KNJIZNICARSKE NOVICE 
1(1991), st. 1 27. december 1990 
Spostovani! 

Pred vami je prva stevilka nove periodicne publikacije v slovenskem knjiznicarskem pros­toru, KNJIZNICARSKE NOVICE. Gre za naslednico Obvestil republiske maticne sluzbe, le <la bo imela nekoliko drugacen koncept. Za novo publikacijo smo se odlocili, da bi bolje, pogosteje in ucinkoviteje obvescali slovensko bibliotekarsko javnost o rezultatih, dosezkih, problemih, razlicnih dogajanjih; skratka o vsem, kar bo potencialno zanimivega za knjiznicno informacijsko stroko v Sloveniji. Ta korak je pogojevalo dejstvo, <la stevilne infor­macije ( od sklepov na pomembnih republiskih sestankih pa do dogajanja v posameznih knjiznicah) ostajajo "zaprte" v posameznih krogih in ne dosezejo vseh zainteresiranih posameznikov. 
I 
Za uspesno delovanje nove publikacije bodo potrebni tudi prispevki iz vasega okolja. Vabimo vas, <la s svojimi informacijami ak­tivno sodelujete pri oblikovanju publikacije. Ce se v vasem okolju dogaja karkoli zan­imivega in mislite, <la bi o tern morala izvedeti 
sirsa knjiznicarska javnost (izobrazevanje, pre­davanja, seminarji, publikacije, pomembnejse razstave, ustvarjalni dosezki, priznanja in na­grade, itd.), potem ne oklevajte in nam posljite kratko informacijo, ki jo bomo z veseljem ob­javili. Na nas se lahko obrnete tudi z opi­som problemov, s katerimi se srecujete v vsak­danjem delu in jih ne znate sami resiti; za vas bomo povprasali odgovorne za posamezna podrocja in odgovor kar najhitreje objavili, saj bo gotovo zanimal se koga. Novice in vprasanja sporocajte v pisni obliki na naslov: Dare Balazic, NUK, Turjaska 1, 61000 Lju­bljana, z oznako "KN". Veseli bomo vsakega sporocila in vprasanja. 
Lep pozdrav, mag. Mirko Popovic 

*************************************** 
PREDSTAVITVE 
*************************************** 
V prvem prispevku predstavljamo Enoto za razvoj knjiznicarstva. Veseli bomo vseh vasih sugestij, pripomb in mnenj, ki bi prispevali k ucinkovitemu in kvalitetnemu delu nove enote. 
NUK -ENOTA ZA RAZVOJ KNJIZNICARSTVA 
Izhodisca in smernice za novo organizacijo dela 

1 Uvod 

Enota za razvoj knjiznicarstva pomeni novo organizacijsko obliko, ki je nastala z zdruzitvi­jo naslednjih sluzb v NUK-u: 
1 


' 1 
( _) ,_ 


J, // / 
' . . ~,. 
• 
Bibliotekarski raziskovalni center, 

• 
Republiska maticna sluzba, 

• 
Sluzba za avtomatizacijo. 



Osnovni cilj zdruzitve je bi! v realizaciji vecje organizacijske in vsebinske povezanosti prejsnjih samostojnih enot, predvsem glede definiranja in izvajanja prioritetnih ciljev oz. razvojnih nalog. 
Temeljna oblika dela Enote za razvoj knjiznicarstva je projektna organiziranost. Izhodisce projektnega pristopa so natancno definirani cilji oz. naloge, ki jih ob sodelo­vanju slovenskih bibliotekarskih strokovnjakov definirajo sodelavci Enote za razvoj knjiznicar­stva. V tern kontekstu je potrebno nenehno spremljanje, evalviranje in ( re )definiranje ci­ljev in nalog. 
Enoto za razvoj knjiznicarstva sestavljajo naslednji, med seboj tesno prepleteni sklopi: 
• 
raziskovalno delo 

• 
izobrazevalno delo 

• 
razvojno oz. svetovalno delo 


• ocenjevalno delo 

Pri dolocanju vsebine in realizaciji teh stirih sklopov sodelujejo vsi sodelavci Enote za razvoj knjiznicarstva. 
Opis posameznih sklo­pov 

2.1 Raziskovalno delo 
Raziskovalno delo koordinira Bibliotekarski raziskovalni center NUK, ki ga vsebinsko opre­deljujeta dve osnovni podrocji, tj. 
• 
INDOK center/knjiznica za bibliotekar­stvo, 

• 
raziskovalni program 



2.1.1 INDOK center/knjiznica za bib-liotekarstvo 
Temeljni cilj INDOK centra/knjiznice za bib­
liotekarstvo je izgradnja infrastrukture tako za raziskovalno-razvojno delo kot tudi za izobrazevanje na podrocju bibliotekarstva in informacijskih ved. INDOK center tesno sodeluje s specializiranim informacijskim cen­trom za druzboslovje in ga namensko so­financira Republiski sekretariat za razisko­valno dejavnost in tehnologijo. INDOK center naj bi pomenil tudi studijsko bazo Katedri za bibliotekarstvo pri FF v Lju­bljani in vsem visokosolskim usmeritvam, ki spodbujajo koncept informatizacije strok. Ob tern skrbi tudi za pretok informa­cij in obvescanje V slovenskem knjiznicno­informacijskem sistemu ter zagotavlja ostale osnovne pogoje raziskovalno-razvojnega dela (npr. metodoloska pomoc pri raziskovalnih nalogah, statisticna obdelava podatkov). Vse­bino delovanja INDOK centra/knjiznice ses­tavljajo naslednje naloge: 
• oblikovanje racunalniskih podatkovnih zbirk (sodelovanje v vzajemnem kata­logu YUBIB; baza biografij in bibliografij sodelavcev Bibliotekarskega raziskoval­nega centra), 
• 
vodenje strokovne knjiznice (nabava, ob­delava in izposoja gradiva) in posre­dovanje informacij (npr. SDI profili) 

• 
sodelovanje s studijskim oddelkom za mladinsko knjizevnost in knjiznicarstvo pri Pionirski knjiznici v Ljubljani 

• 
urejanje Signalnih informacij 1z bib­liotekarske ~eriodike 

• 
urejanje Knjiznicarskih novic 

• 
racunalniska obdelava razlicnih vrst po­datkov za potrebe raziskovalno-razvoj­nega dela (svetovanje pri metodoloskih 



2 
vprasanjih, obdelava empiricnih po­datkov, poenotenje zbiranja osnovnih statisticnih podatkov itd.) 

2.1.2 Raziskovalni program 
Raziskovalni program sestavljata dve temeljni podrocji: 
• 
koordiniranje raziskovalnega dela v Sloveniji, 

• 
koordiniranje raziskovalnega dela v NUK 



Za izdelavo raziskovalnega programa je zadolzen Bibliotekarski raziskovalni center; za verifikacijo in spremljanje raziskovalnega dela pa skrbi Programski svet za raziskovalno delo na podrocju bibliotekarstva. Vsebina razisko­valnega programa se usklajuje s programom Katedre za bibliotekarstvo pri FF v Ljublja­ni. Medtem ko je Katedra za bibliotekarstvo zadolzena predvsem za temeljne raziskovalne naloge, pa Bibliotekarski raziskovalni cen­ter koordinira aplikativne raziskovalne pro­jekte. Med obema enotama je potrebno zago­toviti nenehno usklajevanje. V naslednjem kratkorocnem obdobju bo potekalo delo na naslednjih projektih: 
• 
Izdelava bibliotekarskega terminoloskega slovarja 

• 
Postavitev knjiznicnih gradiv v prostem pristopu 

• 
Permanentno izobra~evanje knjiznicnih delavcev 

• 
Vloga knjiznice pri razvoju bralnih spret­nosti 

• 
Posodobitev nacionalnega sistema med­knjiznicne izposoje 

• 
Implementacija sodobnih metod za iska­nje podatkov v slovenskih bibliografskih podatkovnih zbirkah 



3 
Bibliotekarski raziskovalni center nacrtuje tudi izdelavo projektov v okviru izgradnje NUK II, ki naj bi s strokovnega zornega kota opredelili vsebino nove knjiznicne stavbe v Ljublajni. 
Bibliotekarski raziskovalni center bo preko Programskega sveta za bibliotekarstvo pobud­nik usklajenega pristopa do raziskovalno­razvojnih projektov na podrocju informacijske dejavnosti v Sloveniji. 
Ker je Bibliotekarski raziskovalni center re­gistriran kot raziskovalna organizacija, nudi vsem knjiznicnim ustanovam pomoc pri izpel­javi raziskovalnih projektov (nasveti za prijavo raziskovalnih projektov, metodoloska pomoc, itd.) 


2.2 Izobrazevalno delo 
Strokovno izobrazevanje knjiznicarskih delavcev bo v prihodnjem kratkorocnem ob­dobju potekalo v naslednjih oblikah: 
• Tecaji: 
tecaj za pripravo na strokovne izpite 
letni knjiznicarski tecaj 
tecaji za uporabo racunalnikov v knjiznicah 

• 
Strokovni izpiti za pridobivanje kvali­fikacij 

• 
Seminarji: 


za dopolnilno izobrazevanje delavcev maticnih sluzb 
za vodenje m organizacijo dela v knjiznicah 

• 
Predavanja ( domaci in tuji bibliotekarski strokovnjaki) 

• 
Razlicne oblike dopolnilnega izobrazeva­nja, ki bodo odrazali trenutne zelje in potrebe knjiznicarskih delavcev 


Ob pripravi razlicnih oblik permanentnega izobrazevanja bo osnovni poudarek v nasled­njem obdobju posodobitev tecajev za pridobi­vanje strokovnih kvalifikacij. Ob tern je pred­videno tudi tesno sodelovanje s Katedro za bibliotekarstvo pri FF v Ljublajni. 
2.3 Projekt avtomatizacije NUK in KIS 
Ob reorganizaciji delovnih postopkov v NUK, ki so povezani z racunalnisko obdelavo, imajo v okviru modernizacije KIS prioriteto nasled­nji projekti: 
• 
razvijanje koncepta vzajemnega kata­loga: aktivno vkljucevanje regionalnih splosnoizobrazevalnih knjiznic, specialnih in visokosolskih knjiznic v kooperativno, vzajemno bibliografsko obdelavo, 

• 
posredovanje podatkov iz vzajemnega kataloga za namene lokalnih obdelav (lokalne baze, izposoja, ipd.), 

• 
koordinacija obdelave slovenskih clankov. 



Realizacija teh projektov pomeni vzpostavlja­nje "hrbtenice" slovenskega KIS-a. 
2.4 Svetovalno delo na podrocju splosnoizo brazevalnih knjiznic 
Ob rednih svetovalnih dejavnostih za potrebe splosnoizobrazevalnih knjiznic (npr. strokovna organizacija, gradnja in oprema, kadri, status, nabavna politika itd.), bodo imeli prednost v prihodnjem kratkorocnem obdobju naslednji projekti: 
• 
preverjanje izpopolnjevanja minimalnih pogojev za obcinske maticne knjiznice 

• 
izdelava enotnih izhodisc na podrocju do­moznanske dejavnosti 



4 
• 
resevanje statusnih vprasanj splosnoizo­brazevalnih knjiznic 

• 
spremljanje, ureditev, dopolnitev pravnozakonodajnih pravil in predpisov 

• 
svetovalna dejavnost za delo z mladim uporabnikom 



2.5 Svetovalno delo na podrocju visokosolskih knjiznic 
Ob spremljanju dejavnosti visokosolskih knjiznic in rednega svetovalnega dela, bo pri­oriteni poudarek na naslednjih nalogah: 
3 
• 
postopek imenovanja osrednjih visokosol­skih knjiznic 

• 
problematika financiranja m statusa v1­sokosolskih knjiznic 

• 
poenotneje delovnih opravil v visokosol­skih knjiznicah in poenotenje poslovanja z uporabniki 


. . 
Kadrovska 1n organ1­zacijska struktura 

V Enoti za razvoj knjiznicarstva je redno za­poslenih 8 delavcev, ki opravljajo naslednje funkcije: 
• 
mag. Mirko Popovic -vodja Enote za razvoj knjiznicarstva in koordinator raziskovalnega programa 

• 
Tomaz Kobe -namestnik vodje in sveto­valec za avtomatizacijo NUK in KIS 

• 
Stanislav Bahor -svetovalec za avtomati­zacijo NUK in KIS 

• 
Dare Balazic -dokumentalist-informator za strokovno in raziskovalno delo v bib­liotekarstvu 




• 
Silva Novljan -koordinatorka izobraze­valnega programa in strokovna tajnica ZBDS 

• 
Misa Sepe -svetovalka za splosnoizobra­zevalne knjiznice 

• 
Ana Martelanc svetovalka za v1­sokosolske knjiznice in strokovna tajnica Strokovnega sveta za knjiznicarstvo Re­publike Slovenije 

• 
Jozica Kravcar -tajnica 



Z Enoto za razvoj knjiznicarstva sodeluje tudi Ancka Korze-Strajnar, ki se vkljucuje v razlicne projekte in pokriva svetovalno delo za podrocje gradnje in opremljanja knjiznic. 
V prihodnjem obdobju bo enota kadrovsko okrepila predvsem podrocji izobrazevanja in racunalniske obdelave podatkov za potrebe raziskovalno-razvojnega dela. Kot je razvidno iz zgornje kadrovske strukture, sta v enoti zaenkrat nepokriti dve podrocji, tj . sveto­valno delo za solske in svetovalno delo za specialne knjiznice. Brez ustrezne kadrovske pokritosti teh dveh podrocij si tezko predstav­ljamo celovito delo enote. Vedno vecji pomen 
t.i. "public relations" za delovanje knjiznic pa opozarja, da bo v prihodnje potrebno kadrovsko pokriti tudi to podrocje dela. 
Enota za razvoj knjiznicarstva sodeluje preko Strokovnega sveta za knjiznicarstvo Slovenije s tremi vladnimi sekretariati, tj . raziskovalna dejavnost in tehnologija, izo­brazevanje ter kultura. Ob tern pa poteka za posamezna podrocja se sodelovanje z nasled­njimi delovnimi telesi oz. komisijami: 
• 
INDOK center/knjiznica: NUK in spe­cializirani INDOK center za druzboslovje 

• 
raziskovalni program: Programski svet za bibliotekarstvo, 



5 
• 
svetovalno delo na podrocju splosno­izobrazevalnih knjiznic (vkljucno s sve­tovalno dejavnostjo za delo z mladim uporabnikom): iniciativni odbor za SIK­e, sekcija za SIK-e pri ZBDS, sekcija za solske knjiznice pri ZBDS, Zavod za solstvo, 

• 
svetovalno delo na podrocju visokosolskih knjiznic: komisija za informatiko, doku­mentacijo in knjiznicarstvo pri Uni­verzi v Ljubljani, sekcija za visokosolske knjiznice pri ZBDS, sekcija za specialne knjiznice pri ZBDS. 



Enota za razvoj knjiznicarstva pripravlja strokovne podlage (s sodelovanjem strokovnja­kov NUK kot republiske maticne ustanove) za Strokovni svet za knjiznicarstvo Slovenije m mu redno poroca o rezultatih svojega dela. 
mag. Mirko Popovic 

*************************************** 
DOSEZKI 

*************************************** 
TUDI SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE BODO VKLJUCENE V VZAJEMNI KATALOG 
Na Republiskem sekretariatu za kulturo (RSK) je bi! dne 24.9.1990 sestanek o racunalniskem opremljanju splosnoizobraze­valnih knjiznic. Sestanka sta se poleg pred­stavnikov SIK in NUK udelezila tudi di­rektor lnstituta informacijskih znanosti Uni­verze v Mariboru (IZUM) mag. T. Seljak in mag. P. J akopin. 
Na podlagi temeljnega strokovnega izhodisca NUK, da morajo regionalne in re­gionalno pomembne knjiznice aktivno sode­lovati v sistemu vzajemne katalogizacije, je bilo sprejeto priporocilo, da se za te knjiznice nabavi racunalniska oprema VAX/VMS, na kateri ze tece preizkuseni racunalniski program ATLASS (produkt IZUM-a) z izdelanimi mod­uli za katalogizacijo, iskanje podatkov in iz­posojo gradiv. Za knjiznice, ki bodo pasivni uporabniki vzajemnega kataloga (SIK-i od III. do V. skupine), je bilo ugotovljeno, da lahko v funkciji terminala uporabljajo tudi IBM­kompatibilne osebne racunalnike ali ATARI­
Je. 
Po nalogu RSK je NUK v sodelovanju z IZUM-om pripravil predlog za "Projekt opremljanja regionalnih in regionalno pomem­bnih splosnoizobrazevalnih knjiznic v Repub­liki Sloveniji s strojno in programsko opremo v letu 1990 in 1991" . Gradivo je bilo izdelano na osnovi sestankov z direktorji stirinajstih slovenskih SIK-ov (19.10 . v Mari­boru in 7 .11. v Ljubljani) ter na podlagi ana­lize opremljenosti SIK-ov, ki sta jo po obiskih stirinajstih knjiznic opravila Branko Zebec, di­rektor rac. inzeniringa IZUM in Stanislav Ba­har, svetovalec za AOP v NUK. V projektu je predvideno, da bo za vzpostavitev procesa vzajemne katalogizacije IZUM zagotovil pro­gramsko opremo ATLASS in jo knjiznicam dal v uporabo brezplacno ter zagotovil tudi vzdrzevanje programskih resitev, knjiznice pa bodo nabavile strojno opremo in si zagotovile prikljucke na JUPAK. 
Na RSK je bila dne 9.11.1990 spre­jeta odlocitev, da se v prvi fazi izgrad­nje racunalniskega omrezja slovenskih SIK­ov poskrbi za knjiznice I. in II. skupine. Z akcijo za nabavo potrebne strojne in komu­nikacijske opreme je treba priceti takoj, pro­jekt racunalniskega opremljanja pa naj bi bil realiziran do konca )eta 1991. Pri finan­ciranju celotnega projekta bo RSK sodeloval s 
6 
60% udelezbo, maticne obcine vseh stirinajstih knjiznic pa bodo prispevale 40% vseh potreb­nih sredstev. 
Nekaj osnovnih podatkov za pona­zoritev projekta: 
Vkljucevanje splosnoizobrazevalnih knjiz­mc: 
• 
Osrednja knjiznica Srecka Vilharja, Koper 

• 
Goriska knjiznica Franceta Bevka, Nova Gorica 

• 
Osrednja knjiznica obcine Kranj 

• 
Knjiznica Edvarda Kardelja, Celje 

• 
Studijska knjiznica Mirana J area, Novo mesto 

• 
Koroska osrednja knjiznica "Dr. France Susnik", Ravne na Koroskem 

• 
Studijska in ljudska knjiznica, Ptuj 

• 
Mariborska knjiznica, Maribor 

• 
Pokrajinska in studijska knjiznica, Murska Sobota 

• 
Ljubljanske knjiznice: Otona Zupancica, Siska, Prezihov Voranc, 


Bezigrad, Jozeta Mazovca 

Identifikacija potrebne opreme: 
• MICROVAX 3100: 9 kom 
• 
JUPAK priklj. (MS, GO, KR, Ptuj): 4 kom 

• 
Modemi (razl. tipi): 12 kom 

• 
Multipleksorji: 10 kom 

• 
PAD: 5 kom 

• 
Videoterminali VT 420: 78 kom 

• 
Matricni tiskalniki DL 1100: 42 kom 



Vrednost strojne in komunkacijske opreme: 6,015.010 din (v letu 1990 bo predvidoma re­alizirano 65% celotne opreme). 
V navedenih zneskih so vsebovani tudi stroski instalacije in implementacije pro­gramske opreme ter izobrazevanja kadrov SIK. IZUM bo prevzel inzeniring v zvezi z nabavo opreme, ki se bo v proporcionalnem delezu vodil~ kot last RSK. Ker je pogoj za vza­jemno katalogizacijo poznavanje formata UNI­MARC, bo NUK (v sodelovanju z IZUM) pre­vzela solanje knjiznicarjev. 
Z vkljucitvijo v vzajemno katalogizacijo bodo SIK lahko kopirale v svoje lokalne haze cca 80% do 90% fonda iz vzajemnega ka­taloga (YUBIB), kar bo racionaliziralo ob­delavo gradiva in ostale funkcije v poslovanju knjiznic. Prav tako bodo imele SIi( zaradi vkljucevanja v enoten komunikacijski sistem moznost dostopa do domacih in tujih baz po­datkov, s cimer se bodo najkonkretneje pri­blizale svoji temeljni funkciji -da postanejo informacijska sredisca v svojem okolju. 
Tomaz Kobe 

7 
*************************************** 
PROBLEM! 

*************************************** 
VISOKOSOLSKE KNJIZNICE UNIVERZE V LJUBLJANI KAKO DELUJEJO? 
Ceprav so bile opravljene stevilne analize 

o stanju visokosolskih knjiznic na Univerzi v Ljubljani (in izdelani predlogi za spremembo njihovega stanja), do konkretne akcije nikoli ni prislo. Ta vrsta knjiznic pa iz !eta v leto bolj zaostaja (razen redkih izjem) in ni sposobna izpolnjevati funkcij, ki jih predpisuje Zakon o knjiznicarstvu ter Strokovni kriteriji in merila za visokosolske knjiznice. Ce naj bi bile os­nova za izvajanje pedagoskega in znanstveno­raziskovalnega dela na univerzi ter temeljni vir znanstvenih informacij za vso druzbo, bi morale biti moderni informacijski centri ter kot take ucinkovit dejavnik pri prenosu in nas­tajanju znanja. Ugotavljamo pa, dajih vecina te vloge ni sposobna izvajati in tudi, da o knjiznicnem informacijskem sistemu na Uni­vezi v Ljubljani ne moremo govoriti, saj ne deluje niti v eni izmed njegovih funkcij. 
Zlasti v zadnjih dveh letih je bilo stanje visokosolskih knjiznic Univerze v Ljubljani predmet razprav na Komisiji za visokosolske knjiznice pri NUK in seveda v Sekciji za uni­verzne knjiznice pri Drustvu bibliotekarjev Slovenije. Ker pa zadnja Komisija za infor­matiko, knjiznicarstvo in dokumentalistiko ze od imenovanja dalje (marec 1989) sploh ni delovala in je njen predsednik dr. Bercic po letu in pol neuspesnega cakanja -da njegovo gradivo o visokosolskih knjiznicah le kdo na Univerzi v Ljubljani obravnava -nepreklicno odstopil, je bilo nujno ubrati drugo pot. Sek­cija za univerzne knjiznice je na Strokovni svet za knjiznicarstvo RS naslovila ape!, v katerem ga obvesca, da se z Univerzo v Ljubljani ne da pogovarjati, stanje visokosolskih knjiznic paje tudi vse slabse in je nujno, da v razmere poseze Strokovni svet. 
Strokovni svet je na svoji seji v juniju tega !eta sprejel naslednje sklepe oz. predloge: 
• 
Strokovni svet predlaga, da se knjiznicam in drugim nosilcem informacijske de­javnosti na univerzi prizna ustrezno mesto pri izvajanju visokosolskega izobrazevanja in raziskovalnega dela. 

• 
Visokosolske knjiznice in INDOK centri naj se povezejo v integralni knjiznicni in­formacijski sistem univerze. 

• 
Komisija v sestavi: Melita Ambrozic, Nada Cesnovar, Snezana Bah or, Tomaz Kobe in Ana Martelanc pripravi analizo stanja visokosolskih knjiznic in predloge za izboljsanje stanja. 

• 
Uveljavijo naj se in zacnejo izvajati Strokovni kriteriji m merila za v1­sokosolske knjiznice. 

• 
Univerzitetne in visokosolske knjiznice ter INDOK centri naj dobijo ustrezno mesto v novem republiskem zakonu o univerzi. 

• 
Narodna in univerzitetna knjiznica naj se tudi formalno in organizacijsko vkljuci v Univerzo v Ljubljani. 



Omenjena komisijaje pripravila poglobljeno gradivo o visokosolskih knjiznicah ter temeljne izsledke predstavila tudi na okrogli mizi vi­sokosolskih knjiznic na zadnjem strokovnem posvetovanju v Novi Gorici. Pri pripravi os­nutka za povezovanje visokosolskih knjiznic pa ji pomaga se Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK. Da naloga nikakor ni lahka, prica dejstvo, da je treba pripraviti vsaj tri nacrte, da bi akcija lahko stekla v praksi: 
8 
• 
nacrt vsebinskega (strokovnega) povezo­vanja visokosolskih knjiznic; 

• 
nacrt komunkacijskega opremljanja vi­sokosolskih knjiznic (vsako izmed knjiznic na ustrezen nacin vkljuciti v racunalnisko omrezje oz. javno omrezje za prenos po­datkov); 

• 
nacrt opremljanja visokosolskih knjiznic Univerze v Ljubljani s kompatibilno stroj­no in programsko opremo. 



Ponovno se je aktivirala tudi ustrezna komisija v okviru Univerze v Ljubljani in na svoji prvi seji v oktobru tega !eta sprejela sklep, daje treba kar najhitreje izpeljati akcijo za realizacijo "Knjiznicnega informacijskega sistema Univerze v Ljubljani". Visokosolskim zavodom je poslala v obravnavo "Kriterije in merila za visokosolske knjiznice" ter spre­jela sklep, da se pripravi tekst z naslovovm "Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Ljubljani" za obravnavo na eni od prihodnjih sej Sveta univerze. 
Pa na kratko omenimo se dejavnosti, ki so v teku oz. jih s skupnimi mocmi pripravljajo -Sekcija za univerzne knjiznice DBS, Komisija za univerzne knjiznice pri NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK in Komisija za informatiko, knjiznicarstvo in dokumentalis­tiko Univerze v Ljubljani: 
• 
na znanstvenih oz. strokovnih po­drocjih, kjer je to smiselno in izvedljivo je treba realizirati 18. clen Zakona o knjiznicarstvu (razpis in imenovanje os­rednjih visokosolskih knjiznic za dolocena oz. strokovna podrocja); 

• 
v izdelavi je osnutek gradiva "Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Ljubl­jani", ki mora biti verificirano na uni­verzi in ho predstavljalo formalni okvir za nadaljno akcijo; 




• 
sekcija za univerzne knjiznice bo na os­novi pripomb visokosolskih zavodov Uni­verze v Ljubljani ter po terminoloski uskladitvi pripravila dokoncno besedilo strokovnih meril in kriterijev za vi­sokosolske knjiznice; 

• 
natancno bo potrebno definirati vlogo Racunskega centra Univerze v Ljubl­jani (ki nudi programski paket za delo z bazami podatkov TRIP) in Insti­tuta za informacijske znanosti v Mari­boru (ki je gostitelj jugoslovanskega sis­tema znanstveno-tehnicnega informiranja in sistema vzajemnega katlaoga) pri iz­gradnji KIS Univerze v Ljubljani; 

• 
se pred uveljavitvijo novega nacina finan­ciranja univerze bo treba pri financerju doseci, da uposteva v sistemu finan­

. ciranja knjiznic ustrezna strokovna merila in seveda -da podpre akcijo opremljanja visokosolskih knjiznic; 

• 
ustrezne komisije morajo izdelati enotna pravila delovanja visokosolskih knjiznic, vkljucenih v dogovorjeni knjiznicni infor­macijski sistem. 



Zavedamo se, da bo akcijo zelo tezko real­izirati glede na nezavidljiv ekonomski polozaj nase druzbe, vendar pa bi pristavili: najdrazji je tisti knjiznicni informacijski sistem, ki ne deluje. Taksen pa je na Univerzi v Ljubl­jani. Zatorej -knjiznicni delavci vosokosolskih knjiznic, naredimo kaj, da bomo imeli tudi pri­hodnost! 
Melita Ambrozic 

PS.: Komisija za informatiko, doku­mentacijo in knjiznicarstvo se je ponovno ses­tala 21. decembra 1990 in med drugim obrav­navala osnutek gradiva o vkljucevanju vi­sokosolskih knjiznic v vzajemni katalog ter 9 moznostih racunalniske podpore za knjiznicni informacijski sistem Univerze v Ljubljani. Gradiva je podprla in sprejela sklep, naj de­lovna skupina gradiva dopolni se z dvema tek­stoma: 
• 
predlog vsebiskega povezovanja vi­sokosolskih knjiznic Univerze v Ljubljani (osnutek KIS Univerze v Ljubljani) 

• 
pregled tehnicne (racunalniske in ko­munikacijske) opremljenosti visokosolskih knjiznic Univerze v Ljubljani in okvirni plan po najnujneJSI opremi, ki bi posameznim visokosolskim knjiznicam omogocala normalno delo v KIS-u Uni­verze. 



Gradivo mora biti pripravljeno in obravna­vano na okrogli mizi (clani komisije in vodje posameznih visokosolskih knjiznic) najkasneje do 20. januarja 1991. Naslednja faza bo obravnava predloga vzpostavitve KIS Uni­verze v Ljubljani na ustreznih organih same Univerze. 
Na potezi smo torej knjiznicni delavci sami, da se dogovorimo, kako bomo v prihod­nje delali in zlasti sodelovali. Za akcijo vzpostavljanja KIS-a Univerze v Ljubljani imamo namrec s strani Univerze v Ljubljani tako potrebno podporo kot vzpodbude. 
*************************************** 
IZOBRAZEVANJE 

*************************************** 
TEME, RAZPISANE ZA LETO 1991 
V tej stevilki vas seznanjamo z nekater­imi moznostmi dopolnilnega izobrazevanja, ki vam jih ponujajo ustanove in posamezniki, ki so odgovorili na vabilo Enote za razvoj . 
knjiznicarstva pri NUK za sodelovanje v pro­gramu dopolnilnega izobrazevanja. 
Ce vas zanima katera teh tern, se prosimo, povezite neposredno z izvajalcem in se z njim dogovorite za izvedbo. 
Ce zelite sodelovati v tern programu izo­brazevanja, prosimo, sporocite to cimprej na naslov Enota za razvoj knjiznicarstva, NUK, Turjaska 1 z naslednjimi podatki: 
• 
priimek, ime, strokovna kvalifikacija, za­poslitev 

• 
naslov teme 

• 
kratka predstavitev teme 

• oblika posredovanja (predavanje, ogled, prakticno delo ... ) 

• 
cas posredovanja 

• 
komu namenjate vsebino (npr. knjiznicar­jem, SIK, ravnateljem OS, obdelovalcem, AV gradivo ... ) 

• 
cena ( celotnega izobrazevanja ali ura). U vrstili vas homo v program! 


PREDAVANJA -OGLEDI 
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA 
1. Sodobne metode iskanja informacij 
Predstavitev najsodobnejsih, v svetu se ne povsem preizkusenih, metod za uspes­no in preprosto iskanje po racunalniskih zbirkah podatkov. 
(Predava mag. Mirko Popovic, trajanje 120 minut) 
2. Bralna spretnost 
Sistematicen prikaz sestavin bralne spret­nosti, od zacetnega prepoznavanja do koncnega razumevanja. 

10 
3. Branje za ucenje 
Nacini branja glede na namen, s poudar­kom na postopkih branja za ucenje, ki omogocajo prihraniti cas in energijo in po­vecujejo ucinkovitost branja. 

4. lnformacijski viri v motivacijskem krogu 
Kaj je motivacija, njen razvoj, njen vpliv na clovekovo aktivnost, elementi ucne mo­tivacije in vpliv informacij. 

5. Knjiznica v procesu pridobivanja znanja, spretnosti in navad 
Knjiznica -objektivna moznost za izo­brazevanje, njen motivacijski vpliv, njene neposredne pedagoske funkcije v izo­brazevanju, v ucenju uporabe informacij­skih virov. 

6. Artotecno gradivo v knjiznici 
S prakticnimi izkusnjami okrepljen prikaz dela z artotecnim gradivom od pridobi­vanja do izposoje. 
(Predavanje od 2.-6., Silva Nov­ljan, bibliotekarska specialistka; trajanje posameznega predavanja 120 minut) 

7. Predstavitev Enote za razvoJ knjiznicarstva 
Organiziranost, njeni cilji in naloge. Ogled njenega INDOK centra in knjiznice za bibliotekarstvo. 
(Izvajata mag. Mirko Popovic in Dare Balazic -bibliotekar v NUK, trajanje 120 minut). 

8. Katalogizacija neknjiznega gradiva 
Znacilnosti bibliografskega opisa za ne­knjizno gradivo v ozjem smislu -ISBD (NBM), kartografsko gradivo -ISBD (CM), notno gradivo -ISBD (PM) in ra­cunalniske datoteke -ISBD (CF). Dolo­canje avtorstva. Aplikacija pravil za UNI­MARC format . Predstavitev bistvenih novosti v novih izdajah ISBD. 


(Predava Zlata Dimec, bibliotekarka v NUK, trajanje 2 do 4 ure). 
9. Abecedni imenski katalog in osnove katalogizacije 
Funcija abecednega imenskega kataloga. Znacilnosti bibliografskega opisa, pred­vsem za zakljucene publikacije. Vpis v inventarno knjigo. Dolocanje avtorstva. Izbira znacnice za glavni in dodatne vpise. 
(Predava Alenka Kanic, bibliotekarka v NUK, trajanje 4 ure). 

10. Organizacija poslovanja knjiznic Uporaba obrazcev v SIK oz. v knjiznicah 
nasploh. Postavitev gradiva v prosti pristop in skladiscenje. 

11. 
Gradnja knjiznic, prostorska ured­itev in oprema 

12. 
Nabavna politika v SIK -teorija in praksa 


(Predavatelj za sklope 10. do 12.: Ancka Korze-Strajnar, bibliotekarska sve­tovalka) 

UNIVERZITETNA KNJIZNICA MARIBOR 
1. Integrirani knjiznicnoinformacijski sitemi 
Razvoj teh sistemov, njegovo nacrtovanje. Dolznosti dobavitelja in dolznosti knjizni­ce pri uvedbi tega sisterna. Povezava pod­sistemov v integriranem knjiznicnoinfor­macijskem sistemu. 
(Predavanje mag. Irena Sapac, trajanje 60 minut) 

11 
2. Referencni intervju 
Pogovor med uporabnikom in bibliotekar­jem, ko poskusa uporabnik resiti svoj in­formacijski problem. Intelektualni vidik intervjuja: analiza vprasanja oz. anal­iza informacijske potrebe. Osebnostni ali emotivni vidik intervjuja -neverbalna ko­munikacija. Razlika med referencnim in­tervjujem pri on-line iskanju in pri tradi­cionalnih informacijskih virih. 
(Predavanje Brede Filo, bibliotekarske svetovalke, trajanje 120 minut). 

3. 
Ureditev fonda v prostem pristopu 

4. 
Demonstracija poizvedovanja na CD-ROM-u (SCI, SSCI) 


( oglede, 3. in 4. izvajata mag. Irena Sapac in dip!. ing. Breda Brezovsek v Univerzitetni knjiznici Maribor, trajanje posameznega ogleda traja 60 minut) 

VISJA SOLA ZA SOCIALNE DELAVCE 
1. Globalna organizacija casa 
Prikaz v razvitem svetu ze preizkusenih metod za organizacijo in izrabo casa, kar bo udelezencem seminarja omogocilo op­timalno organizacijo svojega zasebnega in delovnega casa. Ali z drugimi besedami, seminar bo koristil vsem tistim, ki nikoli "nimajo casa". 
(Predavatelj: mag. Joze Urbanija, vodja knjiznice v VSSD v Ljubljani) 
NAPOVEDUJEMO 
• Tecaj za pripravo na strokovne izpite (predvidoma aprila, trajanje 14 dni, or­ganizira NUK) 

J 
• 
Letni knjiznicarski tecaj (predvidoma septembra, trajanje 4 tedne, organizira NUK) 

• 
Seminarji za organizacijo -vodenje SIK (predvidoma konec marca, trajanje 3 dni, organizira Ekonomska fakulteta in NUK) 

• 
Seminar za delo v maticnih sluzbah (pred­vidoma jeseni, trajanje 2 dni, organizira NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva) 



ORGANIZIRAMO 

Tecaje, predavanja, oglede, po vasih zeljah in potrebah. Sporocite jih pismeno ali po tele­fonu 332-853 ali na naslov Enota za razvoj knjiznicarstva, NUK, Turja.ska 1. 
Silva Novljan 

*************************************** 
TERMINOLOSKI KOTICEK 

*************************************** 
POROCILO O DELU BIBLIOTEKARSKE TERMINOLOSKE SEKCIJE ZA LETO 1990 
Bibliotekarsko terminolosko sekcijo, ki deluje v okviru Terminoloske komisije pri Institutu za slovenski jezik ZRC SAZU, sestavljajo nasled­nji clani: 
• 
dr. Branko Bercic (FF) -predsednik sek­cije 

• 
Stane Suhadolnik -jezikovni svetovalec 



12 
• 
Ivan Kanic (Centralna ekonomska knjiznica) 

• 
Tomaz Kobe (NUK) 

• 
Zvonka Leder-Mancini (ZRC SAZU) 

• 
Joze Munda (ZRC SAZU) 

• 
mag. Mirko Popovic (NUK) 

• 
mag. Bernard Rajh (NUK) 

• 
Maks Veselko 



V letu 1990 je delo Bibliotekarske termi­noloske sekcije potekalo predvsem na nasled­njih podrocjih: 
1. 
Recine strokovne seje: 14 sej (skoraj redno popolna udelezba) . 

2. 
Nadaljevanje ekscerpiranja iz slovenske strokovne bibliotekarske literature: v letu 1990 so bile obdelane 3 publikacije (v delu se 9 publikacij) -doslej je bilo obdelanih ze 13 monografskih enot. Za leto 1991 pa se nacrtuje tudi podcrtavanje gesel iz nekaterih pomembnejsih clankov, ki so bili objavljeni v periodicnih publikacijah. 

Hkrati je potekal tudi vnos podatkov v racunalnik. lz racunalniskih izpisov pa se je ze zacelo dolocanje geselskih besed (doslej izpisanih 1.299 gesel). Tako ima sekcija ze delno pripravljen korpus gesel, ki lahko sluzi za izdelavo alfabetarija. 


3. 
Na podlagi 4-jezicnega slovarja je sekcija nadaljevala z obravnavo, dopolnjevanjem in izborom gesel, ki jih je pripravljal Ivan Kanic. Doslej je bilo obdelanih 2.292 gesel, od tega v letu 1990 preko 900 gesel. 

4. 
Tekoca terminoloska problematika: obravnava nekaterih strokovnih poime­novanj, vrednotenje njihove ustreznosti ter objava sprejetih predlogov v reviji Knjiinica (st. 1-2, 1990). 



5. Povezovanje s sorodnimi terminoloskimi skupinami: 
(a) 
delovna skupina za slovensko termi­nologijo s podrocja dokumentalistike in informatike pri Poslovni skupnosti SZTI 

(b) 
delovna skupina za terminologijo pri ZBDJ 



mag. Mirko Popovic 

*************************************** 
OBVESTILA 

*************************************** 
LISA (Library & Information Science Ab­stracts; september 1990) na CD-ROMu je dosegljiva v INDOK centru za bibliotekarstvo, NUK, Turja.ska 1, Ljubljana (4. nadstropje). Obsega povzetke vseh clankov iz bibliotekarske periodike od !eta 1969 do septembra 1990 v svetovnem merilu. N acrtujemo organizacijo SDI sluzbe, sedaj pa ze obstaja moznost retro­spektivnih poizvedb (tudi po posti). Kontak­tna oseba: Dare Balazic. 
INDOK center za bibliotekarstvo si je pridobil nove prostore, kjer je vsa novejsa lit­eratura dosegljiva v prostem pristopu. Vee o delovanju tega centra in strokovne knjiznice v prihodnji stevilki. 
13 

V KROZENJE 

KNJIZNICARSKE NOVICE, 1(1991), st. 1 lzdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana Uredil: Dare Balazic 
14