j skupnost, ki se je izkazala, pa daje v ) svojem okrilju dovolj prilike za zastopanje posebnih pridov posamezne gospodarske panoge. V skupnem delu se ostrine izbrusijo in se nasprot-stva ublažijo, dočim razcepljenost vodi do borbe enega proti vsem prav ob času, ko jasen prid in očitna korist gospodarjev veli, da so edini ter složno zahtevajo, da je njihova glavna besednica organizatorno scela, kajti tako je najvplivnejša, najcenejša, najzmožnejša in edino tako more dajati mesta ljudem, ki se kot strokovni delavci po živi potrebi morejo strokovno in strokovnjaško izobraževati in izpopolnjevati pa v času potrebe strokovno odlično udejstvovati. Tudi Kanada poviša carine. Carinska povišanja do 300 in 400%. — Ost proti Združenim Državam. Kanadski ministrski predsednik Bennet je pred kratkim predložil parlamentu v Ottavi novi carinski načrt, ki je sedaj že stopil v veljavo. Glavne spremembe in povišanja se nanašajo na volno, bombaž, tekstilno hlago, železo in jeklo, čevlje, papir, svilo, minerali je, steklo, izdelke iz bakra, kuhinjsko posodo, poljedelsko orodje in petrolej. Ta carinska povijanja znašajo 25%. Carinska povišanja so naperjena Predvsem proti Združenim državam, to se razvidi iz sledečega: Po novem načrtu je Kanada zvišala uvozne capine na govejo živino, meso in druge Poljedelske proizvode v isti meri, kot so to storile Združene države. Posamezne carine, kot n. pr. za železo, znašajo za Združene države 7 dolarjev za tono, medtem ko znašajo za Veliko Britanijo 4 in pol in za ostale (evropske države) 6 dolarjev za tono. Neprimerno visoka povišanja — od 300 do 400°/o — so predvidena izključno proti uvozu poljedelskih strojev in orodja iz Združenih držav. Iz navedenega je jasno razvidno, da hoče Kanada onemogočiti uvoz iz Združenih držav. V Kanadi se je namreč med vojno razvila močna industrija in ne smemo te države smatrati samo za agrarno. Kanada hoče torej ščititi svojo industrijo proti Združenim državam. Ministrski predsednik Bennet sam pa je izjavil, da hoče vlada s tem povišanjem omiliti brezposelnost, zato je treba, da se potrebe krijejo s produkti domače industrije. BEOGRAJSKA TRGOVSKA ZBORNICA PROTI KARTELOM. V svoji zadnji seji je ta zbornica soglasno sprejela sklep, ki se obrača proti več kot 25 odstotni zaščiti industrije. Nekatere industrije so 80 odstotno zaščitene. Kartelom se očita podraženje cen, ki obremenjuje konsumente s stotinami dinarjev na leto. Zahteva se znižanje cen za železo, bencin in petrolej. Ruski dumping in Zveza Narodov. Namesto skupne akcije — splošna obsodba dumpinga. Na dnevnem redu razprav druge komisije Zveze narodov, ki so se te dni končale, je bil med drugim tudi stavljen predlog, da se uvede skupna obrambna akcija s strani Zveze Narodov proti ruskemu dumpingu. Do te obrambne akcije pa ni prišlo radi odpora nemške delegacije, ki je de-cidirano izjavila, da se ne more udeležiti take akcije, čeravno povzroča Rusija tudi nemškemu gospodarstvu velike skrbi, ki bodo v bodočnosti mogoče še hujše. Ker ima Nemčija z Rusijo trgovsko pogodbo, se bo pač raje odločila .za direktna pogajanja kot za kake represalije. Tako je dosegla nemška delegacija, da je predlog skupne akcije proti Rusom padel v vodo, namesto tega je gospodarski odbor Zveze narodov izrekel splošno obsodbo dumpingov (torej tudi za vse države in ne samo za Rusijo) ter označil ta sistem kot škodljiv. JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA PROPAGANDA V INOZEMSTVU. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo izdal v najkrajšem času »Letak jugoslovanskega gospodarstva« v več jezikih, ki ga bodo poslali zlasti v evropska gospodarska središča, pa tudi v druge kontinente. Od važnejših jugsl. gospodarskih podjetij bodo v letaku tudi slike (n. pr. od rejišč živine in pe-rotnine, od naprav za izvoz žita, industrijskih obratov itd.). Interesenti naj vpošljejo primerne slike neposredno na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. JUGOSLOVANSKI LES NA GRŠKEM TRGU. List »Drvotržac« je priobčil 1. t. m. članek, v katerem poudarja, da je bilo kljub udeležbi Jugoslovanske države na zadnjem sejmu v Solunu jugoslovansko zasebno gospodarstvo le prav slabo zastopano. Zlasti slabo je bila zastopana na tem sejmu lesna industrija. In vendar je bilo zanimanje veliko ter je na sejmu zastopana Slavonia d. d. že v prvih dneh dobila večja naročila. Ne smemo pozabiti, da ni samo Grčija kot na lesu revna dežela dober odjemalec lesa, temveč da pelje preko Soluna tudi pot v Turčijo, Sirijo, Palestino, Egipt i. t. d. TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO. V zadnjih mesecih je izvoz iz Jugoslavije v Bolgarijo močno padel; v avgustu n. pr. je prodala Jugoslavija v Bolgarijo samo 184 ton blaga v vrednosti 1,592.000 levov, dočim je odnosna številka za jan. in febr. 2525 ton in 13,500.000 levov. Padec je posledica zaščitnih odredb Bolgarije, v prilog bolgarskemu poljedelstvu. V prvih sedmih letošnjih mesecih je kupila Bolgarija v Jugoslaviji 7497 ton blaga v vrednosti 52 milijonov levov. Obratno sliko nam nudi izvoz Bolgarije v Jugoslavijo, ki je znašal v prvih petih mesecih skupno 8 in pol mil. levov, v juniju pa 8.3 in v juliju 8.2, skupaj torej ca. 25 mil. levov; ton je bilo 8356. Med predmeti bolgarskega izvoza v Jugoslavijo omenimo zlasti premog, ni-kljevo in cinovo rudo, železne in kovinske odpadke, staro železo, nestrojene jagnjetine, kozine, odpadke oljnih sadežev. O prizadevanju Bolgarije, ustvariti si poleg močnega poljedelstva tudi lastno industrijo, smo priobčili že par člankov. Reforma davka na poslovni promet. Davek na poslovni promet se je v naši državi uvedel 1. 1921 in potem izpopolnil 1. 1922. Imel je nalogo, da v težki finančni krizi pomaga v novi domovini uravnovesiti državno gospodarstvo. Svojo nalogo je docela izpolnil in postal tako važen ded državnih dohodkov, da se mu država tudi potem, ko je izpolnil svojo nalogo, ni hotela odreči. V praksi so se davku na posloval promet očitale razne hibe. V glavnem so se naši davkoplačevalci pritoževali nad neenakomernim izvajanjem zakona v posameznih delih naše države, kar se je čutilo posebno pri nas, ko smo plačevali skoro četrtino vsega v državi pobranega davka na poslovni promet. Dalje so se naši dav-kopalčevalci pritoževali, da obremenjuje vsak promet, tudi take, ki se opravijo z izgubo, da se pojem malega obrtnika, ki so po zakonu oproščeni davka, preozkosrčno tolmači itd. Vse te pritožbe so gospodarskim krogom dajale ponovno povod, da ao enodušno zahtevali, naj se davek na poslovni promet ukine. Vlada ae navzlic enodušni zahtevi vsega gospodarstva na mogla odločiti, da uikine davek na poslovni promet. Pač pa ga je izpremenila z zakonom z dne 12. julija 1930 in ob tej priliki izkušala odstraniti iz njega vsaj nekatere ostrine. Po novem zakonu naj bi se plačeval davek na poslovni promet v obliki pavšaliranja faz. Bistvo paivsaliranja obstoji v tem, da se davek na poslovni promet, ki odpada na posamezne predmete blaga, sumira v prvotno pavšalna vsoto, ki se pravilom^ pobira ob uvozu ali pa pri domačem producentu. Vsi ostali prometi istega blaga so potem oproščeni davka. V obliki pav-šaliranja faz se pobira davk na poslovni promet v Avstriji, na Ogrskem in na Čehoslovaškem. V Avstriji j« ta oblika v zvezi s horizontalno pav-šalacijo, to je z odkupom najmanjših obratov skoro docela izpodrinila normalno pobiranje davka na poslovni promet. Naš novi zakon se z nekaterimi bistvenimi izjemami tesno nar slanja na avstrijski sistem. Po novem zakonu ima minister za finance pravico, da odredi po zaslišanju gospodarskih krogov za gotova vrste blaga pobiranje davka na poslovni promet potom pavšaliranja ism v obliki skupnega davka na vse faze prometa na enkrat, pri čemur se morajo upoštevati povišanja oen za do* tično blago v poznejših fazah. Skupni davek mora praviloma zadeti vse promete enega blaga v neiz-premenjenem stanju, to je v trgovskem prometu. Vendar pa se mora, kjerkoli je to mogoče, urediti tako, da obsega tudi nabave prejšnjih izdelkov, potrebnih ali uporabljenih za izdelavo dotičnega blaga in istotako tudi nabave poznejših izdelkov, ki so bili iz njega izdelani. Kjer je skupni davek tako urejen, se naziva kombiniran skupni davek. Ako se blago, za katero je plačan skupni davek, n. pr. za polulabrikate, ki so za gotove panoge že finalni produkt, še naprej obdelujejo, predelujejo ali dovršujejo, se more določiti dodatni davek. Da se doseže enaka davčna obremenitev pri istovrstnem blagu, izdelanem v državi, se mora na blago, ki se uva- ža iz Inozemstva, pobirati skupni davek na izenačenje, ki naj upošteva tudi predhodno obremenitev sirovih poluizdelkov in drugega pomožnega materijala, ki je potreben za izdelavo domačega blaga, istovrstnega z uvoženim. Skupni davek se mora tako urediti, da zajame promet do konzumenta, to je do osebe, ki ne nabavlja blaga za nadaljno prodajo v neobdelanem ali nepredelanem stanju. Ce se pa nabavljeno blago naprej obdelava ali predelava, se smatra za njegovega konzumenta oni, ki ga predeluje ali obdeluje. Vendar pa se po zakonu smatra proizvod iz take predelave ali obdelave za nov predmet ali promet, ki je samostojno podvržen davku na poslovni promet, v kolikor ni taka obdelava ali predelava vsebovana v kombiniranem skupnem davku na dotifino blago. To so bistvena določila novega zakona o davku na poslovni promet, v kolikor se nanašajo na pavšalacijo faz. Pavšalacija faz ima svoje dobre, pa tudi slabe strani. V prvi vrsti se število davkoplačevalcev zmanjša za blago, ki gre v neizpremenjenem stanju potom trgovskega prometa v konzum in legitimni trgovini se bodo izboljšali 'konkurenčni pogoji napram nelojalni konkurenci, ki ise je znala ogniti plačilu davka. Pobiranje davka na'uvoženo blago bo izenačilo davčno obremenitev in vsekako porabnikom otežilo direktno nabavo blaga iz inozemstva. Za izvoz naših finalnih produktov je dalje važno, da je dana možnost, da se ves davek, ki bremeni produkcijo, more ob izvozu povrniti. Na drugi strani pa se kažejo tudi senčne strani deloma v tem, da bo nosilec davka moral založiti takoj ob zapadlosti večjo vsoto, deloma pa tudi v tem, da se že sedaj izražajo pomisleki, ali in v koliko bo mogoče davek dejansko prevaliti. Vendar pa prevladujejo pri pavša-laciji faz dobre strani. To dokazuje čtejstvo, da so se avstrijski gospodarski krogi sami zavžemali zanjo in da se je, kakor je razvideti iz poročil, dobro obnesla tudi v Čehoslovaški. Kakor smo že navedli, se novela jako.tesno naslanja na avstrijski zakon, v» ndar pa se razlikuje od njega v tem, da ni prevzela sistema odkupa davka na poslovni promet, ki se je v .Avstriji ravno tako obnesel in pome-nja specijelno za obrtništvo izdatno olajšavo v vseh primerih, v katerih iz katerihkoli razlogov ne bo mogoče pavšalacije urediti v obliki kombiniranega skupnega davka. Zato je vsekakor potrebno, da se tudi v tej smeri prilagodi naš zakon avstrijskemu sistemu, seveda le v toliko, v kolikor promet malih obrtnikov po našem zakonu v obče ni oproščen davka na poslovni promet. Naš zakon ima obliko okvirnega zakona, ki pooblašča ministra za finance, da po zaslišanju gospodarskih krogov določi predmete, za katere naj se pobira davek na poslovni promet v obliki skupnega davka. Na podlagi teh določil je ministrstvo za finance sklicalo konferenco zastopnikov vseh gospodarskih zbornic in gospodarskih oroanizacij v naši državi. Na tej konferenci so zastopniki finančne uprave izjavili, da ima preureditev zakona predvsem namen, da poenostavi in olajša pobiranje davka, hkrati pa tudi omogoči enakomerno obremenitev. Izrazito finalnih namenov preureditev po teh izjavah finančna uprava nima, ker je pripravljena porabiti morebitne višje donose za olajšanje drugih bremen. Zakon stremi za tem, da osredotoči pobiranje davka na poslovni promet pri čim številnejšem blagu na eno ali čim manj rok. Konferenca je imela docela informativen značaj. Priliko so gospodarski krogi porabili, da še enkrat naglasijo nujno potrebo gospodarstva, da še davek na poslovni promet ukine, ako bi se pa še nadalje pobiral, da se prilagodi obstoječim gospodarskim prilikam; finančna uprava je to načelno izjavo vzela na znanje, njen zastopnik pa izjavil, da je namen kon- ference le, da se določijo smefnice za izvajanje novele. Predvsem želi finančna uprava 1. da stavijo gospodarske korporacije konkretne predloge, na katere vrste blaga naj se pobira davek na poslovni promet potom pavšalacije faz, 2. da stavijo konkretne predloge, koliko naj znaša za to pavšalacijo skupni davek na ta način, da navedejo, koliki deli dotionega blaga gredo neposredno v konzum, koliko preko grosistov in koliko preko detajli-stov, dalje kako se računsko izraža povečanje vrednosti blaga v posameznih fazah prometa in kdo naj plača. Za sestavo teh predlogov je ministrstvo stavilo najpreje rok štirih tednov in ga na ugovore, da bi se predlogi v tem roku ne mogli sestaviti, podaljšalo na šest tednov. Zastopstva so to delo prevzela na sebe, ker so smatrala, da sodelovanja, katero v gospodarskih vprašanjih vedno zahtevajo, ne morejo in ne smejo odkloniti. V dravski banovini so preddela za sestavo zaželjenih predlogov že toliko napredovala, da bode Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prihodnje dni pričela zasliševati interesente o podatkih za konkretne predloge. V kolikor pridejo v poštev interesi industrije, ki naj prevzame po novem zakonu važno vlogo, bo pri zasliševanju sodelovala tudi Zveza industrij-cev v Ljubljani. Eksport valjanega železa iz Poljske v Jugoslavijo. Jugoslavija dobavlja večji del svoje potrebe na valjanih labirikatih od sindikata poljskih železnih tovarn, ki posreduje prodajo izdelkov vseh tovarn polj-sko-gornješleske železne industrije. Prodaja valjanih produktov iz Poljske v Jugoslavijo se je šele polagoma rassvila. Še leta 1927 je bil zadevni ekspotrt zelo majhen, je leta 1928 irapidno narasel, a leta 1929 je 'nastopila zopet pacajoča tendenca, ki se je nadaljevala 'tudi še v prvih dveh letošnjih mesecih. V letošnjem marcu je pa imiport valjanih produkt iz, Poljske zopet prav rapidno narasel; tudi april je kazal rastočo tendenco, a maj in junij sta spet popustila. Takle je bil import v prvem polletju štirih zadnjih let: 1917 19*28 1929 1930 Januar 201 2628 1918 101 Februar 292 3459 1486 148 Marec 332 2204 80 3480 April 109 2598 2327 4014 Maj 113 3022 3889 2649 Junij 45 2362 2085 1322 Skupaj 1092 16.268 11.785 11.714 Glavni del dobavljenih valjanih izdelkov, več kot dve tretjini, tvori želzniški material, ki ga mi zelo potrebujemo-. Zlasti nam pošilja Poljska tračnice in nadgradbeni material. Na drugem mestu je pločevina; sledi trgovsko in drugo železio. Med odjemalci poljskih valjanih izdelkov je Jugoslavija še zmeraj na drugem mestu, pač daleč za Sovjetsko Rusijo, a precej pred Rmmunijo, Nemčijo in Japonsko. Zanimiv je sledeči pregled, ki ga je sestavilo ravnateljstvo sindikata poljskih železnic tovarn (vse v tonah): Rusija 90.034-5 140.395 Jugoslavija 16.122-9 11.714 Rumumija 6.740-0 2.209 Nemčija 3.665-6 1.129 Japonska 3.671-3 195 Zlasti nas zanima močno naraščanje letošnjega eksporta poljskega valjanega blaga v Rusijo in obratno padec v eks-portu na Japonsko. Eksport v Jugoslavijo je s poljskega stališča v prvi letošnji polovici ugoden. Znano je, da je pričela Jugoslavija v teku zadnjih let sama s produkcijo železnih izdelkov v večjem obsegu. Zlasti igra v produkciji valjanega železa že danes veliko vlogo državno železno podjetje v Zenici (Bosna), ki mu zelo pomaga bližina bogatih premogovnikov. Ne more se pa danes še reči, da bo jgsl. produkcija tovrstnega blaga mogla že v teku bližnjih let poljski import popolnoma ali pa vsaj deloma nadomestiti. Revolucija v Argentini — posledica svetovne gospodarske krize. Ogromna Argentina bo postala s svojim stalno razstočim bogastvom m izvoznim previškom na pšenici, koruzi in živiru morda najvažnejša dobaviteljica svetovnega gospodarstva. Težko le pa dobiti deželo, katere blagostanje bi tako občuino reagiralo na kolebanje v svetovnem gospodarstvu, zlasti v Evropi, kot je prav ta Argentina. Od leta 1893 dalje m bilo v Argentini nobene revolucije, prav nasprotju z drugimi državami Srednje in Južne Amerike. In če le sedaj izbruhnila revolucija tudi tukaj ter pregnala tako odličnega predsednika kol je bil tngoyen, mora imeti to svoj poseben vzrok; in iščemo ga v položaju svetovnega gospodarstva. Argentina je dežela poljedelstva in živinoreje; industrijske produkte, ki jih potrebuje, večinoma uvaža. Argentina je stopila šele v zadnjih desetletjih v polno solnčno luč svetovnega gospodarstva, zlasti kot producent in eks-porter živil. Industrija, ki se je razvila v omenjenih 37 letih miru, ima vselej poljedelski izvor, bodisi sladkorna industrija v Tucumanu ali vinska industrija v Mendozi itd. Pomen argentinskega gospodarskega življenja je v izvozu pampe in v naraščajoči industrializaciji onih dežel, kamor Argentina v prvi vrsti eksportira. In to je Evropa. In prav zato, ker je današnja Argentina tako zelo navezana na izvoz previška svojih poljedelskih produktov, prav zato reagira tako hitro in občuino na vsako spremembo gospodarskega položaja v Evropi, in zalo trpi tudi ona vsled depresije v deželah njenih glavnih odjemalcev. V najugodnejšem letu — 1928 — je eksportirala Argentina 5327 milijonov ton pšenice. Leta 1890 je bil v njenih rokah samo en odstotek mednarodne pšenične trgovine leta 1927 jih je bilo j že 18. Sicer je producirala Argenina I samo 6 odstotkov svetovnega pšenič-j nega pridelka, a baš v tem je njen po~ j men, da more tako velik del svojega i pridelka eksportirati. Seveda pa s tem še njena kapaciteta nikakor ni izčrpana. Za kulturo pripravnega sveta je v Argentini ca. 175 milijonov hektarov ali 1.700.000 km- — Jugoslavija meri ca. 250.000 km- — za žilo bi prišlo v poštev okoli 80 milijonov hektarov, pa jih je kultiviranih doslej samo okoli 24 milijonov. Zlasti pridelovanje pšenice je omejeno na razmeroma ozek pas, predvsem zaradi padavinskih razmer, a bi se moglo bistveno razširiti z modernim velepoteznim namakalnim sistemom in > vpeljavo modernih metod pridelovanja. Tudi kol dežela koruze je Argentina med prvimi, takoj za U. S. A., vrednost njene živine so cenili že pred vojsko na ca. 30 milijonov funtov, itd. Dežele Latinske Amerike od Mehike čislo dol do juga, so vse izredno zadolžene in zalo še bolj izpostavljene dviganju in padanju svetovnotržne konjunkture. V Argentini se je proces krize pospešil še z obsežnimi nerentabilnimi izgradbenimi deli, zlasti stavbnimi in vojaškimi Argentina ima samo ca. 11 milijonov prebivalcev, a njeno skupno zadolženje — torej tudi posojila provincialnih vlad in občin — znaša nad šliri milijarde pesov. 1 peso je ca. 20 dinarjev. Zraven moramo računiti še hipotečna zastavna pisma, kojih obtok je 30. julija t. I. znašal 1600 milijonov pesov. Argentina je torej ena najbolj zadolženih dežel sveta in se zato ni čuditi, če je njena vrednota ogrožena. Izvoz Argentine v prvih petih letošnjih mesecih je naveden s 300 milijoni zlatih pesov proti 455 milijonom v istih lanskih mesecih (— 34%); po kvantiteti je padel celo za 40 odstotkov: 4-5 mil. ton proti 77. Izvoz pšenice je padel v omenjeni dobi od 1,000.000 na 631.00!) Ion, izvoz koruze od 1,620.000 na 1 milijon 260.000 ton. Ta bilanca je torej izredno neugodna; in v Argentini vedo, da bi tudi dobra letina ne odstranila težkoč, ker je svetovni trg prenasičen z agrarnimi produkti. Svetovni obdelani svet raste od leta do leta, nakupna moč konsumentov pa hitro pada. Po statistiki Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu je znašal s pšenico obdelani svet na zemlji v računskem letu 1929/30 ca. 130 milijonov hektarov proti Zakonski načrt o industrializaciji države je predložen ministrstvu za trgovino in industrijo. Tarifna znižanja v Jugoslaviji nazna nja »Jugoslovanski Ulasnik«. Gre za železnice in za plovbna podjetja. Zlasli se bodo olajšave ozirale na cksportno lrgovino. Oddelek za vinsko lrgovino pri Privil, d. d. za izvoz agrarnih produklov se je osnoval s 1. oklobrom. Namen mu je pospeševanje vinskega eksporta. Primerjaj naše članke o organizaciji vinskega eksporta. Razgovor o kartelih in kartelnih cenah v Jugoslaviji se je vršil 30. septembra pri beograjski TOl in se bo nadaljeval na prihodnji seji. Posamezni govornici so govorili zlasti proii kartelnim cenam za sladkor, železo, olj,.*, bencin in petrolej ler so jih označili vse kot previsoke. Za pogozdovanje ob Plitvičkih jezerih je dovolila vlada 1 milijon dinarjev. Alpine Montan je morala vsled izredno slabe zaposlenosti obrat zopet omejiti. Daniel Guggenheim, bakreni kralj in miljarder, je umrl v starosli 74 tel. Vsi morajo iti. Cena cinkove pločevine je nemška zveza v Berlinu znižala za 1 marko pn 100 kg. Izvoz čebule iz Egipta je vsled carinskega zvišanja v USA in na Kubi padel od 3,800.000 vreč v preteklem letu na 1, 840.000 vreč v tekočem let i. »Jugočeška« v Kranju zvišuje delniško glavnico od 10 na 15 milijonov dinarjev. Če bo potrebno, je predvideno nadaljne zvišanje na 20 milijonov dinarjev. Gospodarski položaj češkoslovaške na koncu avgusta in v začetku septembra je v poročilu Češkoslovaške Narodne banke označen takole: Padanje brezposelnosti se je zaenkrat ustavilo. Delno poživljenje je le začasno in sezijsko. Insolvenčni val je nekoliko upadel. Chrvsierjevo prodajo v Nemčiji bodo tako reorganizirali, da bo ostalo tam sicer manj delavskih mezd, a več trgovskega denarja. Novi tipi bodo na trgu cenejši kot so bili dosedanji. Centi ilno prodajo za Nemčijo bo prevzela družba Hanko v Koblenzu. Trgovina z ruskim žitom na ameriških borzah je po poročilih holandskih listov prepovedana. Druga poročila o tem nič ne govorijo. Bakrena družba Rio Tinto izplačuje 10 šilingov interimne dividende proti 25 šilingov v isti dobi lanskega leta. Cena bombaža v Novem Orleansu 'f-dosegla z 10 cents novo sezijsko rekordno globino. Pridelek v USA bo po vseh znakih kvantitativno in kvalitativno nad lanskim. Brezposelnost na Dunaju je s številko 70.221 za 18727 večja kot lani ob lem času. Največ gre ta prirastek na rovaš kovinske industrije, ki šteje skoraj eno četrtino vseh brezposelnih. Združena varšavska transportna in plovbna družba, ki spada med največja poljska plovbna podjetja, je postala in-solvenlna s pasivi 4 milijone zlotov. Država ima pri družbi 50 odstotno udeležbo. 128 milijonom v računskem letu 1928/2*), svet lanene kulture 8 proti 7 8, z ovseni obdelana zemlja 617 proti 60-5 itd.; le s koruzo obdelana zemlja je nekoliko padla. Ta rapidni dvig poljedelske skupne kulture zadene agrarne dežele Južne Amerike posebno hudo, in ne vi di Argentina sedaj nobenega izhoda iz le stiske. Argentinsko poljedelstvo in živinorejstvo se je razvilo zmeraj bolj za svetovni trg, in iz tega izvirajoče prodajne krize so zadolženje poljedelstva izredno pomnožile. Zadolženje tišči posebno najemnike, ki morajo oddati lastnikom zemlje do 50 odstotkov od brutodohodkov in še več. V tem kompleksu problemov tičijo viri argentinske revolucije, ki ima za cilj radikalno spremembo argentinske agrarne politike. na debelo, dokler se s trošarino obremenjeni predmeti ne prodajo za potrošnjo na področju dotične banovine ali občine. S tem predpisom je bilo uzakonjeno načelno stališče, katero je zbornica glede samoupravnih davščin že od prvega početka dosledno zastopala. Na drugi strani pa ie tudi v novem zakonu ostalo vprašanje trošarine na prosto žganjekuho odprto in vse pri starem ter se zadevne zahteve gospodarskih krogov tudi to pot še niso uva ževale. Revizija taksnega zakona je dosedai le deloma izvedena. Tako so bile letos na novo regulirane s posebnim zako rtom sodne takse, pri čemur se je deloma vpostevalo tudi predloge gospo darskih korporacij. V okviru veljavnega zakona je zbornica z uspehom zaklju čila akcijo glede taks na tekoče ra čune in taks na kartoteke. 7. Samoupravne davnine. V avtonomnih financah so mnogi ukrepi vlade in odredbe zakonov povzročile neke vrste labilno stanje. Do čim lastne potrebe občin itak avtoma lično naraščajo, se njihov položaj ote žuje s tem, da se prenaša na nje vedno nova bremena, na primer učiteljska sianovanja, stvarne potrebščine, državne policije itd., ne da bi se jim pred-kazala za te svrhe potrebna Kritja. Obenem se jih omejuje v njihovih dohodkih, kakor jasno kaže v zadnji davčni noveli uveljavljena prepoved nalagali samoupravne davščine v zvezi z zakupnim razmerjem in gostaščino. Zbornica se je v lem oziru zavzela za to, da se občinam brez primerne kompenzacije ne nalagajo nova bremena in da se jim dovoli še nadalje pobirati gostaščino v dosedanji obliki. Sedanje stanje vodi do tega, da se občine zatekajo k iskanju novih virov dohodkov in uvajajo davščine, ki ovirajo gospodarski napredek. Samoupravna davčna politika radi raznovrstnosti oblik in višine davščin ilak ni povoljna za gospodarstvo, ki je z javnimi dajatvami do skrajnosti obremenjeno. Vprašanje pobiranja občinskih trošarin se je sicer zadovoljivo uredilo z zakonom o državnih trošarinah, vsa ostala vprašanja avtonomnih dvščin, ki potrebujejo nujne ureditve, pa so ostala pri tem nerešena. Vsled tega je zbornica ob vsaki priliki naglašala nujno potrebo, da se vprašanje samoupravnih financ čimprej uredi z zakonom v zmislu že stavljenih predlogo'. O raznih prilikah smo se tudi letos ponovno izjavili proti davščinam, ki obremenjujejo sirovine, polufabrikate in po možna sredstva proizvodnje, pogonsko silo odnosno materija! za proizvajanje pogonske sile, kakor so na primer banovinske davščine na konzum električ nega toka in na potrošnjo premoga. Dalje je zbornica zastopala stališče, da se davščine, ki imajo značaj izvoznih in prevoznih taks, ne smejo pobirati. To stališče smo uveljavljali v spo menicah specijelno glede trošarine v Ljubljani in občinske davščine na blagovni promet v Kranju. Okvir poročila mi žal ne dopušča, da bi se mogel podrobneje spuščati v to vprašanje, ki je predmet stalne pažnje in prouča-vanja v zbornici. (Nadalj. prih.) fMnidtK.Doucmi.anu Člani Vrhovnega Zakonodajnega Sveta. Od strani naših interesentov smo že ponovno dobili vprašanja o članih Vrhovnega Zakonodajnega Sveta. Na željo teh interesentov smo si priba-vili seznam članov navedenega sveta in ga v nastopnem priobčujemo: 1. g. Dr. Alaupovič Tugomir, mi-nistar na razp.; 2. g. Dr. Arandjelovič Dragoljub, prof. Univ. v Beogradu; 3. g. Dr. Bazala Albert, prof. Univ. v Zagrebu; 4. g. Dr. Balen Josip, prof. Univ. v Beogradu; 5. g. Berkovič Nikola, Generalni direktor Zem. Banke v Sarajevu; 6. g. Dr. Gosar Andrija, prof. Univ. v Ljubljani; 7. g. Dr. Grizogono Prvislav, Mi-nistar na razp.; 8. g. Dr. Dežman Milivoje, lekar i nov. v Zagrebu; 9. g. Dr. Dolenc Metod v Ljubljani; 10. g. Djirčič Petar, publicist v Splitu; 11. g. Dr. Toma Živanovič, prof. Univ. v Beogradu; ! 12. g. Dr. Karamehmedovič Ham- | dija, biv. minister; i 13. g. Dr. Kramer Albert, biv. mi-! nister; | 14. g. Dr. Krek Gregor, prof. Univ. i v Ljubljani; 15. g. Krpan Vilko, prof. v penziji iz Bakra; 16. g. Dr. Krulj Uroš, biv. minister; 17. g. Dr. Markovič Bogdan, bivši minister; 18. g. Dr. Maurovič Ivan, prof. Univ. v Zagrebu; 19. g. Mijuškovič Lazar, pret. Min. Saveta v penziji; 20. g. Mijuškovič Mirko, minister v penziji; 21. g. Dr. Miletič Slavko, bivši minister; 22. g. Dr. Perič Ninko, minister v penziji; 23. g. Popovič Daka, inžinjer, biv. ban Dunavske banovine; 24. g. Dr. Popovič Svetislav, biv. minister; 25. g. Radovič Čedomir, biv. minister; 26. g. Dr. Sagadin Stevan, državni svetnik; 27. g. Dr. Sardelič Rudolf, državni svetnik; 28. g. Dr. Stojadinovič Milosav, podpredsednik Beograd, občine; 29. g. Dr. Subotič, pret. kasacijske-ga suda v Beogradu; 30. g. Timotijevič Kosta, biv. minister; 31. g. Hribar Ivan, punomoč. mi-nistar v penziji; 32. g. Dr. Oubrovič Pavle, prof. Univ. v Beogradu; 33. g. Dr. Šečerov Slavko, bivši minister, narodni poslanec; 34. g. Dr. Škerlj Milan, prof. Univ. v Ljubljani; 35. g. Dr. Šurmin Djura, minister v penziji; 36. g. Ivan Pucelj, minister v pen- ziji; 37. g. Dr. Marušič Drago. Iz poročila zborničnega predsednika g. Ivana Jelačina o delovanju zbornice v dobi od 15. decembra 1929 do 25. septembra 1930. 6. Davčna zakonodaja. Izza zadnje plenarne seje so bile v finančni zakonodaji izvedene mnoge izpremembe. V administrativnem oziru moramo omeniti reorganizacijo finančne uprave, ki se je izvedla v vidu dekoncentracije. Delokrog finančnih direkcij se je v zmislu želj gospodarskih krogov v pogledu neposrednih davkov, trošarin in taks dokaj razširil, bilo je pri tem ludi deloma ustreženo ponovni zatitevi gospodarskih krogov, da se prenese reševanje pritožb v drugi instanci na finančne direkcije. Pri izvedbi te reorganizacije se je usvojil tudi' predlog zbornice, da se ustanovi za področje bivše mariborske oblasti poseben inšpektorat v Mariboru. Meseca maja se je vnovič izpremenil zakon o neposrednih davkih. Nekate re le izpremembe posegajo jako globoko v interese gospodarstva. Med izpremembe te vrste spada v prvi vrsli poostritev družabnega davka. Omenje na poostritev obstoja namreč v tem, da se v nasprotju z dosedanjimi pred pisi samoupravne doklade, ki se plačajo na družbeni davek, ne smatrajo več za odbitno postavko. S tem se c družbeni davek dejansko povečal pov prečno za 25%. Zbornica se je vsled te poostritve obrnila na finančno upravo s posebno predstavko, v kateri je predlagala ukinitev te določbe, odnosno, v kolikor bi se temu ne moglo ugoditi, slavila predlog, da se ta določitev prične izvajati šele z letom 1931. Veliko iznenadenje je prinesel nov davčni zakon z izpremembo določil glede sestave reklamacijskih odborov. Dočim je bil ta odbor dosedaj sestavljen tako, da je polovico članov imenovala finančna uprava, drugo polovico Pa naša zbornica, bo odbor po novih določbah sestavljen tako, da bodo poleg gospodarskih zbornic imele tudi stanovske zbornice v reklamacijskem odboru svoje zastopstvo. Zato se ie za število teh zbornic zmanjšalo število zastopnikov zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Ker se je s tem možnost uspešnega zastopanja interesov trgovine, obrti in industrije znatno zmanjšala, je naša zbornica v ponovnih predstavkah zahtevala, da se varujejo interesi trgovine, obrti in industrije v dosedanjem obsegu in da se odbor sestavi tako, da bodo ocenjevali dohodke trgovine, obrti in industrije izključno zastopniki zborice za TOl, na katere interesente pada nad 90% odmerjenih davščin. Poseben zakon je dovolil porabiti 20 kronske priznanice za plačilo davkov. Zbornica se je — kakor Vam znano — za zadovoljivo ureditev tega vprašanja ponovno zavzemala in končno dosegla, da se je dovolilo, da sc omenjene priznanice lahko porabijo /n Plačilo davkov. Zal, da so se mogle porabiti samo za plačilo davkov do konca leta 1928. Zbornična prizadevanja, da bi se smele priznanice porabiti tudi za poravnavo tekočih davkov, so ostale žal brezuspešna. Končno se je vendarle pretežni del priznanio na ta način vnovčil in to vprašanje likvidiralo. Na novo se je uredila tudi izmera vojnice, katero plačujejo za vojaško službovanje nesposobne osebe. Vojniča znaša 50 % odmerjenih neposrednih davkov, kar pomenja za prizadete osebe občutno obremenitev. Zbornica je zato naslovila na ministrstvo vojne in mor nairce in na ministrstvo financ posebno spomenico, v kateri je predlagala, da se vojnica zniža na izmero, v kateri se ie pobirala do konca leta 1928, to je na 12 5 % predpisanih neposrednih davkov. Meseca aprila je bil uveljavljen iz-Premenjen trošarinski zakon. Izpremembe glede državnih davščin, ki jih vsebuje novelirani zakon, so pretežno formalnega značaja, zato pa so toliko važnejše določbe glede pobiranja banovinskih in občinskih trošarin. Po no vih predpisih se ne smejo pobirati banovinske in občinske trošarine pri tovarniških podjetjih, trgovcih in točilcih Tvrdka: Krauthammer, Lyon 17, rue Waldeck-Rousseau, se zanima za večji nakup suhih gob. Interesenti se pozivajo, da se s svojimi ponudbami obrnejo neposredno na imenovano tvrdko. Tvrdka: Heinrich Nuli, Schneiders-huf 30 (Schafbriicke bei Saarbriik-ken) želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki namiznih jabolk, ki se naj na imenovano tvrdko direktno obrnejo. Tvrdka: W. T. Ravvleigh, veletrgovina buhača, Cjikovvtrg bilje, zastup-nik Stanko Gučič, Dubrovnik 2, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvornica-mi, ki izdelujejo škatljice iz pločevine. Tvrdka: Cehoslovažko Skladište Novi Sad, Veliki Liman, se zanima za tukajšnje tvrdke, ki bi mogle izvoziti večje količine namiznih jabolk. Interesenti naj stavijo ponudbe franko vagon čehoslovaško-ogrska meja. KONGRES PIVOVARNIŠTVA V PLZNU. V nedeljo 28. sept. je prišlo na pivovarniški kongres v Plznu 734 delegatov, med njimi 124 iz 14 inozemskih držav. Naglašalo se je, da je dosegla pivovarniška industrija višek konjunkture; vsi znaki kažejo, da je ugodni položaj pri kraju. Padec v prodaji piva bo trajal naprej, kajti njegov vzrok tiči v nerazveseljivem gospodarskem položaju in v rastoči brezposelnosti. Cene prvih dveh glavnih surovinskih produktov, ječmena in hmelja, so sedaj sicer ugodne, a se je treba pripraviti na to, da bodo zopet narasle. Zvišani davek na pivo bo pa obstojal naprej. Glavni vzrok težkega položaja v pivovarništvu je neurejena konkurenca. Poslabšanje je letos izraženo v splošnem padanju prodaje piva. — Sprejetih je bilo več resolucij, tičočih se čehoslov. pivovarništva. Tečaj 6. oktobra 10*0. Povpra- ševanje Din Penndbe Di, OHVUl: AmstsriliiB 1 k. feM. . . 22 73 22-79 Beito 1 H i,, 134225 13-4525 Branetj 1 beige 7-8769 Budimpešta 1 pooft . . —•— 9-8850 Barih 100 far 1094-40 1007-40 Dvnej 1 tihi« 7-9660 London 1 funt —•— 274-35 Sewyoi\k 1 dolar , . . . , 5625 56-4Č Parts 100 tr 220-50 222 60 Preče 100 kron 167-17 167-97 rm m Ut 204-50 296-60 Nova telefonska zveza Varšava— Lodž je bila oivorjena kot del mednarodnega telefonskega omrežja, po katerem bodo polagoma vsa poljska mesta priključena evropskemu omrežju. Londonske kovinske notacije sopet padle. Kupčija na londonskem kovinskem trgu je tako motena, da se v mnogih slučajih imenujejo samo nominelne cene. Cene so v soboto zopet močno padle, pa so bile že v petek zelo nizke; standard — baker je padel na 44*/«, cin na 1297/», cink na 1514. V vseh treh slučajih je ta notacija rekordna globina in sicer za baker od leta 1896 naprej, za cin od 1914 in za cink od leta 1900. Francoski kapital v romunski tekstilni industriji. Izvedla se je francoska tekstilna ustanovitev v Romuniji z imenom Financiere Textille pour la France et i’ Etramger in z glavnico 90 milijonov frankov. Kot namen družbe se navaja naložba kapitala v tekstilni industriji in trgovini ter v drugih neposredno ali posredno v zvezi se nahajajočih kupčijskih panogah, dalje kreditno dovoljevanje tekstilni industriji