Za veliko^noč otroške nogavice in podkoleuke; damsko perilo, damski in otroški bombažni puloverji pri (jtmez CELOVEC-KLAGENFURT, B 111 ^ g a s s e kulturno-polifično glasilo v e tov ni h domačih dogodkov 6. leto / Številka 14 V Celovcu, dne 8. aprila 1954 Cena 1 šiling Vaš velikonočni nakup opravite najboljše pri F. Koschier CELOVEC-KLAGENFURT St. Ruprecht, Kinoplatz 1 NAŠ GOZD V naših mešanih gospodarstvih igrata po Ije in gozd prvenstveno vllogo. Doiinslki in gorski ikimet sta v enaki meri zainteresirana na gozdu, enemu je ]>omoč v sili, drugemu pa j,e življenjska osnova. Vendar je bil gozd pri nas v veliki meri samo tisti del gospodarstva, ki je dajal in kateremu smo pri svojih gospodarskih načrtih posvečali le malo pozornosti. Mi smo gozdu premalo vračali-. Sker je pač talko pri vseh panogah gospodarstva, da moraš tam, kjer jemlješ, tudi zalagati. Koliko je ostalo pni nas posekanj neoskrbljenih in nepo-sajienlh, (kar je narava -poskrbčla sama, to je bilo. Naše gospodarske prilike, posebno pri vprašanjiu stelje pa so bile take, da smo morali jemati drevesu tisti naravni gnoji, ki bi bil za rast nujino potreben. Pri takih gospodarskih prilikah seve dorastek v gozdu ni dohajal -naraščajočim potrebam mo-derni/acije našega gospodarstva in tako smo bili ptusiljeni1 v gozdu dostikrat več vzeti kakor je znašali letni prirastek. Tako se je godilo iposameznikom in tako se godi gospodarski celoti v državnem merilu. Kakor znano, so po gozdovih v Avstriji, ki je ipo legi in naravi bogata na lesu, hudo grešili in več sekali in danes se pojavlja -že velika zaskrbljenost, kaj, v bodočnosti. Danes so na delu komisije, ki naj Ibi u-gotovi-le dejanski letni prirastek v gozdu in tako pripravile -tudi podlago za načrtno gospodarstvo z lesom. Tekom lanskega leta so v Avstriji posekali okoli sedem milijonov kubičnih metrov lesa, saj je izvoz lesa in lesnih izdelkov znašal v minulem letu nad tri milijone kubičnih metrov. Les so izvažali v vseh oblikah, okrogli les, rezani- les, otesani stavbni les, zaboje in drugo. Ta izvoz lesa je državi prinesel nad štiri milijarde šilingov denarja v tujih valutah, kar je seve na razvoj celotnega državnega gospoda rstva, predvsem pa zunanje trgovine, izredno ugodno vplivalo. Seve je bil tudi izvoz v obliki papirja in celuloze razmerno velik. Pri predelanem lesu ipa igra tudi veliko število pri tej predelavi zaposlenih delavcev važno vlogo, ker imajo pač pri tem delo dn kruh. V minuli zimi pa so nas plazova na- Preda riškem in v Tirolu še posebno opozarjali na važnost gozda, ki nas ščiti pred naravnimi katastrofami. Isto, kar smo to zimo doživeli tam, doživljamo tudi drugod v obliki povodenj, ko vodovje odnaša rodovitno zemljo in poplavlja pblja. Torej, nas k rednemu pogozdovanju ne sili samo skrb za les sam, marveč tudi skrb za našega zaščitnika, ki ga imamo v gozdu. Velike važnosti pa je les tudi tam, kjer v obče mislimo ali mislijo, da ga je dovolj. Množine lesa. ki so ga posekali -izraziti gorski kmetje so izredne. Pri tem namreč ne smemo prezreti dejstva, da odnesejo davki, ki so naloženi na izkupiček lesa, prav velik del tega -pridelka. Ta davek pa je v večini slučajev večji kakor bi bilo potrebno. Pri davčni napovedi namreč prizadeti kmetje vse premalo pazijo, da bi z napo-vedjo izdatkov za sekanje in spravljanje lesa spravili vsoto na dejanski izkupiček in morajo tako v- resnici dostikrat plačevati davek celo za tisto vsoto-, ki dejansko ne pomeni dohodka in bi se tudi- po vseh davčnih [predpisih lahko odpisala. Vse to velja predvsem za one kmete, pri katerih znaša gozdni dele/ gospodarske enote nad 5000 šilingov in k i morajo za lesni izkupiček plačevati tudi dohodninski in ne samo prometni davek. Va-rčujmo torej tudi v tem pogledu pri svojem lesu, tako bomo sebi in predvsem pa onim, ki pridejo za nami, največ pomagali. čim večjo skrb bomo posvečali gozdu, tem Irogatejše nam ho gozd vračal. Da bi zbudili potrebno skrb za uaš gozd, so po vsej državi posvetili 4. april gozdu, da so v mladini po šolah zbudili zanimanje za gozd. Mladina je v teh dneh tudi sama sadila-, ker bo po vsej verjetnosti tudi sama sekala. Nove V teku j e hud' boji za odločitev. Danes gre za tem, da pade odločitev na bojišču pred ženevsko konferenco. Dne 26. aprila se sestanejo v Ženevi zastopniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Frančijie na eni strani, in Rusije ter komunistične Kitajske na drugi strani. To bo torej: prva konferenca peterih velesil, čeprav ibio ostala omejena na azijska vpraišatnjia. V Indokini so komunisti z vso silo navalili na francoslk-e čete, da hi tako -izbili že pred konferenco za zastopstvo Rusije in komunistične Kitajske boljši položaj, za razgovore in talko izvajali najmočnejši pritisk na francosko javno mnelnje. Da je položaj, zelo resen, kažejo izjave ameriškega zunanjega ministra Dulles-a, ki je te dni govoril o razvoju dogodkov na bo-jlilšču samem. Naglasil je, da -posega komunistična Kitajska neposredno v bojni metež v Indokini, kar pomeni dejanski napad. Klic dneva je torej po mnenju ameriškega zunanjega ministra, da se ves svolbodn-i svet dvigne proti: takim iposlkusom napadalcev, saj, se je komaj na Koreji končal krvavi boj, ki je tam trajal nad dve leti in uničil sto-tiisoče življenj. D-ulles je v svojem govoru poudaril, da svobodni svet ni nikakor pri-pravljien, da bi dopustil, da se komunizem polasti vse jugov/hodne Azije. Prvič je ameriški zunanji minister govoril o novih ra-dar-napravah, s katerimi kitajski komunisti ostrine v Indokini sestreljujejo francoska letala celo skozi meglo, kar do sedaji ni bilo mogoče. Torej, se itudii na bojišču v Indokini preizkuša novo orožje, kakor so to velesile napravile v meščanski vojni v Španiji pred drugo svetovno -vojno. Ameriški zunanji minister je naglasil, da Francija nikakor ne sme dobiti vtisa, da je v tem življenjskem boju sama. Železna volja svobodnega sveta mora nastopiti proti komunizmu tudi tam, kjer je nqposredno napaden samo eden. V leji zvezi je ameriški senator Knotvland poudaril, da je mnogo možnosti nastopa proti Ikomumističnemu navalu in da ni' potrebno, da bi ameriški vojak šel na bojišče neposredno. Saj bi proti komunistični Kitajlski !lahko> nastopili z blokado na morju in tako zapnli.vse morske dohode do Kitajske, lahko bi poslali nacionalne kitajske čete, ki stojijo pripravljene na otoku For-mosa1, to je edini del ogromnega kitajskega ozemlja, ki je še v rokah nacionalistov in njihovega generala čiangkajška; nadalje skupen nastop vseh obrobnih držav pacifiškega morja in končno zračni napadi na komunistično Kitajlsko. To so seve zelo- respne besede ameriškega politika -tik pred začetkom ženevske konference. Ni še jasno ali smemo te izjave tolmačiti kot odgovor na rusko noto -z dine 1. aprila, da se hoče Rusija pridružiti organizaciji zapadinih držav. V Franciji vročina narašča Minulo nedeljo je bila v Parizu svečanost ob grobu neznanega vojaka, za v Indokini padle (borce. Te svečanosti sita se tudi udeležila ministrski predsednik Laniel in vojni minister Pleven. Množice so predrle policijske ovire in zmerjale ministrskega predsednika ter zahtevale njegov odstop. Ministrski predsednik ni mogel govoriti, kakor je bilo v načrtu. Demonstracij, proti predstavnikom francoske vlade so se udeležili pristaši skrajne levice in skrajne desnice. Razpoloženje na Francoskem je zelo napeto in sicer zaradi porazov v Indokini na eni strani in zaradi predstoječe debate o Evropski obrambni zvezi v francoskem parlamentu. Po vsej, verjetnosti pa bodo to debato v parlamentu odložili za čas po ženevski konferenci in raje počakali na rezultate tega velevažnega [posvetovanja. Seve na francosko notranje politično razpoloženje tudi močno vpliva nastop francoskega maršala Juin-a proti Evropski o-bra-mbni zvezi in njegova- odstavitev z vseh vojaških položajev. Juin je odločno nastopil proti tej, zahodnoevropski obrambni zvezi v mnenjlu, da je še dosti drugih možnosti. V Parizu sta še sestala predsednik -pasarske vlade Hofmanu in zunanji minister Bi-daulit, temu posvetovanju je prisostvoval tudi bivši zunanji minister Francije g. Schu-man. Po zadnji seji ministrskega sveta je francoska vlada zaprosila v USA za petdeset ve-lebombnikov za -bojišče v Indokini. V Parizu so se sestali tudi zastopniki Velike Britanije, Amerike in Francije k posvetovanju o odgovoru Sovjetski zvezi na noto l dne 1. aprila 1954, kjer predlaga vstop Rusijie v- Atlantski -pakt. Istočasno ko v Franciji napetost narašča, je italijanski ministrski predsednik predložil besedilo Evropske obrambne zveze italijanskemu (parlamentu v odobritev. Najprej bodo zadevo obravnaval i parlamentarni pododbori in šele čez mesec dni se bo v italijanskem parlamentu -pričela javna razprava o imenovani pogodbi. Francoski socialisti zahtevajo tajno sejo parlamenta, da bi se poslanci na tej, seji v vsem obsegu informirali o dejanskem stanju v Indokini. Pomoč družinam Mnogo se govori in piše o težkem gospodarskem položaju, v katerem se nahajajo družine s številnimi otroki. Besede seve ne pomagajo. Treba bo dejanji. Vladni stranki sta pripravili osnutke, kako bi se to vpra Sanje reševalo in rešilo. Resne volje in resnih korakov pa pri nobeni vladni stranki ni videti. To vprašanje pa ni zadeva samo današnjega dne, marveč je zadeva vse bodočno sti in tudi zadeva vsega socialnega skrbstva v Avstriji. Mi imamo v državi prav visoko število penzionistov in rentnarjev in vse to mora nekdo vzdrževati. Vsi oni, ki plačujejo v penzijski sklad in v socialno zavarovanje plačujejo za tiste, ki dobivajo danes pokojnino in rento. V trenutku pa, ko bo število tistih pričelo padati, ki plačujejo, mora nujno pasti tudi število onih, ki dobivajo. Iz tega čisto življenjskega vidika, so torej družine s številnimi otroki edini garant rent in pokojnin v bodočnosti. Pri državnih nastavljencih država sicer pomaga / družinsko doklado, ki znaša za otroka 105.— šil. Vsakdo pa ve, da ta: vsota za vzdrževanje otroka pri današnjih cenah nikakor ne zadostuje. V prostih poklicih in tudi pri kmetih pa niti te podpore ni. Če si danes mislimo družino s petimi ali več otroki, poznamo jih in hvala Bogu so -tudi med Slovenci še take družine, tako je že veliko vprašanje, kako družino preskrbeti z najpotrebnejšo obleko. Na posamezniku torej leži vsa skrb, da oskrbi vrsto ljudi, ki naj bi pozneje delali in s svojim delom državi pomagali vzdrževati rentnarje in upokojence. V Avstriji se je pričelo močno družinsko gibanje, ki hoče izsiliti družinsko pomoč in družinsko plačo tistim, ki nosijo največje breme za bodočnost. Družine brez otrok gradijo svojo starostno oskrbo na delu dSmgihinne na delu svo jcev. Tem drugim morajo v času svoje dela-zmožnosti žrtvovati tudi košček svoje osebne udobnosti. Krivično je v pogledu na celoto, da se za- KRATKE VESTI V Avstriji j,e hud 'boj, med bolniškimi blagajnami in zdravniki. Bolniške blagajne nočejo priznati zdravnikom stalnega polo-žajla, marveč samo vsak čas odpovedljivo razmerje. Tak položaj seve zdravniku onemogoča, d'a bii se odločno zavzel zase in tudi za 'bolnika. Zaradi povišanja cen papirju, so bili vsi avstrijski listi prisiljeni novišati svojo naročnino. V Zahodni Nemčiji so v zadnjih letih postavili povprečno vsak drugi teden novo cerkev. V vzhodnem delu Berlina katoliške cerkve ne zadostujejo za (bogoslužje in tako se vrši katoliško bogoslužje v 700 protestan-tovskih cerkvah. V Zahodni Nemčiji sta se v delno skupnost združili zvezi katoliških in protestan-tovskih družin zaradi dosega boljšega socialnega položaja družine. V Walfsbergu je postala tudi ženska članica občinskega odbora in sicer ga. Henmi-na HeiBenberger. Zbirka za slepe na Koroškem izkazuje letno 50.351 šilingov. Kmetijska eibomica je prispevala skoraj- 23.000, obrtna zbornica 17.000 in delavska zbornica pa nad 10 tisoč šilingov. Na graški univerzi je dne 3. aprila 1954 promoviral Saša Kasper za doktorja obojega prava. Njegov oče je namestnik ravnatelja trgovske zbornice -v Celovcu, čestitamo! V št. Vidu ob Glini je dne 3. aprila napadel nek moški na prometni ulici 78 let staro žensko, jo pObil na tla in iztrgal torbico ter pobegnil. Žena je pri tem dobila ilx>škodbe na zgornjem delu roke ter pretres možganov. V torbici pa je bila samo malenkostna vsota. Po treh urah so zločinca aretirali. V Trbovl jah hoda v času od 31. maja do 6. junija 1954 praznovali 150-letnieo obstoja rudnika in 100-1 etraico obstoja občine. Po izjavi' UDBE-jugoslovanske tajne po licije, se nahaja v zaporih 124 katoliških duhovnikov, 24 pravoslavnih in nekaj muslimanskih duhovnikov. Med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo se vršijo pogajam ja zaradi nemških obveznosti do jugoslovanskih pripornikov in ujetnikov tekom zadnje vojne. Nemčija je podpisala dogovor z zapadninii- velesilami glede predvojnih dolgov v inozemstvu, in sicer 27. 2. 1953. Pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo pa se vršijo na podlagi ženevskega dogovora iz leta 1929 o postopanju z. vojlniUii ujetniki. Ti. so (bili prisiljeni-k delu in so si talko tudi nekaj, zaslužili in si pridobili tudi pravice socialnega zavarovanja. Pred tednom je zasedali v Beogradu osrednji odbor Zveze komunistov Jugoslavije im se pri -tem pečal z notranjimi organizacijskimi vprašanji, ki- so se pojavila zaradi treh komunističnih smeri v vrstah jugoslovanskih komunistov. To so pristaši maršala Tita ali taikozvani jugoslovanski komunisti, potem kominform-isti ali pristaši enotnega komunizma ruskega kova, in končno Djiila-sovci, ki zagovarjajo potrebo po večjih svoboščinah. Mesto- jugoslovanskega veleposlanika v Nev Torku je nastopil 'bivši namestnik zunanjega' ministra Leo Mates, kr je ob svojem prihodu na mestu Službovanja poudaril dobre prijateljske zveze med Jugoslavijo in USA. Med Obema državama ni razlik, katerih ne bi bilo mogoče rešiti na zadovoljiv način za obe strani. Pri tem razgovoru je novi veleposlanik namignil časnikarjem, tla bi bil državni predsednik maršal Tito pripravljen obiskati! Ameriko, če bi bil povab-Ijen. konski par, ki hote živi brez otrok, vozi po vseh državah Evrope s svojim avtomobilom, drugi družinski očetje pa si belijo lase, kako bi pri vsej štedljivosti oskrbeli svojo družino z najpotrebnejšim. Politični teden Po svetu „Borba se nadaljuje” — nič drugače ni mogoče oceniti: sedanji politični ipoložaj na svetu. Nadaljuje se ,,'bladna vojna” meti Vzhodom in Zapadem, ibonba, ki po 'krivici nosi priimek ,,'bladna”, saj' sta Korejia in I.ndokina terjali stotisoče človeških žrtev in ugrabili' človeštvu toliko materialnih dobrin, da hi k njimi vsak civiliziran zemljan mogel imeti' lasten dom, nikomur ne hi bilo treba trpeti pomanjkanja. Toda (bomba se nadaljuje in zavzema vsak čas drugačne, mnogokrat presenetljive oblike, ki pač ne morejo utrjevati zaupanja v 'bodočnost. Nespametno bi ihilo govoriti o kaki neizogibni splošni' vojini, saj' zgodovina zadnjih svetovnih vojn priča, da bi ju ibilo mogoče preprečiti'. Sedanje stanje pa ni nič manj kritično kot je ‘bilo pred njima. Toda v nečem smo vendarle na boljšem. Podoba je, da se danes državniki resneje zavedajo velikanske odgovornosti, ki je nastopila, odkar je atomsko orožje naj večja utež na tehtnici ravnotežja in miru. Odgovomost je večja in nevarnost seveda tudi. Politiko usmerjajo z atomskim orožjem, iznajdbo, (kateri še niso prišli do dna, je še ne poznajo, ker je talko strašna kot hi jo hil sam Lucifer podarili, če hi prišlo do vojne s tem orolžjiem, hi se že zdaj uresničila svetopisemska napoved o apokaliptičnih jezdecih. Človeštvu pa ne (bi na zemlji mnogo koristilo, če hi z uničen jem komunizma hila uničena tudi krščanska zapadna kultura. Pameten človek se 'bo držali krščanskega gesla za življenje: Delaj' kot hi živel večno in moli kot hi danes umrl. Letos se bo o marsičem odločilo in za daljšo dobo ... So stvari, ki kriče po odločitvi. Ali pride do Evropske obrambne skupnosti aii ho uresničitev te zamisli zvodenela, ali bo mogoče ustaviti vdor komunizma v Indokini, oziroma A/.ijii ali ne? Že berlinska konferenca je pokazala, kako globoko je nezaupanje med Vzhodom in Zapadom im kako se pravzaprav bojita drug drugega in — mogoče hvala Bogu — ne tvegata nepremišljenih korakov. Dejstvo je, da splošna situacija sicer 'kriči po splošnem sporazumu, praktično gledano je pa upanje na talk resničen sporazum komaj utemeljeno. Odprta puščajio vrata samo v ,.lokalnih” vprašanjih, mir rešujejo od danes na jutri, ilz tetina v teden. Trenutno smo priča velike sovjetske politične ofenzive, ki ima cilj Francijo iztrgati iz strnjenega zupadncga tabora in jii vsiliti, nevtralno politično linijo, ki bi seveda logično položaj antikomunističnega tabora držav (bistveno oslabila. Ko je v Berlinu Molotov kot pričakovano ostro napadel Atlantsko zvezo in Evropsko obrambno skupnost, pač ni nilkdo pričakoval, da bo vprav za 1. april sovjetska vlada iznesla predlog, diplomatsko bombo, slično prašku za kihanje, ki mi življenjsko nevaren, pač pa za čas otežkoči pravilno dihanje. Niso za prvi april, temveč na 1. aprila ponudili svoj pristop k Atlantskemu paktu. Nedvomno leži v tem dobršna mera politične duhovitosti. Vse skupa j, je kot komična opera, kjer hoče recimo Casanova postati predsednik »Društva za varstvo deklet”. Do Atlantskega pakta je prišlo vsled naraščajoče ruske ekspamzivnosti v Evropi. Treba se je »pomniti na usodo nekdanjih suverenih držav v Vzhodni Evropi, na berlinsko blokado, poizkuse prevratov v Franciji in Italiji itd. Atlantski pakt je Amerika kot najmočnejša sila Zapada organiziral a za obrambo proti Sovjetskemu bloku. Zdaj je Sovjetska zveza ponudila svoj, pristop k temu Atlantskemu paktu. Ta prvoaprilska šala ali kakor pravimo »zafrkacija” ima pa vendarle svoje politično ozadje, je manever, ki. mu ne gre odrekati začasnega uspeha. Ali ne bo zamisel Evropske obrambne zveze čas prehitel? l/g leda, tla je odločitev v tej zadevi postala stvar prestiža, kjer gre skoraj' za več kot jie šlo na Koreji in zdaj' Indokini.. Od Francozov zavist vse in prav tukaj, so francoski zagovorniki pristopa k Evropski obr. zvezi1 v najtežjem položaju. K alko resna in močna je opoziciljia proti tej, se je pokazalo preti dnevi e odstavitvijo poveljnika francoskih obrambnih sil, maršala Jtiina. Bil je naj višji1 častnik francoske vojske, po svoji preteklosti, izrazu iln ponašanju značilni potomec slavne francoske vojaške tradicje po Napoleonu, in ta maršal je na zborovanju rezervnih častnikov Evropsko obrambno pogodbo o skupni armadi, katere poveljnik bi imel postati., kratikomalo ocenili kot ne-Lsprejemiljivo. Predsednik francoske vlade Laniel je nato Juina odstavil. Iz tega dogodka je pač razivideti, da je francoska ge-neraiketa nenaklonjena Evropski obrambni zvezi, in da je to svetovni javnosti razkril šele Juinov govor. Prišel je nepričakovano, toda osvetlil tudi ozadje, zakaj si, francoska vlada ne upa parlamentu predložiti ratifi-kacije omenjene pogodbe, zakaj jo je odložila na čas. po ženevski' konferenci., 'kjer bodo velesile govorile o InddkihL ■ Francozi v Indokini v najtežjem jmlo-žaju Kar smo menili že v prejšnjih »političnih tednih” — da bodo komunistični uporniki1 v Indokini skušali 'še pred ženevsko konferenco doseči čim večje vojaške uspehe — se jie zgodilo. Ko to pišemo, pravijo poročila, da je hrabra posadka oporišča Dien Bien Fu v obupnem položaju. Sestavljajo jo v glavnem nemški tujski' legionarji' in Maro-kanci. Komunistične čete so v veliki premoči in oblegancem niti po »zračnem mostu” ni. mogoče več pošiljati vojakov in orožju. To jie suho dejstvo, iz poročila, iz katerega pa se vendarle vsiljuje vprašanje, kako je mogoče, da. do sedaj' Amerikanci s svojimi najmodernejšimi orožji še niso posegli' odločilno v borbo? Vse sila čudno »di- ši” po zakulisju. Iz Juinov ega nastopa bi mogli Sklepati, da so tokrat Francozi med dvema stoloma. Ruši so se v Indokini maščevali za odločno, proti-sovjetsko stališče francoskega zunanjiega ministra' Bidault-ja v Berlinu in Amerikanci niso kdovekaj dobro plačali' Bidault-jeve usluge. Trenutno so Sovjeti nekako nadigrali Za-pad v odprti šahovski partiji'. Zadnje poteze so dobro izvedli. Na vrsti Ije Zapad, odgovoril bo in najbrž tako močno, da bo spet ostalo pri starem ravnotežju, brez odločitve im z mirom od danes na jutri, iz tedna v teden ... ... in pri nas v Avstriji Brezposelnost je vse zimske mesece kot mora ležala nad državnim gospodarstvom in hudo razburjala politične duhove. Po raznih listih smo brali velike napise „300 tisoč brezposelnih — avstrijski čudež” in podobno. Vsekakor pa je bilo pričakovati', da bo urejeno gospodarstvo takoj, ko bodo spomladi nastopile primerne vremenske prilike, pričelo zaposljevati delavce in jim nuditi kruha. Prve številke, ki so jih listi te dni objavili za mesec marec tudi izpričujejo močan padec števila brezposelnih. Tekom meseca marca je padlo število brezposelnih za 64 tisoč. To število je najmočneje zadelo delavce, ki so zaposleni v stavbarstvu. Prav gotovo pa bo število brezposelnih tekom aprila še močno padlo in predvsem z dnem, ko bodo pogajanja glede povišanja plač končana. Kakor smo poročali je sindikat stavbarskih delavcev stavil zahteve po poviša- Izredna demonstracija na Dunaju bila za vso državo velika V razmerju s predvojnimi razmerami se je delavskim krogom posrečilo svoj dohodek dvigniti vsaj na šest do sedemkratno višino predvojnega, zaslužka. Cene pa so povečini narasle na osem do desetkratno višino. Avstrijski akademiki pa so pri svojih dohodkih ostali na približno štirikratni višini predvojnega zaslužka. Da se je s tem živijtenjislka raven teh akademskih krogov bistveno poslabšala, je razumljivo. Avstrijske visoke šole, predVsem ona na Dunaju, so privabile pred vojno iz vsega sveta slušatelje in študente, ki so se tam izobraževali. Znanstveno delo univerze pa je draga zadeva in zahteva mnogo denarja, ker pač trajajo dostikrat raziskavanja leta in celo desetletja, predno je viden uspeh ali pa celo tak viden uspeh izostane. Za tako znanstveno delo pa so bile v državnem proračunu predvidene velike vsote denarja. Po drugi svetovni vojn i pa tega denarja za znanstveno delo ni bilo. In vrsta znanstvenikov je odšla v inozemstvo in tako pada seve tudi ugled avstrijskih univerz in njih privlač- nost, ki je seve propaganda. Razmere na univerzah so postale tako neznosne, da so znanstveniki zaslužili komaj plačo pomoženega delavca na stavbišču. Da bi vso javnost tudi očividno opozorili na katastrofalni položaj na univerzah, je na Dunaju demonstriralo nad 3000 znanstvenikov za povišanje denarnih sredstev za znanstveno delo in za povišano plačo teh znanstvenih delavcev. Gotovo tudi velemesto Dunaj take demonstracije še ni doživelo. Tam »mo pač vi de! i demonstracije delavcev, ki so štele 100.000 in več ljudi po prvi svetovni vojni, iznanastveniki pa do sedaj še niso šli na ulico. Dejstvo, da so to napravili, pač jasno izpričuje nujnost pomoči. Finančni minister je obljubil za leto 1955 povišanje denarne pomoči znanstvenemu delu. Za tako povišanje so se zavzele tudi vse 4 stranke avstrijskega parlamenta. Do sedaj pa so ostale to le besede in stranke bodo morale pri sestavljanju proračuna te besede tudi uresničiti, če ne bo Avstrija zgubila znanstvene delavce, ki jih ni mogoče čez noč nadomestiti. Nemški kancler obiskuje bodoče zavezniške države režima, ki Z vseh strani' in z vsemi političnimi sredstvi od parfuma do atomske bombe priti-»kajpi na Pariz, kjer leži ključ do končne uresničitve Evropske obrambne pogodbe. Adenauer je bil v Parizu in s svojimi koncesijami, v pasarskem spornem vprašanju fran-coslkim masprotnikom Evr. obr. pogodbe vzel mnogo vetra iz jader. Potem je ta občudovanja vredni stari državnik odpotoval v Grčijo iln Turčijo. To je bil prvi obisk predstavnika Zapadne Nemčije pri talko daljnih bivših zaveznikih pa tudi žrtvah nemške politike v zadnjih desetletjih. Obisk je imel svoj namen iln kot beremo, je uspel. Do obiska jie prišlo po sestanku med Dulle-som in Adenauerjem po malo uspeli berlinski konferenci in so bili datumi tega obiska verjetno že pred njp za vsak slučaj določeni. Vse po programu in vsem časnikarjem naloga naknadno ugotoviti. V Grčiji so ga navdušeno sprejeli, kar pa gre na račun italijanskega zasedbenega jie kot drugod tudi tam stekel mnogo „lavori'k” in je nemški, ki mu je sledil, bil nekako olajjšanje. Potem je bil v Turčiji, 'ki je sklenila vojaški pakt s Pakistanom, kateremu je botroval ameriški bogati stric. V Ankari je Adenauer ponudil Turkom svoje visokavredne (poljedelske in električne stroje, proizvode in mimogrede povedal, da so Nemci še na svetu, da jie slišal o nekem balkanskem paktu (Turčija-Grči ja-Jugoslavija), in da bi njegovi Neme’, ne imeli ka j proti, biti tudi zraven — čeprav posredno. To je bilo ipribliižno istočasno, ko je Sovjetska zveza vložila pri turški vladi protest zaradi vojaške pogodite s Pakistanom. To je vse v znaku »bhrba se nadaljuje”, svet se grupira v tabore in ljubo božje sonce s svojo tqploto komaj še vpliva na rodovitno rast, bojno strast... Tudi košček družine V Avstriji: vlada še sedaj hitlerjansika postava, da ni mogoče cerkvene poroke brez civilne. Po vsej verjetnosti bo ta predpis ostal v veljavi tudi zanaprej. Cerkveni krogi s škofom dr. Jachymom na čelu se /elo trudijo, da bi dosegli vsaj eno olajšavo. V državi namreč živi okoli 30.GOO mož in žena v življenjski skupnosti brez civilne in tudi brez cerkvene poroke. To so bivše vdove, ki dobijo za prvim možem rento in bi to rento talko j' zgubile, če bi se v drugič poročile. Ta strah pred zgubo rente sili žene k nelegalnim življenjskim prilikam. Cerkveni krogi hočejo doseči, da bi se vsaj lem ljudem dovolila sklenitev cerkvenega zakona brez predhodnega civilnega zakona. V tem slučaju bi namreč ostala ženam tudi renta. kjer je ravno zguba rente bila do sedaj ovira tako civilne kakor tudi cerkvene poroke. __ c Milijon šilingov Kakor smo že poročali, je bivši socialistični deželni svetnik dr. Jobst tožil koroško elektro-družbo KELAG za 960.000 šilingov kot odškodnino za pomoč, katero je nudil kot advokat pri sklepanju pogodb med malimi elektrarnami in koroško elektro druž-bo-KELAG. Ker pa to vsoto KELAG ni pravočasno izplačala, bo morala plačati še 4J4 odstotkov zamudnih obresti. Tako bo torej treba plačati nad milijon šilingov. G. dr. Jobst pa je bil v času, ko je vršil ta posel, finančni referent koroške dežele. Vsi potrošniki električnega toka pa bomo ta milijon morali plačati. nju plač. Dokler to vprašanje ni docela urejeno, seve visi tudi vprašanje stavbenih stro škov v zraku in se razni načrti, za katere so predvidene določene vsote, ne morejo izvajati. Zvezni kancler Raab je v svojem govoru v Scheibs-u naglasil predvsem dejstvo, da so po letu 1948 število delavcev povečali vračajoči se vojni ujetniki in begunci iz Vzhoda. Prvih se je deset tisoče uvrstilo v delovni proces, nad 200.000 beguncev je dobilo avstrijsko državljanstvo in so tako seve tudi obremenili vprašanje polne zaposlitve, nad 200.000 beguncev pa v Avstriji še čaka na podelitev državljanstva. Iz teh vidikov je razumljivo, da položaj zaposlitve ne more odgovarjati času 1945 do 1948, ko praktično ni bilo brezposelnih v državi. Sicer pa je treba poudariti, da je februarja meseca, ko smo v Avstriji imeli 300.000 brezposelnih. Zahodna Nemčija štela' 2 milijiona nezaposlenih delavcev, številčno razmerje do celotnega prebivalstva je bilo v Avstriji in Zahodni Nemčiji isto. Kancler Raab je še posebno naglasil, da bo avto-cesta Salzburg-Dunaj neposredno in posredno zaposlila tekom petih let do 25.000 delavcev. Že iz tega vidika je ta avtocesta važna, važna pa je tudi iz prometnega pogleda, ki iz leta v leto tako narašča, da ozke in stare ceste tega prometa ne bodo več zmogle. Za vsako ceno pa je treba držati uravnovešeno gospodarstvo, ki smo ga v Avstriji z velikimi težavami in kljub vojaški zasedbi dosegli. Avstrijska vlada namerava v Beogradu podvzeti korake za vrnitev premoženja, ki je nekoč pripadalo avstrijskim državljanom in je bilo leta 1945 ali pozneje zaplenjeno. Kakor znano predvideva osnutek državne pogodbe za Avstrijo v členu 45, da vse avstrijsko premoženje zapade v prid Jugoslavije kot nadomestilo za vojno odškodnino s strani Avstrije. Pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo lanskega leta pa so dala temu vprašanju popolnoma novo lice. Jugoslavija je priznala avstrijskim državljanom, da smejo obdelovati svoja zemljišča na jugoslovanski strani. To stališče, katerega je Jugoslavija zavzela pri pogajanjih v Gleichenbergu na Štajerskem, postavlja celotno vprašanje seve v popolnoma drugo luč, ker načelno priznava avstrijsko lastnino v Jugoslaviji, katere po členu 45 imenovanega osnutka ne bi bilo več. Kakor poročajo listi, se botlo v doglednem času pričela tudi pogajanja med Madžarsko in Avstrijo glede odškodnine za avstrijsko premoženje, ki je bilo na Madžarskem zaplenjeno. Avstrijska trgovina je meseca februarja zopet dobro odrezala. Med tem ko je bila trgovina tekom j anuarja močno pasivna, to se pravi, da smo več uvozili kakor izvozil; ali več kupili kakor prodali, se je tekom februarja slika bistveno spremenila. Februarja meseca smo prodali za 174 milijonov šilingov več kakor smo v inozemstvu kupili. Ves motoriziran promet je danes navezan na bencin. V Avstriji je sicer produkcija bencina zadostna, vendar je vsa produkcija pod rusko kontrolo in ni več bencin avstrijskemu gospodarstvu na razpolago. Sedaj se je posrečilo importirati tuji bencin za nižjo ceno, kakor ga dobivamo iz avstrijskih rafinerij ali čistilnic in tako se je tudi rusko kontrolirano podjetje OROP odločilo, da bo znižajo cene tako, da bo potrošnik plačal za liter bencina ne več 4.19, marveč 3.80. Ker pa OROP proizvaja tudi razna olja za motorna vozila in sicer najboljše kvalitete po nižjih cenah kakor inozemstvo, hoče OROP tudi na ta način prisiliti trgovce z bencinom, da bodo prodajali O-ROP-benoin, da jim dobavi olje samo, če bodo jemali tudi bencin. Na Dunaju so mestni nastavljenci volili svoje zastopnike in tam so tri stranke SPOe, OeVP in KPOe nastopile v borbi za glasove. Bistvene spremembe ni. SPOe je dobila nekoliko manj glasov kakor leta 1950 in OeVP nekoliko več. Avstrijske zvezne železnice se bodo tudi priključile stremljenju, da bodo vsi železniški vozovi do leta 1956 oblazinjeni. Talko nameravajo vse evropske železnice napraviti potovanje z železnico udobneje, ker je pač konkurenca avtobusa in tudi letala za železnico zelo občutna. Zadnjo nedeljo, tlne 4. aprila so po vsej državi praznovali dan gozda. Gozd je v celotnem avstrijskem gospodarstvu jako važen činitelj in tako mu upravičeno posvečajo veliko pažnjo. Gozd je bodočnost av-stri jskega gospodarstva. Dravski most v Tinjah dograjen K sosedovim sem prišla po opravkih in priča sem 'bita temule pri/oru. Zanima me kaj, 'boste vi (k temu rekli, /flasti moški. Moram reči, da ])ii sosedovih vlada red in imajo stanovanje vedno snažno in pospravljeno. Ko sem pa tokrat prišla, so pod mizo ležali čevlji, na -]x>steljo so bile vržene hlače, nogavice pa ležale, ena pod mizo, druga pri jposteilji. 1/ sosednje sobe je vpil moški glas: „Prinesi mi vendar hitro svežo srajco! Zakalji mi jpa že nisi očistila čevljev? še gumiba mi nisi prisila k hlačam ..Sestra v kuhinji se je je/ila: „Zve-čer čistim in umivam doma, on pa prikolovrati, se sleče, vrže kos obleke sem, drugo tja ... Kakor nebogljen otrok je, prav vse mu moraš 'k rolkam prinesti. Pa ko bi bil vsaj vljuden zraven tega, a nikoli ne slišim od njega besedice ,.prosim” aili „hvala”. Materi je bilo malo nerodno zaradi mene, pa je hčerko posvarila: „Tiho bodi, on je pač fant; saj veš, da mu moraš postreči!” Seveda prepir se je s temi besedami končal že zaradi mene. J az pa sem si mislila pač svoje in pomilovala sosedovo mater, ki napačno vzgaja svoje sinove. Mar naj bo fantu dovoljeno, da' sme povsod napraviti nered in ne pospraviti za seboj' niti svoje o-bleke? Mar ni vsak član družine dolžan skrbeti za red, tudi če je fant? Že majhne otroke naj 'bi učile matere reda, da bi vedno za seboj' pospravili, ko se nehajo igrati'. Vsak moški pa mora znati tudi ceniti žensko delo. Zato je prav, da za vsako malenkost prosi svojo mamo ali sestro in se ji potem tudi zahvali. Na žalost opažam tudi, da je mnogo fantov, ki se sramujejo ženskega dela, 'kot da je manjvredno, celo tedaj, če mati ali žena zboli in ni nobene ženske moči pri hiši. Ali je prav tako? Kaji pa vi fantje in možje pravite na to? Zanima me vaše mnenje, vaš zagovor. Odgovorite! Prva cvetka Prvo cvetko sem zagledal, brž ko jc ponehal hlad. Ljubko mi je šepetala, da prihaja že pomlad. Klije cvet in rast poganja, bilke vstajajo iz tal; vse se drami in pomlaja — kdo bi zdaj se smrti bal? Lep vigredni dopoldan je bil v petek, dne 2(i. marca, ko smo otvarjali novi železniški most čez Dravo v Tinjah. Vlak „modri blisk” (Der blaue Blitz) je peljal prvi čez novozgrajeni most. Najprej je prezident železniške direkcije v Beljaku, dvorni svetnik dr. ing. WeiB pozdravil vse navzoče ter izrazil veselje, ki jih navdaja ob tako velikem storjenem delu. Škoda je samo to, da je ta linija sedaj postala stranska proga, medtem ko se je prej odigraval na tej progi večji promet. Z željo, da bi ta proga tudi v bodoče dobila večji pomen, je prezident zaključil svoj govor. Med drugimi so bili navzoči tudi generalni ravnatelj avstrijskih železnic, minister v pokoju Cbeleis, zastopniki cerkve, namestnika deželnega glavarja KraBnig in Fer-litsch, jugoslovanski in italijanski konzul, zastopniki javnega življenja, inženirji, celovški župan Graf, državni in deželni odborniki ter varnostni organi. V naslednjem so še govorili: ravnatelj avstrijskih železnic Liebsch, šef tvrdke Hitz & Co., zastopnik tvrdke Waagner-Biro, zastopnik železniškega personalnega odbora in Rekla je, da že razlega se iz gajev pesem ptic; iz goščave se oglaša zvite kukavice klic. Glej, čebelice gostijo se pri čašah sredi trat, s cvetnim prahom obložene, ki ga zbirajo za sat. Pojdi tudi ti na delo, me poziva prvi cvet. Sonce polje je ogrelo, naj še v srcu staja leti. L L m b a r s k i namestnik deželnega glavarja KraBnig. Vsi imenovani so govorili o poteku in razvoju dela. Poudarjali so predvsem s kakšnimi težavami so se borili inženirji in delavci preden je prišlo do tega, da lahko danes stojimo oh novem mostu. Težave so bile zaradi tega, ker so bila tla zaradi eksplozij bomb zrahljana. General, direktor minister fjbel-eis se je spomnil v svojem govoru predvsem tistih mož, ki so bili z graditvijo mostu zaposleni že leta 1945. Iz te energije in dobre volje je nastal najprej pomožni most, ki je povezoval celovško kotlino s Podjuno v vseh povojnih letih do danes, ko je to nalogo prevzel novi most. Ob koncu govorov" je prerezal generalni ravnatelj trak in „modri blisk” je peljal kot prvi, počasi v spremstvu lepih melodij železniške kapele, čez novi 240 metrov dolgi dravski most. Tako je bil most predan splošnemu železniškemu prometu. Vmes so pa zapeli še šolski otroci iz Mohlič pod vodstvom svojega učitelja Thalerja lepo pesem. K temu še nekaj splošnega, kar bo bralce gotovo zanimalo. Stari dravski most, kateri je bil ob koncu druge svetovne vojne porušen, je bil zgrajen leta 1863, ko je bila napeljana prva koroška železniška proga med Celovcem in Mariborom. Leta 1891 so ga ojačali. Preživel je sicer prvo svetovno vojno, a je bil že med koroškim osvobodilnim bojem poškodovan, ob koncu druge svetovne vojne pa sploh uničen. Zaradi povezave Celovca s Podjuno, je bila nujno potrebna zgradba pomožnega mostu, ki je bil otvorjen meseca decembra 1945. Z novim mostom pa zaradi tega tako dolgo niso pričeli, ker je bilo treba že samo v okviru beljaške železniške direkcije zgraditi 70 novih mostov. Z delom novega mostu so pričeli meseca marca leta 1951. Pri vrtanju v zemljo so naleteli tudi na slepe bom- be, kar je delo otežilo in povzročilo razne nevarnosti. Vnemi in pripravljenosti delavcev se je zahvaliti, da kljub zaprekam delo ni stalo. Dravski most, kakršnega vidimo danes, je stal 10 milijonov šilingov. Celovec prenavljajo Novi trg je bistveno spremenjen in pri-lagoden prometnim potrebam. Sedaj nameravajo prenoviti tudi trg Sv. Duha. Tam je prometno središče cestne železnice. Staro cestno železnico na Križno goro so že pred leti nadomestili! z obusont, ki veže Križno goro in št. Peter na vzhodni strani mesta. Ker je l>eljaška cesta tako preobremenjena z avtomobilskim prometom, saj štejejo tam vsak dan od 8000 do 9000 avtomobilov, v sezoni celo do 11.000, je seve cestna železnica velika prometna ovira. Tako bodo tudi cestno železnico, ki veže mesto z jezerom, nadomestili z velebusi, ki bodo v stanu prevažati do 85 oseb v enem vozu. V poletnih mesecih bi. uvedli z velebusi vožnje v presledku vsakih 4 ali pet minut in to bi tudi za največji naval zadostovalo. V tej zvezi bodo v jeseni pričeli s prenovitvijo zunanjosti trga Sv. Duha. V Celovcu bL italko ostala) le še ena cestna železnica in sicer zveza med kolodvorom in pokopališčem AnoabMil, in sicer Ibi bila to direktna zveza. LJUBLJANA — lepo in zdravo mesto Lju!blj|ana je 'bila 'že od nekdaj znana kot lqpo, čisto in zdravo mesto in je zato po pravici' dobila priimek: „Bdl'a Ljubljana”. V nj.eji pride povprečno izmed vseh mest v Jugoslavijii na prebivalca največ zelene površine: 486 kvad. m. Za Ljubljano pride Zagreb s 233 kvad. m. in Sarajevo s 131 kvad. m. Daleč za 'temi' mesti' so Beograd 30 kvad. m. na prebivalca, Skoplje 25 kvad. m. in Titograd s 4 kvad. in. V Ljubljani umre za jetiko razmeroma zelo malo ljudi: od 100 umrlih l judi je mnirlo za jetiko (tuberkulozo') 'samo 5.4 odst., medtem ko jic bil v Zagrebu ta odstotek 11.9, v Titogradu 12.7, v Skopiju 13.1, v Sarajevu 14.5 in v Beogradu 15.8 odst. TISKOVNI ODDELEK KOROŠKEGA SEJMA SPOROČA: Del, na dunajskem sejmu, prikazane razstave za posebno pakiranje, bo prikazan tudi na koroškem sejmu od 5. do 15. avgusta. 1954. Na iposebno zanimiv in raznovrsten način bo za zgled razstavljen tisti material za pakiranje, ki ga izdelujejo iz surov ega lesa. To iposebno razstavo bo priredila Evropska razstavna služba, hi nam Ibo na interesanten način pokazala sodobne načine pakiranja. Mostovi vežejo pokrajine, mostovi vežejo narode in tako želimo, da bi tudi ta most čez Dravo vezal in povezoval. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (63. nadaljevanje) — Samo da to ne bi nič pomagalo, priletel bi drug papir, 'šle hujši, pa še globa na vrh. In talko je pisanje pustila na miru. Predala se je povsem drugim mislim. Premišljala je, kako lepo ji je v tej hiši. Odkar stai prišla v to hišo, mož večkrat zavzdihne: ,,Končno na svojem,” da ji je včasih že zo-prno, kakor da mu je kdaji dala čutiti, da pri Piksu ni gospodaril na svojem. Pa taki so' možje. Pajki so, ki pletejo mrežo svojih lastnih misli in nazorov. Vendar ji je Cim-bura med' vsemi pajki najljubši. Kakor da se je pomladil, se suče in teka ves dan in priganja Martinka in Marijlano. Nekoliko mu je hudo, da tu na bajti ne more rediti konj, toda zato pa je goveja živina taka, da ji ni enake v vsej Putimi. Med tem premiš-Ijevanjem se je usedla na stolček ob štedilniku in računala, kako dolgo je od tega, odkar so (pokopali njenega zlatolasega Va-šika, koliko časa je poteklo od Janove ženitve in odkar sta se z možem preselila sem na Klaskovo: „Kako hitro leta teko!” je zavzdihnila. Zdajci pa je na štedilniku za-sičalo kakor v gadjem gnezdu, po sohi so zaplavali kolobarji pare in oster vonj. Kakor da bi jo pičil, je planila Marjanka pokonci in je naglo z golo roko pograbila lat-vico za uho in jo potegnila prav na’ zidani rob štedilnika. To imam sedaj., se je karala, ker ne (pazim na kuho in z mislimi blodim po (preteklosti. Toda pomagati si ni mogla. Koma ji je v pekači obrnila dva, tri mlince in ob vratciih raizgrebla ogenj, pa so jo spomini že spet zajeli v svoj čarobni krog. No, lepo ji je v življenju bilo postlano — je morala priznati. In le Ciniburi se ima zahvaliti, da je bilo tako. Pri Piksu jo je dvignil iz. močvare na suho, otrok rajnega moža ni samo vzgojil, ampak jim predal tudi čisto, nezadolženo posestvo. Kakšen fant je Jan, kako lepo gospodari, v dveh letih je že dvakrat imel krstitjle. In Franček tudi več ne hodi v cuhrarno k Skuhru v Pisek, ne vozi več v kočiji dekana in mestnih gospodov, almpalk tukaj v Putimi v „sta-ri” gostilni pri Srnku pivo toči. Sem se je namreč priženil, dobro priženil. Citabura pa je kupil še to hišo s posestvom, ki jo bo nekoč predal Martinu, Marijani pa izplačal doto. Kako dobrega moža imam! se je glasno pohvalila — ah, moj Bog, moji mlinci, se je zdajci spet zavedala, ko jo jc prasket prebudil. Hitro je odprla in takoj sprevidela, da ije hudo. Nasproti ji je udaril dim, ko je potegnila slkoraji zgorele mlince na rob. Žal ji je bilo božjega daru in jokaje se je vprašala: Kaj- je danes z menoj — vsa iz sebe sem. Ah vsega tega je krivo to pisa-nijje, je izlila svojo j;ezo nanj in ga sovražno gledala. Papir pa je nedolžno ležal na mizi in izdelo se je, kakor da se ji' v svoji' rumen-kastobeli barvi smeje. Zažgala te bom, je skočila Marjanka k mizi in segla ipo njem. Tedaj pa so zunaj, pred pragom zadoneli koraki in veseli glasovi. Cimbuira se je vrnil s sinom in hčerjo s travnikov. Nebo se je namreč zjasnilo, mraz j;e odnehali, sneg j e kopnel, pričakovati je bilo pomladanskih voda in zato so morali biti odtoki in jarki na travnikih v redu. Slišala je, kako zunaj odlagajo (kopače, motike in lopate, kako Martin odhaja v hlev, Marijana pa z jasnim glasom kliče na dvorišču ,/puta, puta, put put put”, le gospodar je sezul cokle in stopa v nogavicah v sobo. „Bog tii dajl zdravje, mož, da ste le prišli,” ga Ije žena (pozdravila vsa zardela. „Bog daj! Ali se je kaj. zgodilo? Peč se ti menda kadi, marali jo bom omesti.” „Ne, mle bo treba, ne kadi se, ampak mlince pečem, pa so mi izgoreli — im to zaradi tega pisanja, ki na mizi nate čaka.” Cimibura se je ozrl na1 mizo in vprašal: ,,Kdo ga. je prinesel in kdo ga je poslal?” „Hamalkov Vojitek j,e z njim priletel sem, preden sem ga utegnila povprašati, kdo to pošilja, je fant oddrvel kakor veter, da mu niti z.a pat miseni mogla nič dati.” „Tak ga toreji župan potuilljja. Poglejmo, kaj je v ujem,” je segel za listom. Za hip je gledal' vanji, potem pa reke! ženi: „To je hudo pismo. Popolnoma sem pozabil na to, toda gospodje niso pozabili. Poslali so poziv /a našega Martina, med nabornike so ga uvrstili. Prav gotovo bo potrjen.” „Kaji praviš? Mislila sem, tla bo šele čez leto nabornik.” »Pravim, kar stoji tu črno na belem,” je dejal in brez besede odšel ven. In spet je prišla pomlad v Putimo. Ljudje im drevesa se dajo na pomlad striči in očediti, razloček je le ta, da ljudje hodijo k brivcu, k drevju pa pridejo »brivci” sami in mu režejo ter lomijo suhe veje in obrezujejo krošnjo. Pomlad je bi! Pomlad čutijo ljudje, živali in drevesa. Ljudje si kupujejo nove obleke, živali se mišijo in drevesa so si oskrbela novo, zeleno, s cvetjem prelikano obleko. V ta veseli pomladanski čas pa vojaška gospoda vrže tako žalostno reč, kakor je vojaški nabor. V Vodnainjih, Mirovicih, Brez-nici, v Blatnem, Strakomicah, Volvni, Flo-raždovičih, Sušici, celo v Hartmamičih, Kyš-perskih gorah, Planici, v Klatovu, Nynsku im predvsem v Pisku nabirajo fante za 11. polk. Z ogrskimi čevlji na nogah in z nesrečnim pozivom za klobukom je odšel letos tudi Cimbtirov Martin zgodaj / godci na nabor. Mati ni mogla strpeti, tla k poldnevu ne bi skočila v Pisek. »Tu imaš klobuk,” ji je zaklical župan Hamak takoj; na oglu. »Martin si jc kupili novo modro kapo z rožico,” ter ji izročil črn klobuk. Ženska oblačila za pomlad najceneje pri Celovec, Alter Pl. 4 /Umivulve »Ali so ga potrdili?" je zahlipala mati in kolena so ji od strahu klecnila. »Mar si mislila, tla ga zavrnejo?” »Kje pa je? Kje je?” je vprašala nestrpno. »Kje naj ho? V vojašnici je, zvečer ga pripeljem domov.” In pripeljali so ga, res. , Z jokom ga je sprejela mati, z nasmehom oče. »To mora hiti, čemu se potem žalostiti1. Tri leta bodo minila kakor trije dnevi. Spoznal boš svet in iljjudi, navadil se boš reda, naučil se 'boš ul>og;i!ti in ukazovati.” „Če se boš spridil, mi ne hodi domov in ne prištevaj, se več k nam,” se je potem Cimbura ob štetem Venceslavu poslavlja, od sina na trgu pred piseškitmi vojašnicami. CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9, uri; SREČA K SREČI! pravi že stari pregovor. Glavni dobitki serije ,,Gluokstelle Mihalovits an der Hohen Brudke”, Wien, Wipplingerstr. 21 so tudi v 'smislu pregovora. Ne čakajte, da vas bo sosed prehitel, ampak naročite takoj,, še danes srečke. Morda je prav vam namenjen glavni dolbitek. Uipoštevajte priloženi pro-.spekt! ZA MATERINSKI DAN: Krščanska kulturna zveza je ipravkar razmnožila 2 igrici za materinsko proslavo: „Sirota Jerica”, pravljica v 4. slikah po narodni pesmi z notami za pevisike točke ali za. rajanje. Izvod z notami 5.— Sil. „Mati in gruda”, igrica v 4. dejanjih s petjem in rajanjem, ki jo Ije sestavila gdč. Milka Hartman. Izvod 3.— šil. Razmnožena jie tudi Finžgarjeva igra „Ve-riga”. Izvod 10.-—šil. Za Marijine proslave sta razmnoženi 2 skupinski, zjborni deklamaciji: „Mladina Mariji” in „Tri' Marijine slike”, oboje 50 gr. Kar bo še razmnoženega gradiva za materinske in Marijine proslave, bomo sproti objavili: Kdor naroči, naj; pove, koliko izvodov naj pošljemo. GORENČE V torek, dne 9. marca t. 1. j,e umrla na Ledu pri Sveteju gdč. Gutsohe Marija. Pokojnica. jfe dosegla visoko starost skoro 77 let. Doma je bila pri Sv. Lovrencu v labod-bodški dolini. Ob udeležbi sorodnikov, faranov in znancev je bila v petek, dne 12- marca pokopana na pokopališču v Sv. Radegundi. — Bog ji daji večni pokoj, vsem sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. V dneh od 18. do 21. marca smo imeli v naši; fari duhovno obnovo. Ta duhovna obnova je bila za posamezne stanove. V lepili vzpodbudnih stanovskih govorih nas je govornik, preč. g. župnik Zupan iz Žvabeka, ogrel zn novo versko življenje. Marija, sred-nica vseh milosti, naji nam izprosi milost stanovitnosti. Škoda jie le ito, da je bila udeležba; pri zakramentih tako pičla. Gospodu voditelju se za veliki trud prisrčno zahvaljujemo. PLIBERK V št. Jurj;u pri Pliberku se je smrtno ponesrečil železniški upokojenec Adolf Mtil-ler. Pripravljal je krmo na skedn ju in tako nesrečno padel, da si je polomil rebra in dobil tudi smrtne notranje poškodbe. OBIRSKO Redko se oglašamo, pa vendar tako radi prebiramo; domače novice. Ne vemo, kdo je temu kriv. Ali se je naš dopisnik zgubil ali pa nas je zapustil. Talko sem se opogumil jaz, da napišem, kar smo zamudili. Morda nam pa le ne boste tako hudo zamerili, da šale danes poročamo nekaj novic o preteklem letu. Zadnji božič smo doživeli prav slovesen dan za našo farno cerkev. Na koru je pel mešani pevski zbor, pod spretnim vodstvom pevovodja preč. g. Holm ar ja. Zbor je spremljal sveto daritev z mašnimi in božičnimi pesmimi, ki so prav slovesno donele v božjem hramu, še bol j ganljivo je bilo, ko je vmes igrala godba s 5 člani. Vse je nestrpno čakalo na petje in godbo. Ko so zapeli pesem: „Glej: zvezdice božje”, je postalo marsikako oko rosno, saj je donela tako ubrano in lepo. Tudi naslednje pesmi so izvrstno peli. Vsem nam je prehitro minula služba božja in marsikateri je potem rekel, da ni mogel žebrati, ker je samo poslušal. Težko se je odločiti, koga bi bolj pohvalili. Vsi so dobro napravili. Toda, če upoštevamo razmerno kratko učno dobo, je godba napravila na nas jako dober vtis. Ja, kdo bi si mogel misliti, da bi Obirčani znali kaj; takega napraviti. Za nas Obirča-ne je to še tem bolj novo, ker pravijo da smo Obirčani sedem let zadaj; za soncem. In res, če pogledamo nazaj v preteklost, bi tega verjeti ne ,mogli. Zato, mladina, kar z 'dobro voljo naprej, in uspeh ne bo izostal! Z vami bodo imeli veselje starejši pevci in vsa tara. Vsa čast našemu preč. g. Hol-marju, hi je pevce v talko kratkem času tako dobro naučil, saj. to ni povsem lahka reč. S ponosom pa gledamo tudi na vas, še talko mlade pevce in pevke, kakor tudi godce, ker se s tako vnemo učite. Saj: pojete Bogu v čast. Če 'bo šib tako naprej, bo naša prelepa O turska enkrat zaslovela kot fara pevcev. Težko že čakamo, vašega nastopa v radiu za veliko noč. n nas m fiemkcm S sedanjim dušnim pastirjem se je v naši fari še bolj. razgibalo versko in kulturno življenje. Sicer nimamo nobenega organista, pa so g. župnik, hvala Bogu, tudi „mu-zikontar”! Lahko rečemo, da takega gospoda še nismo imeli. Pri njih ne sme biti razlike po stanu ali premoženju, enaki smo vsi bratje in sestre. Četudi bi se naš sedanji dušni pastir ločil od tras, v naših srcih in mislih 'bodo ostali med nami. Pozno v noč sedijo pri mizi in prepisujejo note za zbor, iščejo lepe, privlačne pesmi in potem vadijo pevce s čudovito potrpežljivostjo. Zato tudi žanjejo lepe uspehe. Nikoli ne iščejo svoje časti. Veseli in zadovoljni kličemo iz srca našemu dušnemu pastirju: „Bog vas živi še na mnoga letal” V četrtek 25. marca je umrla ob 10. uri zvečer po težki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 74. letu starosti Jera Pavlič, pd. Blatnikova mama. Težka izguba je za Plaznikovo hišo. Od mladih nog do visoke starosti je delala in garala. Ona je bila do zadnjega najboljša roka pri hiši. Vse skrbi za gospodinjo in gospodarstvo je dc^ zadnjega sama nosila. Še lansko leto je hodila v mlin in nosila vreče, kar so jr moči dopuščale. Bila je prva in zadnja pri delu, še tik pred smrtno boleznijo jie neutrudno pomagala v hiši. Mož rajne je umrl pred 7 leti, dva sinova sta izgubila .svoje živl jenje v zadaj i vojni. Eden je zgorel doma v Plaiznikovi žagi. Dva pa živita. Pred 50 leti se je rajna kot mlada gospodinja omožila na Plaznikovo posestvo. ŠIVALNI STROJI, kotli, mlini, drobilniki, posnemalniki, štedilniki, radio-apa-rati najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev Johan lomšek ŠT. LIPŠ, Post EBERNDORF Zastopnik za Rož: Matevž MIKLAVČIČ, GORINCICE pri št. Jakobu v Rožu kjer sta z možem s trdim delom obdelovala posestvo in vzredila šestero otrok. Ni čuda, da je tako izčrpano in zdelano telo .postalo sključeno. Pokojna mama naj počiva v miru! Tičiju ih Matildi pri Obojniku jie bilo zelo dolgčas. Zato sta vedno zopet prosila, da bi dobila še enega otroka. Njuna želja se je izpolnila, krstili so malo za Jerico. Botra sta bila Jamnikov Flori, in Karničar Anči. Posebno veselje je zavladalo pri Artaču, ko so dobili močnega dečka Jožefa. Rojen je bil meseca marca. Upamo, da bo zdra v in močan. Kakor slišimo, so mnogi med nami tudi taki »svetohlinci”, ki gredo ob nedel jah namesto v cerkev v gostilno in tam opravljajo »pobožnost” v svoji zmedeni glavi z nekam čudnim govorjenjem. T udi opažamo žalostno dejstvo, kako drvi naša mladina samo za denarjem in uživanjem. Svoje veselje išče-v gostilnah, kjer ob pijančevanju ubija v sebi vsak višji ideal in čut. »Kaji takega pa še 'nisem doživel,” mi je rekel nekdo 9. marca t. i. »Kaj pa je bilo?” »Ta dan je bil v sosednji-fari pogreb dobre krščanske matere. In kaj sem videl nazaj; gredoč ob cestnem jarku? Par deklet, ki so bila tudi na pogrebu, so bila tako pijana, da so ena drugo postavljala, na noge, vsa poval jana od cestnega blata.” Taki slučaji se pri nas ponavljajo. Le kaj mislijo taka dekleta. Menda se jim to že lepo ih moderno zdi. Kdor ni z njimi istega mnenja, ga celo zaničujejo. Le kaj smemo pričakovati: od take mladine? — Do ženitve pri nas 'letošnji pust nismo imeli pravega veselja, zato je pust ostal vdovec. Nekaj kandidatov imamo, ki so že zreli za ženitev. Upamo, da se bodo opogumili po veliki noči. ŠKOCIJAN Mrzla zima je za nami. Toplo vigredno sonce nas j,e že ogrelo, privabilo na polja, omehčalo otrplo roko, da se spet lahko malo oglasimo. V pustnem času je bilo .pri nas precej »holadrija hioladra”. Na vsakem voglu so vabili i plakati vseh vrst in formatov. Pošteno smo se lahko naiskakali, pa če bi še kje kake mehe vlekli za ušesa, bil tudi še šli. Poroki sta bili samo dve pa Se tisti bolj tihi. Na pustnli torek pa sta bili. dve veseli »ojisceti”. Nevesti sta bili dve »zauber” pustinji, ženina pa ista bila dva luštna pusta. Prvia poroka jie bila menda nekje pod smreko. Sprevod j,e bil pa sila imeniten in je šel .po vasi na Selo k Seničniku, kjer je bil ženitveni rumpumpum. Moralo je biti sila luštno, saji so matere dva dni po slavnosti iskale svoje »pridne” pobe, ki jih je pust malo preveč pobrcal. V Peračiji jie bil drugi par, ki se je peljal k poroki v šmarkež k Polcerju, na veselo ojiscet pa v št. Lovrenc k štefelniu. Tako so se vsaj, pustinje in pusti zvezali, če že drugi nočejo v zakonski jarem. Pogrebov ni bilo veliko. Omenimo samo dva. Živovo teto iz Vihar je spremljalo k večnemu počitku veliko Ijludli. Prav tako v šmiarkežu Mežnarjevega očeta. Farna mladina nam j;e zaigrala dve igri. »Genovefo” so prvič igrali v hudem mrazu in nismo mogli iti vsi gledat od naših pre-Ijhbljenih peči. Zato so jo ponovili na 28. 3. vsem v zadovoljnost. Na pustno nedeljio smo se pa smejali »Ubogim samcem” in še potem na pustni torek. Pri obeh igrah so igralci dobro rešili svoje vloge. Kolikor smo se najokali pri »Genovefi”, toliko smo se pri »Ubogih samcih” nalsmejali. Burkaste volitve so .tudi za nami. Sami. ste ■ že brali po raznih »cajitengah” kako smo mi imenitni. Tako smo že slavni postali zaradi volitev. Velika večina Občanov je kar zadovoljna z g. Serajnikom, z dosedanjim županom'. Sami vidimo koliko se jie v teh letih, ko on načeljuje občini, že naredilo v občini. Stranske ceste so vse popravljene, v na občini sta dva traktorja vedno v pogonu za Občinsika dela in za pomoč občanom. Gradi se vodovod, ki ga krvavo rabimo, kot letoviški kraji. G. Serajnik ima dober nastop in besedo za vsakega, tudi za nas, k: smo malo bolj, na stran potisnjeni in manjvredni. »Heimatlista” si ždi sicer kakega takega, ki ima halji »rjavo” pamet. Levica pa spet vleče na svojo stran in se zdi, da ji bo uspelo dobiti svojega župana. Naj bo že kakorkoli. Pravica na ji bi veljala in se upoštevala za vse, saj vsi plačujemo davke, pa ho vsak občan zadovoljien. Preceji tudi zidamo na vseh koncih in krajih. Povsod, se dvigajo nove vile in vilice, hoteli in hotelčki vseh oblik in velikosti, samo; da bodo mogli kam pod streho naši prelljiub-ljieni' letoviščarji'. POK RLE Marija Klinken jie obiskala svoje starše v Poberčah pri Pokrčah. Ko se je ponoči vračala, je zgrešila pot in tako zašla v vodovod tamošnje elektrarne, kjer je utonila. GORIČE PRI BOROVLJAH Na državni cesti je avtomobilist povozil otroka,^ki se je igral na cesti. Otrok j,e bil težko ranjen, voznik pa je pobegnil. Podobne nesreče se v poletnih mesecih vedno zopet ponavljajo. Zaradi tega je nujno treba paziti, da otroci po nepotrebnem ne letajo po cesti in da se predvsem na cesti ne igrajo. ROŽEK V četrtek minulega tedna se je pripetila strašna nesreča, ko jie z motornim kolesom Jožef Kulnilk iz šmartna (pri Rožeku zadel v vdovo Ano Turnitscher. Žena je tako nesrečno padla,, da si je razbila lobanjo ih bila na mestu mrtva. Kolesarja Kolnika pa so s pretresom možganov prepeljali v beljaško bolnico. KRČANJE Mirno in zaspano dremlje naša vas na južnem pobočju Svinjske planine. Hišice malih in poslopja srednje velikih kmetov se skrivajo; po rebnih in grapah tega kraja. Pase jih sv. Martin iz farne cerkve in le maloka j uide njegovim budnim očem. Včasih pa le malo zadremlje, nekaj, takega se mu je moralo tudi pripetiti tistega pomladanskega dne leta 1946, ko jo je prima-hal gor po Brdi z malho na hrbtu, zavijajoč pobožno oči, v mahedravih hlačah, mo-žicei j. srednje velikosti, in se je meni nič tebi nič udinjal pri Kočmarju za »ta malega” hlapca. Tiho in podložno je začel takoj, drugo |utro sekati za, hlevom hojevo steljo in nihče bi ne vedel, da je ta možak Kranjec, ako bi ne bil pri južini odprl svoja usta. Tako je v nedeljo po maši koj; završalo med dekleti: »Kočmar ima Kranjca!” Pa niso pri šla na svoj. račun, kajti Kranjca prve tri nedelje sploh ni bilo na pregled, videl si le tam za hlevom Kocutarjev e kmetije za o-gromnim kupom stelje migati črnolaso bu-čo', ki je spadala k ogromni šapi, v kateri se je sukala sekira. Mirno in pridno je delal, malo govoril, tem bolji budno pa je opazoval svojo okolico. Posebno kritično' je motril njegov temni pogled že prvi dan cokle dekle Micke, pri malici je skremžil, že tretji dan svoji obraz ob pogledu na kup domačega sira, svetohlinsko pa se je obrnil v stran, ko je zagledal Kočmar jev egai sina Franca v kratkih fclačah. »Koroška nečistost”, mu je ušlo izza stisnjenih ustnic. S tem je bil boji med njim in Korošci napovedan. Že po hekaj mesecih j,e bil Janez vsled. svoje marljivosti: svečano povišan v »volar- V K T M O POHIŠTVO v vseh izdelavah ter cenah T K O M E T Ceiovec, Obsfptalz 2 Velika izbira ja”. To bi vi videli, kako. je ponosno vzbo-čil svoja prsat in stopal kakor petelin pred Hirsom in Bavkom po njivi. Kako taka čast zaslepi' celo ponižno kranjsko bučo, zgovorno slika sledeč dogodek. Nekega jutra prikoraca Kočmarjev volar po poti na polje, takrat že sam v »Koroški nečistosti” — v kratkih hlačah in v velikanskih coklah. Pa ga pobaram: »No, Janez, kam pa ti tako zgodaj?” Pogleda me preceji od zgoraj in se moško odreže: »Orat!” »No, kje pa imaš vole?” Ozre se hitro nazaj, osupne in že mu uide: »Hudirja, doma sem jih .pozabil!” * Tudi drugače je pokazal kranjski Janez polagoma svo j pravi znača j. V začetku svojega bivanja na Krčanjah kar ni mogel videti in še manj piti mošta — pristen domač pridelek, posebna specialiteta Kočmarjeve kleti. Ko ,pa se je polagoma privadil coklam, siru in kratkim hlačam, ga kar ni bilo za spravit od tiste trebušnate grče, ki' je stala in še stoji noč in dan pri Kočmarju na mizi. Ker mu je pa bil pri pitju njegov dolgi; nos v napotjie, je kar meni nič tebi nič napravil 2 centimetra nad cevko luknjo, 'katero je potem zamašil »ob objemu” s svojini rdečkastim rilčkom. No, časi se spreminjajo. Verjetno se mu še zdaji tam za vdikoi lužo cedijo sline po tej Krčanjški dobroti, katere se je v začetku tako hinavsko branil. Pač velja ona stara Koroška: »Kranjc pokaže šele po petih letih svoje zobe!” Toda naš Janez jih je začel kazati že takoj,, ko, je postal volar, pa ne volom, ampak krčanjsikim dekletom, kadar se jim je skušal prikupi jivo'režati. Kljub vsem svojim »moškim v,albam” pa ni nikjer posebno uspel, edinole pri sosedovi Trezi so mu bila vrata vsak čas odprta. Strogi gospodar Peter je kmalu opazil potlačeni plot med svojim in sosedovim vrtom in je takoj osumil Kranjca. Ta pa se je izgovarjal na sosedov harmonij, katerega baje hodi vsak večer tlačit. Ni čuda, da'ga menda sedaj, kot je bilo slišati, miti veliki plot med Ameriko in Kanado ne drži več. Ob koncu bi še omenil malo dogodivščino, pri kateri je kranjskemu Janezu spet enkrat ušel temperament. Gospodar mu je dovolil poleti enkrat, kot nagrado za vestno in pridno službovanje, udeležbo pri romanju na št,-Krištofovo goro, kamor hodijo vsako leto dan po sv. Rešnjem Telesu naši pobožni verniki za kruh prosit. No, našemu Janezu ga ni bilo treba prosit, ker mu ga je skrbni gospodar že doma nabasal v romarsko malho, pa še nekaj; mesa in suhih klobas povrhu. Nazadnje mu je izročil še steklenico s kisom in oljem, da lahko medpotoma napravi solato, ako jo kje iztakne. Po želimj-skih poljih tja proti St. Lipšu je pripekalo neusmiljeno junijsko sonce, da so se janeztt še tisti lasje, kar jih je tedaj; še imel, lepili na tilnik. Grča je ostala doma. »Pokore je dovolj,” si misli naš romar! In že je nastavil 'kis z oljiem na izsušena' usta, parkrat je mlaisknil z jezikom in zagnal prazno steklenico v bližn jo koruzo. V St. Lipšu pa je zvečer žvečil suho solato, pač za pokoro, katere mu je le še precej, manjkalo! Leta 1949, ko so se različni njegovi grehi že nakopičili do neba, je sklenil kot »mož poštenjak” zapustiti tla, ki so mu že postala prevroča. Pocedil jo je v Ameriko, si pač misleč, da se tja »preko luže” ne bo zlahka zvedelo o tistih debelih, ki jih je šival na Koroškem. Ker pa vlači nas poštene Korošce in Korošice venomer po »cajtengah”, čutimo svojo patnibtično dolžnost, da tudi mi povemo nekaj resnic, kar smo z današnjim člankom storili. Velika noč v kuhinji Velika noč jie pred durmi. Gospodinje imate vise polne rolke dela že zdaiji, saj hočete vise večje pospravljanje že pred velikim tednom opraviti’, da- vam ostanejo za veliki teden, poleg pospravljanja v malem, samo še manjše priprave za čim lepše praznovanje praznikov, in peka. Pri peki! pa so najvažnejši kolači dn potice. O teh se hočemo danes pomeniti. Dobre potice so ponos gospodinje in veselje cele družine. Vendar mi tako enostavno narediti dobre potice. Pa se pritožuje ta ali onia: „Toliko dolbrega sem dala notri, pa je bilo vse škupaj trdo dn pusto. Sosedova ni porabila niti pblovico toliko masla im sladkorja, pai je imela take potice, da jih je bilo veselje gledati, kaji šele jesti. Vidite, ni vse, če se da dosti dobrot v potice, paziti je treba tudi' na pravo razmer je. Če damo v testo več masla in sladkorja, težje vzhaja in zahteva temu primerno več kvasu. S sladkorjem je pri testu sploh dobro varčevati, ker sladko testo preji zarumeni in nas morda celOi zapelje, da potico prekmalu vzamemo iz pečice, če je bila pa dovolj dolgo v pečici, jie na površini zažgana. Jajca testo zelo zrahlajb, posebno rumenja- RADISE, dne 1. aprila 1954 Po hudi bikoborbi pred 14. marcem se je vihar polegel in tisti, ki so si bili v laseh, so se v prijateljskem objemu vsedli k mizi in rekli prostovoljno in dobropremišljeni „ja”. Na dan občinskih volitev, dne 14. marca so dobili Slovenci največje število glasov in 4 mandate, socialisti dva mandata, OeVP tri mandate in VDU en mandat. Kljub temu, da so dobili socialisti od svoje celovške centrale navodila, da naj se pri volitvi župana vzdržijo glasovanja, so glasovali za OeVP-kandidata Johanna Walter, pd. Matic na Lipici. Podžupan pa je po ob- ki, beljaki pa sušijo, če se potice kmallu ne porabijo. Upoštevati moramo tudi, da je za orehovo potico potrebno manj’ mastno testo kot za rozinovo potico, ker orehi že sami na sebi vsebujejo maščobo in bi bila potem potica pretežka. Če ralbimo za obe potici disito testo, pa pripravimo za rozinovo bolj izdaten nadev. Potice naji bodo dobro vzhajane preden jih damo v pečico, ki naj bo samo srednje močno segreta. Paziti j|C treba, da jie toplota enakomerna, če prezgodaj popusti, se potica sesede ih nastanejo 'tiste luknje, ki nam povzročajo toliko slabe voljie. Če je pečica pa preslaba, se potica preveč dvigne ih se potem tudi sesede. Torej vsa umetnost je v tem, da jie pečica ravno prav segreta. Izvež-bana gospodinja bo kar z roko poskusila, če je prava vročina v pečici; neizkušena pa si bo pomagala: s koščkom papirja, če je papir, ki ga damo v pečico čez dve minuti svetlo rjav, je pečica ravno prav vroča za potice. Testo za potice Presej v skledo približno 1 kg lepe bele moke in jo za pol ure postavi na toplo. Medtem priprava’ kvašenjie iz 5 dkg kvasu. činškem volilnem zakonu pripadel Slovencem, ki so volili g. Janeza Woschitz-a, pd. Rokovnika na Rutah. V koliko bodo socialistični radiški volilci ta korak svojih mandatarjev odobravali, je seve drugo vprašanje, in bo pokazala tudi bodočnost. Ustno izročilo, ki se na Radišah zelo močno utrjuje, da je ta „Eintopf” skuhala rjava kuhinja, pa pravi, da so socialisti dodali le rdečo papriko. Nikakor pa ne moremo tega zameriti, ker se je zgodilo pač 1. aprila, le žal, da bodo trajale posledice tega koraka cela štiri leta. Potrebna kritika Zaman sem iskal v zadnji številki »Našega tednika’' tako potrebno kritiko radijske oddaje od sobote, dne 27. marca, zvečer. Ker se je pri nas na naši vasi o tej oddaji precej; govorilo, mislim, da soi se o njej menili tudi drugje, in jo pravtako obsojali kot pri nas. Pričakujoč pol ure duševnega užitka za delopust, sem tedaj, vključil radio in se kar vzradostil ob nekaji lepega napovedujoči napovedi: „Po hribih in dolinah naša pesem se glasi”. Nato sem res z užitkom poslušal ubrano godbo iz Št. Primoža; z dokaj, manjšim užitkom pa petje mešanega zbora »Prosvetnega društva” iz Hodiš, s katerim bi, mislim, lahko uspešno tekmoval katerikoli podeželski cerkveni Zbor, ki se pa še ne smatra sposobnega za nastop v radiu. Sicer pa j,e bilo jako malo petja, kljub vabljivi napovedi. Tem več časa pa je iz- polnila govorjiena beseda, pa kakšna! Ne morem si misliti, da Hodišani med seboj] tako grdo, tako' nespodobno, tako umaza-no govore, kot je govoril eden izmed njih pred mikrofonom. Bilo me je pri poslušanju sram pred družino. In njega? Govori se, da j,e ta gospod Folti Pavlič menda celo organist in cerkovnik. Tem lepše! Pa je to kar verjetno, ker je obiral same mežnarje in župnike, pri tem pa še pokazal, da pietete (spoštovanja) ne pozna, saji gotovo ve, da je od njega tako grdo osmešen i Modri-čev Parti šele pred nedavnim umrl. Le to bi še rad vedel, v čigavem imenu ta hodiška »Zvezda” goji svojo »prosveto”: aili v imenu krščanske kulturne organizacije, kar se mi zdi neverjetno, ali pa v imenu Prosvetne zveze. Radio Celovec pa prosim v imenu mnogih, resnične kulture željnih slovenskih ljudi, da nam nudi vsaj, prebavljivo hrano za duha in srce. kavne žličke sladkorja,, 4 žlic mlačnega mleka in 2 žlic moke. Kvašenje umešajo da je gladko ih ga postavi na toplo, da vzide, ali, pa ga Stresi v luknjo, ki ši jo naredila v moko in ga z moko pokrij'. V pičlem pol litra mleku stopi 12 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, 2 jajci, 2 rurnenjalka, malo vam-lij,e in limonove lupinice ter žlico ruma. Vse dobro razžvrklljiaji, vlivaji počasi med moko in nalto stepaj s široko kuhalnico naj-manji četrt ure, da se delajo mehurčki, in se testo loči od žlice ih sklede. Potem naj testo na toplem vzhaja, da ga bo še enkrat toliko. Nato ga razvialjaji, namaži z nadevom, tesno zvij in daji v ipodel za potice. V modelu testo parkirat prebodi z dolgo iglo im malo potlači z roko, da odstraniš zrak, ki je morda prišel med zvijanjem v potico in bi sicer lahko povzročil luknje. Potice naj potem pokrite na toplem še enkrat vzhajajo. Pečejo se 1 uro do 1 uro in J4- Dobro je, da pečeno ne streseš takoj iz modela, 'ker ji prehitra sprememba temperature škoduje. Počakaj, da se malo shladi, potem pa jo previdnoi stresi na desko. Orehov nadev 40 dkg orehov zmešaj z 12 dkg drobtin, 12 dkg sladkorja, žlico medu, 12 dkg rozin, 4 dkg premega masla, kavno žličko cimeta in pol litra mrzlega mleka. Postavil vse skupaj na štedilnik, da dobro prevre. Nato nadev pdkrij in daj, na hladno. Ohlajenega uporabljaj. Nadev za rozinovo potico Vmeša ji, da dobro, naraste 12 dkg presnega masla, 3 rumenjake, 16 dkg sladkorja z vanilijo, ali limonovo lupinico. Dodaj' trd sneg treh beljakov in pest drobtin ali olupljenih in zmletih mandeljnov. Pomaži testo s tem nadevom in ga ;po tresi z 1 kg zbranih rozin. Veliko predvajanje STEYR agrarnega sistema z vsevrstnimi traktorji in priklopnimi deli V Velikovcu, dne 14.4.1954V kmetijski šoli GoldbrunnIlOf V Pliberku, dne 15. 4. 1954 na posestvu MetUitZ ob 9. uri dopoldne Opozarjamo na Steyr kreditni sistem — nakup traktorjev je olajšan! NIEMIEZ & RIEPL Velikovec-Volkermarkt, tel. 218 Nadaljna pojasnila dobite pri okrajnem zastopstvu za Steyr traktorje in priklopne dele. Iz gospodarskega življenja Iz pristojnih krogov javljajo, da je letos predvidena površina zemlje, ki bo posejana leta 1954 s sladkorno peso znašala 42 tisoč ha, to je kakih 20 odstotkov več kakor lani. Pri srednji letini pričakujejo s tega površja zemlje približno 160.000 do 170.000 sladkorja. Ta količina sladkorja bi zadostovala za vse potrebe avstrijske prehrane. Pridelava 'sladkorne pese je danes v toliko še zelo težavna 'in razmer no draga, ker zahteva še veliko ročnega dela, na drugi strani pa kmet more računati z vso gotovostjo, da se bo blaga iznebil. Industrija,, ki izdeluje jiedilni pribor v Steyr-iju na Zgornjem Avstrijskem je polno zaposlena, ker je možnost izvoza močno narasla, to bi bil en pozitivni’ pojav liberalizacije trgovine. Trgovsko ministrstvo je dovolilo naknadni kontingent obrezanega stavbenega lesa v Italijo in sicer 25.000 kubičnih metrov. V marcu j;e znašal izvoz tovrstnega lesa 15.000 kubičnih metrov, v aprilu, maju in juniju, pa po 5000 kubičnih metrov. Te količine dovoljenega izvoza so seve zelo nizke, če pomislimo, da je -na Koroškem pri-pravljenh 40.000 kubičnih metrov obseka-nega lesa za Italijo in ves ta les čaka na izvozno dovoljenje. Nekaj stavbnega lesa izvaža Koroška tudi v Gičijo preko Reke. A M A Z G N, E-pradajalniea svilene nogavice . šil. 14.50, 15.90, 18.50, 21.50 dvojni perlon............šil. 33.50 AMAZONE - GARANTIE - VVaSCHE PREPROGE - ZAVESE POHIŠTVENO BLAGO VELIKA IZBIRA - ZMERNE CENE PREPROGE - ZAVESE P R A U S E Celovec, Bahnhofstr. 8, Fleischmarkt 9 Abbe Pierre - zavetnik ubogih Čudni cunjarji — sin milijonarja razda svojo dediščino Koncem januarja 1954. Sibirski mraz je dosegel Pariz. Toplomerji kažejo 15, 18, 20 stopinj pod ničlo. Na Seine plavajo ledene plošče, ribniki v boulonskem gozdu so zamrznjeni. Strupeno mrzel veter veje čez Boulevards. In tukaj so ljudje — možje in /jene, starčki in otroci —, ki nimajo strehe nad glavo. Oni tavajo po cestah, stiskajo se pri vhodih v hiše, stiskajo se pod mostovi Seine, v lesenih utah, v živinskih vagonih ter na drugih tovornih vozilih, da bi jim na ta način 'bilo topleje. In tukaj drugi obraz Pariza: elegantne restavracije, kina in gledališča, glasbene dvorane in nigtSHclubs, dobro zakurjeni, z lepimi ženskami v plesnih oblekah z razgaljenimi rameni in elegantni gospodje v smokingu; udobna domovja, zadovoljni ljudje pred kamini in radioaparati, iz katerih prihaja prijetna godba. Naenkrat je oddaja, prekinjena, sliši se glas, ki veje kot strupena sapica v to razkošje: »Preteklo noč je zmrznil otrok, preteklo noč j,e umrla žena radi ozeblin. V sredi našega mesta! Ljudje umirajo od mraza. In vi, ali lahko mirno spite? Pomagajte mi, pomagajte ubogim!” Isti poziv se ponovi v restavracijah, kinih in gledališčih, povsod, kjer vlada razkošje. Predstava je prekinjena, dn mož, menih, stopi na oder. Abbe Pierre — zavetnik ubogih in zatiranih. V zamazanih capah, z različnimi odlikovanji na prsih iz pretekle vojne, v velikih neokretnih čevljih in s palico v roki, s temnim obrazom! s tanko brado ter lepimi temnimi očmi. Gledalci so najprej nezadovoljni radi prekinitve predstave. Nato pa, po njegovih prvih besedah, strmijo na poslanca s svetniškim obrazom, ki prihaja iz pekla ubornih, iz drugega sveta, v katerem ljudje živijo kot živina in od mraza umirajo. Tako je začel svoji bojni pohod Abbe Pierre proti mrazu, tako se jie začela križarska vojska usmiljenja. »Rabim 400 odej”, je rekel — naslednji dan jih je imel 20000. »Rabim denar”, je bila njegova prošnja — v naslednjih 24 urah je prejel 1200 denarnih položnic, v prvih 4 dneh je prejel 100 milijonov frankov, do danes 150 milijonov (10 milijonov šilingov!). »Pomagajte prenočiti 'tiste, ki nimajo prenočišča,” je rekel množici — naslednji večer se je zbralo pri njem 2000 oseb in 500 avtomobilov, ki so reveže odpeljali na pripravljena ležišča. Na nj egovo prošnjo so spremenili občinske hiše in policijske sobe v ogrevalnice, kjer so policisti nosili ubogim toplo juho, ne da bi od njih zahtevali’ 'legitimacijo. Na njegovo prošnjo so ostale opazovalnice (Wetterbe-Obachtungsstellen) ponoči odprte in so jih spremenili v ,spalnice. Hotel Rochester, najimenitnejša hiša y bližini Champs - Elvsees, je ponudil menihu 10 sOb na razpolago. Kmalu so bile te premajhne, da bi nudile dovolj prostora za stotine ton daril — obleke, odeje, živila, peči, kurivo itd. Abbe Pierre se je moral preseliti’. V velikansko vežo Orsay - kolodvora. Elegantne dame, delavci vseh strok delajo tam ramo ob rami, urejujejo val dobrodelnosti, nepopisna dobrota in bratstvo je doseglo velemesto Pariz. To je bil veliki pariški čudež 1954. In mož; ki je to dosegel? Imenuje se Henri Groues — Pierre je samo psevdonim — in se je rodil leta 1912 v Lyon-u, kot sin tovarnarja svile, milijonarja. Pot v svet mu je bila odprta, z 18. leti so mu ponujali odlične službe, nanj, je čakalo bogastvo, razkošje, lepe ženske — toda Henri je vse to odklonil. »Hočem biti najbolj ubog med ubogimi;” je rekel nekega dne svojemu očetu. Nato je razdal svojo dediščino in šel — kljub prošnjam in ugovorom svojih staršev — v samostan, postal je kapucinar. Ko je nastala vojna, je bil vikar majhne gorske župnije pri Grenoble-u. Ko so Nemci im Italijani vkorakali v Francijo, je moral uteči v Algier h generalu de Gaulle. S ponarejeno legitimacijo izstavljeno na ime »Abbe Pierre”. Abbe Pierre, kot se od takrat naprej imenuje, se je vrnil 1944 v spremstvu »železnega’ generala" v Francijo. In že ga je poklical k sebi kardinal Suhard. »Ali se čutite dovolj močnega, voditi borbo do konca?” ga je vprašala, visokost. »Da? Potem kandidirajte za državno zbornico!” To ni bil predlog, to je bilo povelje. In tako je Abbe postal poslanec okrožja Meurthe-et-Moselle. To je bil čuden poslanec. Z dvojnim življenjem: čez dan v parlamentu — ponoči pri svojih prijateljih — ubožcih. Ko je iskal Abbe Pierre sobo, je našel na pol razdrto hišo v Neuilly-Plaisance (predmestje Pariza). Soba je bila prevelika za njega, toda bila je poceni. Jn v tej hiši so ga nekoč klicali: »Hitro pridite! Nek mož umira ...” Nato so ga peljali k nekemu zapuščenemu kamnolomu. Iz nekaj desk — nekoliko večja pasja hišica — je bilo narejeno zasilno stanovanje. In tam je ležala žena s štirimi otroki. In mož — s prerezanimi žilami je ležal v krvi. Odnesli so moža k njemu na dom, kjer ga je Abbe Pierre ozdravil. »Ti ostaneš seda j s svojo družino pri meni!” je rekel. In mož je ostal in je bil prvi izmed takoimenovanih »prijateljev iz Ema,vsa”. Nekega dne ga je Abbe vprašal: »Zakaj si takrat to naredi!?” In mož je odgovoril: »Zakaj? Vi ja ne veste kaj pomeni biti brez strehe ...” Ne, on tega ni vedel. Toda začel se je pečati s tem problemom in je odkril, da je v Parizu in okolici nad 2000 oseb poleti in pozimi na prostem. Nad 10.000 družin živi v obupnih stanovanjih, ki niso človeškega dostojanstva vredna. Toda ne samo capini in potepuhi imajo tako življenje. Teh je le majhen odstotek. Večina teh ubogih ljudi so delavci1, ki ne najdejo dela, so brezposelni, ki so jih pometali na cesto. Toda ti niso sami. Družina je z njimi in vsi, prav vsi okušajo to strašno življenje. Tudi taki, ki ne zaslužijo dovolj, da bi s plačo plačali najemnino za kako sobo s pohištvom, ali pa si tako mogli kupiti. Ko je Abbe spoznal to človeško gorje, se je posvetil tem nesrečnežem. (Dalje prihodnjič) IZ SLOVENSKEQA KULTURNEGA ŽIVLJENJA (Sneta deželu o slikah Naloga našega dekleta Bolj nego možu, je moderna doba s svojimi zmotnimi nazori in zablodami škodila ženi. Zena našega časa vedno bolj izgublja svojo naravo, od Boga dano podobo. Dekle in žena naše dobe nima več smisla za svojo najbolj naravno in najbolj sveto dolžnost: za materinstvo. Lepo družinsko življenje ji postaja odveč. Žena sili ven d/, družine in bi rada posnemala moške v nastopih, službah, občevanju, v mišljenju in hotenju. Dekle postaja vedno bolj fant, zato izginja njena ljubkost, njena rahločutnost in nežnost, njena skritost in vernost. Vedno več je versko brezbrižnih žen in deklet. Nehala je biti žena to, kar bi po svoji naravi in božji volji morala biti, zato zagrizeno odklanja vse, kar jo spominja na njeno izdajstvo. Sodobne razmere so ženo in dekle napravile izdajialko nad samo sdboj. favno mnenje, ki izhaja bolj iz poganskih nego iz krščanskih naziranj, si je ustvarilo svoj vzor o dekletu in ženi — in žena se mu je v svojo lastno škodo podvrgla. Ob izmaličeni in pokvarjeni ženi je začel trpeti fant in mož, trpi danes družina in družba, najbolj pa žena sama. Do naših skritih vasic v gorah je že segla ta strašna moderna kuga. Žena mora spet postati žena, dekle spet dekle v polnem pomenu besede. Najprej mora spoznati svoj vzor, ki ga ji narekuje njen razum, zgodovina in Cerkev. Spet mo ra spoznati svoje poslanstvo ob velikih ženah in dekletih Cerkve in svojega naroda. Dobro mora videti, kje so zadnji vzroki njenega propada in iz tega spoznanja pričeti s temeljito notranjo obnovo na sebi in drugih. Pričeti mora vztrajno borbo za izgubljeno svojo čast in svoje poslanstvo. Žena in dekle imata ključ do lepše, srečnejše in mirnejše dobe. Spet mora priti odrešenje iz težkih gospodarskih in družabnih neprilik po dekletu, ženi in materi. Po čisti in sveti, ponižni, boguvdani in močni ženi! Spet naj bi bilo pri nas lepo in domače, spet naj bi se naselila po naših vasicah sreča in mir! Naše družine naj bi zacvetele, naša sela oživela in doline postale prijetni naš dom, naš mali, dobri narod naj bi z novo, silno vero zaveroval v pravico in ljubezen, vse ljudstvo naj bi povezala mogočna vez iskrenega otroštva v Očetu. Mati! Žena! Dekle! Dokler v tvojih vrstah ne bo novega, lepšega iivljenja, bomo zaman čakali rešitve mi v naših domovih, vaseh in dolinah. Pojdi končno vase, spoznavaj svojo vzvišeno nalogo, moli, trpi, ljubi! ZA DOBRO VOLJO Moški so nerazumljivi. — Pomisli^ Marica,sinoči se je Boris tako nežno in ljubko igral z mojimi lasmi, a danes opoldne je bil ves razkačen, iko je našel las v juhi'. Žena: „čim zagledaš kako dekle, že pozabiš, da si oženjen.” Mož: „Ne, narobe. Takrat se ravno spomnim, da sem oženjen.” Znano je nam, da sta se č. g. Vinko Zaletel iz št. Jakoba in č. g. Franc Posch iz Globasnice mudila za božič okrog 10 dni v Sveti deželi. Mnogo zanimivega sta doživela na potovanju po Sveti deželi, predvsem pa sta precej slikala, da tako pokažeta tudi nam na Koroškem lepe kraje Orienta z raznimi zanimivostmi. Ker bi tudi celovški Slovenci radi slišali predavanjje s sikidptičnimi slikami, je nas ..Krščanska kulturna zveza” povabila dne 25. marca k prvemu predavanju in dne L aprila k drugemu predavanju- Povabilu smo se prav radi odzv ali, ker smo vedeli, da SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 11. aprila: 7.00—7.05 Duhovni nagovor. 7.05—8.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 12. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave — 14.40—15.00 Okno v svet: Palestina (Sveta dežela) nekdaj in danes. — Torek, 13. aprila: 14.30 do 14.45 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Vnetje slepiča. — 14.45—15.00 Slika iz zgodovine: Ivan V Valvazor. — 18.30—18.55 Literarna oddaja. — Sreda, 14. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Kmetijska oddaja. — četrtek, 15. aprila: VELIKONOČNA KRIŽANKA 1 2 !3 4 5 6 ◄r 9 10 ◄I" ! 1 min ■ii“ 12 13 14 ◄,5 | ◄ 17 illl!18 19 20 1 III 21 22 s ► 24 II 25 ► 26 27 III 28 | ► ► 29 K) 31 32 1 33 | | 1 bomo slišali zanimive stvari o Sveti deželi iz ust človeka, ki je vse to doživel sam. Lepo nam je pripovedoval in nas vodil od mesta do mesta, od kraja v kraj in nam na podlagi krasnih barvnih posnetkov razlagati ta mošnje zanimivosti in posebnosti. Živo smo imeli pred seboj vse kraje Kristusovega življenja in trpljenja. Naravnost pa smo se čudili, da je mogel č. g. Zaletel v tako kratkem času prehoditi toliko krajev in tako priti do ogromnega števila slik. Za ves njegov trud se mu najlepše zahvaljujemo ter ga prosimo, da bi nas še večkrat obiskal z barvnimi slikami. 14.30— 14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Ura pesmi: Pojeta sopranistka Cvetko Souček in tenorist Janez Lipušček. Pri klavirju: Marjan Fajdiga. — 18.30— 18.55 Koncert (violinistke Jelke Stanič in pianista Marijana Lipovšek. — Petek, 16. aprila: 14.30 do 14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 "Veliki petek. — Sobota, 17. aprila: 8.30—9.00 Slovesna velikonočna vigilija. Poje cerkveni zbor z Obirskega pod vodstvom Tomaža Holmarja. — Nedelja, 18. aprila: 7.00—7.05 Duhovni nagovor. — 7.05—8.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Besede pomenijo: Vodoravno: 1 prestolica Koroške. 7 izdelek oblikovnega umetnika. 8 staroslovanski bog. 10 kratica evropske denarne enote. 11 nadloga. 12 ruska reka. 14 del kolesa. 15 prstna podoba. 16 število. 17 madež, lisa. 18 del rastline žitarice. 19 zamisel, domislek. 21 žensko krstno ime. 22 sorodnica. 23 suh, upognjen. 24 prva številka. 25 pregrada, branik. 26 označka za kemično prvino. 27 označka za kemično prvino. 28 član azijskega naroda, katerega polome: so Madžari. 29 kratica celovškega športnega kluba. 30 francoski komponist. 32 iglasto drevo. 33 član visoke zbornice. Navpično: 1 neka kovina. 2 oblika pesnitve. 3 odrsko glasbeno delo. 4 del drevesa. 5 doba, razdobje. 6 tretja od spredaj in četrta od zadaj o abecedi. 7 začimba. 9 javni uradnik. 10 zadetek na tomboli. 11 mizarsko orodje. 13 prebivalec jugoslovanske pokrajine. 15 kakor 11 vodoravno. 16 rastlina ovijalka. 17 del noge. 18 priprava za sedenje. 20 „sveta vladar”. 21 neki plin. 23 pečina, kamenina. 25 domača žival. 26 nočno zabavišče. 28 latinski pozdrav. 29 kraj v cerkvi. 31 igralna karta. 32 prihodnjih. MLADINA PIŠE: PsMniadni [tfpzduu/ Oz tujine- Prišla je ljuba Vigred, ptički v 'logih spet prepevajo, narava že zeleni. V tem spomia-damskem času, iko se vse prebuja ik novemu življenju, hrepenijo naša'srca po naši ljubi domovini bdi j, 'kot kdaj v letu. Približal se je praznik sv. Jožefa. Na ta dan smo se spominjale lanskega romanja v Doibrid vas. Letos pa smo si v tujini izprosile na dan sv. Jožefa prosto, da smo lahko napravile izlet k neki tukajšnja kapeli, 'ki je 'posvečena sv. Jožefu. Ko smo tako nadaljevale našo pot, smo prispele do maše prijateljice Tine. Tam sta namreč obhajala mladi in stari gospodar svoji god. Ob teji priliki smO' zapela koroška dekleta nekaj lepah slovenskih pesmi. Slovenske melodije so jlima šle tako do srca, da od samega veselja nista vedela, kako bi nas pogostila in ne moreta še zdaj pozabiti na ta lepi popoldan, katerega smo jim pripravila koroška dekleta. Tu smo prišle skupaj tudi z nekim fantom iz sončnih Radiš, ki se je pred par dnevi poslovil od svojega doma in je imel gotovo še domotožje. Tudi ta je našel v naših vrstah prav prijetno lin domačo zabavo. Po lepo preživetem prazniku smo se vračale spet na svoja službena mesta. Pri tem pa so nam rade vhajjille mMi čez globoka jezera, čez planine in široke ravnine tja, v našo koroško domovino. Pozdravljamo in želimo vesele velikonočne praznike vsem bralcem našega lista, sorodnikom in znancem; prav posebno pa pevskemu društvu v Večni vasi in prosvet-nemu društvu v Globasnici'. Pet slovenskih deklet iz Švice: T. H., N. K., S. P., G. J., K. J. Na vrtu je pomlad Moj vrtič zeleni, ]M>mlad rahlja gredice, posipa jim stezice, priliva in sadi. Sjjomin gre vasovat čez travnike na trate, srečujem zarje zlate, cveti celo osat. Na vrt me vabi klic in pravi, naj ne pešam, a jaz oko povešam in brišem solze z lic. Mladenko sem poznal — nekoč je šopke vila, zdaj krije jo gomila, njen vrt je sam ostal... Prihaja z vesno maj, v mladost se v duhu vračam, zaman oko obračam, a Cvetke ni nazaj... L i m barski .............................................m........................................................................ NA CVETNO NEDELJO VSI V ŠT. PRIMOŽ! Po daljšem času bo na cvetno nedeljo, dne 11. aprila, farna mladina iz št. Vida v Podjuni spet priredila pri Voglu v št. Primožu kulturno prireditev. Na j sporedu je'lepa zgodovinska igra „MADON A V GOZDU” in nastop domačega moškega zbora. Začetek ob pol 3. uri popoldne. — Po potrebi bomo igro ponovili. K lepi kulturni prireditvi vabi vse od blizu in daleč šentviška farna mladina. : iiniiniiiimnimmiiiiiHiiiiiiiimimumiiiiiiiimiiiMiiiiniiiiimHiiimimiiiiiimiiiiiiiiimiiiniMmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiii KSAVER MEŠKO: ODPUSTI! Tiho, počasi in oprezno so se odprle duri, kakor hi odhajala žalost, ki je je bila polna vsa soba. Bolnica je odprla oči. Videla je, kako je mati, stoječa med durmi, držeča roko na kljuki, od let in trpljenja sključena, pogledala z dolgim pogledom na posteljo. Počasi, kakor bi žalost odhajala le nerada, obotavljaje se, so sc spet zaprle duri. A žalost ni odšla. Razlita je bila čez vse bledo obličje bolničino; polne so bile bolničine oči, ki so široko razprte, silno prestrašene strmele v duri. Zdelo se ji je še vedno, tla vidi ob durih mater in tisti njen čudni pogled. Odkar je izvedela mati za njen greh, jo je motrila s povsem drugačnimi pogledi kot poprej. Ni ji nikoli očitala greha in zablode, ni ji rekla žal besede, a s pogledi ji je presunjala srce kakor s tisočerimi meči. Zazdelo sc je hčerki včasih, da je umrla v materinem srcu vsa ljubezen. Vendar je posijal in švignil kdaj iz tega nemega, mrtvega miru svetel žarek, žarek usmiljenja in sočutja. Totla ugasnil je vsaki-krat tako naglo, da nikoli ni imela dovolj časa za prašnjo, ki ji je ležala že mesece in mesece na srcu in na duši, ležala s tako silno težo, da bi jo izkričala na ves glas: „Odpustite, mati, odpustite!” Glej, ni H bilo prav danes v materinem pogledu toliko sočutja in usmiljenja, da bi mogla in smela pomirjena zaprositi: „Odpustitc, mati!” Od matere so ji razboljenc misli pohitele za njim, ki bi ga morala prositi še iskreneje: „Odpusti.” Zaveda se jasno, da bi ga morala (trositi na kolenih in s še bolj (tekočimi solzami, kot jih je jokala Marija Magdalena ob nogah Gospodovih. In vendar, ali bi on, njen mož, varan in ogoijulan, mogel govoriti z njo kdaj tako usmiljeno in dobrotljivo, kakor je govoril z grešnico iz Magdale, Gospod? V bolnem strahu so sc ji široko razprle oči in zastrmele v strop. Ni jih upala okreniti v stran, ni upala pogledati po sobi. Zakaj »lasi ga ni videla, je čutila, da stoji mož ob postelji. In dasi mu z očmi, ki je v njih »tdsev greha, ne upa pogledati v njegove mirne, vdane in ztestc, čuti njih pogled. A ta pctglcd ni več poln ljubezni, kakor je bil nekdaj, ne več poln tihega, srečnega oltožcvanja, (tekoč in očitajoč je. V srce ji reže, da čuti »istro bolečino; v dno duše jo žge, »la ga ne more več prenašati. V veliki grozi bolestno in obupno zaječi. Soba je prenasičena z morečo tišino: ura ne tiktaka, mati jo je ustavila, k»t je dete umrlo, dan p»t rojstvu. Iz te tišine zasliši (Mtčasi, resni glas možev — nikoli ni govoril v prejšnjih časih z njo tako jekle-no-rezko: ,,Marija, kako je bilo to nmgoče?” — ll»tg nebeški, saj je prav to tisto težko vprašanje, ki si ga spet in spet ponavlja sama o»l hipa, kar se je z grozo zdramila iz tiste težke, bolne omamicc. Kako je bilo to mogttče? Hči (Utštenih staršev, omožena žena, pa je šla in se vrgla v naročje drugemu, človeku, ki ni vreden, da se ga kdaj dotekne roka njenega moža. Kako, zdaj? Iz ljubezni? Ne. Prej ko ljubezen čuti mržnjo in stud do njega, ki jo je v to brezdno pahnil. Iz lahkomiselnosti? Ne. To izpričevalo si že sme dati: vedno je bila resna, skrbna za svojo čast, za »lobro ime hiše vestno čuječa. Edino, kar jo je nekako zanimalo, je bilo njegovo govorjenje. Bese«! je imel kakor jablana cvetov v dobrem letu. In vse lepe, vse omamno dehteče. Iz]>očctka sc jim je veselo smejala. Mislila je, da ji nikoli ne morejo biti nevarne. Pa so jo vemlar premotile. Naredile so jo za svojo igračo, v blato jo vrgle. Da ni vedela kako, da ni ve»lela kdaj, je prišlo to. „Marija, ali mi nisi prisegla zvestobo?” — „Prisegla.” ,3 sveto pristno?” „S sveto prisego.” „Pa si jo tako izlahka prelomila?” Kaj naj mu »Klgovori? Pokorila sc je za svoj greh že dovolj hudo v dušni razdvojenosti; pokori se zdaj v bolečinah in tq>ljcnju; zadnja pokora 1m> — smrt. „Marija, glej, blodil sem po svetu v priložnostih in nevarnostih brez števila, pa sem ti ostal zvest. Mislil sem ve«lno nate, Marija.” „Dobcr si, Ivan, vselej si bil dober.” „Po tebi dober, Marija, zaradi lcl>e dober. Zaupal sem ti. Bila si mi kakor Marija v oltarju. Zakaj si vrgla svetnico z oltarja, Marija, zakaj si večno luč upihnila? V temi tavam z»laj, Marija.” Resnica! O Bog, zdaj šele se zaveda: z oltarja je treščila sveto podobo. Pred vsem svetom leži z«laj v prahu, v blatu. Bog je pač odpustil, ji je govoril s tolažečimi besedami spovetlnik, mož usmiljenja in tolažbe. Poln ljubezni je Bog stegnil roko in je njeno skesano tlušo milostno dvignil k sebi. Bog tako. Toda ljudje? Nikoli ji več ne priznajo prejšnjega (»rostora meti poštenimi in neomadeževanimi. To je mog»>čc samo pri Bogu. Pri Bogu je obilo usmiljenja, pri ljudeh ga je malo... In ventlar — kako krivico je storila ljudem? In če jo je, ker jim je bila s svojim grehom v pohujšanje, kako malenkostna je ta krivica v primeri s krivico, storjeno njemu, ki je postavil vso svojo srečo na njeno ljubezen, vse svoje življenje na njeno zvestobo. A zilaj je vse (torušeno. Ugasnila je večna luč njemu, ugasnila njej... V glavi ji je šumelo, da je komaj slišala zopetno moževo vprašanje: „Iu ti, Marija, nisi li nič mislila name?” „.Scm, Ivan. Celo v grehu sem brž mislila vedno le nate.” „Tem večji je tvoj greh, Marija.” „Vcm. Zato umrjem zanj.” „Umrješ. A smrt ne izbriše. Nezvestobe smrt ne izbriše; Marija. Smrt ne izbriše ničesar iz srca, česar ne izbriše iz spomina.” Toda ublažila bi morda smrt ta spomin, ako bi z»laj, pred obličjem smrti, na pragu večnosti zaprosila z vsem skesanim in bridkosti polnim srcem, z vso trpečo in ]>onižann dušo: ,(Odpustil” Tedaj je vztrepetala, »la se je vsa postelj jmkI njo stresla. Zakaj skozi okno so priplavali poltihi glasovi dveh malih zvonov, in v istem hipu je izginil oblak, z njim se v nič razblinil resni karajoči možev obraz. Kakor bi bridko jokala, sc glasita zvonova sem od cerkve. Kakor bi iz krste vztlihoval in ječal njen mrtvi otrok. Jokajoč je odšel v večnost in še v večnosti obupava na»l nesrečno materjo in nad vsem gorjem, ki je prišlo v srca zaradi njega. Silno se je prestrašila. Naglo je spet zatisnila oči, polne vročih molitev, neizgovorjenih prošnja, ne-izplakanih sob. Drhteče roke je stegala ml sebe, kakor bi se kanila s silo braniti napadov smrti. A zaman je bila njena volja proti silni in neusmiljeni: roke so ji padle brez moči, kakor posekane nazaj na prsi. Iz izsušenih ust se ji je izvil dolg, tožeč glas, bolesti in obupa poln. V tem hipu ji je bilo do smrtne bolesti jasno, »la ne bo mogla nikoli izgovoriti besede, »m! katere je pričakovala toliko olajšave in odrešenje. In če bi j<* še mogla izgovoriti, čuti, da bi bila izgovorjena brez pomena, v bežni veter vržena: nikoli ne bo našla poti do srca, ki mu je bila namenjena, tista kratka, velika, sveta, blagoslovljena in blagoslov rodeča besedica: „0»lpusti!” Polagoma je zavladala v sobici nema, negibna tišina, neslišno prehajajoča v mir večnosti. Nudi sedaj pred veliko nočjo tudi za „tnalega človeka” posebno ugodno: „štrapac”-športno blago od .....................šil. 36,— štajerske corde, dobra kvaliteta od . . . šil. 119.— srajce-celir, pralne od ........................šil. 13.65 blago za obleke, 130 on široko od . . . . šiL 28.— blago za plašče od...........................šil. 60,— KAUFHAUS GRANTNER CELOVEC -KLAGENFURT - ALTER PLATZ Velika izbira v blagu za obleke za birmo ter obhajilo po najnižjih cenah! GbUU se t/a+n 66 splačal! Vsak prepričal se ie že: Pecivo domače najboljše je! it eten t8i&eVi&zep/en i ■ar* Semenski krompir ter gnojenje in priprava zemlje za sajenje Krompir za seme je treba skrbno pripraviti. Seme mora imeti lepo razvita očesca, ki čez zimo še niso pognala. Gomolji, ki imajo nitaste kali, ali „mlade”, niso za seme. Najboljši so celi, kakor kurje jajce debeli krompirji, ki tehtajo 50 do 65 gramov. Bolj debele krompirje sadimo redko in le v močno pognojeno zemljo. V slabi zemlji pa moramo saditi bolj gosto in zato je seme lahko bolj drobno. Vendar pa imajo preveč drobni krompirčki manj hranilnih snovi in tudi manj dobro razvitih očesc. Tak ,,drobiž” da malo in droban pridelek. Ako bi vzeli za seme debel krompir, bi ga veliko porabili. Zato debel krompir režemo za seme tako, da odrežemo vrh, ki ima največ in dobro razvitih očesc. Spodnji, del krompirja pa porabimo za kuhinjo ali za krmo prašičem. Lahko tudi vrh prerežemo po dolgem na dva enako velika kosa, na vsakem kosu morata ostati vsaj dva dobro razvita očesca. Navadno pri rezanju po dolgem poškodujemo najboljša očesca in z rezanjem samim pospešimo, da se krompir prej izrodi. Zato bi bilo prav, da bi vsaj del njive posadili s celimi gomolji in v jeseni posebej izkopali ter shranili za seme. Krompir za seme narežemo vsaj 14 dni pred saditvijo in ga na tanko razgrnemo, da se na rezeih ploskvah naredi plutasta kožipa, ki ga varuje pred gnitjem. GNOJENJE Krompir sprejema hrano ves čas rasti. Največ rabi dušika in kalija ter nekaj su-perfosfata, ki pospeši tvorbo škroba in zorenje. Najboljše osnovno gnojilo je hlevski gnoj, VAŠ NAKUP ZA VIGRED PRI Pleikner Pleikner Beljak. Hauptplatz 28 ženski plašči od šil. 330.-obleke od šil. 58- krila od šil. 68.- moški plašči gabardine od šil. 730.- lodni plašči od šil. 430,- moške obleke od šil. 390.- ki zemljo greje, rahlja, drži vlago in se vse poletje enakomerno razkraja. Na 1 ha računamo 300 do 350 centov ali 30 do 35 težkih voz dobrega gnoja. V težki zemlji ga moramo podorati že v jeseni in prav plitvo. V tem slučaju, ker mora biti zemlja za krompir globoko prerahljana, orjemo takole: Najprvo plitvo podorjemo gnoj in dno brazde zrahljamo s plugom, ki ima dobro priostren lemež brez obračalne deske. Seve- , da moramo za tako oranje imeti dobro živino in orodje. V lahki in peščeni zemlji smemo gnoj podorati na pomlad. V tem slučaju mora biti gnoj res star in dobro uležan. Od umetnih gnojil damo na 1 ha približno 200 kg amonijevega sulfata ali apnenega, ki ga moramo raztrositi vsaj nekaj tednov pred sajenjem in nekoliko zabranati. Ob saditvi ali vsaj pred okopavanjem pa še 150 kg 40-odst. kalijeve soli, ki je glavno gnojilo za krompir in 100 kg superfosfata, ki skupno s kalijem pripomore k bogatemu pridelku. PRIPRAVA ZEMLJE Če smo v jeseni gnoj podorali, na pomlad njivo samo dobro pobranamo. S tem zemljo ..odpremo”, da se prepreči izhlapevanje zimske vlage. Ko se zemlja primerno ogreje, to je v naših krajih v drugi polovici meseca aprila, z ogrodnikarjem-jamičkarjem (Vil-fachgerat) naredimo jamice, v katere deva-mo krompir, ki ga z istim strojem zagrnemo. Kjer zemljo na pomlad gnojimo, navozimo in raztrosimo le toliko gnoja, kolikor ga bomo še isti dan lahko podorali in preorano zemljo pobranali. Sadimo lahko z jamič-karjem ali z osipalnikom potegnemo plitve, 60 cm oddaljene jarke in v nje devamo krompir. Na manjših njivah in v hribovitih legah orjejo na kraje ali ogone, kjer navadno sadijo pod motiko. Kjer sadijo krompir pod brazdo, ne sme SUDEXPORT E. JOSIPOVIČ TRST, VIA MAZZINI 15 DARILNE POŠILJKE (štetje V Ireh letih je bilo odposlano nad 100.000 pošiljk. Zahtevajte cenike za živila, tekstilno blago in druge potrebščine. V AVSTRIJI NAS ZASTOPA: DR. E. HRASNICA, WIEN IX. UniversitatsstraBe 4/8. priti globoko. Zato ga damo od strani v brazdo in gnojiti moramo le s starim, že močno preperelim gnojem. Sadimo ga v vsako drugo brazdo, da pride približno vrsta od vrste predpisanih 60 cm. Brazde pre-branamo, da se ne zasušijo in s tem obvarujemo v zemlji dragoceno zimsko vlago. Krompir sadimo plitvo v rahlo in toplo zemljo. Na to je treba gledati zlasti v težki ilovnati in glinasti zemlji, nekoliko bolj globoko pa v lahki in peščeni, suhi zemlji. Če smo ga nekoliko bolj globoko sadili, ga moramo manj visoko osipati, da ne pride pregloboko. Ako bomo krompir sadili pod brazdo, moramo v suhem vremenu njivo sproti povaljati. S tem stanjšamo plast zemlje, ki je na krompirju in olajšamo vlagi pot iz spodnjih plašiti navzgor ter pospešimo vzkali-tev plevela, ki ga z brananjem sproti uničimo. Če je mOkro, deževno vreme in težka zemlja, ne povaljamo pač pa samo pobranamo. Brane morajo imeti kratke zobe, da ne potegnejo krompirja na površje. Vse obdelovanje krompirja in priprava zemlje ima ta namen, da se zemlja zrahlja, uničuje plevel in varuje vlaga v zemlji. Dobro vemo, da vse gnojenje in obdelovanje ne koristi, če ni potrebne vlage, ki raztopi hranilne snovi v hlevskem gnoju in tem bolj v umetnem gnojilu. Saj le raztopljeno hrano koreninice vsrkavajo in pošiljajo po vsej rastlini. Plemenske svinje iz Nemčije Deželna zveza koroških svinjerejfcev je uvozila iz Zahodne Nemčije letos februarja 18 plemenskih svinj. Te živali so kupili v izvirni domovini poplemenitene podeželske (Landschv/ein) in nemške svinje (Deutsches Edelschwein). Čeprav je koroška svinjereja na precejšnji višini, je bil uvoz tuje svinje vendar potreben, ker se pri hitrem množenju svinje pojavljajo posledice istorodne plemenitve. Zveza svinjerejcev in tudi Kmetijska zbornica sta se že leta trudili za dovoljenje u-voza plemen škili svinji iz Nemčije. To dovoljenje se je zaradi tega tako zavleklo, ker je v Zahodni Nemčiji vladala nevarnost parkljevke in slinavke. Da bi se ognili vsaki nevarnosti prenašanja kuge, so bile se- daj, živali 40 dni kontumaeirane. 12 merjascev ostane za leto dni: na določenih kmetijah in bodo potem' zopet premeščeni v druge obrate. Na šentviških sejmih bodo imeli koroški kmetje možnost, da' si kupijo potomce teh živali. Koroška postava za pospeševanje živinoreje nalaga občinam dolžnost, da morajo skrbeti občine za izbrane merjasce. Pa tudi gospodinja se bo razveselila teh novih živali. Nakupna komisija je pred-vsem gledala tudi na to, da so živali dolge in je tako tudi riba dol ga in šunka velika. Iz razumljivih vzrokov te živali tudi niso bile poceni. Saj, je komisija' morala plačati za vsako žival pa 8.300 šilingov. Steyr-traktorji z vsemi dodatnimi stroji Poslužujte se Steyr-posojil! N1EMIEZ & RIEPL popravljalnica in nadomestni deli VELIKOVEC - VOLKERMARKT Živinske cene Dunaj, dne 29. marca: Voli od! 7.— do 10.—; biki od 8.— do 9.80; krave od 6.80 do 8.50; telice 7.80 do 10.—; drobnica od 5.50 do 6.80 šilingov. Prašiči 13.60 do 13.80; drugovrstni 12.80 do 13.50; tretja vrsta 12.—; rezani merjasci 10.— do 11.— šilingov. Gradec, dne 24. 3.: Voli 7.-do 9.30; biki 7.20 do 9.30; telice 8.20 do 9.20; krave 6.10 do 7.60; zaklane svinljie 14.— do 16.—; žive svinje od 9.— do 12.20 šilingov. Na Koroškem so prodajali: Vole po 6.50 do 8.50; krave (klavne) 5.— do' 7.50; tdleta 7.— do 12.—. Pri prašičih so bile dosežene cene 11,— do' 12.— šil. Odvisno blago so izvozili v Italijo in je le talko bilo mogoče držati cene. Pujski stanejo v teži 10 do 12 kg po 18,— šil. za kilogram. Tekači v teži 40 do 50 kg pa 13.— do 14,— šil. NAŠIM GOSPODINJAM: Ribe za postne dni Gospodinje, ki morajo pripravljati za svojo družino alfi goste predvsem mesno hrano, so v postnih dneh v zadregi. Pa le zakaj? Saj. imajo vendar na razpolago ribe — ribje meso. Toliko vrst rib imamo in na toliko različnih načinov se dajo pripraviti. Zato, gospodinje, le nič skrbi in premišljevanja, pripravite za postne dni ribe, so tudi cenejše kot drugo meso. Vse vrste rib, celo žive, prekajene, na različne načine predelane, kot salate, majoneze, anti-pašte, prigrizki itd. pa vam nudi v največji izbiri edina trgovina v Celovcu z ribami na debelo Alois Gmeiner v Pemhartgasse 35-20 in Priesterhausgasse (Geyerschutt). Sveže ribe lahko skuhamo, spečemo, o-cvremo ali jih pripravimo v solati1. Skoraj vse ribe so dobre kuhane. Navadno se kuhajo v slani ali okisani vodi 'brez dodatkov. Serviraj, tople ali mrzle. Tople Okrasi z vejicami peteršilja in obloži s kuhanimi kosci krompirja, posebej! pa daj, raztopljeno presno maslo, če hočeš servirati mrzle, kuhane položi v ohlajeno mrzlo zavrelico, tako ostanejo bolj sočne. Mrzle ribe obloži na krožniku s trdo kuhanimi jajci in krhlji limone. Poleg serviraj' mrzlo zeliščno omako. še najbolj priljubljene pa so pečene ali ocvrte ribe. Pečemo in ocvremo ribe pač na podoben način kot sicer drugo meso. Na različne načine predelane ribe, kakor razne solate, majoneze, antipaste, prigrizki itd. pa so silno dobrodošle gospodinjam, ker s pripravo nimajo nobenega dela. Tudi za na izlete nam pridejo zelo prav ribje konzerve. Najcenejši nakup tekstilnega blaga - perila — posteljnine (er poklicnih oblačil lulius Santer CELOVEC, DOMGASSE 19 'Gr l 29*19 PRO W0CHE IHR EIGENTUM bOromaschinenhaus OSKAR MIKULA VILLACH Damska frizerka Malilda Zottei, Celovec, Salmstrasse 3. KOLO navadni — športni — za dirke 4. MEHANIK Celovec-Klagenfurt Paradeisergasse 9, telefon 59-53 Žrehljenje kobil Slavni T raber žrebec ..Eno" z rekordnim časom 1:24 ■stoji