LETO IV. ŠT. 23 (168)/TRST, GORICA ČETRTEK, 10. JUNIJA 1999 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596 NOVI A CENA 1500 LIR/0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 BODIMO KONČNO SUBJEKT! "Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je naslednje: katere so naše prioritete, tukaj in zdaj? Hočemo zasledovati visoke cilje ideologij, ki jih je zgodovinska izkušnja že zavrgla, se hočemo udinjati kot poslušni vazali strankam večine v upanju, da nam bodo dovolile govoriti po svoje, obenem pa zahtevale, da mislimo po njihovo, ali pa hočemo vzeti svojo usodo v lastne roke in jo po svojih močeh oblikovati? Kaj je v tem trenutku pomembnejše: naše ideološko prepričanje ali naša narodna zavest in boj za obstanek ter razvoj slovenske zamejske skupnosti?" OB EVROPSKIH VOLITVAH Tako je dejal prof. Jože Pirjevec v intervjuju, ki smo ga objavili v zadnji številki Novega glasa, ko smo ga kot kandidata Slovenske skupnosti za evropski parlament na listi Južnotirolske ljudske stranke vprašali, naj navede glavni razlog, zaradi katerega je modro, da zamejski slovenski volivci v nedeljo, 13. t.m., oddajo svoj glas tej listi. Mislimo, da je prof. Pirjevec s tem odgovorom v nekaj stavkih strnil bistvo in jedro manjšinske politične filozofije. Njegova izvajanja ponavljamo na sam predvečer nedeljske preizkušnje, ko bomo s svojim glasom prispevali k oblikovanju novega evropskega parlamenta. Prav gotovo ne govori resnice, kdor pravi, da naš glas ničesar ne pomeni in ničemur ne koristi, češ da bodo "drugi" že tako naredili, kar jim bo volja. Res pa je, da je glas vsakega volivca in vsake volivke pomemben in dragocen. To velja zlasti za narodne manjšine, za našo slovensko v Italiji pa še posebej. Na dlani je, kako so nas "visoki cilji ideologij", katere je pri nas žal marsikdo zasledoval ves čas po drugi svetovni vojni, gmotno in duhovno obubožali ter pri marsikaterem pripadniku celo zlomili voljo po življenju v okviru njegove narodne skupnosti. Če temu dodamo še "udinjanje strankam večine", ugotovimo, da je mera polna. Komur se jim je udinjal, so te stranke morda, kot pravi Pirjevec, res dovoljevale, da je zasebno govoril po svoje, a so hkrati zahtevale, da "je mislil po njihovo". Posledica vsega tega je ena sama: počasna, a gotova asimilacija, to je potujčevanje. Volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo, naj zato postanejo za našo narodno manjšino v Italiji pomemben mejnik. Ce je marsikoga v okviru naše narodne manjšine takšna ali drugačna sirena s svojim vabljivim petjem zapeljala na napačna pota, naj se tokrat strezni in se zave, kako ima edinstveno priložnost, da preneha biti predmet dogajanja ter končno postane to, za kar ima pravico po vseh pisanih in nepisanih zakonih: osebek in torej polnopraven član družbe, sredi katere živi in dela. / stran 2 DRAGO LEGIŠA ZAKAJ EVROPA? ANDREJ BRATUŽ prasanje m samo retorično. Ob nedeljskih evropskih volitvah ima nedvomno svoj globlji pomen. Ne bomo se tu zaustavljali ob praktičnih političnih vprašanjih in izbirah, o katerih smo sicer že dovolj pisali, poleg tega pa je še o njih govor na uvodnem mestu te številke našega lista. Vseeno nam to lahko nudi priložnost za kratko razmišljanje o Evropi danes. Predsednik evropskega parlamenta Jose Maria Gil- Robles objavlja v glasilu evropskega parlamenta s predvolilno informativno vsebino uvodnik, kjer lepo in zgovorno oriše nekatere dosežke pri evropski gradnji. Tako piše med drugim: "Če je pomenilo voliti za evropski parlament leta 1979 ali 1984 predvsem neki izraz zaupanja v bodočo združeno Evropo, leta 1999 pomeni oddati glas za isto ustanovo neko demokratično nujnost, ki jo lahko primerjamo volitvam na nacionalni ravni." Med tem časom so namreč v parlamentu v Strasbourgu precej spremenili ra- zne norme in tako povečali dejavnosti in vlogo te zbornice. Tako še nadaljuje predsednik parlamenta (potem ko omenja tudi nekakšno de-mitizacijo evropske ideje danes): “Evropski parlament mora predstavljati pristno zrcalo evropske stvarnosti -in torej tudi vseh pomislekov -, mora pa biti predvsem uspešna institucija v službi interesov, skupnih vsem evropskim državljanom." Evropa je v zgodovini prebrodila veliko težav in kriz. Danes jo pesti predvsem huda balkanska kriza. Tudi nova združena Evropa go- tovo ne bo prinesla čarobne palice. Zato pričakujemo novo Evropo, ki naj bo danes vedno bliže posamezniku in posameznim skupnostim, tudi narodnim. Evropa narodov in dežel je naš ideal in naše pričakovanje. V tako široki zvezi pa naj bo kmalu prisotna tudi slovanska Evropa, ki se danes že pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Jean jacques Rousseau je v 18. stoletju že sanjal o podobni Evropi kultur in duhov. Evropa je zanj neka enotnost narodov, je neka resnična stvarnost, ki ima svojo religijo, svoje običaje, svojo pravno ureditev. To in še kaj drugega naj bo danes nova politična Evropa. V ZAČETKU OKTOBRA URADNI PREVZEM NAŠ KOFIJ E POZDRAV NOVEGA NADŠKOFA BOŽJI CERKVI NA GORIŠKEM Po imenovanju za novega goriškega nadškofa se msgr. Dino De' Antoni postopno pripravlja na dolžnosti, ki ga s tem v zvezi čakajo. Dosedanji nadškof in sedaj apostolski administrator p. Anton Vital Bommarco je naslovil na goriške vernike s tem v zvezi posebno poslanico, v kateri pozdravlja imenovanje msgr. De' Antonija in izraža zadovoljstvo goriške Cerkve. Prav tako je poslal posebno pismo goriški Cerkvi tudi novi nadškof in ga na tem mestu objavljamo v celoti. Predragi bratje in sestre, udje Cerkve, ki je v Gorici! Lahko si predstavljate, s kakšnim trepetom in s kakšno ganjenostjo Vam pišem svojo pivo pozdravno besedo. Kot že veste, me je sveti oče poklical za naslednika častitljivih in izvrstnih nadpastirjev obsoške nadškofije in za varuha oglejske Cerkve - matere. Najprej bi rad pozdravil spoštovanega gospoda nadškofa msgr. Antona Bommarca, ki vas je vodil v zadnjih šestnajstih letih. Prepričan sem, da mi bosta njegova izkušnja in njegova molitev v velike oporo. Seveda je moja misel namenjena vsem. Ko sem bil vprašan, če sprejmem ta poklic, so me spomnili na obljubo, ki jo je Gospod dal preroku Jeremiju: Te pojdi, kamor te pošiljam...; nikar se ne boj, saj sem jaz s teboj, da te obvarujem" (Jer 1,7-8). Če gledam vase, trepetam, a če mislim na vas, raste v meni zaupanje. STRAN 10 ČETRTEK JO. JUNIJA 1999 KONEC VOJNE ZAČETEK OBNOVE? Medtem ko pišemo, je v Varnostnem svetu Združenih narodov v teku razprava o osnutku resolucije, ki naj naredi konec krizi na Balkanu. Osnutek so pripravili zunanji ministri sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu in Rusije, ki so zasedali v Kolnu. Ministri so vzeli na znanje, da je Beograd pristal na vse glavne zahteve, ki jih je postavila skupina G8. Tako je dejansko tudi odprl zeleno luč za dokončno rešitev hude krize in predvsem za prenehanje vojne. Na enem izmed mejnih prehodov med Makedonijo in ZR Jugoslavijo se delegaciji zveze NATO in jugoslovanske vojske pogovarjata o "tehnični" izvedbi mirovnega načrta, ki sta ga sprejela jugoslovansko zvezno predsedstvo in zvezni parlament. DL/STRAN 6 Naše bralce in ljudi dobre volje pozivamo, naj po svojih močeh pomagajo trpečim in preganjanim s Kosova. POMAGAJMO TRPEČIM IN PREGANJANIM! m Vida Valenčič TURŠKA PROCESNA FARSA m Matjaž Rustja DSI: PREDAVANJE DR. BEBLERJA Drago Legiša / intervju HADRIJAN CORSI Igor Devetak POKLON LJUBKI ŠORLI BRATUŽ Maria Grazia Bambino OD BESED K DEJANJEM ra Erika Jazbar O IDENTITETI BENEŠKE MLADINE Anton Štrukelj NAJDRAGOČENEJŠE m Igor Cotič MNOŽIČNA ZABAVA NA MIVKI Juri j Paljk OB RAZSTAVI SPACALOVIH DEL V BAJTI Iva Koršič PRAZNIČNA BRALNA OLIMPIADA Darove v denarju sprejema tudi naša u-prava, ki lx> poskrbela, da bodo prispevke nemudoma prejele pristojne ustanove in dobrodelne organizacije. NOVI GLAS ČETRTEK 10. JUNIJA 1999 SSO VABI NA VOLITVE SOJENJE PROTI KURDSKEMU VODITELJU OCALANU TURŠKA PROCESNA FARSA Svet slovenskih organizacij vabi volivce, da se množično udeležijo bližnjih evropskih in upravnih volitev, ki bodo 13. junija. To bo nova priložnost, da Slovenci v Italiji dokažemo svojo prisotnost in voljo do obstanka in življenja tudi v novi Evropi. Odveč je opozorilo, da ima italijansko javno mnenje za slovenske glasove samo tiste, ki jih dobi Slovenska skupnost, pa naj je to ostalim strankam, ki zbirajo slovenske glasove, prav ali ne. Zato je naša dolžnost, da na evropskih volitvah podpremo stranko, ki se dosledno poteguje za pravice slovenske manjšine v Italiji, in da volimo njenega evropskega kandidata Jožeta Pirjevca na listi, ki povezuje manjšine s političnimi krogi, katerim napovedujejo odločilno vlogo pri prihodnjem upravljanju države. To je torej tudi perspektivna lista: glasovati zanjo pomeni tudi potrditi svojo voljo za sodelovanje z drugimi demokratičnimi političnimi silami v državi. Svet slovenskih organizacij obenem opozarja na pomen upravnih volitev v nekaterih naših občinah. Ne gre samo za okrepitev naše demokratične drže in prisotnosti, pač pa tudi za potrditev sposobnosti upravljati naše občine in reševati konkretne probleme našega prebivalstva na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Že preizkušenega moža imamo v Hadrijanu Corsiju, ki ponovno kandidira za župana v Števerjanu. Mlada Martina Pahor je kandidatka v Doberdobu, za župansko mesto v Sovodnjah pa kandidira Julijan Ožbot. To so vsi kandidati Slovenske skupnosti; če volimo nje, volimo o- benem tudi za občinske svetovalce iste stranke, ki se predstavljajo na upravnih volitvah. Na T ržaškem bomo obno-vili občinske uprave v Zgoniku, na Repentabru in v Dolini. Medtem ko je v Dolini bilo mogoče obnoviti prejšnjo koalicijo z županskim kandidatom Pangercem, se je to ponesrečilo v Zgoniku, kjer se zaradi nerazumljive objestnosti "naprednih" nikakor ni dalo iti po dolinskem zgledu. V Zgoniku je naš županski kandidat Jožko Gruden, medtem ko se na Repentabru prvič pojavlja mlad kandidat Andrej Škabar. Voliti slovenske kandidate je dolžnost in stvar naše manjšinske doslednosti, ker to krepi tudi naše zahteve v okviru naporov za uveljavitev zakonske zaščite naše manjšine. S 1. STRANI BODIMO KONČNO... V tem je pravzaprav pravi smisel vseh volitev, še zlasti pa volitev, ki zadevajo v bistvu šibko narodno manjšino, kakršna je naša slovenska v Italiji, delno tudi po lastni krivdi. Kot naši bralci gotovo vedo, v nedeljo, 13. t.m., ne bomo volili le novih evropskih poslancev, ampak tudi nekatere župane in občinske svetovalce. Na Tržaškem bodo občinske volitve v Dolini, Zgoniku in na Repentabru, na Goriškem v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. Naš časnik toplo priporoča, naj volivci in volivke zaupajo svoj glas kandidatom, ki jih je predstavila Slovenska skupnost. Na evropskih volitvah pa je naš kandidat prof. dr. Jože Pirjevec, za katerega pravilno glasujemo tako, da prekrižamo znak planike in zraven pripišemo njegov priimek. ŠKANDALOM NI VIDETI KONCA Poredko se zgodi, da se domala vsi člani upravnega sveta - izjemo je predstavljal le eden - velike občinske u-stanove čez noč znajdejo za zapahi. To se je pripetilo te dni v Neaplju, kjer so se zaradi goljufij in podkupovanj znašli v zaporu člani upravnega sveta mestnega podjetja za prevoze. Do goljufij in podkupovanj naj bi prišlo pri razpisu dražbe za nakup večjega števila avtobusov. Velik škandal predstavlja nadalje izključitev znanega kolesarja Marca Pantanija iz krožne dirke po Italiji. Tik pred koncem etapne dirke, in je že bil letošnji zmagovalec, so pri pregledu krvi ugotovili, da je zaužil preveliko dozo poživila. To utegne pomeniti tudi konec njegove športne kariere. Pantani je lani zmagal tako na krožni dirki po Italiji kot na dirki po Franciji. PO ODSTOPU PREDSEDNIKA NSKS Dosedanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je odstopil. Po njegovem zgledu so se ravnali tudi člani predsedstva osrednje politične organizacije koroških Slovencev. Do razpisa volitev, ki bodo predvidoma jeseni, bo Narodni svet vodil mag. Rudi Vouk, ki je bil do zdaj tajnik Enotne liste. Nanti Olip je bil tudi prvi predsednik, ki so ga člani NSKS izvolili neposredno. V prehodnem obdobju predsedstvo slovenske politične organizacije na Koroškem sestavljajo vsi dosedanji predsedniki, in sicer Vospernik, Grilc in Olip ter državni poslanec Smolle, Smrtnik in Tomej ter osrednji tajnik VVedenig. O novem položaju na tem področju na Koroškem bomo podrobneje pisali v prihodnji številki. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 0 40 365473 FAX 040 77541 9 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAIATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, FC INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU určija si na vse prete-ge prizadeva vstopiti v Evropsko unijo, vendar vse kaže, da bo pot še precej vijugasta. O nespoštovanju človekovih pravic se je na dolgo in široko razpisala organizacija Amnesty International, podroben oris madežev, ki senčijo državno vest, pa je izdala sama evropska komisija. Predvsem turška policija in vojska izvajata sistematične zastrašujoče akcije, ki označujejo le države v vojnem stanju, nikakor pa ne držav, ki si prizadevajo vstopiti v skupino evropskih demokracij. Gre predvsem za rabo mučenja v predproce-sni fazi, sistematično izginotje oseb, ki v očeh oblasti predstavljajo morebitno "nevarnost" za državo, groba o-bračunavanja, ki jih turška policija in vojska še vedno izvajata. Turčija pa je tudi država, v kateri je še vedno v veljavi smrtna kazen, pa čeprav je bila zadnjič v rabi leta 1984. V te temne zanke je danes ujet zgodovinski voditelj kurdske delavske stranke Abdullah Ocalan, ki prav gotovo ni nedolžno jagnje, pač pa mož, ki se je na vse načine, in tudi z uporabo nasilja, boril za pravice kurdskega naroda, enega najbolj tlačenih narodov na svetu. Turški sistem ima kot cilj popol- no uničenje Ocalanove osebnosti, njegove volje, njegovega človeškega dostojanstva, njegove lastne trezne presoje. To bo Turčiji zelo verjetno tudi uspelo. Nenehno nadzorstvo, prekinitev kateregakoli stika z zunanjim svetom (Ocalan je med drugim zvedel za bombardiranje Nata na Kosovu s precejšnjo zamudo...), stalno fizično, predvsem pa psihično mučenje v ozki celici. Rezultati so seveda neverjetni in presegajo celo Orvvel-love namene: ne samo, da je Ocalan pozval svoje kurdske soborce, naj odložijo o-rožje in prenehajo z oboroženim bojem (kar je tudi najbolj preudarno), v javnosti je kurdski voditelj, nekoč ovit v mit in v imenu katerega so se še pred letom dni mlada dekleta zažigala, izrazil svoje "nacionalistično" prepričanje po sledovih "očeta" Turčije Ataturka. V zaporniški celici na otoku Imrali, kjer je tudi edini zapornik, Ocalan tudi vestno bere Zgodovino turškega naroda; vsaj tako poročajo uradni viri. Koliko pa je v vsem tem svobodnega, je bilo lahko uvideti že takoj na začetku, ob aretaciji, ko so turške oblasti potisnile pretepenega Ocalana pred televizijsko kamero, da bi tako vsemu svetu pokazale nemoč heroja kurdskega naroda. VIDA VALENČIČ Turčija je seveda članica Atlantskega zavezništva, zaradi česar si tudi nihče ne u-pa migniti prsta, da bi preprečil nadaljevanje teh okrutnosti. Ocalan je povsem o-sramočen, morda pod vplivom mamil, če ne drugega pa pod močnim vplivom nevzdržnih življenjskih razmer. Končna sodba ostaja še vedno uganka in ni izključeno, da se bodo sodniki izrekli za smrtno obsodbo. To pa bi tudi pomenilo, da bi Turčija ne mogla tako hitro vstopiti v Evropsko unijo, kar bi za državo le pomenilo preveliko tveganje. "Strasti" ob usmrtitvi največjega sovražnika Ankare bodo postavljena v kot, v zameno pa se bo Turčija še naprej proglašala za zvesto članico zveze Nato. Atlantsko zavezništvo se bo prej ali slej moralo vprašati, ali je njegova članica res tako nedolžna, kot se izdaja v javnosti, ali pa spretno potvarja resnico. Pred očmi vseh je, da obstaja v državi sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic, zaradi katerega lahko danes gledamo po televizijskih zaslonih popolnoma zmedenega Ocalana, ki ne ve več, kaj govori, oziroma ve, da mora reči le to, kar mu naročajo njegovi 'gospodarji". POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE VELIK POMEN VOLITEV IN NARODNOSTNE IDEJE Demokratične volitve so eden največjih dosežkov človekovega razvoja. Volilni upravičenec lahko izbira med več strankami, med različnimi političnimi prepričanji. Kdor zmaga, dobi pravico do upravljanja, vendar tako da opoziciji dopušča možnost drugačnega mnenja, kritike in celo nadzora. Prav tako izjemno velik je pomen volilne udeležbe. Z volitvami ima namreč vsak državljan ali občan pravico, da uveljavi svoje prepričanje in celo odloča o volilnem rezultatu. Volilna udeležba je torej dokaz, da je veljalo oditi na volišče, ker v smisel volitev verjamemo in zato na njih aktivno sodelujemo. Vse isto velja tudi za manjšino, še posebej v tako imenovanih slovenskih občinah. Tukaj je, sicer na terenu upravnega sistema večinskega naroda, uresničena manjšinska celovitost. Tako rekoč celotna naša manjšina določenega kraja odide na volišče in izvoli svoje predstavnike, ki potem v vlogi večine oziroma opozicije sedijo za isto mizo in upravljajo. V teh primerih pride do izvolitve zavezujočega skupnega organa, ki bo v naslednjem obdobju usmerjal določeno občino. Razume se, da je volilna udeležba bistvenega pomena, marsikje in marsikdaj je odločala že peščica glasov in ni izključeno, da bo ponekod tudi na zdajšnjih volitvah tako. Dejstvo je, da igra v zadnjem času poleg političnega predznaka vse večjo vlogo osebna in strokovna vrednost kandidatov, kar je v vsakem pogledu upravičeno in koristno. Toda zaradi posebne narave manjšinskega življenja smo vendar prepričani, da zaslužijo posebno in dodatno pozornost kandidati, ki izhajajo iz narodnostne politične ideje, ki jo neposredno pooseblja edina slovenska manjšinska stranka. Manjšina je namreč prvenstveno narodnostna kategorija. Narodnost je slej ko prej tisto skupno omizje, ki verjetno edino lahko rešuje probleme celotnega manjšinskega prostora. Narodnostna politična ideja ponuja celotni manjšini naj-prirodnejše in zagotovo naj učinkovitejše skupno omizje, ki je v zadnjem času zaživelo na ravni civilne družbe, se pravi kot usklajevanje številnih dejavnosti. Narodnostna ideja želi zaobseči prav vse pripadnike manjšine in o tej zamisli prepričati tudi vse tiste, ki jih naša politična razdrobljenost ne moti. Z enako ponudbo in enakim jamstvom se slovenska manjšinska stranka udeležuje evropskih volitev, namreč z namenom, da bi s strokovno vsesplošno priznanim kandidatom jasno nagovorila celotno manjšino ter jo prepričala o smislu skupnega delovanja in načrtovanja. Zdajšnje volitve so torej pomembne, saj bi nas lahko tesneje povezale ter potrdile ali izbrale tista načela oziroma ljudi, ki bi pomagali preseči naše sedanje stanje v prehodu iz enega obdobja v naslednje. AKTUALNO NTERVJU / HADRIJAN CORSI ZA STVARNO OBČINSKO POLITIKO IN GOSPODARSTVO DRAGO LEGISA Zadolžitev je torej bilo in je kar precej, kajne? Sprejete obveznosti skušam kar najbolje izpolnjevati. Zadolžitev je precej in se trudim, da jih kar najbolje opravljam. Zato moram kar se da smotrno izkoristiti čas, ki pa ga je skoraj vedno premalo. Toda začniva pri županovanja. V nedeljo, 13■ t.m, bodo v števerjanski občini upravne volitve. Spet ste kandidat za župana. Kako bi na kratko orisali svoje štiriletno županovanje? Katera je bila vaša prva in glavna skrb? Najprej bi rad povedal, daje do moje ponovne kandidature prišlo po temeljitem premisleku, saj smo že pred štirimi leti kot Slovenska skupnost predstavili zelo pomlajeno listo kandidatov; tokrat smo kandidate na listi spet skrbno izbrali in pomladili. Prosili so me, naj vnovič kandidiram tudi zato, ker sem v občinskem svetu že od leta 1965, kar ni malo. V tem času sem skušal tudi sam prispevati za dobrobit šte-verjanske skupnosti. Ko smo leta 995 prevzeli upravo števerjanske občine, tu mislim na občinski svet, na ožji odbor in seveda na samega sebe kot župana, smo hoteli kot dobri gospodarji najprej imeti jasno sliko, kakšno je dejansko stanje v občini. Takoj smo razumeli, da so nekatera javna dela, ki so bila oddana na javnih dražbah leta 1992, ustavljena. Bilo je veliko administrativnih težav tudi zato, ker so bila javna dela po operaciji 'čiste roke" nekako na udaru. Zato smo morali zelo paziti, da ne bi nikogar oškodovali. Danes lahko rečemo, da smo te zadeve uredili. Tu mislim na greznično omrežje, pri katerem sta bila dva odseka ustavljena, na zadnji del vodovoda, ki je tudi bil ustavljen, in ne nazadnje na pripravo novega regulacijskega načrta, ki se je začela v letu 1993, a je obstala na mrtvi točki. Danes lahko rečemo naglas, da smo te stvari lepo uredili. Srečali smo se tudi z velikimi težavami na področju urejanja teritorija, ki ga obsega naša občina, saj smo imeli tri večje plazove, od katerih je eden celo prekinil cestno povezavo med Števerjanom in Gorico. Cesta je bila končno odprta, a del$ so stala milijardo in dvesto milijonov lir. Na cesti, ki gre prek Bukovja, Valerišča in Jazbin, kjer sta bila dva plazova, pa so v teku dela, za katera smo se dogovorili s pokrajino in Briško gorsko skupnostjo. Menim, da bo cesta odprta že naslednje leto, saj dela na prvem odseku že tečejo, za drugi odsek pa je že pripravljen načrt del. Dobili pa smo tudi vse občinske stavbe v takem stanju, ki ni ustrezalo več novim zakonskim določilom; mislim na električno napeljavo, na ogrevanje in na arhitektonske pregrade; te stavbe smo zato 171 orali preurediti. To je bilovosnov-oj šoli in tudi v občinskem vrtcu, kjer dela še tečejo. Dela so bila potrebna tudi v občinski hiši. Na videz so to nepomembne stvari in se ne vidijo, a so nas stale okrog šeststo milijonov lir. Velika rana Stever-jana je bil vodovod, saj smo včasih Pravili, da v Števerjanu prej zmanjka V našem uredništvu je bil števerjanski župan Hadrijan Corsi. Naprosili smo ga za daljši pogovor in je našo prošnjo tudi rad sprejel. Hadrijan Corsi je sicer tudi znan podjetnik in gospodarstvenik. Na tem področju je zavzemal odgovorna mesta; bil je med drugim v upravnem odboru in več let tudi podpredsednik Goriške trgovinske zbornice in vrsto let tudi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici. Omenimo še njegovo predsedniško mesto v Briški gorski skupnosti. voda kot vino. To smo sedaj uredili, ker smo se povezali s konzorcijem iz Krmina, ki zgledno skrbi za vodovod, tako da sedaj v Števerjanu s preskrbo vode ni več težav. Torej mislite, da boste nadaljevali s programom, ki ste ga začeli, in ga skušali stoodstotno tudi izvesti v novem mandatu? Program za prihodnost mora sloneti na treh točkah. Najprej je potrebno dokončati začeta dela. Mislim predvsem na ureditev cest, ki morajo odgovarjati vsaj minimalnim varnostnim predpisom. Vklju-i čujemo se v nov posoški konzorcij j desnega brega Soče, zraven pa smo pritegnili tudi sovodenjsko občino, j ker se je Doberdob odločil za tržiški konzorcij. Ta ustanova naj bi skrbela za vodovodno omrežje, za plinsko omrežje, ki ga pri nas sicer še ni, a upamo, da se bomo tudi v to i vključili, za greznično omrežje in za uničevanje odpadkov. Ta konzorcij pomeni za našo občino veliko obogatitev, saj vemo, daje uničevanje odpadkov izredno draga zade-I va. Vsi skupaj bomo morali gledati [tudi na gospodarsko stanje, ker smo danes v težkih časih. Kot tretjo stvar pa bi omenil razširitev briškega področja, na katerega moramo biti pripravljeni, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko zvezo; to mora biti za nas obogatitev. Ste imeli kot župan skoraj izključno slovenske občine kake težave s predstavniki državnih oz. deželnih institucij? Sam nisem nikdar začutil nobene diskriminacije ne kot župan in niti kot član drugih odborov in ustanov; prej nasprotno. Danes se je v določenih političnih krogih res ustvaril strah, češ da imamo Slovenci preveč oblasti. To pa je izključno strankarska zadeva, ki z institucijami nima nobene zveze. Pravzaprav bi se vsem institucijam in njihovim ■ predstavnikom rad zahvalil za po-j moč, ki so nam jo vedno nudili. Kakšna je raven zaščite slovenskih pravic v vaši občini? Mislim na rabo jezika, na dvojezičnost, dvojezične krajevne napise, šolo, vrtec itd. Mislim, da si lahko povemo odkrito nekaj stvari: imamo občinski 'vrtec v lastni režiji in tu bi se rad zahvalil šolskim sestram, ki zgledno skrbijo zanj. To je ustanova, ki povzroča v vasi najmanj težav. Na občini so v službi samo domačini; razen občinskega tajnika znajo vsi slovensko. Nekateri menijo, da bi morali imeti prevajalca za občinske 1 seje in druge zadeve, ker občinski tajnik ne zna slovensko. Do sedaj nismo imeli težav, čeprav smo vedno imeli italijanske občinske tajnike. Če lahko tu odprem oklepaj, bi pozval naše mlade, ki so končali ustrezni univerzitetni študij, naj se odločijo za poklic občinskega tajnika. Danes se ta tajniška mesta delijo v deželnem merilu in mi v slovenskih občinah ne najdemo slovenskih ljudi. Krivda torej je naša! Kakšno je družbenogospodarsko in demografsko stanje v občini? Demografsko stanje je žalostno; to povem z veliko žalostjo v srcu, ker rodnost stalno pada. Pred dvajsetimi leti smo odprli osnovno šolo za osemdeset šolarjev, takrat smo jih imeli v vasi okrog šestdeset. Danes imamo v vasi borih dvanajst u-čencev... Števerjancem bi rad dopovedal, da naša šola ni nič manj vredna kot mestna in zato ne vidim razloga, zaradi katerega nekateri domačini vozijo otroke v osnovno šolo v Gorico. Šola je tudi za to, da ustvarja osebnosti in vključuje otroke v vaško skupnost. Tega bi se morali starši zavedati! Vaška šola je izjemno dragocena! Vaši stiki z občino Brda v Sloveniji? Takoj ko je bila občina Brda ustanovljena, smo navezali stike in začeli plodno sodelovati. Težko je reči, kdo je komu bolj pomagal. Po našem sistemu so v občini Brdaus- ■ tanovili zvezo vinskih mest in mi-j slim, daje to števerjanska, naša za-! sluga. Želimo namreč, da bi se podrle pregrade in ljubosumja glede kakovosti vina na eni in drugi strani meje. Seveda je še veliko možnosti sodelovanja na šolskem in kulturnem področju, saj so Brda zaokrožen in enoten prostor. Meja, ta krivična petdesetletna črta, je ustvarila med nami umetne pregrade in mlajši Brici se med seboj niti ne poznajo, kar je narobe. Vsega se seveda ne da spremeniti takoj. Počasi pa lahko spet pridemo do enotnega kulturnega, šolskega in gospodarskega prostora, kar Brda vsekakor so. Skupno z občino Brda smo ! začeli iskati stike s Korošci in imeli smo stike tako z Globasnico kot s Pliberkom. Seveda je problem čas, I a ti stiki so še kako koristni. Omenili smo nekatere vaše zadolžitve v gospo- darskih ustanovah, kot je npr. Trgovinska zbornica. Za katero področje ste se še posebej zanimali? Ko sem vstopil v upravni odbor Trgovinske zbornice, sem bil imenovan kot predstavnik sekcije zunanje trgovine Zveze trgovcev v Gorici. Jasno je, da sem se seznanil s celotno problematiko Goriške, saj goriškaTrgovinska zbornica upravlja poseben sklad, v katerega upravnem odboru sem bil vseh dvanajst let. Tu sem spoznal goriško gospodarstvo, od turizma do trgovine na drobno, zunanje trgovine in kmetijstva. S predsednikom Bevilacquo sva dobila skupen jezik, saj sva dobro sodelovala. Menim pa, da je podobno kot v Vidmu in T rstu na Goriškem problematika zunanje trgovine premalo resno obdelana. To trdim zato, ker ta panoga sicer neposredno ne zaposluje veliko ljudi, a posredno ustvarja veliko drugih delovnih mest. Danes je pri nas prevozništvo v krizi, ker je zunanja trgovina v krizi. Goriško bančništvo ima težave, ker imata težave tudi mala in zunanja trgovina. Mislim, da ima zunanja trgovina pri nas premalo finančne podpore za prodor na tuje trge. Če pomislim na druge države, kako pomagajo zunanji trgovini, pa naj bodo to Nemčija, Holandska, Švedska ali Anglija, potem vidim, da se pri nas premalo naredi na tem področju. Banke so pri nas služile preveč na domačem trgu in zato niso odhajale v tujino. In kakšno prihodnost vidite zlasti za našo slovensko manjšino v tem kontekstu? Mislim, da bi se morali predstavniki naše manjšine, ki delajo v zunanji trgovini, dosti bolj soočati s prijateljskimi italijanskimi partnerji, ko gre za vzhodnoevropsko tržišče. Imamo namreč neko prednost in to ni samo jezik! Vzemimo samo zadnjo, nenapovedano vojno na Balkanu, za katero smo mi vedeli, drugi pa so poslušali predvsem razne neumnosti po italijanski televiziji. Danes se že govori o obnovi Jugoslavije in tu moramo odigrati važno vlogo kot svetovalci, ki naj povejo svoje mnenje in predstavijo svoje načrte. Danes se že govori, da bo sedež obnov v nekdanji Jugoslaviji ali v Grčiji ali v Avstriji, v dveh državah torej, ki sta bili do vojne zelo nevtralni. Izkušnjo, ki smo jo doživeli pri obnovi Bosne, bi lahko mi posredovali našim oblastnikom. Ko so podpisali Daytonski sporazum, so Bosni obljubili pet milijard dolarjev za obnovo; do danes je prišla morda milijarda. Ta denarje denar davkoplačevalcev in zato je izredno pomembno, kako se uporabi. Bili ste predsednik Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici, sedaj ste podpredsednik. Kakšni pa so odnosi z Deželnim združenjem? Najprej bi rad povedal, zakaj je prišlo do ustanovitve samostojnega Gospodarskega združenja v Gorici. Oba moja predhodnika in jaz, Vilko prej in kasneje tudi Anton Nanut, ki je to izpeljal, smo bili mnenja, da bi najprej nastala pokrajinska gospodarska združenja in iz tega naj bi zraslo deželno združenje. Vemo in ne osporavamo, da je bilo sorodno združenje ustanovljeno v Trstu že leta 1946, a so današnji časi zahtevali nove odgovore, ki smo jih skušali dati z ustanovitvijo Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici. Še nekaj besed o Briški gorski skupnosti, katere ste predsednik; kaj bi o lem povedali? Predvsem bi rad poudaril, da gorske skupnosti zagovarjam le v primeru, da dosežejo cilje, zaradi katerih so bile ustanovljene z državnim zakonom št. 1102 iz leta 1971 in kasneje z deželnim zakonom št. 29. Ta dva zakona sta osnova gorskih skupnosti. Kot nekdanji župan devinsko-nabrežinske občine se gotovo tudi vi spominjate ustanavljanja Kraške gorske skupnosti. Ne trdim, da danes na tem področju niso potrebne spremembe. Menim pa, da bi določene dejavnosti, ki so prisotne predvsem v malih občinah tako pri nas kot v Karniji in okrog Pordenona, morale priti pod okvir delovanja gorskih skupnosti. Naša Briška gorska skupnost bi morala imeti vsaj večjo pristojnost pri zaščiti teritorija, ker bi prihranili ogromno denarja pri reševanju nekaterih težav; naj omenim samo zemeljske usade. To govorim iz lastnih izkušenj. Ko smo v letu 1975 ustanovili Briško gorsko skupnost, smo skupno z Inšpektoratom za gozdarstvo v Gorici izredno dobro sodelovali, hitro posegali in z malo denarja odpravljali škodo, ki sojo povzročali zemeljski usadi, le-ti pa se pojavljajo v Brdih po vsakem večjem deževju. Danes je pristojnost za odpravo teh problemov v rokah mogoče desetih ustanov, od dežele same do pokrajine in občine in drugih ustanov, tako da občan niti ne ve, na koga naj se obrne. Če bi imela gorska skupnost pristojnost, bi lahko brez odlašanja posegala in hitro ter učinkovito delovala in odpravljala težave. Kaj bi svetovali mladim, ki nameravajo stopiti na pot samostojnega podjetništva? Za katero panogo naj bi se odločili? Mladim bi že v začetku rad povedal, da je poklic podjetnika izredno težak. Podjetnik se mora stalno žrtvovati za nekaj abstraktnega, in to je podjetje, v katerem so uslužbenci. Tudi družina zaradi tega trpi; zato je izredno pomembna podpora družine podjetniku. Te težave mora mladi človek imeti pred očmi. Zmotno bi mlad človek mislil, da bo takoj služil, ko bo odprl podjetje, saj sem osebno mnenja, da je potrebno v primeru, da zaslužiš deset lir, takoj vložiti dvanajst lir. Podjetje mora namreč rasti in se utrjevati, da bo sposobno prebroditi težave, ki bodo prej ali slej gotovo prišle. 1 STRAN 16 3 ČETRTEK 10. JUNIJA 1999 4 ČETRTEK 10. JUNIJA 1 999 KRISTJANI IN DRUŽBA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A I ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO ZVONE strubelj I 11. N AVADN A N E D ELJ A Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: "Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev". Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. (...) Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: "Ne hodite na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: »Nebeško kraljestvo se je približalo«. Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Matej 9,36-10,8) VSAK DELAVEC V BOŽJEM VINOGRADU -LAIK ALI DUHOVNIK - JE ČUDEŽ BOŽJE ZASTONJSKE LJUBEZNI Za vsako delo, ki ga opravimo, želimo biti pošteno nagrajeni. Kolikor večjo specializacijo ima kdo, toliko več je za svoje delo plačan. Kolikor bolj je iskano delo kakšnega obrtnika ali delavca, več mu je potrebno plačati za njegove usluge. Kako zelo občutljivi smo lahko, če naše delo ni cenjeno in temu primerno tudi nagrajeno, plačano. In vendar obstaja tudi danes, pa še v porastu, prostovoljno, neplačano delo. Koliko prostovoljcev deluje med nami na socialnem, kulturnem in karitativnem področju! Naše verske skupnosti in kulturna društva se imajo zahvaliti prav ljudem, ki so sočloveku in skupnosti prostovoljno darovali svoj čas, svoje moči, svoj življenjski zagon in idealizem, da še obstajajo. Brez takih ljudi bi marsikatera vrednota osebnega in družbenega življenja že zdavnaj opešala. Res je, da se prav v teh naših časih na veliko pritožujemo, da takih zagnanih ljudi, ki bi izgorevali za druge, zmanjkuje in da jih kmalu ne bo več. Pa to ne drži popolnoma. Odpirajo se nova področja, kamor se tudi mladi radi vključujejo s svojim prostovoljnim delom in kjer investirajo svoje mlade sile in moči. Jezus je svojim učencem, ki jih je poslal oznanjat evangelij, rekel: "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!" Delavec v božjem vinogradu se zaveda, da ga je poslal Bog, ki obilno deli svoje darove in zato ne pričakuje povračila. Tako kot Bog daje zastonj, naj bi zastonj dajal in deloval njegov poslanec. Če je prostovoljno delo na socialnem, kulturnem in karitativnem področju utemeljeno v človekovi potrebi, da daje sebe, svoj čas in energije bližnjemu in celomi družbi, je delo v Gospodovem vinogradu zakoreninjeno v Bogu, njegovi neskončni ljubezni, dobroti in usmiljenosti. Zato je oznanjevalec Kristusovega evangelija, najsibo duhovnik ali laik - ožji pastoralni sodelavec, podoben materi ali očem, ki ne šteje ur, ki jih posveča svojemu otroku. Ve in zaveda se, da mora biti vedno z njim, ker ga potrebuje in ob njem raste. Evangelij 11. navadne nedelje slavi božjo zastonjsko ljubezen. Ob pogledu na množice, ki so bile izmučene in razkropljene, je bil Jezus ganjen. Poln sočutja je poklical k sebi svoje učence in jih poslal oznanjat evangelij, ozdravljat bolezni, izganjat hude duhove, obujat mrtve, očiščevat gobave. Ob pogledu na množice, ki so bile kakor ovce brez pastirja, je Jezus videl človeštvo kakor prostrano rumeno njivo zrelega žita. Zato je vzkliknil: "Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev." Prav to je danes prošnja celotne Cerkve in vseh kristjanov, ki poslušajo oznanilo evangelija. Cerkev se ob pogledu na človeštvo, njivo zrelega žita, zaveda, kako pomembna in velika je žeja in lakota po Bogu in kako potrebno je oznanjati božje kraljestvo. Zato potrebuje novih in novih delavcev. Zaveda se svoje nemoči, a obenem živi in vztraja v drži ponižnega zaupanja. Bog sam more v ljudeh vedno znova obnavljati čudež svoje zastonjske ljubezni. Mi moramo le trkati na Božje srce in prositi tako, kot nas uči Jezus: "Gospod, pošlji delavcev na svojo žetev!" SVETI OCE NA POLJSKEM ZA PRAVIČNOST IN MIR Medtem ko pišemo te vrstice, se sveti oče Janez Pavel . mudi na trinajstdnevnem pastoralnem obisku v svoji domovini, na Poljskem, kamor je bil odšel v soboto, 5. t.m. Morda nam je sv. oče tako pri srcu tudi zaradi svoje velike navezanosti na rodne kraje, v katere se vedno rad vrača, ker nam je s tem zelo podoben. In morda tudi zato ni slučaj, če je odšel na Poljsko, v svojo domovino, natanko dvajset let po svojem prvem obisku lastne domovine, v katero je takrat odšel kot prvi poljski in slovanski papež sploh. Sedanje papeževo potovanje na Poljsko je že sedmo po vrsti. Takoj po pozdravu je ob prihodu na Poljsko, kjer so ga sprejeli najvišji predstavniki države in krajevne Cerkve, sv. oče opozoril sorojake na poguben vpliv liberalističnega kapitalizma, ki človeku s svojim konzumističnim načinom življenja jemlje vsako duhovno razsežnost. Skorajda rotil je poljske vernike, naj se vendarle zavejo, kako pomembna je za vsakogar izmed nas vera v Boga, ki edini lahko zapolni srce in dušo vsakega človeka. Sveti oče je prišel v soboto, 5. t.m., vGdansk, mesto, za katero je dejal, da je prišlo v zgodovino Poljske in Evrope. Seveda seje med pozdravnim govorom dotaknil tudi nevzdržnega stanja delavcev v Gdansku in drugod po svetu ter zahteval dostojanstvo in možnost dela, ki jo mora imeti v pravičnem svetu prav vsak človek. Kajti sa- mo iz pravičnega sveta, iz pravične družbe, kjer se upošteva in spoštuje dostojanstvo vsakega posameznika, lahko zraseta nova Poljska in nova Evropa, je še dejal sveti oče Janez Pavel II. V nedeljo je sveti oče obiskal Peplin, kjer je daroval sveto mašo pred stotisočglavo množico; popoldan je odšel vElblag, kjer se je poklonil Srcu Jezusovemu, in takoj nato odšel v mesto Lichen, kjer je posvetil novo cerkev. Le-ta bo največja na Poljskem; je sicer še nedokončana, a se je pred njo s svetim očetom zbralo okrog tristo tisoč vernikov. Med temi je papež še posebej pozdravil okrog tisoč katoličanov iz sosednje Rusije, katero bi čimprej srčno rad tudi obiskal. V ponedeljek se je sv. oče odpravil v Torun, kjer je pred dvestotisočglavo množico ponovno govoril o nevzdržnem stanju na Kosovu: "Koliko nedolžne krvi se preliva na Kosovu pred našimi očmi! U-pajmo, da bodo sedanja mirovna pogajanja obrodila svoje sadove in bo tudi na tem delu Balkana zavladal prepotrebni trajni mir!11 Papežev predstavnik za tisk Joaquin Navarro pa je dejal, da svetega očeta njegovi odposlanci v Beogradu, Makedoniji in v Albaniji vsakodnevno obveščajo o mirovnih pogajanjih, ki pa za sedaj še niso obrodila željenega miru. V ponedeljek zjutraj je sveti oče daroval sveto mašo za vse žrtve druge svetovne vojne v mestu Bydgoszcz, med katero seje spomnil še posebej vseh mučencev, ki so pod nacizmom in komunizmom z mučeniško smrtjo izpričali vero v Boga in Kristusa. ---------JUP KAMPANJA OSEM OD TISOČ KATOLIŠKI CERKVI OD BESED K DEJANJEM Vsak dan se podpis italijanskih državljanov v korist sklada Osem od tisoč za katoliško Cerkev spreminja v tisoče konkretnih dejanj, pobud, del. Podpira poslanstvo škofijskih duhovnikov, pomaga prostovoljcem in redovnikom pri delu, uresničuje vsakodnevne in izvenredne karitativne posege, bogati družbo z e-vangeljskimi zgledi, spodbuja razvoj najrevnejših držav na svetu. Število posegov in krajev, kjer se vse to opravlja, ne omogoča, da bi lahko navedli seznam vseh del. Lahko pa povemo, da gredo prispevki iz omenjenega sklada v prvi vrsti italijanskim škofijam, pomoči pri gradnji novih cerkva in župnišč, varstvu kulturne dediščine, podpori duhovnikom, katehetskim in kulturnim pobudam, karitativnim posegom v Italiji in v deželah tretjega sveta. V letu 1998 je 229 milijard lir po italijanskih škofijah pripomoglo, da so pristojne osebe lahko dale konkretne odgovore številnim pastoralnim vprašanjem. Če analiziramo stroške glavnih namembnosti, ugotovimo, daje bilo 40% prispevkov uporabljenih za o-hranitev in obnovo cerkvenih stavb in za gradnjo novih župnijskih središč; 13% za podporo ljudem v iskanju svojega poklica, za oblikovanje duhovščine, redovnikov in prostovoljcev; 8% za družbena komunikacijska sredstva. Sklad Osem od tisoč je omogočil tudi obstoj družinskih posvetovalnic, župnijskih domov, patronatov, društev in gibanj, Centrov za pomoč življenju. Poseg Italijanske škofovske konference (CEI) v prid gradnji novih župnijskih struktur predstavlja točen odgovor cerkvene skupnosti na pojav razširjevanja mestnih središč. Cerkvena zgradba s povezanimi objekti postane srce novih skupnosti, središče družbenih združenj, gonilna sila ne samo pastoralnih, ampak tudi skrbstvenih, kulturnih in karitativnih dejavnosti. V zadnjih šestih letih je CEI neposredno financirala kar 921 novih cerkva in župnijskih struktur. Druga pomembna namembnost, povezana s potrebami vernikov, zadeva ohranjanje in varstvo italijanske umetniške dediščine, ki je 70% religioznega značaja. Od 95 tisoč obstoječih cerkva spada namreč kar 85 tisoč med t.i. kulturne bisere; prav tako je s 1.535 samostani, 3.000 spomeniki, 5.500 knjižnicami, 26.000 arhivi, 700 cerkvenimi muzeji in tisoči slikarskih in kiparskih del. Prispevki iz let '96 in '97 so bili namenjeni pretežno petim interesnim skupinam. To so: informatiziran inventar umetniških in zgodovinskih dobrin; instalacija varnostnih sistemov; pod- I pora škofijskim arhivom, knjižnicam in muzejem; nakup arhitektonskih dobrin za varstvo; obnova arhitektonskih objektov. Od leta '98 so predvidene druge tri skupine: obnova orgel s piščalmi; podpora dejavnosti prostovoljcev, članov združenj; podpora vsedržavnim pobudam, kot so npr. štipendije, raziskave, publikacije, seminarji na visoki ravni. V okviru družinske pastorale jeCEl leta 1998 prvič nudila pet milijard lir za znižanje stroškov vernikov pri postopkih, ki potrjujejo neveljavnost zakonskih zvez. Sklad Osem od tisoč podpira tudi dejavnost 38.000 škofijskih duhovnikov, ki z e-vangeljskim oznanjevanjem nudijo vsem duhovno oskrbo, konkretno podporo družinam v stiski, bolnikom, os- tarelim, revežem. Župnik, ki opravlja svoje poslanstvo 30 let, prejema kakih 1.600.000 lir mesečno od župnije in škofije, v nekaterih primerih od ! drugih prihodkov in pokojnin, od rent dobrin nekdanjih cerkvenih beneficijev in od t.i. odtegljivih prispevkov za vzdrževanje duhovnikov. Če ti viri ne zadostujejo, jih delno dopolnjuje tudi sklad Osem od tisoč. V letu '98 se je s 133 milijardami, posvečenimi škofijam za karitativno dejavnost, nadaljevala pomoč krajevnim ustanovam Karitas in središčem za sprejemanje (Ca-pua, Caserta, Lecce, Agrigen-to, Gorica, Ferrara-Comac-chio, Imola, Senigallia), posvetovalnim središčem za mlade v težavah (Citta di Ca-stello, Gubbio, Acerra, Biella, Catanzaro-Squillace, Fiden-za, Fiesole, Cosenza-Bisigna-no), domovom za ostarele (Rim, Matera-lrsina, Amalfi-Cava de' Tirreni, Avellino, As-coli Pičeno, Grosseto, Trani-Barletta-Bisceglie), skupnostim za zasvojene in za oskrbo bolnih za aidsom (Oppi-do, Mamerina-Palmi, Trento, Bergamo), središčem za psihične bolnike (Reggio Cala-bria, Carpi, Firene, Ariano-lr-pino), ženam-materam (Turin, Bočen, Rim, Salerno-Cam-pagna-Acerno). Ustanovili so se - in se še vedno ustanavljajo - tečaji, ki uvajajo v delovni svet, in skladi proti ode-ruštvu. Italijanska škofovska konferenca je nato še namenila štiri milijarde za ljudi, ki so ostali prizadeti zaradi potresa v Umbriji in Markah, ter eno milijardo za poplavljen-cev Samu. V deželah tretjega sveta je CEI, poleg izrednih posegov (šest milijard za dežele Srednje Amerike, ki jih je prizadel orkan Mitch, milijarda za po- tresno območje v Kolumbiji, sedem milijard za begunce s Kosova), nastopila z več kot 3.700 načrti za sodelovanje in ovrednotenje osebe, za kulturni napredek in družbeno podporo krajevnih ljudstev. Nekaj primerov: formacija u-čiteljev za razvoj civilne družbe v Jeruzalemu (načrt, v katerega so vpletene krščansko navdihnjene šole, docenti, družine itd.); spodbujanje poučevanja na osnovnih šolah v Burkina Fasu (oblikovanje učiteljev, postavljanje laboratorijev, nakup didaktičnega materiala, oprema učilnic) v skladu s sporazumi z vlado; higienska vzgoja v bolnišnicah v Tanzaniji, Ugandi, Angoli in Etiopiji; oblikovanje bolničark v Liberiji; kulturna in sanitarna vzgoja in oblikovanje Indijancev v Braziliji; šolska in strokovna formacija na higienskem in gospodarskem področju v Kolumbiji; strokovno oblikovanje na področju peke kruha in popravljanja avtomobilov v Indiji; štipendije za oblikovanje oseb, ki so na vodilnih in javnih odgovornih mestih vViet-namu, Laosu, Kambodži (ta načrt financirata UNESCO in CEI); formacija učiteljev za gobavce v Laosu; družbena formacija in načrti za mlade brezposelne v kenijskih revnih predmestjih (načrt Katoliške univerze za Vzhodno A-friko); sanitarna vzgoja mladih za zmanjšanje seropozi-tivnosti HIV v Kongu; načrti za bolniško oskrbovanje v Albaniji; pomoč kmetijskim zadrugam v Ekvadorju; načrt za podporo strukturam, ki skrbijo za matere in otroke v Tanzaniji, itd. Podpis za Osem od tisoč katoliški Cerkvi je torej priložnost za nov način sodelovanja pri življenju Cerkve, ki samo še veča našo sposobnost opravljati dobra dela. Tako lahko dosežemo cilje, ki bi jih sami neposredno nikdar ne mogli doseči. MARIA CRAZIA BAMBINO SVETA GORA, 30. MAJA 1999 OTROCI ISTEGA OČETA PRED MARIJO Zaradi prodornih in spodbudnih misli objavljamo homilijo koprskega škofa Metoda Piriha na tradicionalnem srečanju obeh Goric na Sveti gori. Tretje in zadnje leto v neposredni pripravi na veliki jubilej 2000je posvečeno nebeškemu Očetu. S tem se lepo ujema geslo našega letošnjega medškofijskega romanja na Sveto goro: "Otroci istega O-četa pred Marijo". Ob njem se ustavimo in razmišljamo nekaj trenutkov. V lepem družinskem razmerju se otroci nikoli ne naveličajo svojega očeta in vedno novih darov, ki jih dan za dnem poklanja bodisi kot sad svojih pridnih rok bodisi kot delitev iz svojega notranjega bogastva. Podobno odkrivamo vedno nove razsežnosti Božjega očetovstva. Bogoslužje današnjega praznika sv. Trojice nam kaže nebeškega Očeta v prvem berilu kot Jahveja, usmiljenega in milostljivega Boga, ki je prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi (prim. 2Mz 34, 6), in v evangeliju kot tistega, ki v svoji nepreračunljivi ljubezni za nas da svojega edinorojenega Sina (prim. jn 3,76). Mojzes v stari zavezi in Ni-kodem v Jezusovem času sta bila zelo verna moža, živela sta vprijateljstvu z Bogom, vendar je bilo razodetje Očetovega bistva zanju povsem novo, nenavadno, izredno in nepričakovano. Tudi mi, ki se vsako leto zbiramo na našem skupnem romanju tu na Sveti gori, spadamo med redne vernike, morda med najbolj zavzete vernike goriške nadškofije in koprske škofije. Smo domači z Bogom. In vendar nam lahko današnja božja beseda zaradi milostnega trenutka, ki ga doživljamo, povsem na novo in nepričakovano odkrije podobo nebeškega Očeta. Potrebno je, da besede: Oče je usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, naobrnemo nase in se veselimo, da nas Bog vedno znova nagovarja in obdarja. Med temi darovi je največji dar sam Očetov Sin. Bog me tako ljubi, da mi sedaj daje in poklanja svojega edinorojenega Sina. Jezus, .Očetov dar, je v nas nekaj živega. Skupaj s Svetim Duhom nas sprejema za otroke, za sinove in hčere svojega Očeta. Prav zato, ker smo ot-r°ci istega Očeta, smo med seboj pravi bratje in sestre. Kot ljudje, ki moramo živeti na tej zemlji, skrbeti za svoje priživetje, imamo često svoj Pogled preveč obrnjen k zemeljskim stvarnostim, navzdol. V molitvi pa dvigamo svoje oči v višavo, navzgor k Oče-tu- A potreben je tudi pogled naravnost. Morda je ta najtežji' ^ pogled nam odkriva bližjega, ki ga kakor mene nebeški Oče neizmerno ljubi kot svojega otroka. Če imava istega Očeta, sva torej med seboj brata. Zaradi bogopodobnosti smo vsi ljudje bratje in sestre med seboj, in še bolj tisti, ki smo po krstu prerojeni v božje otroke. Na žalost tudi med božjimi otroki prevladuje velikokrat pogled navzdol. Mislimo, da so glavne zemeljske danosti. Da najprej in predvsem pripadamo nekemu določenemu narodu. Toda pogled naravnost, potem ko je obogaten in preoblikovan od zretja kvišku, v Očeta, daje prednost Božji resničnosti, ki se skriva pod različnimi barvami, za glasovi različnih jezikov. Bolj kot pripadniki različnih narodov smo člani enega božjega ljudstva, zato ker imamo istega Očeta. Na medsebojne različnosti glejmo z veseljem, ker so priložnost za medsebojno o-bogatitev. Naš mozaik kultur, jezikov, navad in tradicij nam lahko pomaga, da še bolj zaživimo kot različni, a obenem tudi kot otroci istega nebeškega Očeta. Ce tako živimo, se nam zdi uresničljiva spodbuda, ki jo apostol Pavel daje v drugem berilu: "Veselite se, spopolnjujte se, tolažite se, bodite istih misli, živite v miru" (2 Kor 13, 11). Ali je možno, da smo različni med seboj istih misli? Seveda je možno. Poslušajmo imeti najprej isto misel v najbolj pomembni resnici: Bog je naš skupni Oče, drug v drugem pa gledamo brate in sestre med seboj. Ko nas prežema ta misel, se kar same po sebi uresničujejo še druge Pavlove besede:'' Veselite se". Napolnjuje nas veselje božjega otroštva in veselje Svetega Duha. Kot bratje in sestre drug drugega tolažimo, ko se kdo znajde v stisku. Z medsebojno bogatitvijo in delitvijo darov, ki nam jih kot posameznikom poklanja nebeški Oče, drug drugega spopolnjujemo. Po takem medsebojnem sprejemanju in sodelovanju je nemogoče, da ne bi v svojih srcih doživljali božje ljubezni in miru. Vse to na posebno bogat način doživljamo ob našem vsakoletnem skupnem romanju tu na Sveti gori. A truditi se moramo, da bi se to razpoloženje prelilo v življenje, ko se spustimo v ravnino vsakdana. Marija povzema prvi dve besedi našega letošnjega gesla: Otroci istega Očeta. Ona je ob učlovečenju prva priča čudovite resnice, da je Bog vse tako ljubil, da je dal svojega Sina za nas, in pod križem prva priča božjega otroštva v ljudeh. Ma- rija nam zato pomaga, da tudi mi sprejmemo ti dve skrivnosti, postajamo priče v svetu za ti dve skrivnosti in zlasti, da uresničujemo ti dve skrivnosti; da živimo kot otroci istega O-četa in zlasti kot bratje in sestre med seboj. Marija ima pogled svoje duše vedno usmerjen v Boga, kot pravi v svoji pesmi: Moja duša poveličuje Gospoda. A obenem z vso materinsko ljubeznijo skrbi za božje otroke, ki smo obenem njeni otroci. Narod, ki jo kliče za svojo Kraljico in Mater, ne bo pozabil Boga imeti za svojega Očeta. In ko se kot različni narodi zbiramo pri njej, doživljamo tudi medsebojno edinost. Kot naša skupna mati nas ima vse rada, vsem posreduje svoje milosti. Zazrti v njeno lepoto drug v drugem lažje odkrivamo lepoto božjega in njenega otroštva. V luči te božje besede nam posebno blesti naša Svetogor-ska Kraljica. Očetova previdnost jo je postavila na to goro. Ko se povzpnemo sem gor, smo kot Mojzes na Sinaju, ki je v rokah držal kamniti tabli božjih zapovedi. Tu gori čutimo, da nam je nebeški Oče bliže, tukaj se kot njegovi otroci prenavljamo in se tudi zbližujemo med seboj. Tu gori se že od vsega začetka zbiramo različni narodi. Tudi mi želimo in prosimo, da bi ob Mariji in z njeno pomočjo živeli kot otroci istega Očeta v novem tisočletju, v miru, spoštovanju, edinosti, sodelovanju in medsebojnem bogatenju. KNJIGA MARJANA TURNŠKA V ZBIRKI 2000 NAJDRAGOCENEJŠE V ŽIVLJENJU ANTON ŠTRUKELJ Profesorji dogmatične teologije na teološki fakulteti v Ljubljani smo se dogovorili, da bomo v času triletne priprave na veliki jubilej leta 2000 za vsako leto pripravili po eno knjigo. Tako so v zbirki 2000 doslej izšležeštiri knjige. Danes je pred nami knjiga prof. dr. Marjana Turnška, Najdragocenejše. Samo Jezus iz Nazareta je Gospod. Avtor v prvem poglavju posreduje slovenskemu bralcu genialno pripoved o Antikristu, delo velikega ruskega filozofa in teologa Vladimi-ra Sergejeviča Solovjeva (na sliki). Solovjev je bil v Rusiji in tudi na Zahodu popolnoma osamljen velikan, a vendar je bil povezan z najvažnejšimi sodobniki: z Dostojevskim, Tolstojem, Leontijevim in drugimi. Tesno prijateljstvo z Dostojevskim v Sankt Peter-sburgu mu je omogočalo izmenjavo misli in zamisli. Še danes ne vemo, kdo od njiju je dal pobudo za Velikega inkvizitorja, v katerem so tri Jezusove skušnjave naobrnje-ne na Cerkev, zlasti na katolicizem. Zdi se, da se je zamisel porodila pri Solovjevu. Oba sta junija 1878 skupaj poromala v Pustino Optino, oba sta bila zelo prevzeta ob starcu Ambroziju, ki je postal model zaZosimaoz. za Aljošo. Solovjev sam je svojo idejo o praktičnem krščanstvu živel do norosti: "skoraj vedno je bil brez denarja, vsakemu beraču je dal zadnji rubelj iz svoje denarnice; če je bila ta prazna, pa je slekel svoj plašč, tako da si je moral v mrzli zimi često sposojati oblačila pri svojih prijateljih. Celo svoje čevlje je dal beraču na cesti." To radikalno življenje po e-vangeliju nam pomaga razumeti, kako vneto je iskal pristno Kristusovo osebo, živo ikono Gospodovega obličja. Dragoceni biser, ki ga je našel, je Solovjev odel v besede, ki jih izreka njegov duhovni velikan, starec Janez: "Najdragocenejše, kar imamo v krščanstvu, je Kristus sam... Zdajle, tukaj pred nami, izpovej vero v Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki se je učlovečil, ki je vstal od mrtvih in ki bo spet prišel". Reči smem, da naš prijatelj Marjan Turnšek skuša v svoji knjigi storiti prav to. V nadaljnjih poglavjih svoje knjige opisuje Kristusa v njegovi izjemni edinstvenosti. Kristusov lik nam sije iz življenja, ravnanja in oznanjevanja našega Odrešenika. Najodločilneje pa se njegovo božanstvo razodeva v njegovi velikonočni skrivnosti: v smrti na križu in v njegovem čudovitem vstajenju. Takšen "Bog iz mesa in krvi" (Irenej), učlovečeni Odrešenik, je srce in središče svetovne zgodovine in vsakega človeka. Na tej osnovi je sv. Irenej ovrgel lažno gnozo. Tudi danes je potrebna potrpežljivost zorenja, da bi odpihnili migljajoče milne mehurčke ponovno oživljene gnoze. Tega se zaveda tudi avtor, zato skupaj z Irenejem oznanja absolutno Kristusovo novost. Naj sklenem z jasno besedo sv. Bonaventura: "Slep je, kdor se ob tolikih sijajih ustvarjenih reči ne razsvetli. Gluh je, kdor se ob tolikih klicih ne zbudi. Nem je, kdor zaradi vseh teh učinkov ne hvali Boga. Nespameten je, kdor ob tolikih znamenjih ne zazna prvega Počela." SVETNIK TEDNA 9. JUNIJ SILVESTER CUK * PR|MOŽ IN FELICIJAN, MUČENCA Na slovenskih tleh stoji nad trideset cerkva, posvečenih današnjima godovnikoma, mučencema Primožu in Felicijanu. Najstarejša in umetniško najbolj bogata med njimi je vsekakor tista, ki so jo v hribih nad Kamnikom postavili že pred letom 1396. Sedanja lepa in prostorna romarska cerkev je bila dozidana leta 1459, posvečena pa leta 1492, tedaj, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Njene stene so poslikane s prizori iz Jezusovega in Marijinega življenja. Nekdaj je bila to sloveča božja pot, ki je privabljala ne le Kranjce, temveč tudi Štajerce in celo Korošce. Pri shodu je duhovnik blagoslovil veliko posodo ajde, ki jo je potem cerkovnik delil romarjem, da so jo doma pomešali med semensko ajdo. Primož in Felicijan sta bila rodna brata, doma v Sa-binskih gorah, severovzhodno od Rima. Še mlada sta prišla v Rim, kjer so ju poganski duhovniki naznanili oblastem. da sta kristjana. Prijeli so ju, ju pretepali in mučili, onadva pa sta junaško vztrajala v veri. Pobožna zgodba pripoveduje, da sta brata v ječi molila: "Pomagaj nama, o Bog, naš Zveličar, in zaradi slave svojega imena naju reši. Odpusti nama grehe zaradi svojega usmiljenja, da ne porečejo med narodi: 'Kje je njihov Bog?"' Nazadnje je sodnik ukazal rabljem, naj Primoža in Felicijana obglavijo. To se je zgodilo leta 304, med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom. Spominjamo se ju 9. junija. Primož je na Slovenskem vedno bolj priljubljeno ime. Izhaja iz latinske besede"primus", ki pomeni prvi (lahko tudi najboljši, npr. najboljši v razredu, prvak). Poimenovanje z vrstilnimi števniki je bilo značilno v starem Rimu: prvorojenemu sinu so rekli Primus, drugi je bil Secun-dus, če se je kot tretja rodila hčerka, je dobila ime Tertia itd. Ime Felicijan ('srečen, uspešen, blažen") pa je pri nas silno redko. Kot zanimivost naj omenim: najbolj znan Primož med Slovenci je bil Trubar, protestantski pridigar in začetnik slovenske književnosti - svojemu sinu pa je dal ime Felicijan, tako da sta godovala na isti dan. Sv. Primož in Felicijan sta znana in močno češčena pri nas, ne pa povsod. Vesoljna Cerkev je na današnji dan postavila god sv. Efrema Sirskega, cerkvenega učitelja, ki je živel v 4. stoletju v današnji Turčiji. Njegovi starši so bili kristjani in so ga vzgojili v krščanski veri, krščen pa je bil šele, ko mu je bilo osemnajst let. Bogoslovje je študiral v zavodu, ki ga je ustanovil škof Jakob v Nisibi-su, vendar ni bil posvečen v duhovnika, temveč samo v diakona. Umaknil se je v mesto Edeso. Najprej je v njeni okolici živel kot puščavnik v skalni votlini, kmalu pa je začel poučevati na šoli v mestu in tam napisal večino svojih asketskih del. Za pisateljsko delo je bil izredno nadarjen. Poglabljal se je v Sveto pismo in z njim pobijal krive nauke svojega časa. Znal je bistro pokazati nesmiselnost verovanja v zvezde in druga praznoverja. Vendar mu ni bilo do tega, da bi se izgubljal v polemiki, marveč je nasproti krivim naukom postavljal podobo prave vere s pravilno razlago Svetega pisma. Veliko svojih razlag je podal v pesniški obliki, zato ga Sirci imenujejo "harfa Svetega Duha". Katoliška Cerkev mu je leta 1920 priznala čast cerkvenega učitelja. Upodabljajo ga kot pišočega učitelja ali s knjigo in zvitkom v roki. NOVOMAŠNIKI V SLOVENIJI V zadnjem letu tega tisočletja bo posvečenih v mašnike šestnajst Slovencev. Dva izhajata iz koprske škofije (Sašo Mugerli in Simon Vendramin), šest iz ljubljanske nadškofije in kar osem iz mariborske škofije. Posvečenja bodo kot ponavadi na praznik sv. apostolov Petra in Pavla v torek, 29. junija, in sicer na Sveti gori ob 17. uri (za koprsko škofijo), v ljubljanski stolnici ob 9. uri (za ljubljansko nadškofijo) in v mariborski stolnici ob 15. uri (za mariborsko škofijo). Tudi v redovnih skupnostih bo letos posvečenih kar nekaj novomaš-nikov, in sicer en minorit, en frančiškan, en kapucin, en la- zarist, en cistercijan, trije salezijanci in trije jezuiti. Razveseljivo je dejstvo, da so med temi tudi naši zamejski ljudje, saj so vsi trije mladi jezuiti Goričani. To so p. Franček Bertolini (letnik 1970), p. David Bresciani (1969) in p. Mirko Pelicon (1969). Njihovo posvečenje bo v baziliki v Ogleju 4. septembra letos ob 16. uri, medtem ko bodo peli novo mašo dan kasneje, v nedeljo, 5. septembra, vsi trije skupaj v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici vedno ob 16. uri. Ko bomo to nedeljo razmišljali o delavcih na božji žetvi, se v molitvi spomnimo tudi na te mlade, ki bodo stopili v novo tisočletje z milostjo posvečenja v službi slovenskega naroda. ČETRTEK 10. JUNIJA 1999 S I. STRANI GRADIŠČE OB SOČI CONTEMPORANEA '98 - / ZAKLJUČEK CIKLUSA SODOBNA UMETNOST '98 ČETRTEK 10. JUNIJA 1 999 KO^EC VOJNE ZAČETEK OBNOVE? Beograd mora dejansko pristati na pogoje, kijih je postavila zveza NATO in zadevajo predvsem umik srbske vojske in policije s Kosova ter vstop enot Atlantskega zavezništva in nekaterih drugih držav, med njimi Rusije, na kosovsko ozemlje. Te enote bi morale predvsem omogočiti varno vrnitev albanskih beguncev v domače kraje. Zadeva nikakor ni preprosta, če pomislimo, da je albanskih beguncev najmanj 800 tisoč, od katerih so mnogi bili žrtev najrazličnejših oblik nasilja. Ko se naš časnik tiska, še ne vemo, kako se bo v Varnostnem svetu ravnal predstavnik Kitajske - ta ima namreč pravico veta -, kot tudi ne vemo, če bo Rusija vztrajala pri zahtevi, naj se letalski napadi na ZR Jugoslavijo prenehajo pred glasovanjem že omenjene resolucije. Velik optimizem pa kažejo predvsem Italijani, saj zlasti predsednik vlade D'Alema in zunanji minister Dini že odkrito govorita o zmagi miru. V tej zvezi velja vsekakor omeniti, daje novoimenovani predsednik evropske komisije Romano Prodi v daljšem intervjuju za milanski dnevnik Corriere della sera zelo samozavestno govoril o nadaljnji usodi celotnega Balkana. Najprej je ugotovil, da so voditelji Evropske zveze na vrhunskem zasedanju, ki je bilo v petek, 4. t.m., zaupali evropski komisiji nalogo, da skliče mednarodno konferenco, na kateri naj se izoblikuje jasen in stvaren načrt za gospodarsko, družbeno in politično obnovo celotnega balkanskega območja. "Če je Evropa med to vojno imela drugotno vlogo," je dejal Prodi, "bo v miru gotovo protagonist." Evropa mora na Balkanu voditi takšno politiko, da se bo celot- no prizadeto področje postopno vključevalo v "skupni evropski dom". Jasno je, da ne moremo financirati sedanjega beograjskega režima - je še pristavil - in da se naša pomoč ne more omejiti na Kosovo. Glavni nauk sedanje vojne je po njegovem tale: Evropa ne sme še dalje biti razcepljena in neoborožena. Imeti mora svojo zunanjo, obrambno in varnostno politiko. Prodi je tudi omenil, kako si bo prizadeval, da bi Evropska zveza pomagala na območju Balkana postaviti trdne temelje demokratičnim institucijam. V ta namen bi lahko mnogo koristili opazovalci evropskega parlamenta. Ne glede na dejanski razvoj dogodkov na Balkanu je jasno, da je že zdaj aktualno vprašanje, kakšna usoda čaka režim Slobodana Miloševiča, ki je Srbijo in srbski narod pripeljal na rob katastrofe. Če za trenutek pozabimo, kako je sodišče v Haagu sklenilo, da se bo Miloševič skupno s petimi svojimi najožjimi sodelavci moral zagovarjati pred obtožbami, da je zagrešil zločine zoper človeštvo, ne moremo mimo velikanskega gorja, ki ga zaradi njegove nore politike trpi srbsko ljudstvo. Je le-to sposobno zamenjati sedanji režim z novim, ki naj zlasti na področju gospodarstva reši, kar se rešiti more, in postavi temelje za obnovo razdejane dežele in za njeno prenovo? Bivši guverner jugoslovanske narodne banke Avra-movič, ki je prej dolgo delal pri Mednarodnem denarnem skladu, a seje pred nekaj leti razšel z Miloševičem in postal njegov politični nasprotnik, je v tem pogledu optimist. "Gospodarski čudeži - je dejal - se vedno dogajajo v najbolj razdejanih državah." Pri tem je navedel primere Nemčije, Japonske in Italije po drugi svetovni vojni. "Če bo Srbija stopila na pravo pot - je dejal -, bo lepa priložnost za tuje naložbe." ------------- DL GORIŠKI UMETNIKI NA SCENI Pred kratkim se je v Galeriji L. Spazzapan v Gradišču ob Soči zaključila razstava slovenskih in italijanskih umetnikov iz obmejnega pasu na Goriškem; ta je nosila naslov Goriški umetniki na sceni. Bila je to zaključna pobuda v okviru ciklusa Contemporanea ’98 -Sodobna umetnost '98, katerega nosilec je bila goriška pokrajina oz. njena odbornica za kulturo Maria Masau Dan. Z odbornico je pri pripravi te širokopotezne pobude sodeloval strokovni odbor v naslednji sestavi: Fulvio Monai, Milko Rener, Joško Vetrih, A-namarija Stibilj, Emanuela Uccello, Franca Marri, Luca Geroni, Mara Gal-las, Slavica Plahuta. Pri slednji gre za direktorico Goriškega muzeja, ki je tako zastopala še eno kulturno ustanovo iz Slovenije kot soorganizato-rico, glede na dejstvo, daje pri tem ciklusu šlo za čezmejno pobudo. Osnovni namen pobudeConfem-poranea '98 - Sodobna umetnost '98 je bil zaznati sedanji likovni trenutek na obmejnem področju Goriške, in to na obeh straneh državne meje, u-poštevala pa je slovenske in italijanske umetnike. Še posebej je bila pobuda pomembna za slovensko manjšino v Italiji, saj so iz njenih vrst sodelovali mnogi likovni umetniki, prav tako sta v strokovnem odboru sodelovala dva slovenska zamejska kritika. Razstave, ki so obsegale različne likovne discipline, so se zvrstile v številnih krajih v goriški pokrajini, zaključna razstava, ki je vključevala že uveljavljene umetnike zrele generacije, pa je nasploh bila prvič na ogled v Mestni galeriji v sosednji Novi Gorici, nato pa je obiskala še Gradišče ob Soči. Ob zaključku ciklusa Contemporanea '98 - Sodobna umetnost '98 je po daljših pripravah izšel tudi obsežen, 250 strani obsegajoč italijansko-slovenski katalog z bogato dokumentacijo in številnimi reprodukcijami. Predstavljen je bil v soboto, 29. maja, letos v dvorani občinskega sveta v Gradišču ob Soči. Na slovesnosti so spregovorili tamkajšnji župan Gianni Fabris, odbornica za kulturo goriške pokrajine Marija Masau Dan ter umetnostni zgodovinarki Emanuela Uccello in Franca Marri, ki sta aktivno sodelovali pri pripravi ciklusa. Ob tej priložnosti je bilo sporočeno, da je Galerija L. Spazzapan dobila novo vodstvo z galerijskim svetom, ki ga bo vodil goriški slikar Franco Dugo, strokovni vodja pa bo Franca Marri. Galerijski svet seje že sestal ter pripravlja načrt občasnih razstav, snuje pa tudi stalno zbirko, ki bo na razpolago javnosti v čim krajšem možnem času. Vsekakor so te novosti v Gradišču ob Soči pomembne, saj je bil skrajni čas, da ta galerija, ki nosi ime po enem pomembnejših evropskih umetnikov 20. stoletja s slovenskimi koreninami, ponovno zaživi. O katalogu, ki vsebuje temeljno dokumentacijo razvoja likovne umetnosti na Goriškem od konca druge svetovne vojne do danes, pa bomo natančneje spregovorili ob drugi priložnosti. --------------- MV SREČANJA OB GLASBI Skladatelj Fabio Nieder, kije letos postal profesor kompozicije na tržaškem konservatoriju, je pobudnik vrste srečanj na tržaški glasbeni ustanovi. Sledili so si seminarja saksofona (predavatelj prof. Massimiliano Doni-nelli) in fagota (prof. Vojko Cesar) ter predstavitev nekaterih skladb Pavleta Merkuja in predavanje o klavirskih zgodovinskih izvedbah, o katerih je govoril Tržačan EdoardoTorbianelli, profesor na glasbeni akademiji v Baslu. Prejšnji teden je Fabio Nieder s svojim razredom kompozicije šel na uradni obisk ljubljanske Akademije za glasbo. V veliki dvorani Akademije je predaval o skladbiDer/i/e najslavnejšega sodobnega komponista Pierra Boule-za. V tekoči slovenščini je Nieder razložil vodilni princip skladbe in njeno strukturo. Naslednjega dne je Uroš Rojko, docent kompozicije na Akademiji v Ljubljani, gostoval v Trstu in v veliki dvorani konservatorija predstavil dve svoji skladbi. Rojko je skladatelj slovenske mlajše generacije, zanima pa ga predvsem najsodobnejša glasbena govorica. VTrstu je predaval najprej o delu Evocation za violončelo in harmoniko, ki ga je napisal leta 1995 za nemškega harmonikarja Hu-ga Notha. Ta skladba je bila neke vrste povod k orkestrski skladbi, ki mu jo je lani naročila Slovenska filharmonija; delo Evocation je namreč razširil in transkribiral za veliki orkester. Rojko-vo predavanje je iz slovenščine prevajal Pavle Merku. To srečanje, ki sta ga Nieder in Rojko načrtovala že lani poleti, želi biti prvi korak na poti k sodelovanju med tržaško in ljubljansko glasbeno ustanovo. Skladatelja sta namreč razmišljala, da bi njuno sodelovanje posta- lo v bodoče bolj pogosto. LUISA ANTONI GORICA / PREDAVANJE V D R Ž AV N I KNJIŽNICI PROF. JOŽE PIRJEVEC O RALKANSKI KRIZI BREZ SMEHA Po razpadu Jugoslavije se je v vseh njenih bivših republikah prikazal pojav kulturne nostalgije po prejšnji državi. To pomeni, da so ljudje začutili pomanjkanje prejšnjega sožitja z drugimi narodi, ki so vsi imeli svoje posebnosti. V Sloveniji smo tako zapazili nostalgijo po srbskem humorju, saj so Srbi izdelovali najboljše komedije v Jugoslaviji in v zadnjih letih jih mladi v Sloveniji znova in znova gledajo. Nihče pa seveda razumljivo nima politične nostalgije po Jugoslaviji kot državi. Humor je tudi dober izraz kulture nekega naroda. V šalah in aforizmih izraža določen narod svoja pojmovanja o svetu in sosednjih narodih. Tako so na mednarodni ravni Škoti skopu-šni, Nemci bolezensko točni, Angleži. hladni, Mehikanci leni itd. l/se to so posploševanja in ne izražajo sovraštva do kakega naroda, temveč simpatično karikaturiziranje njihovih delno obstajajočih značilnosti. Na isti način so si tudi Judje začeli izmišljati šale na račun Judov samih kot orodje avto ironije. V Jugoslaviji so obstajali vici na račun vsakega naroda: Bosanci so veljali za neumne, Črnogorci za lene, Slovenci za stiskače, Hrvati za nacionaliste, Srbi za prepotentne itd. Tudi ko je Jugoslavija razpadla, te šale še niso veljale za hudobijo, temveč prisrčno razumevanje drugačnih kultur. Rad bi se pa ustavil ob albanskem vicu, ki se je pojavil ob prvi kosovski krizi takoj po Titovi smrti. Po takratni Jugoslaviji so zelo hitro začeli krožiti vici o Albancih, ki so se brili norca predvsem iz njihove teh- nološke zaostalosti. Takrat so bili ti vici razširjeni tudi v Sloveniji. Ko je leta 1987 nastala druga kosovska kriza, so si takšne vice pravili le še v Srbiji. Za ostale narode Albanci niso več bili nič smešnega. Če dobro pomislimo, ti vici o Albancih niso bili nikoli simpatično pojmovanje naroda, temveč sistematično zaničevanje. O nekom se lahko šalimo zaradi njegovega značaja ali navad, ne pa zaradi njegove revščine ali političnega zatiranja. Te šale pa so se Albancem smejale prav zaradi njihove revščine in dejstva, da so v Albaniji živeli pod diktaturo Enverja Hoxhe. Pravijo, da je, kjer je dim, tudi ogenj. V vsaki šali je torej nekaj resnice. Ze leta 1987 so se te šale izkazale za politično obarvane in srbsko nacionalistično usmerjene. Po izbruhu vojne leta 1991 in v naslednjih letih so se v Srbiji vedno boljpogostoma pojavlja- li vici na račun vseh ostalih jugoslovanskih narodov. Značilnost teh novih vicev pa je postalo zaničevanje. Nove srbske šale so skušale dokazati, da so Slovenci skopušni in bi za denar prodali še lastno mater, da so Hrvati skrajni nacionalisti in je sploh nesreča biti Hrvat, da so Bosanci neumni in so borci za sveto islamsko vojno, da so Albanci krvoločni maščevalci in muslimanski ekstremisti. To pa niso več šale, posebno ko jih spremljajo konkretna dejstva na bojiščih. To je še en pojav v sedanji srbski kulturi, ki kaže, kako se je tam razpasel duh - podoben nacističnemu v tridesetih letih v Nemčiji - ki ščuva k sovraštvu in pojmovanju drugega naroda kot nič bolj vrednega od živali. Vsaka šala je sprejemljiva, dokler je šala, ko pa se prele- vi v sovraštvo in ubijanje, je šale konec. Takrat ga je treba ustaviti in razložiti samozvanemu komiku, da njegov humor ni več nikomur všeč. PETER SZABO FOTO BUMBACA Korenine srbskega nacionalizma se lahko začrtajo skoraj nazaj do kosovske bitke leta 1389. Mitje še poudaril Vuk Karadžič Stefanovič, ko je na Dunaju izdal zbirko srbskih epov, ki je doživela tak uspeh, da se je še Goethe hotel učiti srbščine, da bi jih lahko bral v originalu. Goriški krožek za družbeno-poli-tična vprašanja Anton Gregorčič je v sodelovanju z goriško državno knjižnico pripravil prejšnji ponedeljek izredno zanimiv in živahen večer, na katerem je predaval prof. Jože Pirjevec. V doslednem in hitrem kronološkem pregledu srbske zgodovine je prof. Pirjevec podal temeljne po- datke in zanimivosti iz starejše pa tudi polpretekle zgodovine in osvetlil množico razlogov, ki so botrovali nastanku današnje balkanske krize. Čeprav je bilo Kosovo od nekdaj srbsko, je tudi res, da so Albanci vedno tam živeli, saj so kot potomci starodavnih Ilirov najstarejši narod na balkanskem polotoku. Pojem etničnega čiščenja pa je nastal že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Miloš Obrenovič vzpostavil srbsko kraljestvo ter ga "očistil" Turkov. Podrl je džamije in ustanovil narodno, jezikovno in versko homogeno državo. Prek ključnih dogodkov srbske zgodovine: političnega programa velike Srbije, ki ga je leta 1844 obliko- val llija Garašanin, prek umora Aleksandra Obrenoviča in postavitve Petra I. Karadjordjeviča za kralja, ker je bil veliko bolj nasproten Habsburžanom ter je hotel poenotiti Srbijo po italijanskem modelu, prek prve in druge balkanske vojne v letih 1912-13 do prve svetovne vojne, je prikazal temeljne težnje in usmeritve v srbski politiki. Leta 1912 so Srbi zmagoslavno vkorakali v svojo zibelko, Kosovo, ki so ga osvobodili izpod Tur-j kov. Toda večina prebivalcev je že tedaj bila albanska. Takrat so Srbi počeli isto kot danes. O tem obstajajo tudi pričevanja tujih novinarjev tistega časa ter poročilo posebne ameriške misije, ki je to raziskovala. In tako seje iz vojne v vojno stanje Albancev na Kosovu komajda spreminjalo, bilo je le slabše ali malo manj hudo. Leta 1939 je Srbija celo dosegla dogovor s Turčijo za izgon Albancev. V Turčiji jih je zaradi tega še danes okoli tri milijone. Na eni strani imamo torej globoko zgodovinsko sovraštvo in nezaupanje na obeh straneh. Ko pa imamo v Srbiji vlado, ki živi, zahvaljujoč se konfliktom, sploh ni bilo nobenega dvoma, da bo na Kosovu prišlo do hudih težav. Na izredno zanimiv način je prof. Pirjevec podal tudi interpretacijo sedanjih dogodkov na osnovi zgodovinskih izkušenj. Rusi so namreč vedno in stalno obljubljali svojo pomoč "bratom Srbom", dejansko pa je še nikoli niso ponudili. Italijani pa so Srbom vedno bolj ali manj očitno pomagali, da bi tako nasprotovali Habsburžanom oz. Avstrijcem na račun Slovencev, Hrvatov in Bosancev. Podobno italijansko zunanjo politiko pa smo lahko zasledili od leta '91 dalje vse do danes. --------------- PSZ KJER SE STIKAJO KULTURNA IZROČILA IN JEZIKI ŠTIRIH NARODOV OB RAZSTAVI SPACALOVIH DEL V BAJTI PRI TRNOVCI TRST / PISATELJ ZORKO SIMČIČ V DSI V DSI O ZDOMSKI KNJIŽNI PRODUKCIJI JURIJ PALJK V našem tedniku smo že poročali o nedavnem odmevnem slovesnem odprtju pregledne razstave tržaškega umetnika Lojzeta Spacala v likovni galeriji Skerk v Bajti na tržaškem Krasu. Zakonca Skerk sta namreč svojo domačijo spremenila v izjemno lepo likovno galerijo in sedaj si prizadevata, da bi Bajta lahko postala središče mednarodne umetnosti, kar bi si tako lep kraj tudi upravičeno zaslužil. "Razstava umetniških del Lojzeta Spacala bo odprta še do 3. julija letos. Mislim pa, da se bomo spomnili umetnika tudi s kakim kulturnim večerom tu pri nas v geleriji in to okrog 15. junija, ker ima na ta dan umetnik rojstni dan; letos bo imel 92 let," nam pove odvetnik Jože Skerk, ko ga obiščemo v zelenem gaju, kar je te dni Kras, kajti tako bujnega zelenja, kot ga je dosti v Trnovci, že dolgo nismo videli. Njega in njegovo gospo, slikarko Zoro Koren smo obiskali zato, ker smo hoteli vedeti, kakšen je obisk Spaca-love razstave, in tudi to, kako tečejo priprave na razširitev in ureditev sklada, ki naj bi upravljal likovno galerijo in urejal vse dejavnosti v njej ter galerije, ki naj bi postala mednarodno središče umetnikov Srednje Evrope, a za to še nima vseh potrebnih dovoljenj. Mlini birokracije namreč meljejo zelo počasi, prav gotovo prepočasi za tako odmevne in koristne stvari, kot je galerija Skerk na Krasu, ki je kulturna in družbena obogatitev za ves Kras in seveda za vso Tržaško ter vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino, da o slovenski narodni skupnosti pri nas niti ne govorimo. Za domačijo Skerkovih in izjemno lepo urejeno galerijo smo sedli na prekrasno kraško jaso in sredi sredozemskega edena smo se začeli pogovarjati o vseh stvareh, ki jih morata zakonca Skerk še urediti, če hočeta, da bosta sklad galerije in likovna galerija sama zaživela. "Veste, naša pobuda je naletela na težave urbanističnega značaja, a vseeno upava, da bodo ob sedanjem spreminjaju variante urbanističnega načrta v devinsko-nabrežinski občini upoštevali najine prigovore, ki sva jih vložila, in bo zato občinski svet na bližnji obravnavi upošteval namembnost kulturno-socialnega značaja, ki ga ima likovna galerija, in s tem o-rnogočil širše delovanje sklada in galerije. Poglejte, šole kažejo velik inte-res za likovno galerijo in zadaj, za domačijo in galerijo, je krasen kraški svet, ki spada k naši domačiji, prava Jasa, saj to sami lahko vidite; tu bi se dalo prirejati tudi likovne kolonije za otroke in likovne delavnice tudi za umetnike. Za vse to pa so potrebna dovoljenja; z ženo zares upava, da nama bo v tem pogledu priskočila na pomoč občinska uprava, saj me-n|va, da je naša pobuda le zanimiva ln koristna za vso našo skupnost in 2a vso Tržaško, gotovo pa tudi za de-vinsko-nabrežinsko občino," nam Pove odvetnik Skerk. Gospa Zora pa takoj pristavi: "Resje, obisk Spacalove razstave v naši galeriji je zelo zelo dober, saj po-; sebno ob koncu ! tedna prihaja v Trnovco k nam veliko ljudi, tudi z Goriškega prihajajo in to nalašč na razstavo. Že po podpisih v spominsko knjigo vidimo, da prihaja k nam vsako nedeljo po sto in več ljudi; zelo sva vesela tudi obiskov šol, slovenskih in italijanskih, saj prihaja na o-gled celi razredi. Prav danes seje najavila še ena šola. Rada imava vse o-biskovalce, ki jih je med tednom sicer manj, a so vseeno številni, saj se mora za obisk naše galerije vsakdo prav odločiti. Smo na samem, na Krasu in je zato o-bisk naše galerije lahko tudi dobra iztočnica ali pa lep zaključek izleta na Kras." Strinjamo se z zakoncema Skerk, ker smo tudi sami mnenja, da bi bilo prav, če bi se čimprej uredile birokratske zadeve okrog sklada in galerije Bajta, ker bi bilo to koristno in lepo za vse: za občino, ki bi tako pridobila izjemno kulturno središče, v katerem nameravata zakonca Skerk prirejati tudi koncerte, okrogle mize in druge kulturne prireditve; za vso Tržaško in vso deželo ter za bljižne države pa bi tak prostor pomenil tudi središče kulturnih izmenjav, o katerih sicer izredno radi govorimo, a se prevečkrat vse zatakne, ko jih je potrebno uresničiti. Zato bi bilo več kot samo prav, če bi devinsko-nabrežinski občinski svet Posnetek z odprtja razstave; sredi slike Lojze Spacal skušal zakoncema Skerk pomagati, da bi končno le imela vse dokumen-! te za sklad in za likovno galerijo urejene ter bi tako galerija lahko začela z nemotenim delom. Ni namreč ravno vsak dan, da se dva zakonca odločita ponuditi lastno domačijo v skupno dobro vseh, lastno domačijo s prekrasnim kraškim svetom okrog, ki sta jo pred tem še izjemno lepo in predvsem pa kraškemu človeku in njegovi zgodovini ter navadam zavezano in zvesto preuredila na lastne stroške in z lastnimi rokami! Mislimo, da bi to morali najbolj ceniti prav v devinsko-nabrežinski občini, saj je likovna galerija na njihovem območju. Na otvoritvi Spacalove pregledne razstave se je zbralo veliko uglednih ljudi, ljubiteljev umetnosti in pa seveda vplivnih osebnosti, med katerimi bi omenili samo slovenskega ministra Jožeta Školjča, ki seje laskavo izrazil o naporih zakoncev Skerk, katera je celo dal za zgled drugim. Na-brežinsko-devinski župan pa je v Bajti dejal, da je lahko delo zakoncev Skerk za zgled vsem nam, ki živimo ob meji, kjer se stikajo kulturna izročila in jeziki štirih narodov, poudaril je tudi pomembnost čezmejnega sodelovanja, sožitja in plodnega medse-obojnega kulturnega oplojevanja. Strinjamo se s tem in prav zato tudi upamo, da bi se birokratske zadeve okrog galerije kar se da hitro tudi u-redile, ker bi s tem pridobila vsa naša narodno pisana skupnost ob meji. Že v prejšnji številki smo na kratko zapisali, da je bila v ponedeljek, 31. maja, v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu okrogla miza ob izidu ponatisa romana Prešernovega nagrajenca Zorka Simčiča Človek na obeh straneh stene, kije izšel pri Celjski Mohorjevi družbi v okviru zbirke Žerjavi. Ob tisti priložnosti se je številno občinstvo, med katerim je bilo veliko avtorjevih prijateljev in znancev, srečalo s Simčičem in prisluhnilo razgovoru, pri katerem so sodelovali še literarni zgodovinarji prof. Jože Pogačnik, kije napisal študijo o Simčičevem romanu, prof. France Pibernik, sicer urednik zbirke Žerjavi, in dr. Janez Dular kot predstavnik Celjske Mohorjeve družbe. Udeleženci večera v DSI so se tako med drugim seznanili z novoustanovljeno zbirko Žerjavi. Z njo želi Celjska Mohorjeva družba predstaviti slovenski javnosti vrhunske literarne dosežke iz zdomstva z izdajanjem vseh pomembnih zdomskih avtorjev, ki so bili dolga desetletja po vojni zamolčani. Kot je bilo slišati ob okrogli mizi, obstaja še ogromno gradiva, ki bi si zaslužilo objavo in se tako rešilo pozabe oz. izginotja, ki utegne doleteti večino slovenske zdomske literarne produkcije. Sicer pa zdomska oz. emigrantska literatura, kot ji pravijo, sploh ni samo slovenski, ampak planetarni pojav, s katerim se soočajo številni narodi. Slovenska zdomska knjižna produkcija je le delček tega pojava. Poleg tega je bil govor tudi o značilnostih zdomske književnosti, ki je na določena vprašanja še posebej občutljiva, v veliko večji meri kot matična. To velja tudi za roman Zorka Simčiča Človek na obeh straneh stene, o katerem je najprej spregovoril prof. Pogačnik, nato pa še avtor sam. Človek na obeh straneh s fene je v bistvu tržaški roman, saj glavnina zgodbe poteka v Trstu, konča pa se v Argentini. Simčičev roman pa tudi zapira neko preteklost in antici-pira neki razvoj slovenske književnosti. Večer je popestril nastop igralca Albrehta, ki je podal nekaj odlomkov iz Simčičevega romana. - ti- IZ USPESEN ORGELSKI TEČAJ Z zaključnim nastopom gojencev v župni cerkvi na Opčinah v sredo, 2. t.m., seje uspešno zaključil letošnji celoletni orgelski tečaj, ki ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov in ga vodi prof. Angela Tomanič iz Ljubljane. Tudi v letošnjem šolskem letu se je orgelski tečaj nadaljeval v lanski, preverjeni obliki. Prof. Angela Tomanič, ki je vodila orgelski tečaj tudi med lanskim seminarjem v Banovcih pri Ljutomeru, je nadaljevala s svojimi rednimi mesečnimi srečanji z gojenci na Tržaškem. Tečaj je stekel septembra 1998 in razveseljivo je, da ga je obiskovalo štirinajst tečajnikov, kar se nam zdi prav lepo število. Posebno smo veseli, ker skoraj vsi ti organisti aktivno sodelujejo pri mašah in drugih verskih obredih. Ta pobuda ZCPZ je torej koristna in upamo, da bo še napredovala v obče dobro naše širše skupnosti. Na samem nastopu pa je sodelovalo deset tečajnikov, ki so se predstavili z zelo raznolikim sporedom od Vinka Vodopivca do samega Bacha in pokazali, da so se med letom veliko naučili. Zato smemo upati, da bodo svoje znanje koristno uporabili tudi na naših korih. O PLASTIKI O tisti plastiki, o kateri pravimo, da je je danes odločno preveč, da onesnažuje naše okolje, da je grd in tudi izrazito neplemenit material in še kaj, a se obenem ne zavedamo ali pa premalo zavedamo, kakšen bi bil svet brez nje: če se bo naše stoletje čez dolgo časa po čem lahko označilo, se ga bodo prihodnji rodovi spominjali tudi in predvsem zaradi vrste plastičnih materialov in izdelkov, brez katerih si ne moremo niti zamišljati današnjega in niti jutrišnjega dne. Tako kot danes arheologi izkopavajo keramiko in žgano glino izpred nekaj tisočletij, tako bodo čez tisočletja izkopavali plastične predmete današnjih dni in bodo zanje za razliko od nas tudi rekli, da so čudoviti in enkratni. Nič novega pod soncem torej. Na plastiko sem se spomnil, ko sem prejšnji teden prebral zapis našega sodelavca Petra Szaba, ki je pod naslovom Polovičke zapisal nekaj misli o tem, kako je bilo "lepo v dobrih starih časih", ko so stvari še bile"cele", medtem ko danes tega ni več, ker da "so stvari vedno bolj na pot'. Petrovi drzni in morda tudi zato na prvi pogled všečni miselni presko- JURIJ PALJK ki pa v sebi skrivajo tudi tako grobe netočnosti, da sem se moral odzvati, še posebej zato, ker je Peter Szabo diplomiran filozof in se teh svojih netočnosti gotovo zaveda, ker bi jih drugače kot poznavalec zahodne misli gotovo ne zapisal. Tu mislim predvsem na Petrovo trditev, da je "delo, opravljeno na pol," slabše kot tisto, ki ga nismo opravili. Peter pravi, da je napol sezidana hiša nekaj, kar ni hiša. To je sicer lahko res, a vemo, da je življenje drugačno, da se v življenju ne samo da, ampak se tudi večkrat prebiva v napol dokončani hiši. Napol narejena hiša je več kot nikdar začeta hiša in gotovo je bolje prebivati v nedokončani hiši kot pa pod mostom ali na železniški postaji. "Če stvari ostanejo narejene napol, je bolje, ko jih sploh ne bi bilo," pravi Szabo in tu je glavni problem njegovega pisanja. S to postavko se namreč ne morem in tudi ne smem strinjati, pa čeprav vsebuje ta trditev polovično resnico. Res je namreč bolje, če je kaka stvar narejena do konca, je dokončana in je zato po Petrovo “cela"; res pa je tudi, da je delo, ki ga je kdo opravil napol, vseeno napol opravljeno in zato prav gotovo ni bolje, če ga kdo ne bi začel opravljati. Po domače: nekaj je bolje kot nič. Zato ni res, da bi bilo bolje, če bi kdo ne napravil na fakulteti šest izpitov, ker mu je šest izpitov gotovo dalo nekaj znanja, ki ni popolno, a nekaj vseeno je. Kot ni res, daje tisti, ki je končal fakulteto, "pojedel vse znanje" in se mu zato ni treba i/eč učiti; upam, da se bo s tem strinjal tudi Peter. V življenju, ki ga hočeš nočeš živimo, ni vse tako črno-belo, kot nam hoče prikazati Petrov zapis; veliko stvari je v našem vsakodnevnem življenju narejenih napol; tudi naše življenje, vsaj za kristjana, je na tej Zemlji "narejeno napol", saj je človek odprt v večnost in ve, da je njegovo delo - in življenje tudi! - na Zemlji samo začasno, da bo njegovo delo gotovo ostalo nedokončano in nekje “napol" narejeno. Če pa človek ni kristjan, se bo vsaj s tem strinjal, da se človeštvo ohranja in napreduje samo in predvsem zato, ker se rod za rodom naslanja na delo prednikov, ga nadgrajuje, dokončuje in začenja nova dela, ki jih bodo šele zanamci skušali dokončati. Temu preprosto pravimo: napredek. Če se sedaj s Petrom zamislimo v njegove “napol" izdelke in pomislimo na plastiko, bomo takoj videli, da bolj "napof' izdelka, kot je plastika, v naši družbi skorajda ni, saj je plastika zmes vseh mogočih snovi, a to še ne pomeni, da ni dobra, da ni odlična stvar, brez katere si današnjega sveta, vsaj zahodnega, niti predstavljati ne moremo več. Če danes naše mame in žene nikdar več ne zažgejo ali, kar po domače, zasmodijo jajca v ponvi, je to samo zato, ker so ponve prevlečene s teflonom, plastiko, ki so jo baje mimogrede odkrili pri agenciji NASA, ko so se pripravljali za polet na Luno. To je dober "napol dokončen-cel izdelek", kateremu bi se danes težko odrekli. Mislim, da je v življenju veliko stvari, ki so lepe, dobre, vredne našega življenja in našega truda in to, kljub temu da se narejene "napol", da so nedokončane. Jasno je, da je cilj vsakega od nas, da bi napravil neko delo “celo". Večkrat pa mu to seveda ne uspe; morda pa bo uspelo bolje njegovemu sinu, vnuku, kaj se ve komu. Kar se pa tiče “slabega miru, ki da je slabši od dobre vojne", samo to: dobre vojne ni, kot je to že velikokrat dejal sveti oče, ki trdi, da je vsaka vojna poraz za človeštvo in ni nikakršen odgovorna nobeno težavo, na noben še tako hud spor. Slab mir je gotovo veliko boljši od vsake vojne, s tem bi se gotovo strinjali tako kosovski Albanci, ki so ostali brez doma in vsega, kot tudi srbske matere, ki so ostale brez svojih sinov. 7 ČETRTEK 10. JUNIJA 1 999 POGOVOR / ANDREJ ŠKABAR VOLITVE BODO V NEDELJO, 13. JUNIJA 8 ACEGAS, KRAŠKI PARK IN TOVORNO POSTAJALIŠČE GLAVNA VPRAŠANJA V nedeljo, 13. t.m., bodo volitve za obnovo občinske uprave tudi na Repentabru. S tem v zvezi smo se pogovorili z županskim kandidatom Slovenske skupnosti Andrejem Škabarjem ob predstavitvi liste SSk, ki je bila v četrtek, 3. junija, v Repnu. ČETRTEK 10. JUNIJA 1999 Zakaj ste se odločili, da kandidirate za župana in zakaj na listi SSk? Kar se tiče moje županske kandidature, moram reči, da sem tudi pred leti hotel kandidirati za občinskega svetovalca. Potem me je stranka vprašala, če bi sprejel župansko kandidaturo. To kandidaturo sem sprejel brez nobenega problema. Želim narediti nekaj za to občino, ker je mrtva, vedno manj mladih pa se zanima za politiko. Na listi je več mladih kandidatov, tudi sami pripadate mlajši generaciji. Kaj vam pomeni to? Naša lista je, če pogledamo po vseh občinah, kjer bodo letos volitve, po letih najmlajša lista. Kot sem že prej povedal, bi hotel kaj narediti za to občino. Želel bi tudi nekoliko prebuditi mladino, ker ji naša občina nudi zelo malo ali nič. Če pogledamo stanje v občini in program SSk, s katerimi vprašanji mislite, da se bo morala v prvi vrsti ukvarjati prihodnja občinska uprava? Zelo eminentno je vprašanje konvencije s podjetjem Acegas. Tu bo treba zelo dobro premisliti in pregledati, kaj se podpiše in če se sploh podpiše oz. v kakšni meri to koristi naši občini. S tega vidika ne bi hoteli, da bi občina Trst, ki je dejansko lastnik podjetja Acegas, preveč stavila roke na Kras oz. na manjše občine. V tej petletni mandatni dobi bo zelo aktualno vprašanje Kraškega parka. Tudi tukaj bi se morali boriti, da bodo krajevna skupnost in lastniki zemljišč, ki bodo v kraškem parku, imeli besedo pri tem, da nam ne bodo prišli drugi delat račune nad našo glavo, ne da bi imeli tudi mi besedo. Zelo aktualno vprašanje bo tudi tisto, ki je povezano s tovornim postajališčem pri Fernetičih. Slovenija bo verjetno čez nekaj let, čeprav ne kmalu, vstopila v Evropsko zvezo in zato bo treba razmišljati o namembnosti tega velikega prostora, ki se nahaja na ozemlju naše občine. OBČINA DEVIN-NABREZINA SSk KRITIČNA DO IZBIRE ODBORNIKA ZA PRORAČUN Pred kratkim je devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci imenoval novega odbornika za proračun. To je Claudio Mitri, ki je tako nadomestil dosedanjo odbornico Danielo Vodopivec, ki je odstopila iz družinskih in poklicnih obveznosti. Glede tega imenovanja smo prejeli tiskovno sporočilo pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti, ki zelo kritično ocenjuje to izbiro. Ne gre, piše v tiskovnem sporočilu, niti zdaleč za kritiko izbrani osebi, ker je g. Claudio Mitri znan tudi SSk kot poštena in strokovno pripravljena oseba, temveč za način izbiranja, saj ni verjetno, da v večtisočglavi občini, ki jo u-pravlja "zunanji" župan Vocci, ni bila na razpolago oseba, ki bi lahko na ravno tako strokoven način skrbela za proračun devinsko-nabrežin-ske uprave. Razumemo, da Marino Vocci pozna občino, v kateri županuje, le od zunaj, saj v njej ni ne rojen niti stalno bivajoč, toda, če se bo ponavlja-; la izbira nedomačih ljudi, ki so jo volivci opravili na zadnjih občinskih volitvah, vsaj kar se tiče župana, tudi pri odbornikih in funkcionarjih, potem pa postaja realistično, da bo v prihodnje devinsko-na-brežinska občina postala le rajonski sosvet Trsta, ki bo ; preko nekega "guvernerja" i-menovala upravitelje tega teritorija, ki je bil podvržen izredno nasilnemu raznarodovanju, političnim pritiskom vseh vrst in kjer je domače prebivalstvo, in ne samo slovensko, zapostavljeno na vseh koncih in krajih. SSk računa in upa, da bodo prebivalci in volivci devinsko-nabrežinske občine to tudi primerno ocenili. PREMOSTITI NEZANIMANJE IN SE UDELEŽITI VOLITEV Le nekaj dni nas še ločuje od evropskih volitev ter od volitev v krajevne uprave, ki bodo v nedeljo, 13. junija. Jutri bo namreč zadnji dan volilne kampanje, medtem ko bo v soboto, 12. junija, vladal volilni molk. Vsekakor je ta kampanja po ocenah opazovalcev potekala v znamenju velikega nezanimanja, zlasti kar se tiče volitev v evropski parlament. Volilne debate in posegi se pojavljajo zgolj v sredstvih javnega obveščanja, ljudje pa jim le bolj površno sledijo ali pa jim sploh ne sledijo. Nekoliko drugače je z občinskimi volitvami. V nedeljo bodo namreč volili tudi v občinah Dolina, Zgonik in Re-pentabor za obnovo občinskih uprav. Volilna kampanja se razumljivo vrti okoli vprašanj krajevnega značaja, nekateri problemi pa so slični v vseh občinah. Vzemimo npr. vprašanje podpisa konvencije s podjetjem Acegas. Do te konvencije obstaja tudi precejšnja kritičnost, zlasti s stra- ni Slovenske skupnosti. Po mnenju SSk je to konvencija, ki lahko za nekaj desetletij dobesedno priklene manjše občine k podjetju Acegas, na katerega se bodo morale občine obvezno obrniti za razne usluge. Posredno bi manjše občine še bolj padle pod vpliv največje občine v pokrajini, to je tržaške občine, ki nadzoruje Acegas, medtem ko morajo po mnenju SSk manjše občine ohraniti svojo avtonomijo. Drugo večje vprašanje je Kraški park. V torek, 8. junija, je tržaški dnevnikII Picco-lo objavil pogovor s tremi županskimi kandidati v občini Repentabor: z dosedanjim županom Aleksijem Križma-nomJNapredna lista), Andrejem Škabarjem (SSk) in Francom Guerro (Pol svoboščin). Bralec se je lahko seznanil s tremi različnimi stališči o Kraškem parku: Guerraseje npr. zavzel za pristojnosti dežele in pokrajine pri upravljanju parka, Križman je poudaril zlasti vlogo občinskih uprav, medtem ko je Škabar izrazil stališče, da mora park upravljati Kraška gorska skupnost, ki ima velik pomen za manjše občine. Vsekakor je tu jasno, da odločitev ne bo smela iti mimo volje in stališč avtohtonega prebivalstva, ki na Krasu prebiva in z njim živi. Narodnostno vprašanje je prešlo nekoliko v ozadje, čeprav je v programih ŠSk in drugih list prisotna potreba po pravičnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, pa tudi potreba po sožitju med avtohtonim slovenskim prebi- NADALJUJE SE STISKA GLASBENE USTANOVE SOLIDARNOSTNE IZJAVE ZA GM Stanje Glasbene matice je še vedno zelo zaskrbljujoče. Medtem ko potekajo poskusi, da se doseže kaka rešitev, pa prihaja do vrste solidarnostnih izjav v zvezi s položajem, v katerem se nahajajo uslužbenci na naši glasbeni ustanovi. Tako se je za rešitev GM prejšnji teden zavzela vrsta uglednih tržaških osebnosti, kot so senator Fulvio Came-rini, astronom Margherita Ftack, fizik Paolo Budinich, zdravnik Marino Andolina in drugi (podpisov na tej solidarnostni izjavi je nad trideset). V tem tem tednu pa so izrazili solidarnost vodstvu ter učnemu in neučnemu osebju Glasbene matice še ravnatelji in učno osebje slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. V izjavi, ki ji sledi 86 podpisov, med drugim piše, da je v tem trenutku potrebno s skupnimi močmi in brez polemik podpreti ne le obstoj, ampak tudi vsestranski razvoj GM. Na slovesni proslavi 80-letnice Glasbene matice Maribor, ki je bila v nedeljo, 6. junija, v Kotljah na Koroškem, pa je tisočglava množica izrazila solidarnost predstavnikom GM, to je ansamblu Syn-thesis 4 ter ravnatelju Bogdanu Kralju in predsedniku Dragu Štoki, ki sta v svojih posegih orisala težavno stanje. valstvom in občani italijanske narodnosti, ki so se v manjše občine priselili v zadnjih desetletjih. Dejstvo je namreč, da je to priseljevanje močno načelo izvirni narodnostni sestav teh občin, čeprav razni kandidati poudarjajo, da j t.i. "etnično vprašanje" ne obstaja. Vsekakor se bodo prihodnje uprave morale soočati tudi s tem vprašanjem. Zato so tudi s tega vidika volitve pomembne. Problem narodnosti pazadobiva veliko večjo težo na evropskih volitvah. Če pa se povrnemo na začetek, je vsekakor važno, da ljudje premostijo svoje nezanimanje do letošnj i h vol itev i n da se le-teh množično udele-! žijo. Čeprav imajo mnogi volilno neudeležbo že za nekaj navadnega, to ni dober znak. Naj omenimo, da bodo volitve potekale le v nedeljo, 13. junija. Volišča bodo odprta od 6.30 do22. ure. Glasovnica za evropske volitve je rjave barve: volivec mora prekrižati znak izbrane liste in lahko odda dve preferenci (v primeru liste narodne manjšine, kot je lista Južno-tirolske ljudske stranke SVP, na kateri nastopa tudi SSk, pa le eno preferenco). Preferenca se lahko izrazi s tem, da se napi- l še priimek kandidata. Glasovnica za občinske volitve je o-ranžne barve: volivec mora prekrižati simbol izbrane liste (ime županskega kandidata je že natisnjeno) in lahko izrazi le eno preferenco za občinski svet s tem, da napiše priimek kandidata. Volivec mora na volišče prinesti osebni dokument in volilno potrdilo. Kdor ga še ni prejel na dom, ga lahko dvigne na občinskem volilnem uradu. GLEDALIŠKA PREDSTAVA IN KONCERT KROŽEK VIRGIL SCEK DVE PRIREDITVI NABREŽINSKIH KULTURNIKOV TRŽAŠKE PREDSTAVITVE BELIH PRIROČNIKOV Konec prejšnjega tedna nas je kulturno društvo Igo Gruden presenetilo s predstavo komedije Gospa ministrica ter s pevskim nastopom domačega mešanega zbora, ki je gostil moški zbor Dragotin Kette iz pobratene občine Ilirska Bistrica. V petek, 4. junija, so se člani dramske skupine predstavili v dvorani Albert Sirk v Križu s priredbo Nušičeve komedije, ki jo je oskrbela delavna režiserka Maja Lapornik. Kot je že navada, se je igra odvijala v domačem narečju, kar je še posebej ogrelo gledalce. Če pomislimo, da nabrežinski kulturniki ne razpolagajo s primernim prostorom niti za vadbo in da so torej vse vaje potekale po privatnih hišah, je taka pobuda še toliko več vredna. Res škoda, da se doslej še niti občinska uprava niti svojčas krovna organizacija nista dovolj potrudili, da bi v devinsko-nabrežinski občini zgradili primeren kulturni dom. Mladim dramskim a-materjem in predvsem režiserki gre zato še večja pohvala za vztrajnost in ljubezen do igranja. V soboto, 5. junija, pa so na Ušajevi domačiji na prostem (hvala Bogu je bilo vreme naklonjeno), nastopili domači pevci na zaključnem koncertu. Pod vodstvom Bojane Kralj so dovršeno izvedli koncert narodnih in umetnih pesmi. Sledil je nastop moškega zbora iz Ilirske Bistrice, ki že nad dvajset let prijateljsko sodeluje z Nabrežinci. Sicer ne preveč številna publika je izvajanje pozdravila s toplim aplavzom, organizatorji pa so se publiki oddolžili z res bogato zakusko. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo še dolgo v noč ob improviziranem 'ljudskem" petju vseh prisotnih. NK Prejšnji in ta teden so v Trstu potekale posamezne predstavitve "belih priročnikov", ki so pred kratkim izšli pri Krožku za družbena vprašanja Virgil Šček. Tako so v torek, 1. junija, v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev predstavili knjigo Lavrenčič, Podgornik in Stan-ger v parlamentu ob prisotnosti avtorice, zgodovinarke dr. Milice Kacin VVohinz in zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca. V petek, 4. junija, so v Vilfanovi dvorani predstavili knjigo Vide Valenčič Evropa narodov. Pri tem je stekel razgovor, na katerem sta spregovorila avtorica in pisatelj Boris Pahor. V sredo, 9. t.m., pa so, vedno v Vilfanovi dvorani predstavili knjigo Ivajevnikar-ja Slovenija in manjšine. Ob tej priložnosti je bila okrogla miza, ki so seje udeležili poleg avtorja še prof. Pirjevec, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar in vodja Urada za narodnosti v vladi Slovenije Peter Win-kler. K letošnjim "belim priročnikom" se bomo še vrnili. TRŽAŠKA KRONIKA DSI / PREDAVANJE DR. ANTONA BEBLERJA VOJAŠKA IN POLITIČNA ANALIZA KOSOVSKE KRIZE MATJAŽ RUSTJA Večer v Peterlinovi dvorani v Trstu je pogledal na o-zemlje bivše Jugoslavije s strokovnim očesom in z natančno analizo zgodovinskih dogodkov in sedanjih zapletov. Analiza dogodkov ni lahka. Priče smo stanju, kateremu se vsaka primerjava težko prilega tudi zato, ker segajo korenine spopadov globoko v zavest (ali iracionalo) balkanskih narodov in raznih državnih tvorb, ki so skušale (vse od prejšnjega stoletja) u-rediti interese in cilje jugoslovanski h narodov. Od 24. marca letos živimo kosovsko krizo, ki je obenem tudi odraz krize NATA in svetovne politike. Svet je zazrt v spopad posebne zvrsti, prve take v svetovnem in zgodovinskem merilu. Enajst članic NATA (s soglasjem vseh devetnajstih) skuša uničiti v Zvezni republiki Jugoslaviji avtoritarni režim Slobodana Miloševiča, ki gradi na krvi že dobrih deset let mit enotne, nepremagljive in svete domovine Srbije, tudi z zatiranjem manjšin (posebno albanske na Kosovu), tudi z genocidom. Natovih napadov je bilo v tem času približno 33.500, zavezništvo je izgubilo tri letala in nobenega pilota. V tej vojni ni bilo do danes v vrstah NATA ene same žrtve. Pa Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 6. junija, gostilo dr. Antona Beblerja, politologa mednarodnega slovesa in strokovnjaka za balkanska vprašanja. tudi potek spopada je edinstven, saj je enostranski, tako da lahko stori druga stran zelo malo; uporablja sicer del o-rožja, vojaške enote pa se večinoma skrivajo v gozdovih in civilnih objektih (šole, bolnišnice...). Tudi zaradi tega NATO napada civilne objekte, poleg seveda vojaških. Mornarica je negibno zasidrana v Boki Kotorski. To je spopad, kateremu se težko prilepi ta definicija. Le vojno letalstvo in protiletalska obramba sta stopili v boj, vojska pa je tako izgubila tri četrtine letal. V to dogajanje je treba prišteti še dve razsežnosti. Na Kosovu terjajo človeška življenja še spopadi med srbsko vojsko in kosovsko osvobodilno armado. Kopenski spopad se bije v zahodnem delu Kosova, na obmejnem področju; temu notranjemu uporu pripisujejo danes nekaj tisoč borcev. Spopad se še ni iztekel, vse kaže pa, da bo rezultat neodločen. Poleg tega pa moramo prišteti v seznam žrtev civiliste, srbska vojska in paravojaške enote namreč načrtno izvajajo genocid. V tej grozi je izgubilo življenje od deset do petnajst tisoč Albancev. Vojna na tleh ZRJ je do danes ter- jala približno 20.000 življenj (poleg kosovskih Albancev še pet ali sedem tisoč vojakov jugoslovanske vojske in kakih dva tisoč srbskih civilistov). Do spopada in napada pa je prišlo bodisi zaradi stopnjevanja terorja srbske vlade na Kosovu bodisi zaradi spoznanja zahodne politike, da zapiranje oči pred dejstvi ne vodi nikamor. Miloševičev režim je v drugi polovici 80. let stalno stopnjeval kolonialno tlačenje Albancev, tako da je ta politika z letom 1989 prešla v genocid. V desetih letih je Kosovo zapustilo od dvesto do tristo tisoč Albancev. Miloševič pa ni dosegel etnične spremembe zadnje kolonialne posesti v Evropi, kot označuje dr. Bebler Kosovo. Končno je torej zahod spoznal, da se problem ne bo rešil sam, na pogajanjih v Rambouilletu je končno predložil Srbiji ultimat. Vse to pa se staplja v evropske, bolje rečeno svetovne epohalne spremembe, ki še vplivajo na današnja svetovna razmerja v politiki. Razpad vzhodnega bloka in Sovjetske zveze je posledično vplival tudi na smisel in smotre NATA, ki je nastal (1.1949) predvsem v bran Zahoda pred komunizmom. S tem povezan je tudi drugi dolgoročni razlog današnjih kriznih žarišč: proces demokratizacije v vzhodnem evropskem bloku. Ta je namreč e-den temeljnih razlogov za razpad Jugoslavije, ker ni bila zrela za ta izpit. Morda (tako pravi Bebler) se danes kosovska kriza rešuje. Bivša Jugoslavija bo tako dokončno razpadla, po vsej verjetnosti bosta sledila regionalizacija Srbije in protektorat Kosova. Le z odhodom Miloševiča pa bo režima konec. PREDSTAVITEV KNJIGE PO PREHOJENI POTI NA OPČINAH V petek, 4. junija, so v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predstavili zbirko spominskih črtic Draga Štoke Po prehojeni poti, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. Predstavitev - knjigo so že predstavili v Društvu slovenskih izobražencev - sta priredili založba Mladika in društvo Finžgarjev dom, udeležilo pa se je je lepo število ljudi. O delu je spregovoril časnikar Saša Martelanc, medtem ko je Livij Valenčič prebral nekaj odlomkov. O knjigi je spregovoril tudi avtor dr. Drago Štoka, ki je orisal, kako je do zbirke črtic prišlo. Prisotne, ki so imeli tudi priložnost pogovoriti se z avtorjem, je v imenu založbe M la-dika pozdravil njen urednik Marij Maver. PRVO MESTO PIANISTKE TAMARE RAZEM V ARENZANU SE EN USPEH ZA ZAMEJSKO GLASBENO DEJAVNOST ROSSANA PALIAGA Tekmovanje v Arenzanu je potekalo od 27. do 30. maja letos in je vsebovalo razne kategorije komornih zasedb, solopetja in različnih instrumentov; v vsaki so se tekmovalci razdelili še po letniku. Pianistka iz Bazovice je nastopila v najvišji kategoriji klavirskega odseka (26 do 35 let), v kateri je bila tudi najmlajša udeleženka. Po dobrem uspehu v prvi etapi je stopila v finale skupaj stremi pianisti iz Italije, Nemčije in Francije. Tamara je prekosila konkurenco in osvojila absolutno prvo mesto z 98 točkami; to je bilo tudi najvišje o-cenjevanje celotnega tekmovanja v vseh kategorijah. Igrala je Sonato op. 2 7 št. 1 Lud-vvigavan Beethovna, Špansko rapsodijo Franza Liszta in tretjo Sonato Sergeja Prokofjeva. Izbira programa je bila prosta; Tamara je v svojem sporedu združila tri zelo različne sloge, da bi lahko dokazala, kako je zavesten pianist sposoben spoznati različna stilna obdobja in jih učinkovito razlikovati v izvedbi. To prvo mesto ima velik pomen za tr- Zamejski glasbeni svet skriva veliko mladih talentov; letos spomladi so tržaški glasbeniki prinesli domov vrsto uglednih nagrad, ki so jih osvojili na tekmovanjih v Italiji in tujini. Protagonistka najnovejšega uspeha je pianistka Tamara Ražem, ki je na mednarodnem tekmovanju glasbenikov v Arenzanu pri Genovi dosegla najvišje število točk in je torej stopila kot zmagovalka na oder klavirske kategorije. žaško pianistko, ne glede samo na osebno zadoščenje, temveč tudi na nagrado, ki bi lahko postala enkratna priložnost za razvoj njene kariere. V nagrado je namreč vključena možnost nastopanja na raznih koncertih po Italiji in recital v gledališču Carlo Feli-ce v Genovi. Tamara Ražem bo vključena s celovečernim solističnim koncertom v naslednjo redno sezono genovskega občinskega gledališča. Izkušnja nastopanja v znanem italijanskem glasbenem središču je gotovo najpomembnejši dosežek zamejske pianistke, ki se lahko vsekakor ponaša z bogatim cur-riculumom. Klavirje študirala na Glasbeni matici v Trstu pod mentorstvom prof. Xenie Brass; po diplomi se je odločila za nadaljevanje svoje glasbene poti ob nadzorstvu priznanega ruskega pianista in pedagoga Sijavuša Gadžijeva. Ruska klavirska šola ji je namreč najbolj odgovarjala; spoznanje zelo različnih pristopov, ki jih šole drugih narodov imajo do tehnike in izvedbe, ter rezultati, ki jih je s to pripravo dosegla, so potem potrdili posrečeno izbiro. Ambiciozna izvajalka je vedno zelo aktivno skrbela za poglobitev in izpopolnjevanje svojega znanja na glasbenem področju; udeležila se je mnogih izpopolnjevalnih tečajev in zaključila dvoletno pedagoško šolo v Gorici. Veliko je nastopila kot solistka ali v komornih zasedbah; pred kratkim pa se je zelo angažirano podala v svet korepeticije so-lopevcev, predvsem kot vestna sodelavka in svetovalka svojega moža, baritonista Damjana Locatellija. Tekmovalna izkušnja je za Tamaro nekaj običajnega, saj je prejela svojo prvo nagrado na državnem tekmovanju republike Slovenije, ko je bila stara komaj dvanajst let; sledile so še mnoge druge udeležbe na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Italiji in Sloveniji. Pristop, ki gaje Tamara imela do arenzanske izkušnje, pa je bil nekoliko drugačen; postal je namreč priložnost, da preizkusi svoje zmogljivosti pred napornim ciljem prestižnega klavirskega tekmovanja Casagrande, katerega se zamejska pianistka namerava udeležiti prihodnje leto. Poleg tekmovanj in koncertiranja se Tamara Ražem ukvarja tudi z zborovod-stvom in poučuje klavir na Glasbeni matici v Trstu in na Glasbeni šoli v Sežani. Kot nam je sama povedala, skrivnost kakovostnega nivoja tako aktivne vsestranske dejavnosti je stalno, neprekinjeno in neutrudljivo delo, ki se začne vsak dan zgodaj zjutraj in se konča pozno zvečer. Seveda pri tako angažiranem pristopu pripomore tudi mladost, ki je vir neskončne energije. Tamara pa je priznala, da sta podpora in konkretna pomoč družine pri vsakdanjih zadevah bistvena in dragocena osnova, ki omogoča popolno posvetitev svojemu življenjskemu in umetniškemu poklicu. OBVESTILA ŠE NAPREJ poteka pobuda slovenskih duhovnikov za pomoč kosovskim beguncem. V ta namen je bila pri Zadružni kraški banki odprta posebna hranilna knjižica, kjer zbiramo prispevke za begunce. Številka hranilne knjižice je: D/R n. 76-610. Kdor želi, lahko svoj prispevek odda tudi v vseh podružnicah Zadružne kraške banke. Obrnete se lahko tudi na vaše duhovnike. Za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete na dekana openske dekanije Zvoneta Štrublja (tel. 040 211276). SINDIKAT SLOVENSKE Šole obvešča, da je tržaško šolsko skrbništvo dne 28. maja 1999 IN MEMORIAM VOJKO PERTOT Nabrežina še dolgo ni videla takega pogreba, kot smo ga doživeli prejšnjo soboto. Pokopali smo namreč komaj 62-letnega Vojka Pertota, znanega širši okolici, nad 40-let-nega godbenika, vsestransko se razdajajočega človeka, ki je užival velik ugled. Vojko se je rodil v Nabrežini eni najstarejših družin tako z mamine kot z očetove strani. Osnovno šolo in strokovni tečaj je z uspehom obiskoval v domači vasi, nakar seje že kot 15-letnik zaposlil. Obenem s šolskimi obveznostmi je sledil očetu in stricu in se vključil v nabrežinsko godbo na pihala, ki ji je ostal zvest, dokler ga neizprosna in neozdravljiva bolezen ni priklenila na bolniško posteljo. In to komaj nekaj let po zasluženi upokojitvi. Močne postave je s svojim basom skušal svoje pihalne sposobnosti. Zaradi poznane delavnosti in navezanosti na godbeno društvo so ga za več let volili za predsednika te na-brežinske najstarejše kulturne ustanove. Ni se pomišljal, ko smo mu prijatelji ponudili kandidaturo kot neodvisnemu v slovenski stranki v domači občini. Odzival se je vsem klicem, saj je bil nekaj let tudi pevec v takrat (pred dolgimi leti) komaj obnovljenem pevskem zboru. Pred dobrima dvema letoma ga je moč (njega korenjaka) začela zapuščati. Vsi - in morda tudi on sam - smo mislili, da je to bolezen prehodnega značaja, žal pa je njegova moč začela naglo pešati. Dolgo se ni več prikazal med prijatelje, ki so z občutkom, čeprav od zunaj, sledili njegovemu stanju. Skrbna nega žene in domačih mu je žal le lajšala trpljenje. Na tiho je odšel, zapustil veliko praznino: skrbnega očeta, dobrega moža, brata in zanesljivega prijatelja. Zbogom, Vojko, mirno počivaj v domači nabrežinski zemlji. PRIJATELJ objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo, ul. Cumano, 2, do vključno 28. junija 1999. Informacije nudim v uradu SSŠ, ul. Carduc-ci 8, tel./fax 040 370301, ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30. ŽUPNIJSKA SKUPNOST od Novega sv. Antona v Trstu vabi na praznovanje farnega zavetnika v nedeljo, 13. junija, ob 16. uri. Pri slovesni maši bo sodeloval Združeni zborZCPZpod vodstvom Edija Raceta. V PONEDELJEK, 14. t.m„ bo Združeni zborZCPZ imel vaje v škedenjski cerkvi, ker bo sodeloval pri zlati maši g. Dušana Jakomina. Vaje bodo ob 20.30. Naslednjega dne ob isti uri pa bodo vaje v Marija-nišču na Opčinah. ŽE OBJAVLJENO in napovedano srečanje slovenskih tržaških, goriških duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki bi moralo biti v četrtek, 10. junija, v nabrežinski župnijski cerkvi ob 16. uri, bo naslednji četrtek, 17. junija, ob 10. uri v šempolajski župnijski cerkvi. To zaradi katehetov in katehi-stinj, ki bodo v četrtek, 10. junija, še zaposleni na šolah. KLliB PRIJATELJSTVA vabi na zaključno družabno srečanje za to sezono, ki bo v četrtek, 17. junija, ob 16. uri v ul. Do-nizetti 3. OTROCI POZOR, pozor, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave! !! Število mest je omejeno. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Mira-marski drevored 32 v Barkov-Ijah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, ul. CiceroneS, 040 360324, od ponedeljka do petka. GLASBENA PRODUKCIJA NA ŠOLI SV. CIRILA IN METODA V soboto, 5. junija, je bila v prostorih nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Šv. Ivanu glasbena produkcija ob zaključku prvega leta eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje. Ta pouk se je začel decembra lani, potem ko je to omogočilo šolsko ministrstvo. Na sobotni produkciji je nastopilo dvanajst dijakov iz prvega razreda, ki so pokazali, kaj so se v šolskem letu naučili pod vodstvom profesorjev Aljoše Starca (klavir), Pavla Bembija (kitara), Adama Selja (harmonika) in Silvie Di Marino (flavta). Poleg samostojnih nastopov sta bila na sporedu še duo prečne flavte in kitare ter duo kitar. Številne prisotne je na začetku in na koncu produkcije nagovoril ravnatelj šole prof. Marijan Kravos, pozdravila pa jih je tudi predstavnica Glasbene matice prof. Jagoda Kjuder. 9 ČETRTEK 10. JUNIJA 1999 S 1. STRANI / POZDRAV NOVEGA NADŠKOFA 10 ČETRTEK 10. JUNIJA 1 999 BOŽJI CERKVI NA GORIŠKEM POGOVOR / MARTINA PAHOR ABRAMI ZA USPEŠNO NOVO UPRAVO Posebej zaupam v duhovnike in diakone, za katere je pastirska služba neredko trda in naporna. Škofijskim duhovnikom v misijonih zagotavljam svoje občudovanje in ljubezen. Škofijske duhovnike doma bi rad spomnil, da sem od mnogih izmed njih starejši po letih. Gotovo pa vsi bolje poznajo škofijo kakor jaz. Zaupam v zakonce, živa znamenja Božje ljubezni, in v toliko velikodušnih staršev, ki si prizadevajo za krščansko vzgojo svojih otrok. Zaupam v izobražence in izobražen ke, ki so iskreno odprti za srečanje z Resnico. Pri srcu so mi mladi, polni upanja, zasledovalci sreče, ki je za vse Kristus. Posebej upoštevam in sem globoko občes-tveno povezan z vsemi, ki po župnijah in v semenišču želijo celostno razdajati življenje za druge. Hvaležen sem starejšim, ki so nam posredovali vero kot živo dediščino po naših domovih in so z leti odkrili osnovne življenjske vrednote. Računam na različna laiška združenja, znamenja raznolikega bogastva Božjega Duha. Trpeče prosim, da mi pomagajo z molitvijo, da ne bodo moje službe mračili moji nedostatki. Posvečene osebe prosim, da mi pomagajo, da bom zaznaval v njih življenju predujem večne radosti, otroke pa, da me s svojim nasmehom spominjajo, da nas je Bog ustvaril za praznik in za veselje. Žal ne poznam slovenskega jezika, pa niti ne furlanskega, upam pa, da me ju boste naučili, da bomo pospeševali edinost v raznolikosti. Nadejam se, da bom našel tudi v slovenskem občestvu lepo sodelovanje. Vsem zagotavljam, tudi tistim, ki ne zahajajo v cerkev ali so se odpovedali veri ali pa je niso nikdar sprejeli, svojo pozornost, svojo ljubezen, svojo molitev. Bratsko pozdravljam sobrate in občestva sosednjih škofij Trsta, Vidma in Kopra. Vse prosim, da molite zame, da bomo lahko skupno oznanjali Jezusa Kristusa. Naj nas spremlja Devica Marija, ki jo v škofiji nadvse ljubite in častite. V njeno varstvo izročam svojo škofovsko službo. Sebe in škofijsko občestvo zaupam > zavetnikoma sv. Mohorju in Fortunatu. Ne skrivam, da se težko lo-i čim od domače škofije Chioggia, kjer puščam sorodnike, ‘ sobrate, škofa Angela, prijatelje, spomine svojega življenja..., a vendar rad grem, kamor me Gospod kliče. Na vas vse, ljudstvo na potovanju, sveto Cerkev, ki jo je Bog rodil, kličem blagoslov O-i četa in Sina in Svetega Duha. Chioggia, 6. junija 1999, praznik Kristusovega Rešnjega telesa in krvi DINO DE'ANTONI IZVOLJENI GORIŠKI NADŠKOF Novi goriški nadpastir bo najprej sredi septembra posvečen za škofa, in to v stolnici v Chioggi. V začetku meseca oktobra pa bo uradno prišel v Gorico in tako prevzel mesto nadškofa in metropolita. Naj pri tem še spomnimo, da je v bližnji preteklosti že prišel v Gorico za nadškofa takratni škof v Chioggi, msgr. Hijacint Ambrosi (kapucin), ki je škofijo prevzel po smrti msgr. Karla Margottija. Chioggia je ribiško mesto v pokrajini Benetke in spada v beneško cerkveno provinco (Triveneto). V prvem intervjuju za radio oziroma za goriški italijanski dnevnik je msgr. De' Antoni med drugim dejal, da sicer ne pozna goriške stvarnosti, vendar je izrazil upanje, da jo bo med tem časom že bolje spoznal. Pristavil je tudi, da se bo lotil študija slovenskega jezika. Pred dnevi pa se je nadškof p. Bommarco v Padovi že srečal s svojim naslednikom. (AB) ZAKLJUČNI NASTOPI ŠOLE KOMEL Tudi letos prireja Slovenski center za glasbeno vzgojo E-mil Komel v Gorici tracional-ni glasbeni poklon svojih gojencev ob koncu šolskega leta 1998/99. Najmlajši gojenci so že nastopili v torek, 8. junija, v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici na prijetnem srečanju z naslovom Najmlajši učenci pojejo, plešejo in igrajo. Spored naslednjih srečanj pa je naslednji: - v ponedeljek, 14. t.m., bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž ob 20. uri večer z naslovom V galeriji zvokov in gla- sov: nastopili bodo OZ Veseljaki iz Doberdoba, učenci na klavir, flavto, oboo, violino, solopevci in klavirski trio; - v sredo, 16. t.m., bodo nastopile ob 20. uri v dvorani pokrajinskega muzeja na goriškem gradu tri študentke podiplomskega tečaja prof. SijavušaGadžijeva: Francesca Ceccarello, Tamara Ražem in Andreja Kosmač; - v četrtek, 24. t.m., pa bo ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici večer z naslovom Pod cerkvenim obokom. Oblikovali ga bodo otroški zbor SCGV Komel Gorica-Plešivo-Vrh, baročni kvartet, Orff instrumenti, kitarski ansambel, solopevci, kitara solo, violina solo, orgle, harfa. Na upravnih volitvah, ki bodo to nedeljo, 13. junija, se predstavlja na listi Slovenske skupnosti za Doberdob kot kandidatka za županjo Martina Pahor por. Abrami, ki živi v Jamljah. Rojena leta 1972, je opravila učiteljišče Simon Gregorčič v Gorici; nato se je poročila in je mati triletne Katerine. Tudi njej smo pred volilno preizkušnjo postavili nekaj vprašanj. Kako se počutite pred volitvami, ki predstavljajo vaš vstop v svet politike? Počutim se mirna, čeprav je bilo zlasti v zadnjih tednih veliko dela, priprav in načrtovanj. Ker se približujem svetu politike, moram spoznati marsikatere mehanizme in zadeve, s katerimi doslej nisem imela veliko opraviti. Rada bi jih pobliže razumela. Čemu bi morala iti po vašem mnenju največja skrb občinske uprave in kateri so poglavitni "vozli", s katerimi se mora spopasti nova uprava? Glavna skrb gre seveda našim ljudem in okolju, v katerem živijo. Tudi zato bi v primeru izvolitve najprej sklicala javen shod občanov, da bi s skupnimi močmi izdelali lestvico najnujnejših posegov. Mislim pa, da so poglavitne težave, ki jih je treba v v Vm ■■>1! M najkrajšem času rešiti, nevarnost pokrajinske in državne ceste, onesnaženost okolja zaradi gostega prometa in zaradi sevanja mobite-lovih repetitorjev ter električnih visokonapetostnih daljnovodov. Katere posege imate v načrtu v programskih smernicah? V našem programu zaseda pomembno mesto zlasti ustanovitev obrtne cone na območju tovarne M2 na Poljanah; ta bi pripomogla k večjemu razmahu krajevne obrti in gospodarstva sploh. Poleg tega bi si prizadevali še za zgraditev obvoznice za razbremenitev glavne ceste skozi Doberdob ter obvoznice za Dol injamlje. Nadalje načrtujemo tudi napeljavo metana po Jamljah in dokončanje napeljave po Doberdobu. Kako gledate na prosvetno in kulturno delo v občini? Velik pomen ima naše šolstvo. Pomembna se mi zdi o-hranitev samostojnosti dober-dobskega oddelka srednje šole Ivan Trinko v povezavi s sedežem v Gorici. Oddelek je namreč dobro vraščen v našo stvarnost in iz leta v leto kakovostno raste. Odcepitev oddelka bi pomenila pretrganje bogatega pretakanja prepotrebnih didaktičnih informacij in vzgojnih izkušenj. Menim, da bi morala občinska u-prava posvečati dovolj pozornosti tudi našim kulturnim društvom, ki imajo že dolgo in plodno tradicijo. Veliko pozornosti je treba skratka posvečati mladim, njihovi vzgoji, iskanju možnosti za združevanje in ustvarjanju pogojev za njihovo zaposlovanje. TRADICIONALNI PRAZNIK V MESTNI ČETRTI SVETA GORA - PLACUTA POKLON LJUBKI ŠORLI BRATUŽ W FOTO BUV1BACA Rajonski svet za goriško četrt Sveta gora - Placuta je tudi letos, tretjič po vrsti, podelil priznanje osebnosti iz svoje četrti, ki je s svojim delom oplemenitila mesto. Prejšnjo nedeljo v poznih popoldanskih urah sta na travniku ob župnijskih prostorih na Placuti sredi prisrčnega ljudskega praznika prof. Andrej Bratuž in prof. Lojzka Bratuž prejela plaketo v spomin na mater, goriško pesnico Ljubko Šorli Bratuž. Na plaketi so v dragoceno kovino vklesane pomenljive besede s posvetilom pesnici, ki je "v stihih izjemne lepote bila živa priča bolečine in trpljenja, a tudi neskončne ljubezni, vere in odpuščanja". Slovenski predstavnik v rajonskem svetu dr. Marko Bukovec je v nagovoru ob podelitvi priznanja obrazložil razloge za letošnjo enoglasno izbiro in jih podkrepil z občutljivim prikazom lika priljubljene goriške pesnice, rojene v Tolminu, ki je velik del svojega življenja pre- bila prav v tej mestni četrti. Že na začetku je izrazil upanje in željo, da bi ne bilo treba posebej predstavljati Goričanom pesnice, ki jim je v žlahtno dediščino pustila pet zbirk poezij. Tudi italijanski svet se ji je oddolžil, ko je leta 1994 pri založbi Braitan izšla zbirka petintridesetih prevedenih pesmi z naslovom Canti spezzati, h kateri je goriški javni delavec in kulturnik Celso Macor napisal tenkočutno spremno besedo. Vanjo je pisec izlil svoje globoko prepričanje, da je najlepše in hkrati najbolj plemenito poglavje pesničinega življenja in pisanja tisto, v katerem izpoveduje odpuščanje, ki je dozorevalo v tišini, ob trpljenju in molitvi. To je odpuščanje mile in nežne, a hkrati silne in pogumne žene, ki je v lastnem, s trpljenjem hudo zaznamovanem življenju prepoznavala usodo Goriške. Marko Bukovec je svoje osebno doživljanje pesničinega pričevanja zaključil z besedami, da "žal še danes večina Italijanov v Gorici malo ali nič ne ve o pesnici. Jezikovne ovire ostajajo in so neprodorne, zaradi njih nastajajo nerazumevanja; in ta pogosto povzročajo škodo vsem... S tem priznanjem tukaj zbrani želimo po svojih močeh prispevati pri Italijanih k poznanju Ljubke Šorli Bratuž, simbola trpljenja in pa ljubezni in sožitja med narodi." Nedeljski praznik, ki se ga je po že ustaljeni navadi udeležila tudi lepa skupina Solkancev, se je začel v jutranjih urah, ko sta se goriška in solkanska ekipa pomerili v prijateljski odbojkarski tekmi. Sprostitveni spored se je nadaljeval z družabnostjo ob omizju. Slovesnost podelitve priznanja Ljubki Šorli je poleg predstavnikov rajonskega sveta in solkanske delegacije spremljal tudi zastopnik goriškega župana in občinske uprave odbornik dr. Luigi Coana, ki je v pozdravu spomnil na svoje srečanje s pesnico, ko je bila leta 1986 v goriški občinski palači spominska obeležitev mučeni-štva Lojzeta Bratuža. Po občutenem branju nekaterih pesničinih poezij v obeh jezikih je zahvalo izrazil tudi prof. Andrej Bratuž in dejal, da letošnje priznanje kaže na željo po sožitju in kulturnem dialogu med tu živečima narodoma; prof. Lojzka Bratuž pa je izročila predsedniku rajonskega sveta Renatu Boeganu knjižni dar. ■— IDE PREJELI SMO ZA JASNOST POJMOV Ob nedavni predstavitvi programov in kandidatov liste občinske enotnosti v Doberdobu smo kandidati za občinske volitve liste SSk v Doberdobu bili deležni neutemeljene kritike na račun našega "zelenega" programa. Očitajo nam predvsem, da so naši načrti na robu znanstvene fantastike: obvoznice, predori, premestitev mobitelov!h anten iz središča vasi in električnih visokonapetostnih daljnovodov iznad streh občanov. Najprej želimo poudariti, da ti posegi ne sodijo v pristojnost občinske uprave, temveč drugih ustanov: pokrajine, dežele, E-NEL-a, Telecoma. Občinska u-prava ima le nalogo, da jih usklajuje in predlaga najprimernejše rešitve. Na račun obvoznic smo bili deležni treh popolnoma neutemeljenih kritik: a) da bi na tak način iznakazili Kras, b) da bi oškodovali kmete, c) da ne bi nikakor mogli dobiti sredstev za uresničitev projekta. Z izgradnjo teh infrastruktur bi Kras nedvomno utrpel škodo. Vendar je treba upoštevati, da sta državna cesta skozi Dol in pokrajinska cesta od Devetakov do Tržiča postali izredno pomembni prometnici. Predstavljata namreč eno glavnih povezav med tržaško in goriško pokrajino ter med Tržičem in Gorico. Poleg tega narašča tudi promet na cestah, ki povezujejo Jamlje z Doberdobom (ob jezeru) v smeri proti Zagraju in še naprej proti Vidmu. V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo promet še povečal in da bo Doberdob postal veliko pokrajinsko križišče, Občina tega ne more preprečiti in problem ignorirati, lahko pa ublaži negativne Ličinke naraščanja prometa. V takih razmerah je življenje ob cestah nemogoče. To vsekakor razume, kdor se s temi problemi sooča vsak dan, v manjši ■ meri pa tisti, ki prebiva v odmaknjenih rezidenčnih conah. Nadalje je treba poudariti, da imata pokrajina in dežela interes, da uresničita projekt obvoznic. To namreč sodi v širši sklop posegov za usposabljanje pokrajinskih in državnih cest, ki so velikokrat prizorišče hudih prometnih nesreč. Na koncu naj še poudarimo, da bi ti načrti na noben način ne oškodovali kmetov, kot nas je obtožil doberdobski župan, ker bi jih uresničili na neobdelanih površinah. KANDIDATI SSk ZA OBČINO DOBERDOB SLOVENSKA OBČINSKA KONZULTA V GORICI V sredo zvečer se je prvič sestala novoizvoljena slovenska konzulta na goriški občini. Na dnevnem redu je bila predvsem umestitev svetovalcev, nato pa so člani kon-zulte izvolili predsednika in podpredsednika. Konzulto sestavljajo predstavniki obeh krovnin organizacij, Sindikata slovenske šole in predstavniki, izvoljeni od občinskega sveta. Podrobneje bomo poročali prihodnjič. TRADICIONALNI PRAZNIK SPARGLJEV V STANDREZU OB KONCU DOMAČEGA PRAZNIKA ZVONOVI, PESMI IN ENODEJANKA IVA KORSIC Spet je v Štandrežu veselo vzdušje zavelo v župnijskem parku med lipami v soboto, 5. t.m., ko je na drugem delu Praznika špargljev ansambel Oasis povabil na plesišče vse tiste, ki se radi zavrtijo, medtem ko so vabljive vonjave do-mačih dobrot priklenile k mizam vse lačne in žejne. Bogat srečolov pa je bil pravi magnet za otroške želje. V nedeljo, 6. t. m., je pester program spet privabil v obsoško vasico veliko obiskovalcev. V popoldanskih u-rah so v domačem zvoniku zapeli zvonovi in njihov zven je praznično odmeval kot ob farnem zavetniku. Pri zvonovih se je namreč zvrstilo z desetminutnim programom kar sedem skupin pritrkovalcev -iz Novega mesta, Ajdovščine, Budanj, Kopra, Šempetra, Vrtojbe, Gorice, ki so se prijavili na Sedmo srečanje pritrkovalcev v priredbi PD Stan-drež in sodelovanju župnije sv. Andreja. Morda smo "meščani" mislili, da ta umetnost izumira, toda prijavljene skupine so razkrile, daje še zelo živa in da seji radi posvečajo predvsem mladi. In prav najmlajšo skupino, pet fantov iz Budanj, je PD Štandrež nagradilo s pokalom in knjigo. S priznanjem, ki so ga prejeli vsi udeleženci, in s pokalom pa so odšli domov tudi štirje pritrkovalci iz Novega mesta (na sliki) kot skupina iz najbolj oddaljenega kraja. Štandreški praznik je ponujal tudi nagradni fotografski natečaj; žal seje nanj priglasilo le malo navdušencev. Žirija je podelila prvo nagrado Loredani Prinčič, drugo Danijeli Puia in tretjo Viktorju Selvi. Nagrajeni so bili tudi mali slikarji, ki so sodelovali na natečaju ex tempore v soboto, 29. maja. Pohvalo seveda zasluži vseh osemintrideset risarjev, katerih risbice so bile razobešene na prireditvenem prostoru, a članice komisije so pač morale sestaviti lestvico. Tako so za vrtec prejel i nagrade-pokale: Mateja Zavadlav, Simon Cej in Dilet-ta De Marchi; za prvi in drugi razred osnovnih šol Michela Manfreda iz 1. r., Mateja Nanut in Tina del Fabbro pa iz 2. r. OŠ Štandrež. V skupini zadnjih treh razredov osnovnih šol sta se uvrstila na prvo mesto Lara Simoneta (4. r. OŠ iz Zgonika), na drugo pa Fran-cesco Ivone (3. r. O. Župančič Gorica), tretje nagrade niso podelili. Posebno priznanje so prejeli drugošolčki iz domače osnovne šole kot najbolj številna sodelujoča skupina. Med eno podelitvijo in drugo smo poslušalci lahko prisluhnili petju moškega zbora Mirko Filej iz Gorice (dir. Zdravko Klanjšček) in MePZ Vrtojba (Zdravko Leban). Pester spored je napovedovala Martina Nanut, nagrade pa sta izročila Damjan Paulin in Dimitrij Brajnik. Ko so poslednji žarki sonca osvetljevali obširni park in odrček, na ka- terem je bilo zloženo staro pohištvo, smo se gledalci do solz nasmejali ob enodejanki Karla Valentina Selitev, ki sta jo z dragoceno režijsko pomočjo Janeza Starine nekoliko prečistila, prelila v štan-dreško narečje in, sicer skopo besedilo, zabelila z "nedolžnimi" starimi kletvicami člana domače dramske skupine Majda Zavadlav in Božidar Tabaj. S pretehtanimi, a izrazito "naravnimi" kretnjami in smeh zbujajočimi nerodnostmi sta prikazala ne ravno bistroumen zakonski par, ki zelo rad pregloboko pogleda v kozarec ali bolje kar v steklenico. Po sedmih letih potrpežljivega čakanja dodelitve ljudskega stanovanja se zakonca s petimi otroki naveličata in se odločita z “burelo" prepeljati vse svoje imetje ter se "na črno" preseliti v tolikokrat obljubljeno hišo. A premišljeno zložiti pohištvo na dvokolesni voziček brez stranic ni tako enostavno... Božo in Majda sta ponovno pokazala, kako se zavzeto lotita vsakega teksta, kako vestno osvojita režiserjeve nasvete, a pri oblikovanju likov ohranjata vselej nekaj svojega pristnega komedijantskega duha. Pri izvajanju se sama zabavata in ti njuni občutki se magično pretakajo do publike, ki jima zmeraj tako hvaležno sledi. PRISRČEN DOGODEK OB KONCU SEZONE PEVSKI VEČER ZBOROV HRAST IN GALLUS ZBOR FILEJ V STOMAŽU SPLET LJUDSKIH MOTIVOV Ubran stomaški pevski popoldan na letošnjo binkoš-tno nedeljo v župnijski cerkvi sv. Tomaža je izzvenel kot prisrčno in pomenljivo doživetje tako za poslušalce kot za pevce in njihovega dirigenta Zdravka Klanjščka. Poslušalci so si bili enotni, da takšnega petja moškega zbora v Sto-mažu že dolgo ni bilo, razlogov za zadovoljstvo pevcev pa je bilo še več. Že samo dejstvo samostojnega koncerta ob sklepu sezone je posebni dogodek v življenju zbora. Temu je dodati obisk Stomaža, v katerem je bila večina pevcev prvič nasploh. Njegova enkratna lega na pobočju sredi narave je lahko le še dodaten navdih k pravemu pevskemu razpoloženju. Sam cerkveni prostor daje pravo akustiko in omogoča, da vsaka pesem zaživi v svoji prvinski žlahtnosti. V tako ubranem o-kolju se seveda lahko poje s posebnim žarom. Koncert je bil programsko razdeljen v dva zaokrožena dela. Najprej so se zvrstile "po-lifonske" skladbe od ruske, srbske in ukrajinske liturgije, pa črnske duhovne Deep ri-ver, Gallusove Haec dies za dva zbora, vse do našega Vodopivca. Drugi del je bil posvečen Marijinim pesmim najprej s skladbo, ki podaja vsakodnevni trikratni pozdrav Mariji: Ko zarja zlati nam goro, nato opoldne, ko sonce naj višje stoji, in še zvečer, ko sonce za goro beži. Posebej je razveselila Vodopivčeva Lepa si Marijaz uvodnim solističnim tenorskim partom (Bruno Rustja in Andrej Čev-dek). Za "bis" pa so pevci ponovili markantno Vodopivčevo pesem Terra tremuit. V Stomažu že v drugo žup-nikuje g. Branko Rudež, del življenja tudi Goričan, vedno pa velik ljubitelj pesmi in glasbe in seveda vsega dobrega in plemenitega. Zato je ob vsem drugem vsak obisk Stomaža dogodek tudi zaradi srečanja z g. Rudežem. Tako je bilo tudi na binkoštnem koncertu, ko je njegova prijazna beseda na začetku in koncu sporeda žlahtno dopolnila pevski program. Zbor se je posebej zahvalil tudi predsedniku krajevne skupnosti Albinu Bratini kot pobudniku obiska pevcev. Ob tako prijetnem gostiteljstvu se je bilo kar težko podati v dolino; ni šlo drugače kot z obiljem prepevanja na prostem in obojestransko željo, da se v Stomaž še vrnemo. Hvaležna poslušalka pa je pevce spodbudila, da tako lepo petje predstavijo tudi v drugih krajih. PB V petek, 11. t.m., sev Doberdobu obeta lep pevski večer. Zbor Hrast namreč prireja v sodelovanju z zborom Jacobus Gallus iz Trsta koncertni splet ljudskih pesmi z naslovom Dober večer, Bog daj!, ki bo potekal na borjaču pri Jelenovih (blizu cerkve) z začetkom ob 21.15. S tem se zaključujenadvse uspešna sezona zbora Hrast, ki je bila kronana z dosego 95 točk in zlate plakete na letošnjem tekmovanju Naša pesem 1999 v Mariboru. Ljubitelji zborovskega petja se bodo verjetno spominjali, da je pod naslovom Dober večer, Bog daj! že pred tremi leti potekal koncert, v katerem so se prepletale petje ljudskih pesmi in recitacije. Protagonista tistega večera, ki je bil 28.6.1996 na dvorišču Ra-dovičeve domačije v Nabrežini, pa sta bila prav zbora Hrast in Gallus, ki je bil takrat glavni prireditelj pobude. Sicer pa sta zbora že večkrat skupaj nastopila ob različnih priložnostih, kot npr. na slovesni proslavi 50-letnice slovenske tržaške radijske postaje (na sliki), na lanski osrednji proslavi Dneva slovenske kulture, na proslavi ob 50-let-nici priključitve Primorske Sloveniji idr. Vsi ti nastopi, pa tudi skupne družabnosti, so le utrdili prijateljske vezi, ki so se v zadnjih letih ustvarile med zboroma. Na petkovem večeru bosta zbora Hrast in Gallus pod vodstvom dirigentov Hilarija Lavrenčiča in Janka Bana zapela vsak po nekaj ljudskih pesmi, začetek in konec sporeda pa bosta zbora oblikovala s skupnim nastopom. Z razliko od nabrežinskega koncerta tokrat recitacij ne bo, tako da bo na borjaču pri Jelenovih kraljevala le pesem. IŽ OBVESTILA VSE UDELEŽENCE potovanja z Novim glasom na Poljsko in Litvo naprošamo, da do 18. junija na naših upravah v Gorici in Trstu poravnajo stroške potovanja. DIJAKI SREDSJJEšole Ivan Trinko vabijo na skupno končno šolsko prireditev, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v petek, 11. junija, ob 20.30. MePZ HRAST iz Doberdoba v sodelovanju z MePZ J. Gallus iz Trsta vabi na pevski večer Dober večer, Bog daj. Koncert bo v Doberdobu v petek, 11. junija, z začetkom ob 21.15 na borjaču pri Jelenovih. KULTURNO DRUŠTVO Skala iz Gabrij vabi na tradicionalni koncert Na borjaču v soboto, 12. junija, ob 20.45. Oblikovala ga bosta moški zbor Skala iz Gabrij in mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža. ZAIIVALNA SVITA maša ob pra-znovanju 35-letniceSZSO-SGS. Tudi letos se bomo ob koncu skavtske sezone vsi člani SZSO-GO zbrali pri zahvalni maši. Tokrat se bomo pri tej daritvi še posebno zahvalili za 35 let naše organizacije. K maši, ki bo v nedeljo, 13. junija, ob 11.30 pri sv. Ivanu v Gorici, so lepo vabljeni tudi bivši člani, starši in prijatelji. ZVEZA SLOVENSKE katoliške prosvete bo ob 40-letnici ustanovitve postavila v oktobru na oder Kulturnega centra Lojze Bratuž opereto Hmeljska princesa Radovana Gobca. Režiser A-drijan Rustja, dirigent Hilarij Lavrenčič. Prve vaje za pevce bodo v torek, 15. junija, ob 20.30 v KCLB, za soliste in igralce pa v sredo, 16. junija, ob 20. uri v istih prostorih. SEZONA GORKAki nema bo predstavila v četrtek, 17. junija, zadnji film v abonmaju, iranski film 77-šina režiserja Mohsena Makh-malbafa. ŠZOLYMPIAsklicuje redni občni zbor v petek, 18. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. APOSTOLSTVOSV. Cirila in Metoda - Gorica ter župnije Zgonik, Mavhinje in Nabrežina prirejajo Romanje v Maribor ob beatifikaciji A.M. Slomška 18. in 19. septembra 1999 z udeležbo ŽUPNIIA SV. FLORI|ANA IN MARIJE POMOČNICE TER DRUŠTVO F.B. SEDE) IZ ŠTEVERJANA vabita na SLAVJE OB PODELITVI PRIZNANJ ORGANISTOM IN PEVOVODJEM OB 70-LETNICI ORGEL Večer bosta oblikovala Mešani pevski zbor F. B. Sedej pod vodstvom prof. Bogdana Kralja s koncertom cerkvenih in narodnih pesmi ter organist Andrej Pegan z orgelskim koncertom. Župnijska cerkev sv. Florijana v petek, 11. junija, ob 20.30. MePZ HRAST - DOBERDOB v sodelovanju Z MePZ JACOBUS GALLUS - TRST vabi ob zaključku sezone na zborovski koncert ljudskih pesmi in priredb DOBER VEČER, BOG DAJ dirigenta: Janko Ban, Hilarij Lavrenčič Petek, 11. junija 1999, ob 21.15 v Doberdobu na borjaču "pri Jelenovih". TOPLO VABLJENI! pri beatifikaciji, ki jo bo vodil papež Janez Pavel II. Vse, ki se želijo udeležiti tega srečanja, prosimo, naj pohitijo z vpisom, ker je potrebno potrditi rezervacijo hotela. Prijave sprejemata uprava Novega glasa (tel. 0481 5331 77 ali 040 365473) in župnija Zgonik (tel. 040 229166). DRUŠTVO PAIDEJA vabi na ogled prodajne razstave likovnih del 34 priznanih primorskih likovnih u-metnikov na dvorcu Vogrsko. Razstava je na ogled vsak dan od 12. do 21. ure do 20. junija. DAROVI ZA KOSOVSKE begunce: N.N. 200.000; na čast sv. Antonu Franc Sivec 100.000 lir. ZAŠZOIympia: ob Igorjevem memorialu Ani in Janez Povše j 500.000 lir. OB PRAZNIKI' Srca J ezusovega N.N. po 100.000 lir za cerkev sv. Ivana, Zavod sv. Družine in slov. misijonarje. ZACERKEVvGabrjah: mama ob poroki Tanje iz Sovodenj 100.000 lir. 11 ČETRTEK 10. JUNIIA ZA CERKEV sv. Ivana: letošnji im prvoobhajanci 200.000; N.N. 300.000; N.N. 100.000 lir. ZAHVALA Učenci in učitelji OŠ J. Abram iz Pevme se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspehu zaključne šolske prireditve. ŠZ Soča in MlPZ Vrh sv. Mihaela se veselita z Martino, Štefanom, Niko in Ivano ob rojstvu SIMONA. Pevci zbora Lojze Bratuž se veselijo Z ALEKSANDRO SCHET-TINO in ji čestitajo ob prejetju nagrade na mednarodnem tekmovanju C.A. Seghizzi. ALEKSANDRI SCHETTINOČe-stitajo ob lepem uspehu na tekmovanju Seghizzi pevci zbora Štandrež. Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere članke objavili prihodnji teden. Bralcem in sodelavcem se o-pravičujemo. / ured. 12 ČETRTEK 10. JUNIIA 1999 IKI POSVET NA TEMO "MLADI, IDE O IDENTITETI BENEŠKE MLAJŠE GENERACIJE PR E) E LI SMO ERIKA jAZBAR Spregovoriti o narodni identiteti v slovenski Benečiji res ni lahka zadeva. Neprimeren pristop do tematike oziroma do samega beneškega človeka nas lahko zavede na stran pota, si ustvarimo napačno vizijo o tej zemlji in slovenskih ljudeh, ki na njej živijo že stoletja. Če je tudi italijanska javnost končno priznala, da živi v Benečiji manjšina, ki spada enakopravno v sklop slovenske manjšine iz Gorice in Trsta, pa vendar je nujno pri tem dopolnilo. Slovenski človek, ki živi pod Matajurjem, je pod Italijo in tarča njene posredne in neposredne asimilacijske politike že od leta 1866. Ne gre torej poenostavljati, ko govorimo v Benečiji o narodnosti, matični domovini, zavesti, identiteti ipd. Dne 28. maja sta čedajska podružnicaSLORI-ja in Združenje Eugenio Blanchini priredila posvet na temo Mladi, identiteta, prostor. Povod za posvet je dala nova publikacija, o izvlečkih katere smo sicer že pisali lansko leto, in sicer raziskava dr. Riccarda Rut-tarja o diplomirancih iz Nadi- I diploma Idella Slavia ških dolin, ki je, kot rečeno, izšla v knjižni izdaji s finančno podporo sedmih občin Nadi-ških dolin. Študija je nadvse dragocena, najprej ker gre za znanstveno delo, nato ker je pregledna, dobro napisana in o-blikovana ter prinaša številne razpredelnice in grafikone, ki so zelo učinkoviti. V krajšem pogovoru nam je avtor povedal: "Glavni namen mojega delaje bil predvsem ta, da izluščim našo realnost, jo osvobodim obrabljenih izrekov in jo predstavim v vsej njeni kompleksnosti in seveda z vsemi protislovji." Dr. Ruttar je za svojo analizo izbral diplomirance iz Nadiških dolin v obdobju 1975-1997. Za skupnih 627 imen je v štirih mesecih dopolnil 407 vprašalnih pol, ki nam med drugim prinašajo tudi pomembne podatke o poklicu, statusu, kraju bivanja, družini, željah in projektih omenjene skupine Bene-] čanov. Posebno zanimivo pa je poglavje, v katerem avtor objema izvlečke danih odgovorov, ki zadevajo poimenova- 1 nje identitete, slovensko manjšino, preteklost, gledanje na zaščitni zakon, uporabnost jezika, dvojezično šolo, oznake Nadiških dolin, navezanost na domači kraj ipd. Marsikdo bo ob prebiranju omenjenih podatkov lahko presenečen (iz raziskave npr. izhaja, da je demografsko obubožanje beneških vasi v glavnem posledica padca rojstev, medtem ko ima emigracija v tem dvajset-letju le majhen delež krivde), vsekakor pa je omenjena študija pomembna za spoznavanje beneškega človeka in Benečije nasploh. Nazadnje povejmo še, da je publikacija izšla v italijanskem jeziku, v kratkem pa se pripravlja tudi slovenski izvod študije. UTIŠAN PONOS MIRAN MIHELIČ Kot je zapisano v 10. letošnji številki Doma, po 33 letih izhajanja se glas slovenskih duhovnikov iz Benečije umika iz javnosti. Po času "nepretrganega delovanja in velikih zadoščenj s časopisom, ki smo ga izdajali v teh desetletjih, smo se prepričali, da se neko srečno obdobje izteka iz raznoraznih razlogov, ki so vezani na notranje in zunanje faktorje... Naš časopis Dom, ki so ga ustanovili slovenski duhovniki iz Benečije, si je vedno prizadeval, da potrdi, ohrani in utrdi svojo avtonomijo, neodvisnost in svobodo... Zaradi razlogov, ki niso odvisni od nas, omenjene avtonomije ne moremo več uresničevati na primeren način. Ker se naše delovanje gradi ravno na tem, se raje odpovemo vsemu ostalemu in ohranimo neodvisnost... Bila so krasna in nepozabna leta in, upamo, ne samo za našo skupino." Od beneških katoličanov, pa tudi od mnogih v Zgornjem Posočju, kamor se lepo širi čezmejni slovenski kulturni prostor, se torej poslavlja Dom. Vzroki za zaprtje Doma so v zadnji številki nekako nakazani, toda, ker ne poznamo ozadja, jih je težko razumeti in še manj prispevati, da do napovedanega koraka ne bi prišlo. Vzrokov je nakazanih več, toda iz zapisa izhajajo predvsem osamljenost, nemoč, prezrtost, proti kateri gre nekakšen upor, kar je uničujoče za slovensko skupnost v zamejstvu in v Sloveniji. Kaj pa tisti beneški duhovniki, ki so se po tem času šele rodili, ki danes skrbijo za slovenstvo naprej v svojih župnijah, ker skušajo i ponovno oživiti slovensko besedo v cerkvi, ohraniti vse slo- i venske bogoslužne tradicije, in ne nazadnje tisti, ki žrtvujejo samo kot posamezniki ure in ure mesečno za pisanje, urejanje in izdajanje časopisa Dom ? Poleg tega ti Čedermaci občasno izdajo še kakšno knjigo. Tako je knjiga Mračna leta Benečije razgalila italijanske tajne službe s podatki iz njihovih lastnih arhivov. Pri njeni objavi sta se, ne prvič, izpostavila nosilna stebra časopisa ' Dom msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella. Odkriti in prikriti zagovorniki trikoloristi-čnega uničevanja vsega, kar je slovenskega v tej pokrajini, so jih dali pred sodišče in oktobra jim grozi obravnava. Da je sploh prišlo tako daleč, nedvomno kaže, da se tisti sloji, ki trasirajo politiko te države, še niso odrekli ekspanzionisti-čni politiki proti severovzhodu. Ni čudno, če g. Boža Zua-nello in časopis Dom sedaj hudo napadajo še zaradi objave časopisnih nadaljevank o italijanskih zločinih na zasedenih slovenskih ozemljih. Vsi ti pa pritiskajo tudi na krajevni ravni, da dobivajo Čedermaci nože še v hrbet. In kakšno podporo imata s strani matice in drugih slovenskih organizacij? Tako ali drugače, o vlogi časopisa Dom, ki tudi v italijanščini obvešča pošteno italijansko in delno asimilirano slovensko zamejsko javnost, ne ve nihče drug, kot tisti, ki se z branjem časopisa o tem prepriča na lastno oko. Za to bi pač že moral vedeti SSK in o postopanju proti Domovim sodelavcem najostrejše protestirati pri obeh vladah, ne pa da se ne zgane niti po obisku v Benečiji, kar bi kazalo na to, da zadev ne spremlja. Kje je slovenska organizacija Amne-sty International, ki protestira pred kitajskim veleposlaništvom v Ljubljani zaradi pokola na Trgu nebeškega miru?Zakaj ne zahteva človekovih pravic in zadoščenja zanje ter ugotavljanja krivde proti storilcem, da bo obsojeno vsaj dejanje, in ne, da so deset let po začetku demokratizacije te stvari še vedno herojske in se krvavi del revolucije še vedno uvršča v odporniško gibanje? Brez zgodovinskega spomina se ta obravnava celo v šolah. In, če rečemo bobu bob, se je bati, da Dom ne dobi sredstev slovenske vlade prav zato, ker ima zgodovinski spomin. Grešno je že, da ga ima za področje na drugi strani meje! POMEMBEN DOKUMENT SLOVENSKEGA SVETOVNEGA KONGRESA O SLOVENSKO-HRVASKIH ODNOSIH Ob poročilih o srečevanju slovenske in hrvaške pogajalske delegacije z W. Perryjem kot sporazumno izbranim moderatorjem in neuradnim razsojevalcem v sporu o poteku slovensko-hrvaške meje v Istri in na morju Svetovni slovenski kongres odločno podpira stališča, zapisana v peticiji, s katero se je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri obrnila na državno vodstvo in državljane republike Slovenije in v podporo zbrala že čez 14.000 podpisov. Slovenska stran ima v omenjenem sporu na voljo zanesljive podatkovne vire ter dobre strokovne študije, ki izpeljujejo močne razloge in utemeljitve v prid slovenskim mejnim interesom v Istri in na morju, vendar se zdi, da vsega tega ali ne zna ali noče odločno zagovarjati - bodisi zaradi strokovno neustrezne sestave delegacije bodisi zaradi politične blokade pri uradni interpretaciji podatkov. Pri Svetovnem slovenskem kongresu se celo vprašujejo, ali je z vsemi pomembnimi podatki in ustrezno slovensko interpretacijo seznanila VV. Perryja. Zato slovensko javnost pozivajo, naj od svojega državnega vodstva zahteva ustreznejšo, ne-kapitulantsko držo na sedanjih pogajanjih in sploh pri zastopanju slovenskih državnih in narodnih interesov. Pri tem posebej opozarjajo na naslednja dejstva: 1. Meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila do danes izrecno določena z nobenim državnopravnim aktom (tudi v beograjskih arhivih ga ni bilo najti). Na slovenski strani imamo za zdaj edino odločilno izjavo, zapisano samo v Temeljni listini o samostojni in neodvisni republiki Sloveniji (25.6.1991): "Državne meje republike Slovenije so mednarodno priznane meje dosedanje SFRJ z republiko Avstrijo, z republiko Italijo in republiko Madžarsko in republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ". Določen je torej samo "okvir", tj. obmo-čje "dosedanjeSFRJ", po katerem naj bi meja potekala, ni pa določen konkretni potek mejne črte od točke do točke po kopnem, kaj šele po morju. Slovensko-hrvaška meja tudi ni bila nikoli od nikogar mednarodno priznana, znano pa je, da je bilo glede nje veliko sporov tako v prvi kot v drugi Jugoslaviji (in celo med slovenskimi in hrvaškimi partizani med drugo svetovno vojno). Tudi ravnanje hrvaške strani v dosedanjih pogajanjih izkazuje zavest o nedoločenosti te meje, saj je slovenski strani predložila že več različic mejne črte. Torej je vprašanje odprto, nič ni dokončno določeno. 2. Hrvaška stran se praviloma zelo rada sklicuje na zgodovinsko pravo (na tem npr. temeljijo njena stališča v sporu s Crno goro glede polotoka Prevlaka), pri obravnavanju meje v Istri pa o tem kar molči. Dejstvo je namreč, da Istra v zgodovini do konca druge svetovne vojne nikoli ni spadala pod hrvaško suverenost (spadala je npr. pod Bizanc, pod Benetke, Francijo - Ilirske province -, avstrijski del Avstro-Ogrske, Italijo), nasprotno pa je bil posebno njen severozahodni del oziroma danes sporno mej- no območje okoli Savudrije in sploh severno od reke Mirne tako v civilnoupravnem kot v cerkvenoupravnem oziru večinoma podrejeno oblastnim izpostavam v Piranu o-ziromav Kopru (občina, sodni okraj, škofija idr.). Piranska občina je upravno skoraj ves čas obsegala tudi Kaštel in Savudrijo, šlo pa je tudi za katastrsko in lastninsko (posestno) pristojnost. Do večjega preurejanja je prišlo šele po podpisu Londonske spomenice v zvezi z razdelitvijo Svobodnega tržaškega o-zemlja med Jugoslavijo in Italijo, čeprav je posebni člen te spomenice izrecno prepovedoval izvajati na tem območju take upravne preureditve, ki bi vplivale na etnično sestavo prebivalstva. (O razkosanju sta se menda dogovorila Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič, partijska funkcionarja brez zakonitih držav-nopravnih pooblastil, uveljavljeno pa je bilo na silo.) 3. Na območju do Mirne so do druge svetovne vojne živeli samo Slovenci in Italijani (po popisu iz leta 1900 sta bili glede tega samo dve izjemi: severno od Mirne je v Završju - Piemonte živela poleg italijanske večine hrvaška manjšina, južno od Mirne pa je v Motovunu poleg italijanske večine živela slovenska manjšina). Z območij, ki so po Rapallski pogodbi pripadla Italiji, so Italijani izgnali skoraj vse hrvaške izobražence, tudi duhovnike, preprosto ljudstvo pa se je brez te opore hitro poitalijan-čevalo. V tej stiski so Hrvatom po svojih močeh pomagali slovenski duhovniki in drugi primorski izobraženci, čeprav so bili sami pod hudim pritiskom. Današnja etnična in jezikovna sestava prebivalstva je predvsem posledica omenjenega razkosanja po razdelitvi STO: na južni, od Hrvaške zasedeni del piranske občine in na vse območje severno od Mirne se je šele po letu 1955 naselilo veliko Hrvatov (tamkajšnji Italijani so se množično izseljevali v Italijo - optanti), tako da se je etnična sestava občutno spremenila, o slovenski navzočnosti južno od Dragonje pa se uradno ni smelo govoriti (tamkajšnji Slovenci - kolikor so obstali - so bili in so še ustrahovani). Pri delitvi STO na italijanski in jugoslovanski del so zastopniki svetovnih velesil upoštevali kot eno temeljnih meril nače- lo "uravnotežene krivičnosti": kolikor slovanskega (tj. slovenskega) prebivalstva bi moralo ostati pod Italijo (tržaški, goriški in beneški Slo- venci), približno toliko naj bi ostalo italijanskega prebivalstva pod Jugoslavijo (pri tem je šlo dejansko za prebivalstvo Istre, Dalmacije in nekaterih otokov, tj. tistih delov ozemlja, ki ga je v okviru Jugoslavije skoraj v celoti dobila Hrvaška - na račun izgube slovenskega ozemlja in prebivalstva, ki je moralo ostati pod Italijo). Vse to Hrvatje danes priznavajo, vendar cinično pripominjajo, naj se o tem Slovenija pomeni z Italijo. 4. Republika Slovenija -posebno pa njeno primorsko prebivalstvo - za svoje normalno gospodarsko življenje nujno potrebuje neposreden dostop do mednarodnega morja, to pa je mogoče samo s tako določitvijo kopenske meje, ki bo vsaj Kaštel in Savudrijo vrnila v meje piranske občine in s tem republike Slovenije. Tako imenovani "varni (nemoteni?) prehod", ki ga v pogajanjih obljublja Sloveniji hrvaška stran, ne zadošča, potrebna je slovenska suverenost nad ustreznim delom morskega dna. K tej zahtevi nas ne napeljujejo samo neposredni gospodarski razlogi (ribištvo, školjkarstvo, turizem, promet idr.), temveč tudi dosedanje izkušnje s sosednjo državo: izsiljevalske metode hrvaške strani nam ne vlivajo upanja, da bi bil obljubljeni "varni prehod" res varen in nemoten. RUBR KANALS NTITETA, PROSTOR" KA DOLINA KLJUB ŠTEVILNIM PROBLEMOM IN AFERAM VLADA JE PO ZAGOTOVILIH KOALICIJE TRDNA SLOVENIJA OB KONCU TEDNA MARJAN DROBEŽ Predstavniki koalicijskih strank, LDS, SLS in Desusa, ki sodelujejo v vladi, so po sestanku prejšnji petek v nekem gostišču na Štajerskem (gostišča so najbolj priljubljena za sestanke in srečanja slovenskih politikov) optimistično poudarjali, daje vlada trdna in uspešno izvaja svoj program in usmeritve. Premier Janez Drnovšek je napovedal, da bo vlada do parlamentarnih volitev leta 2000 največ pozornosti namenila usklajevanju zakonodaje s pravnim redom EU, sprejemu pokojninske reforme in pripravi državnega proračuna za naslednje leto. Svojo ugodno oceno o delovanju vlade je podkrepil z mnenjem, "da bo soglasje med koalicijskimi strankami lahko podlaga tudi za sodelovanje LDS, SLS in Desusa po državnozborskih volitvah". Z njim je soglašal tudi predsednikSLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki pa je opozoril, "da vlado do konca mandata čakajo še pomembne naloge na gospodarskem in socialnem področju." V slovenski politiki pa poudarjajo, da samozadovoljstvo vlade ni upravičeno, saj je v državi tudi veliko problemov, pretežno afer. Na notranjem ministrstvu še niso ugotovili vzrokov in krivcev za znano afero o ravnanju policistov in vojakov med o-samosvojitveno vojno na Koroškem. Precej je obetalo poročilo t.i. Gričarjeve preiskovalne komisije, ki je zaslišala veliko policijskih uradnikov in tudi nekaj časnikarjev, ki naj bi bili vpleteni v afero Vič-Holmec, potem pa so ugotovili, da se komisija ni ravnala po zakonih in tudi ni u-poštevala pravil in drugih norm notranjega ministrstva. Preiskava je zato zastala, edino kar se je zgodilo, je bila odstavitev notranjega ministra Mirka Bandlja. Ta zdaj zaradi krivic in obdolžitev, ki naj bi mu bile povzročene, zahteva veliko denarno odškodnino. Napetosti in trenja se povečujejo tudi v državnem tožilstvu. Po odstopu Barbare Brezigar s položaja vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se je razkri- lo, da so njeni odnosi z novo generalno državno tožilko Zdenko Cerar slabi. Neposredni povod za odstop Brezigarjeve, ki gaje sporočila na državni TV, naj bi bil v tem, daje generalna državna tožilka od nje zahtevala, "naj v konkretni zadevi že napisan predlog sodišču zadrži, da bi se o njem najprej izrekel kolegij vrhovnega državnega tožilstva." Barbara Brezigar je menila, "daje to hud poseg v njeno samostojnost in neodvisnost in zaradi tega po strokovni plati ni mogla ukrepati tako, kot je menila, da je prav." Nejevolja državljanov zoper tožilstva izhaja tudi iz prepričanja, da je ta veja pravosodja nemara glavni krivec za to, da pred slovenska sodišča doslej ni prišel še noben osumljenec s področja kriminalnih dejanj oko-riščenja s sredstvi iz nekdanjega t.i. družbenega premoženja. Najprej je zastarel primer tovarne športne o-preme Elan. Zvedelo se je, da sta dva višja koprska tožilca odhitela na novogoriško okrožno tožilstvo in sama prevzela dvajset primerov t.i. divjega lastninjenja, sicer bi zastareli. Sprejeli so tudi nekaj sankcij zoper sodnike, ki domnevno ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Predsednik SDS Janez Janša je glede zastarelih rokov primerov divjega lastninjenja dejal, "da namesto, da bi iz leta v leto dobivali nove sodne epiloge, dobivamo odstope od kazenskih pregonov in celo izpuščanje na svobodo tistih, ki so že bili kaznovani." V MAKEDONIJI SLOVENSKA VAS ZA PREGNANCE GLASBENI CIKLUS NA KOSTANJEVICI GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Človekoljubne organizacije v Sloveniji so začele skupno akcijo z naslovom Roka pregnancem - slovenska vas, ki je namenjen pregnancem s Kosova. Uradno seje začela v torek, 8. junija, z dveurno televizijsko oddajo, med katero so zbirali prispevke gledalcev. Cilj akcije je postavitev vasi iz bivalnikov, počitniških prikolic in iz šotorov za tiste, ki so v vojni na Kosovu izgubili svoje domove. Omenjeno vas naj bi postavili blizu naselja Dojransko selo v Makedoniji. Gre za zelo velik in izviren projekt, nihče pa ne more napovedati, koliko denarja oz. prispevkov bodo zbrali na žiro računih največjih človekoljubnih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju pobude. Med njimi so Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenski odbor za Unicef. Direktor akcije Roka pregnancem - slovenska vas je Jure Pengov, ki se je pred kratkim vrnil z mesta dopisnika RTV Slovenija v Rimu. V operativnem štabu pa sodeluje tudi nekdanja časnikarka in politična delavka Danica Simčič. Kot je povedala, bo darovalcem na voljo 45 brezplačnih telefonskih linij, ki bodo delovale med televizijskimi in nemara tudi radijskimi oddajami. Druga velika televizijska oddaja bo na sporedu v sredo, 30. junija. Jure Pengov poudarja, da bo finančni del akcije nadzoroval nadzorni odbor, "tako da bo denar zanesljivo prišel v prave roke". Svoje sodelovanje so potrdili tudi nekateri športniki, glasbeniki in časnikarji, ki so vojne grozote na Kosovu spoznavali skozi poklic. Bivalnike bo mogoče ob koncu vojne preseliti na Kosovo. Kako velika bo slovenska vas, bo odvisno le od pripravljenosti Slovencev, da priskočijo na pomoč ljudem v stiski. ------------M. DODATEN DENAR IZ KONCESIJE ZA IGRALNIŠTVO Novogoriški župan Črtomir Špacapan je sporočil, da bo mestna občina 1. julija začela prejemati denar iz t.i. koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo. Te izvaja družba Hit. Koncesija je namenjena odpravljanju škodljivih učinkov, ki jih povzroča igralništvo ljudem in okolju. Občina naj bi letos dobila okrog 600 milijonov tolarjev, ta sredstva pa bodo dodaten proračunski vir. O njihovi u-porabi bo odločal mestni svet, župan pa je dal svoj predlog: denar od koncesije naj bi namenili trinajstim projektom, pomembnim za turizem. Nekaj sredstev bi namenili počastitvi 1000-letnice Solkana, u-rejanju okolja v Novi Gorici, dograditvi športne dvorane v Renčah, posodobitvi turistično pomembne ceste Trnovo-Rijavci-Krnica in financiranju turističnih načrtov na Lokvah, kjer naj bi zgradili plavalni bazen in športno dvorano. Kulturni dom Nova Gorica prireja tudi letos v poletnem času v sodelovanju s frančiškanskim samostanom na Kostanjevici ciklus petih koncertov Glasbe z vrtovSv. Frančiška. Naj se za trenutek ozremo kzačetklom uspešne glasbene prireditve, ki privablja poslušalce z obeh strani meje. V sezoni 1994/95 je Kulturni dom Nova Gorica pod vodstvom direktorice Alenke Saksida začel z izvajanjem ciklusa v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, ki je u-metnostni in kulturni spomenik Slovenije. V njem je42 let doloval priznani slovenski jezikoslovec p. Stanislav Škra-bec (1844-1918), čigar misli, raziskave in spoznanja so pred nekaj leti izšle v treh obsežnih knjigah z naslovom Cvetje z vrtov sv. Frančiška. V Kulturnem domu v Novi Gorici so se odločili, da bodo skupaj z vodstvom samostana kulturno podobo le-tega popestrili še z glasbo. Ciklus je namenjen predvsem mladim slovenskim, goriškim in primorskim glasbenikom z obeh strani meje; ponujena jim je priložnost za hitrejši prodor na koncertni oder. Sicer pa se v okviru ciklusa vrstijo različni klasični koncerti z gostovanji tako domačih kot tujih glasbenikov. V prvih dveh sezonah so se predstavili predvsem mladi slovenski glasbeni talenti, uspešni domači glasbeniki in izvrstni komorni ansambli Slovenske filharmonije. Oblikoval seje nov krog poslušalcev, ljubiteljev komornega muziciranja in glasbena srečanja na Kostanjevici so naznanila novo, sveže dogajanje. V naslednji sezoni je prav tako prevladovalo druženje glasbenikov in občinstva iz Nove Gorice in Gorice ter gostov iz slovenskega zamejstva. V lanski sezoni pa je bil glasbeni ciklus posvečen Posočju. Predstavili so se predvsem domači ustvarjalci, kot gost pa je na Kostanjevici nastopil dunajski kvartet saksofonov Danubia. Letos želijo prireditelji posvetiti pozornost izjemni legi samostana, na stičišču slovenske, italijanske in furlanske kulture s poudarkom na mladih glasbenih ustvarjalcih. Potem ko je 31. maja že bil prvi koncert - nastop Vokalne skupine Canticum iz Maribora - bo v dvorani frančiškanskega samostana v petek, 11. junija, ob 20. uri recital slovenskih in južno-ame-riških samospevov in narodnih pesmi; izvajala bostajuan Vasle (basbariton) in Leon Engelman (klavir). V torek, 29. junija, bo ob 20. uri v kosta-njeviški cerkvi nastopil komorni zbor ZKO Nova Gorica, zborovodja Ambrož Čopi. V torek, 13. julija, bosta ob 20. uri v dvorani samostana nastopila Primož Parovel (harmonika) in Chen Hsin-Zing (sopran). V torek, 27. julija, ob 20. uri bosta na vrsti An-dreaRucli (klavir) in EvaMau-ri (recitator). Naj za konec povemo, da je vstopnina prosta, zbirajo pa se prostovoljni prispevki za obnovo samostana in za glasbenike. V GORIŠKIH BRDIH PRAZNIK ČEŠENJ Turistična agencija Brda na Dobrovem je s sodelovanjem okoli 500 domačinov pripravila letošnji tradicionalni praznik češenj, ki bo od petka, 11., do nedelje, 13. junija. Gre za največjo turistično in družabno prireditev te vrste v Sloveniji. Potekala bo že dvaintridesetič zapored, s tem praznikom pa poudarjajo vlogo in pomen češenj v tradiciji in kmetijstvu Goriških Brd. Program je pester in aktualen ter obsega najrazličnejše prireditve. V soboto ob 9.30 bodo v vinski kleti na Dobrovem odprli razstavo češenj, pozneje pa še nekaj drugih razstav, med njimi razstavo t.i. zrelih vin. Ob 13. uri bodo v Brda prispeli udeleženci tradicionalnega kolesarskega maratona češenj. Udeležilo se ga bo o-koli 600 kolesarjev iz vse Slovenije. Posebno bogat program bo v nedeljo. Sodelova- li bodo tudi pevski zbori ali folklorne skupine iz Globasnice in Pliberka na avstrijskem Koroškem. Ob 16. uri se bo na Dobrovem pričela tradicionalna povorka kmečkih voz oz. motornih vozil, na kate- rih bodo prikazali običaje in navade v briškem kmetijstvu, zlasti pridelovanje češenj. Povorki so dali naslov Sedem češnjevih tednov, ker namreč češnje toliko časa zore. V sprevodu, ki zmeraj vzbuja največje zanimanje udeležencev praznika bo letos sodelovalo 18 kmečkih vozov oz. motornih vozil. Pričakujejo, da se bo letošnjega praznika češenj v Goriških Brdih udeležilo okoli 10 tisoč obiskovalcev iz Slovenije, pa tudi iz bližnjih območij v Italiji, zlasti iz Števe-rjana in Krmina. Praznik se uvršča med prireditve, ki naj opozorijo na pomen vina in kulinarike v slovenskem in tudi mednarodnem turizmu. V Goriških Brdih sta o tem domačinki, diplomirani etnologinji Magda Reja in Tatjana Sirk, izdali knjigo s pomenljivim naslovom Br/š/ca kuhinja. Podrobno opisujeta kuhinjo in kulinarično kulturo v Goriških Brdih. Pri tem opisujeta tudi razne vrste češenj, ki so jih pridelovali ali pa jih še gojijo v Brdih, pa tudi jedi, ki jih pripravljajo iz češenj. M. TOLMIN / OB OBČINSKEM PRAZNIKU GABRIJELA MRAK, OPERNA PEVKA IZ TOLMINA ADA KLINKON V knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je 28. maja ob občinskem prazniku potekala slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili priznanja, za tem pa je prof. Slavica Mlakar predstavila knjigo in razstavo o tolminski operni pevki Gabrijeli Mrak (1852-1928). Učenci Glasbene šole, kvartet flavt in kvartet trobil so z glasbenim nastopom popestrili prireditev v knjižnici. Prof. muzikologije Slavica Mlakar in ravnateljica tolminske Glasbene šole je v svoji publikaciji prikazala natančno in nazorno življenje in delo operetne primadone Gabrijele Mrak, katere glavno mesto umetniškega delovanja je bil Regensburg. Ohranilo se je sorazmeroma malo gradiva. Publikacija je opremljena s slikovnim gradivom, plakati, koncertnimi listi, fotografijami in drugimi dokumenti. Izdala jo jetolminska knjižnica Cirila Kosmača, u-redil jo je ravnatelj knjižnice Viljem Leban. Delo je strokovno in estetsko izdelano. Celoten dogodek pomeni za Tolmin uspeh, saj so kasneje na večeru vkinogledali-šču obiskovalci prisostvova- li še koncertu opernih arij, ki jih je pela Mrakova. Arije je izvedla s prodornim glasom sopranistka Olga Gracelj ob spremljavi pianistke Nataše Valant, medtem ko so odlomke iz življenja tolminske pevke z igro prikazali dijaki 13 ČETRTEK 10. |UN11A 1 999 tolminske gimnazije pod vodstvom prof. Marte Rutar. Tolminci so tako spoznali umetniško pot znane krajanke, o-perne pevke Gabrijele Mrak, in še zlasti velik pomen njenega dela. MIRENSKI ZBOR V MATAJURJU Dolgoletna želja po obisku Beneške Slovenije se je mirenskemu župnijskemu zboru uresničila na letošnjo binkoštno nedeljo, ko je zapel pri župnijski maši v Matajurju. Nedavni devetdesetletni življenjski jubilej g. Pa-skvala Guiona je dal temu srečanju še globlji žar. Gostujoči zbor iz matične domovine mu je nazdravil kar v treh jezikih (Sto lat, Mno-gaja Ijeta \ nKolkor kapljic), v trajni spomin pa prinesel knjižni dar o Mirenskem Gradu in Stanka Vuka Pomlad pod Krasom ter Bergantovo orgelsko glasbo. Vzpon na Matajur, ki je sledil, je še dopolnil ta lepi binkoštni dan. Spomini pa so segli tudi v leto 1984, ko je mirenski zbor prvič gostoval v Beneški Sloveniji in sodeloval na zlati maši g. Marija Lavrenčiča na Vrhu v Landarju. -------PB 14 ČETRTEK 10. JUNIJA KMETIJSKI NASVETI O ZASTIRANJU POVRŠIN S PLASTIČNIMI FOLIJAMI Zastiranje obdelane površine z organsko snovjo - lubjem, slamo, listjem, senom ali travo - je starodaven vrtnarski poseg, saj so ljudje u-gotovili, da se na ta način izboljša vrhnja struktura tal, da se ob primerno debeli plasti omeji izhlapevanje vlage iz tal in se omeji tudi rast plevelov. Zastiranje pa tudi omogoča o-hranjanječistote plodov, npr. jagod, oz. ugodnejše in bolj zdrave rastne razmere. V sodobnem vrtnarstvu se vse bolj uveljavlja uporaba tako črnih kot prozornih plastičnih zastirk. Znano je namreč, da se pod črno folijo ustvarijo posebno ugodne razmere, ki vplivajo tudi na rast in razvoj posajenih rastlin. Pride namreč do višje temperature tal, višje vlage v območju korenin in manjšega izpiranja hranil. Zastirke torej omogočajo zgodnejši pridelek ter prispevajo k manjši uporabi vode, boljši izrabi gnojil itd. Črna polietilenska folija močno vpija sončno sevanje. Zato se zelo segreje, medtem ko se tla pod zastirko ogrejejo le s prenosom toplote. Kljub temu so tla pod črno folijo toplejša od golih tal. Pri tej foliji ugotavljajo velika toplotna nihanja in včasih tako visoke temperature, da povzročajo ožige listov. Ob močno sonč-natih dneh se namreč tempe- ratura na črni foliji lahko dvigne celo nad 60°C. Za enoletne kulture uporabljamo tanko folijo (0,03 - 0,05 mm), če pa uporabljamo folijo več let, npr. za gojenje jagod, uporabljamo debelejšo, ki je trpežnejša. Črna folija je poseb-| no primerna za uničevanje plevela, saj ne prepušča svetlobe in torej nobena rastlina pod folijo ne uspeva. Za zgodnje pridelke pa se ' v Italiji vse bolj uveljavlja prozorna polietilenska zastirka, ki je primerna za zgodnje gojenje nekaterih plodovk (npr. paradižnika, paprike, bučke, melone, melancane ali jajčevcev). Pod prozorno folijo se tla ogrejejo hitreje in globje kot pod črno zastirko, saj folija prepušča sončne žarke. Razli-| ka v temperaturi tal znaša približno 2° C, kar je navidezno malo, v praksi pa to pomeni, da bomo do 10 dni prej pospravili pridelek, kaj pomeni, če se na tržišču predstavimo 10 dni pred ostalimi, pa si lahko predstavljamo. Pomembno pa je tudi, da prozorna folija nekako ščiti pred slano, saj se skozi prozorno folijo ponoči, ko se tla ohlajajo, toplota dviguje v zrak in dovolj obvaruje rastline pred slano. Šibka točka prozorne folije pa je, da prav zaradi svoje prozornosti pod njo rase tudi plevel. Proti plevelu svetujejo, da takoj, ko pripravimo gredico za določeno kulturo, tla neprodušno prekrijemo s prozorno folijo, ki jo bomo potrebovali za zastirko. Pleveli, ki bodo pognali, pa se bodo zadušili zaradi pomanjkanja zraka in visoke temperature. Šele nato bomo naredili luknje na zaželjeno razdaljo in posadili rastline. Če je v foliji kaka : luknja, pa je tak poseg neučinkovit, ker bodo rastline imele dovolj zraka in bodo pleveli prevladali. Ob tem velja povedati, da je mogoče v poletnih mesecih z uporabo nepredušne prozorne folije tudi uspešno razkužiti tla, da uničimo razne plesni in nezaželjene strupe. Ob termičnih učinkih in u-ničevanju plevela polietilenske zastirke bistveno zmanjšajo izhlapevanje vode, saj se kondenzira na zastirki in se vrača v tla. Vlaga se tudi bolje razporedi po celi površini, ob rastlinah pa je manjša kot v primeru sajenja na golih tleh. Zato moramo tako urediti gredico, da bomo namestili pod folijo namakalne cevi s kaplja-či. Če ne razpolagamo z namakalnimi sistemi, pa bomo zalivali pod folijo. Zastirke tudi preprečujejo izhlapevanje hranil, saj voda ob nalivih počasi prodira v tla. Obenem se o-hranja ugodnejša struktura tal. Zaščitimo jih tudi pred za-skorjevanjem in pred erozijo. Še zlasti pri nabiranju zelenjave ali jagod za trg pa bomo veseli tudi dejstva, da so pridelki na tleh, pokritih s folijo, bolj čisti in manj blatni. SEJEM BO NOVEMBRA V KRANJU SDGZ BO SODELOVALO PRI SEJMU LESTEH O TEME L) IH TRŽENJA IN TRŽENJSKI ZASNOVI PODJETjA NOVA KNJIGA GABRIJELA DEVETAKA Univerzitetni profesor in naš sodelavec, ki je izvedenec v ekonomskih vedah, dr. Gabrijel Devetak, je izjemno delaven in pišoč človek, saj so mu pred kratkim v Kopru izdali novo knjigo, ki nosi zgovoren naslov Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja. Knjigo večjega formata je izdala Visoka šola za menage-ment v Kopru. Avtor je knjigo posvetil spominu lani preminulega univerzitetnega profesorja dr. Romana Obraza, dolgoletnega prijatelja. Strokovni recenzent knjige je bil dr. Bogomir Deželak, zaslužni profesor na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Avtor sam je v predgovoru zapisal, da ■"knjiga dopolnjuje domačo literaturo s področja trženja in na praktičen način teorijo povezuje s prakso". Mnenja je, da je slovenski izraz trženje enakovreden tujemu izrazu menagement, kateri se tudi na Slovenskem vedno bolj uporablja. "V tem delu sem skušal podati in osvetliti trženje v najširšem smislu besede oziroma uporabe, tako da je to u-porabno za različna področja trženja (za izdelke, storitve, reprodukcijski material, trženje med podjetji itd.). Bistvo uspeha temelji na filozofiji in praksi trženja; pri tem izhajamo iz ugotovljenega plačilno sposobnega povpraševanja. Na osnovi slednjega razvijamo, oblikujemo, proizvajamo in prodajamo konkretne izdelke ali storitve. S tem zadovoljujemo plačilno sposobnega kupca oziroma uporabnika; v prodajni oziroma tržni ceni pa imamo zagotovljen ustrezen dobiček za enostavno in razširjeno reprodukcijo," je tudi zapisal Gabrijel Devetak in s temi besedami zadel v bistvo sodobnega trženja. Nadalje pisec pravi, daje temelj uspeha v naši družbi gotovo timsko, se pravi ekipno, delo, ki pa ni lahko, saj se mora v njem tudi realizirati vsak posameznik in to tako, da to ni v škodo drugega, ampak v skupno korist celotne ekipe. V knjigi je dr. Devetak podal okvirni presek znanja in gradiva o trženju danes. Pri svojem pisanju se je naslonil na znanje priznanih tujih strokovnjakov za trženje, njegova knjiga pa "odseva tudi izviren način praktičnega podajanja in povezovanja različnih področij in trženjskih aktivnosti" in bodo "tako študentje in drugi zainteresirani lažje spoznavali zahtevno področje trženja". Avtor rad tudi pove, da to delo temelji na njegovi odmevni in kar štirikrat natisnjeni obsežni strokovni knjigi, ki je prvič izšla leta 1995 in nosi naslov Marketinška zasnova podjetja. Knjiga Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja predstavlja dopolnitev omenjene knjige, avtor pa je seveda nekatera poglavja v novi knjigi poglobil in vnesel nova dognanja na področju trženja. Vsekakor bo nova knjiga dr. Gabrijela Devetaka koristen učbenik študentom ekonomske in poslovne univerzitetne študijske smeri, prav pa bo prišla tudi tistim, ki hočejo zvedeti nekaj več o trženju, ki tako močno pogojuje vso našo družbo. " JUP Od 11. do 13. novembra letos bo v Kranju Mednarodni sejem sodobne tehnologije na področju obdelave lesa in proizvodnje pohištva, namenjenega obrti oz. malemu gospodarstvu, Lesteh 1999. Prireja ga PCC Gorenjski sejem Kranj v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Dogovor o sodelovanju, za katerega je dalo pobudo podjetje Koim-pex, specializirano na področju obdelave lesa, so podpisali dne 2. junija v prostorih Novega Hotela Daneu na Opčinah predstavniki Gorenjskega sejma in SDGZ (na sliki). Lesteh bo visoko specializirani vzorčni sejem, katerega cilj je predstaviti najsodobnejšo domačo in tujo tehnologijo na področju predelave in obdelave lesa ter proizvodnje pohištva. S tem hočejo pri Gorenjskem sejmu tudi spet priklicati gospodarske dejavnike iz dežel alpskega loka, katerih prisotnost je v prejšnjih letih upadla. Zamejski gospodarstvenik Vojko Kocman, zastopnik podjetja Ko-impex, meni, da so take pobude pomembne, saj mora Slovenija biti ob vstopu v EU tehnološko pripravljena in da bo treba v prihodnje vključiti vanje tudi stanovsko organizacijo italijanskih obrtnikov. Dogovor predstavlja temelj za nadaljnje sodelovanje tudi na drugih področjih v luči povezovanja med Slovenijo in manjšino ter med Slovenijo, Koroško in deželo F-Jk. ITALIJANSKO PRAVO EVRO, POGODBE IN DRUŽBE d) DAMJAN HLEDE Znano je, da je s 1. januarjem 1999 proces uveljavljanja skupne evropske denarne enote vstopil v svojo drugo fazo, ki se imenuje "prehodna". Označujejo pridružitev skupne evropske denarne enote evro obstoječim državnim valutam. V tem obdobju, ki bo trajal do 31. decembra 2001, lahko uporabljamo tako državne valute kot evro. V veljavi je načelo "no compul-sion, no prohibition" (ne obveznost in ne prepoved uporabe evra). Evro pa seveda v tej fazi ne kroži preko bankovcev ali kovancev, uporaben je le na računovodski ravni, kot "knjižni" ali "demateriali-ziran" denar. V nekaj nadaljevanjih si bomo ogledali, kakšen vpliv ima prehodna uvedba skupne evropske denarne enote na pogodbe in na družbe z ozirom predvsem na glavnico in obveznice. Z ozirom na družbe so ravno te dni na dnevnem redu ministrskega sveta nekateri popravki zakona št. 213/98, ki bodo verjetno v kratkem odobreni, tako da jih bomo lahko pri tem pisanju že upoštevali. 1) EVRO IN POGODBE Poleg omenjenega načela "no compulsion, no prohibition" veljajo za pravna sredstva še načelo nevtralnosti in načelo kontinuitete ali nepretrganosti. A) Po načelu nevtralnosti mora uvedba evra obstajati v preprosti zamenjavi državnih valut v vseh pravnih sredstvih ("legal instruments", med katere šteje evropski zakon št. 1103/97 "zakonske predpise, upravne listine, sodne sklepe, pogodbe, enostranske pravne listine, plačilna sredstva, različna od bankovcev in kovancev, ter druga pravno veljavna sredstva"). [Državna valuta in evro postaneta skratka le dva različna izraza za isto denarno enoto, v pogodbah O GOSPODARSKI ŠKODI ZARADI VOJNE Predsednik goriške trgovinske zbornice Emilio Sga-riata je prejšnji teden sprejel načelnika sekcije za uvozno-izvozna podjetja pri Slovenskem gospodarskem združenju iz Gorice Igorja Černiča in direktorja te organizacije Igorja Orla. Na srečanju je bil govor o kvarnem vplivu, ki ga ima vojna na Balkanu na delo izvozno-uvoznih podjetij na Goriškem in o možnih rešitvah. Predsednik Sgariata je povedal, da bi se na osnovi natančih podatkov o upadu delovanja uvozno-izvoznih podjetij, ki so vezana na tržišča v nekdanji Jugoslaviji, interveniralo pri rimskem ministru za zunanjo trgovino in da botreba prizadetim podjetjem pomagati. Černič in Orel pa sta predsednika seznanila s stanjem slovenskih podjetij, ki trgujejo na Balkanu. se namreč uveljavi neka avtomatska enakovrednost, ne da bi zamenjava državnih valut z evrom pomenila preimenovanja pravnih sredstev. B) Po načelu kontinuitete uvedba evra ne more v nobenem primeru pomeniti al-teracije pogodbenega odnosa, ki bi lahko omogočila neizpolnitev, razrešitev ali ponovno pogajanje obstoječih pogodbali njihovih posameznih klavzul. Obstoječe pogodbe se torej izvajajo v imenovanih valutah. Dolžnik pa lahko po svoji volji izvede plačilo tako v državni valuti kot v "knjižnem" evru. Nove pogodbe se lahko sklenejo s takojšnjim imenovanjem plačila v evru, čeprav se lahko potem izvedejo le v "knjižnem" evru. Ob koncu prehodnega obdobja bodo pogodbe avtomatsko pretvorjene v evro, plačila pa bodo morala biti izvedena v evro-gotovini. ■■■ DALJE REFORMA SODNEGA SISTEMA V sredo, 2. junija, je delno stopila v veljavo reforma italijanskega sodnega sistema, ki predvideva uvedbo t.i. prvostopenjskega edinega sodnika (giudice unico). Reforma pomeni precejšnjo spremembo sodne geografije: ukinitev obstoječih 165 pretur, 203 ločenih sekcij pretur in 100 javnih tožilstev pri preturah. Izginja torej sodna figura pretorja. Zamenjala jo bo uvedba urada edinega sodnika, ki ga bodo sestavljali sodniki obstoječih sodišč in tisti, ki bodo tja premeščeni iz ukinjenih pretur. Izginili bosta seveda tudi figuri sodnika za predhodne preiskave (Gip) pri preturi in javnega tožilca pri preturi. S to organizacijsko novostjo je povezana tudi posledična vsebinsko-pro-ceduralna novost: edini sodnik bo namreč, v velikem številu slučajev (več kot jih je prej pri-stojalo prav tako monokrat-skemu pretorju), odločal v mo-nokratski sestavi, torej sam. Kolegialnost odločitev bo postala rezidualna. Ta del reforme pa bo stopil v veljavo šele 2. januarja leta 2000. Do konca leta bodo torej preture še obstajale za kazenske procese. Edini sodnik bo za sedaj sodil le v zadevah, kjer so predvidene kazni do največ štirih let zapora, za katere je bil doslej pristojen pretor. Reforma je torej z 2. junijem stopila v veljavo le z ozirom na civilni proces in na organizacijske vidike. Vsekakor pa bo tudi z ozirom na slednje potrebno nekaj časa za njihovo celostno uvedbo, saj je zakonski odlok št. 145/99, ki spreminja zakon št. 51 /98, bil sprejet le teden dni pred vstopom v veljavo celotne reforme. ----------- DH GOSPODARSTVO VINSKI SEJEM V LJUBLJANI V petek, 4. t.m., se jev Ljubljani zelo uspešno končal letošnji vinski sejem, ki je bil povezan s 45. mednarodnim ocenjevanjem vinskih vzorcev in žganih pijač. Mednarodno ocenjevanje je potekalo 5 dni in 39-članska komisija, ki jo je vodil dr. Julij Nemanič, ni imela lahkega dela, saj so morali oceniti 936 vinskih vzorcev iz 24 držav, med temi tudi vzorce naših zamejskih vinogradnikov. Le-ti so se tudi letos zelo dobro uveljavili. Pomembno se nam zdi, da so se slovenska vina na splošno zelo dobro uvrstila. V kategoriji belih mirnih vin z ostankom sladkorja sta kar dve slovenski vini dosegli naslov šampiona, posebno pa je razveseljivo, da se je v ožji izbor za šampiona uvrstil tudi kra-ški teran, letnik 1996, Borisa Lisjaka iz Dutovelj v kategoriji rdečih mirnih vin. Gre za pomembno priznanjeza slovensko vinogradništvo na splošno, posebej pa za teran, saj je ta avtohtona slovenska vinska sorta navadno zelo zahtevna za ocenjevalce. Dejstvo, da je prišel v ožji izbor za šampiona, pomeni, da je tudi teran vino, ki ob pravilnem negovanju lahko dosega izredne kakovosti. Mirno lahko trdimo, da se vinogradništvo na širšem Primorskem lepo razvija v smer ponudbe visokokakovostnih vin, ki pričajo o resnem pristopu vinogradnikov in vinarjev tako zasebnikov kot tudi večjih zadružnih kleti. SEJMIŠČE V NOVI GORICI SPET ZAŽIVELO Na sejmišču družbe Meblo v Kromberku so 9. junija odprli četrti sejem obrti in podjetništva. Sejem postaja tradicionalna gospodarska prireditev, na kateri se soočajo go-spodarstveniki pretežno iz Primorske. Letos se predstavlja več kot 150 zasebnih proizvajalcev s področja obrti in podjetništva, med katerimi jih je devet iz Italije, Avstrije in Švice. Organizatorji so pripravili več prireditev, ki poudarjajo pomen obrti in podjetništva v Sloveniji in potrebo po pospeševanju izmenjav s poslovneži čez mejo. Jutri, v petek, 1 "I • junija, bo na sejmu predavanje o uvajanju davka na dodano vrednost v Sloveniji. Z njim bodo 1. julija nadomestili sistem prometnih davkov. Udeležencem bo izkušnje, Pridobljene z omenjenim davkom v Italiji (IVA), obrazložil direktor Sl oven s kega gos po-darskega združenja v Gorici 'gor Orel. Sejem obrti in podjetništva bo odprt do 13. junija. MINIODBOJKA / V GRADEZU V N/ MNOŽIČNA ZABAVA NA MIVKI IDE Al ‘MPRffA IGOR COTIČ Plaža, morje, sončni žarki in... odbojkarska igrišča, na njih mladi odbojkarji in odbojkarice z nasmejanimi obrazi. V objemu majske vročine so se ljubitelji odbojkarske žoge zbrali, da bi se v sproščenem vzdušju pomerili v igri na mivki. Takšno je bilo prizorišče drugega deželnega prvenstva v miniodbojki, ki je potekalo v nedeljo, 31. maja, nagradeški plaži. Tekmovanje je potekalo v organizaciji goriške pokrajinske odbojkarske zveze in je vzbudilo veliko odobravanja ter navdušenja s strani mladih. Ti so bili razdeljeni po starostnih skupinah in so nastopali v kategorijah minivol-ley, superminivolley in pri mo volley. Sodelovalo je okrog petdeset ekip, slovensko odbojko pa sta zastopala Soča Ideal, ki je nastopila z dvema ekipama (minivolley) in Val, ki se je tekmovanja udeležil z ekipo minivolleya in superminivolleya. Tekme so potekale hkrati na devetih igriščih, vsako srečanje pa je trajalo po osem minut. Ob robu igrišč se je zbralo veliko število staršev, prijateljev in mimoidočih kopalcev, ki so z zanimanjem sledili prvim športnim podvi- Športno združenje Sloga je proslavilo napredovanje svojih ekip s slavnostnim občnim zborom. V ponedeljek, 7. junija, je v Prosvetnem domu na Opčinah potekal občni zbor SZ Sloga. Zbor je potekal v nadvse prazničnem vzdušju, saj USPEHI BOGATČEVE NA EVROPSKEM SEVERU Najboljša zamejska jadralka, olimpijka Arianna Bogateč, se je zadnje tri tedne mudila na evropskem severu, kjer je v razredu europa nastopila na treh pomembnih tekmovanjih in opravila kar 31 regat. Med drugim je nastopila na odprtem nizozemskem prvenstvu v Hoor-nu, na regati eurolimp v Me-dembliku in na regati v Rung- Mladi oi gom najmlajših. Otroci, ki so nastopali nagradeškem turnirju (skupaj jih je bilo kar dvestopetdeset), so v prostem času kopali rove, gradili peščene gradove, mostove in... iskali v vodi uteho pred vročino. Čudovito okolje je skratka sprožilo mnogo veselja in zadoščenja na mladih obrazih. Srečanje se je sklenilo s presenečenjem. Udeleženci turnirja so se postavili na odbojkarska mesta in prejeli v sta obe Slogini odbojkarski članski ekipi, in sicer moška ekipa Mima Eurospin in ženska ekipa Nuova Kreditna, napredovali v B ligo. O tem prazniku in o pravkar zaključeni nadvse uspešni sezoni bomo obširneje poročali prihodnjič. stedu na Danskem. Naša jadralka, članica Tržaškega pomorskega kluba Sirena, seje v močni konkurenci, ki je štela veliko močnih jadralk s celega sveta, med njimi tudi olimpijska prvakinja, Nizozemka Matthyse, je žela lep uspeh. Dosegla je dve posamični zmagi in vrsto visokih uvrstitev, kar dobro obeta na tretji Ariannin nastop na olimpijskih igrah, in sicer prihodnje leto vSidneyu. ojkarji Soče Ideal na plaži v Slovenski tenisačici iz Velenja Katarini Srebotnik, ki še ni dopolnila dvajset let in je velik obet slovenskega ženskega tenisa, je uspelo v Parizu tisto, kar doslej še ni uspelo nobenemu slovenskemu tenisaču, odkar imamo Slovenci samostojno državo: z južnoafriškim soigralcem je na Odprtem teniškem prvenstvu v Parizu osvojila v igri mešanih dvojic prvo mesto, kar je seveda velik uspeh. Tako je mlada Velenjčanka samo še dokazala, da letos ni prišla zaman na svetovni lestvici teniških igralk WTA na zavidljivo 64. mesto na lestvici tako v igri posameznic kot tudi v igri parov. Sicer pa je nesporni zmagovalec in junak prvenstva v Parizu ameriški tenisač Andre Agassi, ki je pozabil na lepo, sedaj že nekdanjo ženo Brooke Shields in končno letos ponovno začel igrati tako tenis, kot ga je igral v dobrih starih časih, ko je bil strah in trepet vseh nasprotnikov. V finalu je potem, ko je bil že za dva niza v zaostanku, premagal nesrečnega ukrajinskega tenisača Medved-jeva, ki ni zdržal psihološkega pritiska. S to zmago je postal Andre Agassi živa legen- G r a d e ž u da tenisa, saj je po slavnem Rodu Laverju postal prvi tenisač moderne dobe, ki je dobil vse štiri grand slam turnirje, se pravi, da je zmagal na štirih različnih površinah v Avstraliji, ZDA, VVimbledo-nu v Angliji in v Parizu. Doslej je to uspelo le štirim igralcem, to so bili Perry, Bud-ge, Emerson in Laver, samo Laver pa je igral na različnih površinah, tako kot je to počel Agassi, ostali štirje so tako v ZDA kot v Melbournu še igrali na travi. Če je Andre Agassi postal v Parizu živa legenda, kaj naj potem rečemo o Nemki Steffi Graf, ki je po Seleševi v polfinalu ugnala v finalnem dvoboju še številko ena današnjega ženskega tenisa Martino Hingis? Najbrž ni potrebno povedati, da je Grafova svet zase, če je le ne pestijo bolečine v kolenih, Monika Seleš namreč ni več tista odlična teniška igralka, kar je bila pred atentatom Grafovega privrženca nanjo; VVilliamsova, Kurnikova in Hingisova pa so še premlade za nemško veteranko, ki je doslej dobila že nad dvajset grand slam turnirjev. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LETA 2006 GENERALKA PREDSTAVITVE KANDIDATURE Organizacijski odbor kandidature treh dežel za pridobitev zimskih olimpijskih iger leta 2006 je v ponedeljek, 7. t.m., v Celovcu izvedel generalko predstavitve kandidature, ki jo bodo prihodnji teden predstavili generalni skupščini Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) na zasedanju v Seoulu. Po zagotovilih menedžerja kandidature Dietra Kalta je generalka dobro uspela, določene pa so tudi vse podrobnosti. Slovenski del kandidature bo kot govornik na predstavitvi zastopal predsednik slovenskega dela organizacijskega odbora dr. Ernest Petrič. V Celovcu so prepričani, da skupaj s Sionom in Turinom sodijo v ožji krog favoritov za pridobitev iger. Končno besedo o tem pa bo 19. t.m. izrekla skupščina MOK. Tudi v Celovcu se zavedajo, da je prvi favorit za pridobitev iger na mednarodni ravni v Sionu v Švici, a si s tem preveč ne belijo glave. "Že mnogi favoriti so "umrli" na zadnjih metrih", je dejal Kalt in opozoril na zadnjo odločitev skupščine MOK, ko je izbrala organizatorja iger za poletne olimpijske igre leta 2004. Takrat je bil prvi favorit Rim, igre pa so nato dobile Atene. Organizacijski odbor kandidature treh dežel je medtem prejel 50.000 kartic z mirovnimi poslanicami. Kartice bosta manager kandidature Kalt in koroški deželni glavar Haider na zasedanju v Seoulu izročila predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja Samaranchu. Korošci so šolarjem razdelili 75.000 kartic. Kar dve tretjini so jih dijaki, ki so nanje napisali mirovne poslanice, vrnili vodstvu skupne kandidature. Haider in Kalt sta prepričana, da mirovna poslanica velja za območje vseh treh dežel, velik odziv šolarjev pa je dodatna potrditev podpore kandidaturi Koroške, Slovenije in dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. ------------ALPIN ZKB KAVI N S IZENAČIL Z izenačenjem v gosteh proti ekipi Lodija v prvem povratnem kolu italijanske ho-kejskeAl lige "in line11 je Pole-tova ekipa ZKB Kvvins dosegla svojo prvo točko v gosteh (prva tekma na domačem igrišču se je končala z zmago poletovcev z izidom 3:1). ZKB Kvvins je proti In LineLodi izenačil z izidom 8:8, odločilni gol, s katerim so poletovci odnesli domov točko, pa je padel tik pred koncem tekme. Trenutno je ZKB Kvvins na tretjem mestu na lestvici s sedmimi točkami. Prvi na lestvici je Milan s 24 točkami, druga je ekipa In Line Versilia z 12 točkami, četrta je In Line Lodi s 4 točkami, Viareggio pa je na dnu lestvice brez točke. darilo z vodo napolnjene pisane balončke. Po začasni negotovosti so se ob žvižgu piščalke obmetavali z balončki, ki so švigali z ene strani mreže na drugo. Vsak met je spremljalo bučno navijanje in hkrati napeto pričakovanje, komu bo balonček počil. Ko je prišlo do poka, se je razlegel širok, sproščen smeh vseh ljubiteljev zabavnih iger, sonca in morja, ki so se hkrati s športnim zadoščenjem naužili tudi razpo- sajenosti prvega poletnega počitka. POSTAVE NAŠIH EKIP Soča A(minivolley): Martin in Jurij Devetak, Jan Černič, David Croselli. Soča B: Martina Malič, Ma-rilena Piras, Ivana Danielis, Karen Ulian in Giulia Stanta. Val (minivolley in super-minivolley): Ambra Makuc, Elena Lavrenčič, llaria Černič, Alicia Kobal in Samanta Di Palma. ODBOJKA SLOGA PROSLAVILA NAPREDOVANJE USPEH ZA SLOVENSKI TENIS 15 ČETRTEK 10. JUNIJA 1999 16 ČETRTEK 10. JUNIJA 1999 ZADNJA STRAN POBUDA DOBERDOBSKEGA IN GORIŠKEGA RAVNATELJSTVA OSNOVNE SOLE V ZAMISLI UČITELJICE BARBARE RUSTJA PRAZNIČNA BRALNA OUMPIADA S 3. STRANI ZA STVARNO OBČINSKO POLITIKO... Panoge so seveda različne. Danes nam primanjkuje veliko obrtnikov, pa naj gre za gradbena ali mizarska podjetja ali mehanične delavnice. Na tem področju imamo premalo slovenskih obrtnikov. To govorim zato, ker se lahko iz majhnih stvari z delom naredi majhna industrija. Veliko naporov je potrebnih. V Gorici nam manjka veliko poklicev. Prej sem omenil občinske tajnike, manjka pa nam tudi veliko profilov za podjetja. Vsakdo, ki je končal univerzo ali višjo srednjo šolo, mora vedeti,^la se prava šola začne šele pg končanem študiju. Po rrpjem je v Italiji narobe, da seje odpravil staž vajeništva. Vsako podjetje namreč rabi osebje, ki bi že znalo opravljati poklic; tu so težave, ker je ljudi, ki bi znali dobro opravljati poklic, zelo malo. Gospod župan, v nedeljo so tudi evropske volitve. Slovenska skupnost priporoča slovenskim volivcem v Italiji, naj volijo univ. prof. J. Pirjevca, ki je kandidat na listi Južnotirolske ljudske stranke; kaj bi v tej . zvezi povedali? Tuc^i tu bi najprej povedal osebno izkušnjo, ki sem jo doživel, ko je bila Kmečka banka iz Gorice v težavah in smo iskali pomoč dejansko povsod po Italiji, da bi rešili, kar se je rešiti dalo. Takrat sem spoznal stvarnost na Južnem Tirolskem, ki ni daleč od nas. Res je, da sta temelj narodnega obstoja kultura in šolstvo, a je prav tako temelj vsega predvsem gospodarstvo. Politika mora težiti k temu, da se vse to poveže. To je na Južnem Tirolskem izredno dobro urejeno, saj so vse | te stvari zelo povezane. Tesna | politična povezava med Ju-žnotirolsko ljudsko stranko in Slovensko skupnostjo je izjemno važna. V tej povezavi j je vezni člen prof. Pirjevec, za ! katerega upamo, da bo izvoljen, čeprav je na listi drugi, za Ebnerjem, ki tudi zelo dobro pozna manjšinsko stvarnost. Vedeti moramo namreč, da se bosta politika in tudi gospodarstvo v kratkem krojila v Bruslju in ne več na državni ravni. Zato je nujno, da Slovenci spremljamo vse, kar se dogaja v Evropski zvezi. Zato moramo podpreti kandidaturo prof. Jožeta Pirjevca, saj gre za povezavo dveh narodnih manjšin v Italiji. Z našimi glasovi lahko podpremo prof. Pirjevca, da bo imel moč, ko bo zagovarjal naše pravice. POBUDA OBČINE ŠTEVERJAN VEČDRŽAVNI ODBOR CITTA DEL VINO Upravitelji občine Štever-jan so sprejeli pred dobrim letom hvalevredno odločitev. Tudi briška vasica se je včlanila v italijansko združenjeC/f-ta del Vino. V tem okviru je potekalo v začetku maja srečanje v sejni dvorani štever-janske občine. Debate so se u-deležili števerjanski župan Corsi, podžupan Humar, državni predsednik združenja Citta del Vino Benvenuti, predstavnik pokrajine Brancati, župan občine Brda Mužič in arh. Simčič, župana občin Miren in Ajdovščina, predstavnica občine Nova Gorica, županja in predstavnik občine Koper, predstavnik področja Kr-min arh. Bertossi. Števerjan-ska občinska uprava je v sklopu sodelovanja z občino Brda spodbudila pogovor o nastanku večdržavnega odbora brez meja. Pobuda naj bi doprinesla konkretno korist in naknaden razvoj na turističnem in gospodarskem področju, sodelovanje med včlanjenimi občinami. Predložen je bil načrt o formiranju odbora, v katerega bi čimprej pristopile tudi Madžarska, Avstrija in Slovenija. Do danes se je o vsem tem le govorilo. Sedaj lahko pričakujemo sadove! ——— MD novo! novo! © Pastirček je svojim malim in velikim bralcem priskrbel novo knjižico štandreške pesnice Ivanke Zavadlav z naslovom TONČEK NA LUNI Avtorica s ciklom 21 pesmic spremlja malega Tončka in skupaj z njim življenjske dogodivščine naših osnovnošolčkov, njihovo razposajeno igrivost in hudomušnost. Pesnici Ivanki so pri tej izdaji priskočili na pomoč otroci 3. letnika vrtca in 1. razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Sandreža, ki so zbirko z velikim navdušenjem naslikali. le Novosel, 2. Marlenka Pe-tean (OŠ Sovodnje), 3. Ivana Nanut (OŠŠtandrež); peti razred: 1. SaraCocetta (OŠSo-vodnje), 2. Michele Visintin (OŠ Doberdob), 3. Saša Pahor (OŠŠtandrež). Barbara Rustja, Igor Devetak in Peter Szabo so sestavljali komisijo, ki je pregledala spise in takole "razsodila11: prvi razred: 1. Matej Gergolet, 2. Elena Costariol (OŠ Doberdob), 3. Greta Cotič (OŠ Vrh); drug razred: 1. Danijel Bajt (OŠŠtandrež), 2. DeboraTe-solin (OŠ Pevma), 3. Simon Peter Leban (OŠGorica); tretji razred: 1. Jerica Klanjšček (OŠ Gorica), 2. Peter Giovanini, 3. David Croselli (OŠ Doberdob); četrti razred: 1. Andrej Droz-gič (OŠVrh), 2. Gregor Nanut (OŠ Štandrež), 3. Mauro Peric (OŠ Romjan); peti razred: 1. Maja Pahor (OS Gorica), 2. Luca Raccaro (OŠ Plešivo), 3. Joahim Nanut (OŠŠtandrež). Spise prvouvrščenih je prebrala Majda Zavadlav. Nagrajenci so prejeli diplomo in kaseto, prvouvrščeni pa priznanje in knjigo. Ko se je oder izpraznil, je nanj stopil slavnostni gost, urednik re-vijePef/ca, Božo Kos, spreten risar stripov; učence je navdušil z veliko križanko in s posebno "kitajsko" pravljico, nato pa je predstavnikom razredov vseh šol izročil bralne značke oz. mape. Vsak otrok je prejel tudi izvod revijePef/ca, dar Boža Kosa. Ob koncu je še enkrat vsa dvorana zapela pesmico Toneta PavčkaDeie-la branja, ki jo je živahno uglasbil Lojze Kranjčan. Tako so ob knjigi, ki nas zna popeljati širom po svetu, osnovnošolci vzeli slovo od šolskih klopi, čeprav so se, razen za peto-šolce, ki imajo izpite, šolska vrata uradno zaprla šele v četrtek, 10. t.m., s šolsko mašo. Med tem tednom so učenci prejeli bralne značke oz. mape in nalepke, ki jim bodo služile v naslednjih šolskih letih; petošolci pa so tudi letos prejeli knjižni dar - Veliko knjigo znanja -, ki jim ga je podaril Odbor staršev, nakup knjige pa je z denarnim prispevkom, kot že prejšnja leta, o-mogočila goriška Kmečka banka, kateri se iz srca zahvaljujejo starši in otroci. Lepa hvala tudi predstavniku bančnega zavoda Zdravku Kuštrinu, ki je rade volje prejel povabilo in bil prisoten pri obdarovanjih naših šolarjev. SCGV EMIL KOMEL USPEHI GOJENCEV V zadnjih tednih so si kot po tekočem traku sledili uspehi gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E-mil Komel na Goriškem in drugod po Italiji in Sloveniji. Najprej naj omenimo, da so obetavni glasbeniki igrali na sedežu goriške prefekture (na sliki) za praznik republike, 2. junija, na povabilo prefekta v prisotnosti najvišjih krajevnih civilnih in vojaških oblasti, pa tudi lepega števila oseb iz sveta goriške kulture in omike. Prisotni so bili zelo navdušeni in so glasbenim mentorjem to tudi javno dokazali. To ni bil samo kulturen dogodek, ampak na neki način tudi političen, saj je bila slovenska šola prvič vabljena na slovesnost. Lepo priznanje šoli in našemu glasbenemu miljeju so tudi visoke nagra- de na tekmovanjih, ki so jih prejeli zlasti primorski nadarjeni pianisti iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva v različnih kategorijah. Na tekmovanju v Arenzanu so gojenci uglednega profesorja odnesli kar nekaj prvih in drugih nagrad: to so Nina Kruh (90 točk, 2. nagrada), Maja Marijanec (98, 1.), Rok Palčič (95,2.), Mateja Gruntar (93,2.) in Tamara Ra-žem (98, 1.). Pianistka Maja Furst je sodelovala na 17. srečanju slovenskih obmejnih glasbenih šol. V netekmoval-ni kategoriji mednarodnega tekmovanja v solopetju C.A. Seghizzi v Gorici sta sodelovali gojenki prof. Franke Žgavec Julija Kramar in Alessan-dra Schettino; slednja je prejela tudi štipendijo. O tem bomo še pisali prihodnjič. IVA KORŠIČ Velika dvorana goriškega Kulturnega doma je v ponedeljek, 7. t.m., kar sijala od pričakovanja polnih oči učencev doberdobskega in goriškega ravnateljstva, ki so jo popolnoma zasedli, da bi z učiteljicami sledili slavnostni po- 5 delitvi nagrad ob prvi Bralni g olimpiadi. Vse šolsko leto so = ob spodbujanju vzgojiteljic 5 marljivo prebirali knjige in v zadnjih mesecih bili še posebno pozorni na vsebino nekaterih zgodbic in pesmic, ki jih je učiteljica Barbara Rustja, "potujoča šolska knjižničarka" določila za bralni kviz. Le-ta je potekal prejšnji teden od ponedeljka do petka, vsak dan na drugi šoli. Šolarji oz. posamezni razredi so se vsakič "preselili" v eno izmed naših vaških šol in seveda tudi v mestno. Po srečno končanem kvizu so skujDaj pomalicali in se zbližali. Cim manj časa so porabili za označenje pravilnih odgovorov, tem bliže so bili nagradi. Poleg "testa" so se razpisali ob ustvarjalnem spisu, katerega naslov je bil vezan na prebrane knjige, ki jih je Barbara primerno izbrala za starostno stopnjo otrok. Učenci so se resno pripravili na to novo preizkušnjo, s katero so se v lanskem šolskem letu že soočili njihovi dober-dobski vrstniki. Praznični ponedeljkov dopoldan je vodila Barbara, a sooblikovali so ga vsi prisotni. Vrhovski osnovnošolci so pripovedovali in živahno pri- kazali pravljico Etko Mužet-ko, ki sojo zapisali po pripovedovanju starejših vrhov-skih vaščanov in jo tudi ilustrirali; v knjižni izdaji je izšla letošnjo pomlad v zbirki Kolački pri Goriški Mohorjevi družbi. Mali gledalci so se ob njej zelo zabavali, vrhovski otroci so med pripoved vpletli tudi nekatere stare otroške igrice, ki so jih rešili pozabe. Za tem sta na oder prišli obe ravnateljici, Mirka Brajnik in Nataša Paulin, in začelo seje slovesno nagrajevanje bralnega kviza: prvi razred: 1 .Elena Costariol (OŠ R Voranc Doberdob), 2. Carlotta Tomšič (OŠ P B. Domen Sovodnje), 3. Maria Devetti (OŠ Romjan); drugi razred: 1. Costanza Frando-lič (OŠ A. Gradnik Števerjan), 2. Noemi Cozzucoli (OS O. Župančič Gorica), 3. Tanja Fabiani (OŠ L. Zorzut Plešivo); tretji razred: 1. Peter Giovanini (OŠ Doberdob), 2. Albert Vončina (OŠ L. Abram Pevma), 3. Aljaž Srebrnič (OŠ Plešivo); četrti razred: 1. Miche-