iJ O p 1 S 1. Iz Koperskega okraja. Več čč. gg. društvenikov in drugih žele, naj se pravila »Slovenskega ueiteljskega društva za Koperski okraj« v kakem slovenskem šolskera listu natisnejo. Predsedništvo omenjenega društva rado vstreza tej želji, ter objavi ta pravila v cenj. »Učit. Tuvarišu«, kakor sledc: I. N a m e n d r u š t v a. §. 1. Nainen društva je: a) vzajemno vsestransko pedagogično in didaktično izobraževanje učiteljev in učiteljic v korist ljudske šole in vzgoje mladine; b) podpiranje vrlih učencev izstopivših iz ljudske šole; c) potezanje za blagor in blagostenje učiteljev in učiteljic. II. Sredstva tej narneri so: §. 2. a) večkratno zborovanje društvenikov, v katerem se predavajo pedagogične in sploh v delokrog učiteljskega stanu spadajoče znanstvene reči; b) peticije in resolucije na dotične oblasti, društva in skupščine; c) nabiranje in pripravljanje učilnih pripomočko? in izobraževalnih sredstev; d) pobiranje rednih in izvenrednih doneskov. III. Društveni udje. §. 3. Udje društva so: a) pravi, b) podporni, c) častni. §. 4. Pravi ud more biti vsak javni ljudski učitelj ali učiteljica; podporni ud raore postati rsak šolski prijatelj, kateri hoče društvo materijelno ali duševno podpirati; za častne ude izvoli ves zbor takošne osebe, ki so si posebne zasluge za šolstvo in omiko ndroda pridobile. IV. Pravice društvenikov. §. 5. Vsak pravi ud ima pravico: a) voliti odbornike, kakor tudi voljen biti; b) v skupščinah nasvetovati in v taistih predavati, se posvetovanja in glasovanja udeleževati; c) goste vpeljevati, ako jih popred odboru naznani. §. 6. Podporni in častni udje imajo pravico, da se pri skupščinah udeležujejo vsega kakor pravi udje, razun glasovanja. V. Dolžnosti društvenikov. §. 7. Vsak ud se mora dmštvenega delovanja po svoji moči udeleževati in mora volitev v odbor sprejeti; ako društvenik hoče kot poročevalec v kakem predraetu predavati, mora se oglasiti vsaj tri tedne pred dotičnim zborovanjem. §. 8. Letni donesek vsakega pravega in podpornega uda je eil gold., kateri se porabi za pokri- vanje društvenih troškov (plačuje se pri vpisovanji in potetn v začetku vsakega leta). §. 9. Izredne društvene troške določuje glavna skupščina. §. 10. Kdor na trikratno blagajnikovo opominovanje ne plača društvenine ob letu, izbriše se iz društva, VI. Društveno vodstvo. §. 11. Društvena opravila oskrbujejo: a) predsednik, b) njegov namestnik, c) tajnik, d) blagajnik. §. 12. Predsednik in pet odbornikov se voli izmed pravih udov. §. 13. Predsednika in odbornike voli glavna skupščina z volitvenimi listki posamič; poverjeni volitveni listek je veljaven, ako volilec voljenega lastnoročno podpiše. §. 14. Volitveni odbor se voli izmed pravih udov za vsako volitev posebej. Volitev je veljavna za eno leto. §. 15. Odbor ima pravico društvenike vzprejemati. §. 16. Ako tretjina pravih udov pismeno zaliteva izredno skupščino, je dolžnost odborova, da jo sskliče kakor hitro mogoče, najdalje v enem mesecu. §. 17. Da so odborovi sklepi veljavni, raora biti večina odbornikov pričujočih. Odbor sklepa z nadpolovično večino glasov pričujočih odbornikov. Kadar je enoliko glasov, odloči pred- sednik. §. 18. Predsednik sklicuje odborove seje; ako trije odborniki odborovo sejo pismeno zahtevajo, jo mora predsednik v osmih dneh sklicati. Zapisnike vselej vsi pričujoči odborniki podpisujejo. §. 19. Opravilna pisma podpisuje predsednik ali njegov namestnik in tajnik, katera namestujeta društvo tudi na zunaj. §. 20. Predsednik pozivlja vabila in drugo društveuikom skupščine pismeno; skupščino odpira, vodi in čuva na parlamentarni red. §. 21. V teh skupščinah se predava, posvetuje in pretresuje v predmetih, katere je odbor nasve- toval, ali za katere so se društveniki oglasili. Skupščina sklepa z nadpolovično večino glasov. §. 22, Pri volitvah, vzprejetvah, pri izključenji, sploh pri vseh važnejših rečeh se glasuje z listki, pri manj imenitnih se glasuje s tem, da se vstane; veljavnost volitvo ali kakega sklepa zahteva nadpolovično večino glasov. §. 23. Ako se pri kaki volitvi nadpolovična večina glasov ne doseže, nastane ožja volitev med tistimi, ki so največ glasov dobili. §. 24. Da je skupščina veljavna je potreba, da je nadpolovična udeležba pravih društvenikov pri- čujočih. §. 25. Društvo zboruje v Istri ali pa v Trstu. §, 26. Glavna skupščina je vselej meseca majnika. Društveno leto se vselej začenja ta čas in tudi odborniki prevzemo svoja opravila. Dnevni red glavne skupščine je: a) poroCilo o društvenem delovanji pretečenega leta; b) pregled letnega računa; c) volitev treh odbornikov, ki društveni račun pregledajo do bližiije skupščine; d) volitev društvenega vodstva; e) vse drugo, kar odbor v prid društva postavi na dnevni red. §. 27. Dovoljeno je le društvenikom, da se udeležujejo skupščine. §. 28. Pri vsaki skupščini se izvolita dva zapisnikarja, katera opravljata v taisti vsa pismena opravila, zapišeta imena pričujočih društvenikov, naznanita skupščini došle nasvete in pod- pišeta zapisnike s predsednikom vred. §. 29. Blagajnik vzprejemlje denar in potrjuje, da ga je prejel, izplačuje predsednikom nakazane zneske, vknjižuje društvene račune in premoženje, predlaga pred sklepom društvenega leta odboru natanjčen račun in je odgovoren za svoje uradovanje. VII. Sedež in pečat društva. §. 30. Sedež društva je v Dolini pri Trstu; pečat ima ime društva. VIII. Prepiri v društvenih zadevah. §. 31. Prepire v društvenih zadevah med diuštveniki ali z odborom razsodijo brez vsake pritožbe pred višjo oblast, sodniki, koje prepirajoče se stranke vsaka po dva volite. Vsaka stranka voli dva zastopnika in ti volijo petega kot načelnika. IX. Kazdruženje. §. 32. Da ima društvo nehati in za kakšen namen se obrne društveni imetek, morati dve tretjini pravih društvenikov z nadpolovico glasov skleniti. X. Društveni uradni jezik. §. 33. Društveni uradni jezik je slovenski. Ta pravila je potrdilo slavno c. kr. namestništvo v Trstu vsled odloka s 15. maja 1881. 1., štev. 6221/1. — Predsedništvo »Slovenskega učiteljskega društva za Koperski okraj« najuljudnejše prosi čč. gg. društvenike — poročevalce, da blagovole v kratkem naznaniti, kaj misli kdo predavati v glavnem letnem zborovanji v maji, da bode tako odboru, ki se te dneve snide, mogoče, za časa dnevni red sestaviti. Iz Komna na Krasn. (Kronika »učit. društva za Sežansko - Komenski okraj«.) Z novim letom je naše učiteljsko društvo prebilo svoje prvo letno delovanje. Udov je štelo v tem letu naše društvo 33. Zborovalo je v teku tega leta 4krat, in sicer: I. zbor je bil v 13. dan januvarja 1881. 1. v Komnu. Volil iu ustanovil se je takrat društveni odbor, in sicer tako-le: Anton L e b a n, nadučitelj v Komnu, predsednik; Josip T r a m p u ž, učitelj v Kostanjevici, podpredsednik; Justina Štrukelj, učiteljica v Komnu, tajnica; Josip Hrovatin, nadučitelj v Sežani, blagajnik; Anton Benigar, nadučitelj v Tomaji, perovodja. V tem zboru je govoril tudi g. Ant. Leban: »0 ovirah šolskega napredka«. II. zborovanje je bilo v 12. dan maja v Sežani. Govorili so: 1) 0 izreki „1" in ,,v" v ljud. šoli g. And. Vrtovec, učitelj v Dolini; 2) o krajepisu; g. Fr. Vodopivec, c. kr. okr. šolski nadzornik; 3) kako naj se tednik spisuje? g. Ant. Leban, nadučitelj v Komnu. III. zbor se je vršil v 28. dan julija v Sežani. Predavali so: 1) 0 poluglasnem ,,e" v ljudski šoli, g. And. Vrtovec; 2) so li šolska darila koristna sredstva pri vzgoji šol. mladine, g. Fr. Vodopivec, c. kr. okraj. šolski nadzornik; 3) o zgodovini v ljudski šoli, g. M. Kante, učitelj v Sežani. IV. zbor je bil v 13. dan oktobra v Nabrežini. Govorili so: 1) o disciplini in snažnosti v ljudski šoli, g. Ant. Koršič, učitelj v Komnu; 2) o važnosti šol. sprehodov se šolsko mladino, g. Ant. Leban. — Prihodnji — glavni — oboni zbor bode v 4. dan maja t. 1. ob 10. uri predpoludne v Tomuji. — Poleg drugih točk, ki se bodo še ob svojem času objavile, govorila bosta; 1) 0 važnosti materinega jezika v ljudski šoli, g. Janko Leban, učitelj v Lokvi; 2) praktičen poskus iz zgodovine, g. M. Kante. — Upatno in nadejarao se, da bode to naše učit. društvo se vedno bolj širilo ob obalih sinje Adrije sebi v čast, a našemu šolstvu v korist in napredek. — V to pomozi Bog! A. L. i Iz Planine. Krivično, vsakako krivično je po vsej pravici to, da morajo naši jednorazredničarji poleg najmanjših plač in najbolj natlačenih šol še vedno vse uradne spise brezplačno oskrbovati, a poleg vsega tega pa še potrebne pisarske rekvizite iz lastnega žepa plačevati, Skrajni čas je uže res, da se tudi mi nekoliko ganemo ter v prihodnjej sesiji deželnega zbora zboru splošno peticijo po »slovenskeni učiteljskem društvu« o tej zadevi odpošljcmo. Ne škodovalo bi, ako bi pri tej priliki tudi na višjem mestu poprosili, da bi se nam uradne pisarijc nekoliko skrčile; kajti mi smo do zdaj resniono s tem dolom preobložcni, in mnogo dragega časa, katerega bi na kak dnig način prav dobro obrnili, z nekaterimi nepotrcbnimi pisarijami potratimo. Po mojih neineredajiiih mislih naj bi se spisovanje in sostavljanje marsikaterih spisov nekaj okrajšalo, nekaj pa predrugačilo. »Tedniku« nekateri pedagogi pripisujejo jako veliko važnost, a če njegovo potrebo natančno prerešetamo, vidimo, da to knjigo največ le zato pišerno, da jo g. nadzornik včasi pregleda, a potem pa gre navadno počivat. Če uže tednik mora biti, naj bi ga jeden naših šolnikov na podlogi zdanjih šol. knjig s praznim prostorom za učiteljeve opomnje, za vse loto sestavil, in vstreženo bi bilo baje na vse strani. — »Knjiga o izpustu« se mi tudi nekako nepotrebna vidi. Če vpišemo izpust učencev uže v »zapisnik za šolo«, v »matriko«, v »opravilni zapisnik« in nazadnje /nubiti še v »razrednico« in »priročni katalog« , je to pravo pravcato šesto kolo vender odveo; ker nara razun vse nepotrebnosti tudi 110 podaja tako natančnih dat, kakor se nahajajo v »zapisniku« za šolo. Bi le ne bilo tudi vsejedno, ako bi se »šolska naznanila« le dvakrat v letu, t. j. s koncem prvega in s koncem drugega šolskega poluletja, razdeljevala ? — Če zadostuje jednako ravnanje na srednjih šolah, zakaj bi ne zadostovalo tudi pri naših abecedarjih, kjer imamo mnogokrat še sitnosti s tem, da, se starši na »naznanilih« podkrižajo, ne, da bi so kdo za dotične rede brigal. V »inventar« bi se tudi lehko vzprejel »zapisnik ubožaih knjig« in »zapisnik o šol. knjižnici«, za kateri dve knjigi do zdaj niti tiskovin nijmamo. Glede na to, da se obravnave o šol. zamudah pri kraj. šol. svetih lo po jedenkrat na mesec vrše, bi bilo morda tudi dovolj, ako bi se zamude le po enkrat na mesec izkazovale. Slednjič bilo bi pa tudi želeti, da bi se razpredelki v »matriki« in »zapisniku za šolo« glede imenov učencev, rojstnega kraja, rojstnega leta, imena staršev itd. popoluoma vjemali in da bi se v »matriki« razpreddlek »šolski denar« izpustil, a v »zapisniku« in »šolslrih naznanilih« naj bi se pa razpredelek »napredek« uvrstila, katera se v »priročnem zapisniku« uže nahaja. Preudarite torej dragi sobratje g. Eant-ov in pričujoči nasvet ter poročajte po reku »Več oči več vidi« »Tovarišu«, da se konečno združimo iu na dostojnem mesti nasvetujemo, da bi se to pa to izpremenilo ter da bi se tako naše delo olajševalo namesti obtcževalo. — fc. Iz Gorice. 29. preteč. m. umrl je tu g. Valentin Leban, upokojeni učitelj na c. k. glavni šoli, vlastnik zlatega križca za šolske zasluge i. t. d. — Oče pokojnega učitelja iu skladateJja Avgusta in treh kot vrlih domorodcev dobro poznanih sinov. Blag mu spomin! Iz Kamnika. Ministerstvo je za Kamnik dovolilo obrtnijsko šolo. Slava! Iz Ljubljane. Eazdelek ali delež, ki ga bode c. k. zaloga šolskih knjig na Dunaji razdelila v šolskih knjigah za ubožne učence, je 2225 gold. 21 kr. Od teh bode dobil šolski okraj Postojinski 200 gold. 80 kr., Kočevski 269 gold. 60 kr., Krški 261 gokl. 70 kr., Kranjski 187 gold. 70 kr., mesto Ljubljana 127 gokl. 60 kr., okolica 210 gold. 60 kr., Litijski šolski okraj 141 gold. 20 kr., Lngatski 175 gold. 40 kr., Eadovljiški 117 gold. 50 kr., Novomeški 240 gold. 80 kr., Kamniški 139 gold. 10 kr., Črnomeljski 153 gold. 21 kr. Zalitevno pismo bodo c. k. okrajni šolski sveti pošiljali naravnost c. k. vodstvu zalogi šolskih knjig na Dunaj do konec meseca maja t. 1. — Na povabilo gosp. skladatelja in založnika »Pesmaričice po številkah« se je 5. t. m. sešlo okoli 30 učiteljev v 2. mestni ljudski šoli v Ljubljani, kjer jim je gosp. A. Foerster prav umevno (se ve da v domačem jeziku) razlagal »metodo« pri poučevanji v petji po številkah. — (Kdo je barbar?) Na to vprašanje nahajamo dober odgovor v našim pravičnim zalitevam prijaznem časniku — »Trubine« — od 7. t. m. Ondi se raduje v izvrstnera članku neki S. (najbrže naš vrli prof. Stritar), da boderao vender tudi Slovenci dobili tolikn zaželjene slovenske srednje šole. Ako bi nam prostor dopuščal, objavili bi ves članek, tako priobčimo pa le jeden stavek, kateri na zgornje vprašanje tako-le odgovori: »Le barbar in človek brez srca mora biti, kdor svojemu bližnjemu zavida pouk v njegovem materinem jeziku«. — No, kaj reko k temu izreku naši pedagogi, ki tišče z nemškim učnim jezikom že v prvi razred ljudskih šol? Listnica uredništva.Na mnogo vprašanj , kje se dobiva knjiga ,,Die Slovenen", povemo, da jo prodaja g. G;ontini v Ljubljani po 1 gold. 80 kr.