Posamezna številka stane 20 vlnarfev.
Štev. 18.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1919.
Izhaja vsako sredo.
Leto XIV.
♦ ♦ ♦ ♦
* ♦ ♦ ♦
iRninimimniiiniiiniinnnmimmwnniuinimmiimmHMiOHii»uiinHWii!ii^iniiinimiimiiiMiuiniiuiiiuiutHinmvMimiiiiiimiinin»iiuuiiiiiiiwiiiiii!uiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiii!!iiiit!iiiimiuiinHiiiiinHniiiiiiuiiitiiHiiiiiiiiitii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii!niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiinii«iinimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnii<iiM‘iiiii
Celoletna	naročnina	znaSa	K	6*—
polletna	»	n	-	3’—
Četrtletna	„	..	..	1*50
iimfloiinmminmimwniiniiimnnmnnmimwiiiimni!iiiiimiffluiiiinmiiii
niini[iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiniiiiiininimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!Muiituiiiiiniiinii>iiiii'<iiiiiiiii>iiiiiniiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim<iiiiniininitimiiiii
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiminiiiiiiiiiHumiiinimiiniiiiiniiiKiitiiiiiiiniiiuiniiimoi Uredništvo in upravnlštvo se nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora
niiiiiiitiiiitiiniittiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimnnniitiiiiiimmiiMiiiiHimninmniinHH
Naše zahteve.
Ureditev temeljne plače.
Obvezno socialno zavarovanje delavskih stanov za starost in onemoglost.
Hiše z vrtom za delavske družine proti zmernemu mesečnemu vračevanju.
Brezplačnega zdravnika za delavske družine. Odločilen vpliv staršev na ljudsko šolo.
Javno jamstvo za osebno in organizacijsko svobodo.
Državno stanovsko zastopstvo delavskih stanov. Državno ščitenje vseh vrst ljudskega zadružništva.
V splošnem pa:
Vzajemno razmerje med ljudmi in med stanovi: Da se odstrani kapitalistično državo in liberalno kapitalistični družabni red.
Da se vpelje socialno pravični družabni red, ki varuje človekovo osebnost pred državnim nasiljem in družbo pred nasiljem posameznika.
Da se odstrani vsak političen tiranizem.
Da se odpravi vsak strankarski terorizem.
Da časopisi in ljudski govorniki osvetljujejo dan za dnem pogubni Značaj Marksovega socializma in Bakuninovega komunizma in
uvajajo duha socialne pravičnosti in socialne ljubezni,
kažejo zvezo med vero, moralo in državnim blagostanjem,
delajo na to, da odpadniki od krščanstva ne bodo določevali katoličanom razmer, se vtikali v njih družine, zakon, vzgojo ter celo v pokopališča,
delajo na to, da se združijo vsi stanovi na pomoč delavskemu proletariatu, tako da bo mogel vsak delavec pošteno preživiti sebe in družino, in vzgojiti otroke.
Naše razmere do liberalizma in socializma.
Ugotoviti moramo razliko med Jugoslovansko Strokovno Zvezo, med Narodno socialno zvezo (ki je kameleon od liberalizma k socializmu) in socialno-demokra-ško strokovno zvezo.
Povedati je treba, da mi zastopamo stališče družabne vzajemnosti, liberalizem in socializem pa stališče razrednega boja, in sicer zastopa liberalizem stališče uničenji slabotnih, socializem pa stališče uničenja močnih.
Liberalizem zagovarja nasilneže in izkoriščevalci: močne, bogate in učeso-premetene; socializem zagovarja zeleno nevoščljivost, ki se naj zbere v združeno pest maščevanja vseh teptanih, obubožanih in surovih. — Vzajemnost obsoja zlorabo moči in vdihuje duha, ki vsakemu privošči, kolikor sebi.
Liberalizem v političnem življenju je isto kot absolutizem in tiranizem enega nad vsemi in socializem v političnem življenju je isto kot absolutizem in tiranizem mase nad manjšino.
Liberalizem v državnem varstvu je militarizem, to je vojaštvo pod vodstvom tirana ali oligarhov; socializem v državnem varstvu je rdeča garda, to je truma zločincev pod vodstvom demagoga.
Liberalizem med uradništvom je birokratizem, jahanje črk v predpisih, lizunstvo navzgor in preziranje navzdol; socializem med uradništvom je lizunstvo navzdol in nesramnost navzgor, laskanje ljudski masi in črnesje svojega šefa.
Liberalizem pri duhovnih, oziroma kJerikih, imenovan klerikalizem, je zloraba klerikalnega di*ovskega stališča in oblasti v lastno korist; socializem pri duhovnih bi bil zapostavljanje in zloraba du-hovskega stališča in oblasti ljudstvu na ljubo.
Liberalizem je mogoč, če je pokvarjen posameznik in socializem je mogoč, če je pokvarjena dnnba.
Liberalizem v verskonravnem življenju je način mišljenja in življenja, ki napravlja sebe za boga, svojo pamet, svojo voljo in svoj trebuh; socializem v verskonravnem življenju je način mišljenja in življenja, ki napravlja ljudstvo, ljudsko voljo in ljudski trebuh za boga.
Socializem je liberalizem v ljudski izdaji.
Mi obsojamo liberalizem; obsojamo tudi socializem, ker zagovarjamo krščansko misel.
Obsojamo nadčloveka, ve« tisti seblč-ni in lakomni napuh, pa tudi njegovega krvavega maščevalnega sina — blazno in sebično maščevanje. Liberalizem je vzrok socializma, zato zasluži hujšo obsodbo.
Liberalizem zagovarja nadčloveka: njegov sin je Viljem II. Socializem zagovarja z maščevalno krvjo oblitega rablja) njegov sin je Liebknecht in Trocki.
Zato je naša temeljna zahteva, da na} dobe ljudje drugačno srce, kot ga jim dela liberalizem in socializem — zlobni oče s zlobnim svojim sinom.
Kakor so zahtevali svoj čas kristjani namesto liberalizma »libertatem christia-nam« krščansko svobodo, tako zahtevajo danes namesto socializma »societatem christianam« krščansko družbo. H kristjanom pa se hočemo prištevati mi.
Ljudje naj ne dobe srca kot ga ima nadčlovek in rabelj, ampak tako, kot ga ima tisti, čegar srcu se ravno zadnje mesece Posvečujejo slovenske družine.
S tem je označeno naše razmerje.
Anton Komlanec.
Poslanec Gostinčar minister za so« cialno politiko. Kakor poročajo iz Bel-grada, je prevzel poslanec Gostinčar ministrstvo za socialno politiko. Minister Gostinčar je predsednik Jugoslovanske Stro* kovne Zveze. Častitamo.
A.
Svobodna trgovina.
Trgovina je izmenjavanje blaga. Ka» eden ima, zameni z blagom, ki ga ne potrebuje, in najraje vzame za zameno blago, ki ga najbolj potrebuje. Kdor zamenjuje svoje blago, pravimo, da ga prodaja, in kdor sprejema v zameno blago, pravimo, da kupuje, To zamenjavanje imenuje |ic trgovino. Trgovina je prodajanje in kupovanje blaga.
Blago, s katerim običajno zamenjujemo, kar imimo preveč, in katero običajno vsak najrajši vzame v zameno, imenujemo denar. Denar je običajno blago za izmenjavanje. Denar je blago, ki posreduje zamenjavo. Denar je menjavno sredstvo. Običajno menjavno sredstvo je bilo pri nas do
 ---
skrbel je, da 6e prepreči lakota. Moreno sam je rešil neštetim življenje in daroval od svojega malega premoženja 1000 pezov (5000 kron). Meščani v Ibarri so pisali zahvalo: »Pomoč, ki jo je nudil Garcija Moreno, ta mož po navodilu z neba, imenovan za meščanskega in vojaškega poveljnika, je tako velika, da 1 nam manjka besed, s katerimi bi slavili rešitelja. Relcli so, da je tega krasnega junaka Bog ustvaril samo zato, da tolaži in blaži rane v nesreči. Samo solze, ki vro iz naših oči, morejo izpričati ganjenost src, ko so videla toliko požrtvovalnost. Kmalu bomo vsled njegovega neutrudljivega dela, ki ga odlikuje, njegovih smelih načrtov in previdnega ravnanja, slavili svoje socijalno in politično vstajenje. Ne bomo več sence, ki begajo ob pogledu tisočev trupel v obupnosti. Nikakor ne bo provinca Ibarra pozabila njegovega imena in zastava Equadorja ne bo izgubila eno najsvetlejših zvezd.«
Augusta 1869 je poteklo nredredništvo Epinose. Konservativci so hoteli izvoliti Moreno; ta pa je prigovarjal v izvolitev Dargnesa. Ker pa je Dargnes izvolitev odklonil in je pretila nevarnost, da bi bil izvoljen A g u i r r e , urbinist, je izjavil Moreno, da je pripravljen sprejeti nekdanje mesto predsednika. Ti dogovori so se vršili že koncem 1868. V decembru tega leta je Moreno izdal program, kjer so med drugimi tudi sledeče besede:
»Dolžan sem svojemu narodu podati načela, po katerih bom vodil upravo, ako mi narod izkaže čast, da me pokliče v vlado, Sooštovanie in varstvo katoliški Cer-
LISTEK.
Don Gabriel Garcia Moreno,
predsednik republike Equador.
\
(Dalje.)
7.	Potres v Ibarri.
V	noči od 15. do 16. avgusta je strahoviti potres opustošil provinco I b a r-r a, Dva grozna sunka od spodaj navzgor sta sledila v nekaj sekundah. Skoro za meter visoko so sc čutili ljudje vrženi kvišku in bilo je, kot da se odpira zemlja in požre celo mesto. Ibarra je bil v razvalinah, kakor tudi mesteci Otavalo in Cotacachi. Uradno so našteli 50 do 55.000 mrtvecev. Otopelost in obupnost sta se polastila, kar jih je ostalo živih. Pozabili so na one, ki biNjih lahko rešili. Nasprotno » ose zbirali ljudje skupaj, podobni krvoločnim hijenam, morili in ropali. Indijanci »o grozili z uporom, da se otresejo zatiralcev. Nihče ni poslušal oblasti; zato so ostali ubogi nesrčniki pod razvalinami več dni brez vsake pomoči. Mostovi in pota so b la razrušena. Šele po šestih dneh je došlo poročilo o nesreči v Quito. Takoj je bil Garcia Moreno imenovan od predsednika za namestnika province Ibarra. Moreno je nemudoma zajezdil in prinesel re-S tev, Upeljal je red, ustanovil je bolnišnice, vdove in sirote ie odpeljal v Quito, po-
kvi; neomajna vdanost sv. Stolici; vzgoja na podlagi vere in morale. Razširjenje pouka v vseh strokah; dovršiti načete ceste in napraviti pota po potrebi in sredstvih dežele. Jamstvo oseb. posestev, trgovine, kmetijstva in industrije; svoboda za vse v vsem, izvzemši zločine in zločince; pravična, hitra in natančna kazen vstašem in anarhistom. Obdržati dobre odnošaje z našimi zavezniki; povišanje vseh poštenih meščanov na mesta po zas'ugi in zmožnosti. To je moj program. Hočem vse, kar pripomore, da napravimo Equador za pošteno in svpbodno, bogato in v resnici srečno deželo. To so moja r.ačela; to bodi vodilo moje uprave, ako mi ljudstvo podeli predsedniško mesto.«
Ta program je vzel urbinistom vsako upanje, da bi mogli postavnim potom priti do vlade. Zato so grozili z umorom in splošno revolucijo. V Cuenci je rjulo nahujskano ljudstvo: »Živi Robles! Smrt Garciu Moreni! Proč s konkordatom! Smrt papežu! Smrt duhovščini!«
Moreno je živel takrat mirno na svojem posestvu Guachala in se ukvarjal z gospodarstvom. Naenkrat, ponoči ob 11. uri, — bilo je začetkom leta 1869. — mu javi njegov služabnik: prijahali so jezdeci in žele govoriti. Prva misel je bila, da ga hočejo umoriti, agrabi sabljo, z drugo roko Vzame samokres in stopi pred hišna vrata. Toda niso b'li urbinisti, pač pa njemu naj-udanejši prijatelji. Pojasnili so mu položaj in ga pozvali, naj nastopi proti nasilju in spletkam Urbina. Le nerad je Moreno vstopil zopet v politični boj, vendar ni
mogel svoji domovini odreči pomoči. V nekaj urah hiti v sredi svojih prijatelje« v Quino.
Preobrat se mu je posrečil. Urbinisti, kni so določili vstajo za 18. januar, so bili poraženi. Narodna skupščina je 15, maja 1859 imenovala Garcia Moreno začasno predsednikom. Toda Moreno je stanovitno odbijal izvolitev, nato so izvolili njegovega svaka, Manuela Ascasubi. Moreno je nasvetoval nekaj sprememb v upravi, Prcdsedn:'k naj bi bil odslej vsakih šest let in po preteku let je lahko iznova izvoljen Dalo naj bi se mu več moči proti skrivnemu revolucijonarnemu gibanju.
8.	Zopet izvoljen. ,
Volitev predsednika je bila določena za 29. julij 1869. Pred volitvijo je bila slovesna sv, maša na čast sv. Duhu. Vsi glasovi razen epega, so imenovali Garcio Moreno. Toda Moreno je odklonil. Zbor pa je izrekel, da noče drugega voliti. Moral je prevzeti in 30, julija je prisegel na novo ustavo v stolnici, obdan od meščanskih in vojaških oblasti. »Prisegam pri Bogu, svojemu Gospodu in pri sv. evangelijih, da hočem zvesto izpolniti svojo dolžnost kot predsednik republike. Pri-poznavati hočem katoliško, apostolsko in rimsko veroizpoved, varovati nedotakljivost in neodvisnost države, paziti na ustavo in zakone in to zahtevati tudi od drugih. Ako bora držal besedo, todi Bog moja moč in moja brambaj ako ne, me sodita Bog in domovina!«
(Daiie.l
zdt| »lato, srebro, nlkel in fcafcer. Mednarodna menjavna vrednota je zlato.
Vojska je uničila velike množine vse-ga blaga: živine in s tem živež, volno in kožo, platna^ tkanine, obdelanega polja, strojev, špirita, bencina, kovin, med temi najdražje, ker jih je poslala v inozemstvo za blago, katero je potem porabila, uničila. Tako smo sedaj pravzaprav brez običajnega denarja, zlatega in srebrnega. Zmanjkalo nam je menjavnega sredstva.
In res, danes ne veš več, katero je najbolj običajno blago, za katero ljudje najbolj zamenjujejo: ali državne nakaznice, takozvan papirnat denar, ali žito, moka in mast ali kože ali platno ali žeblji ati tobak.
Danes je v Jugoslaviji velika razlika med današnjimi in običajnimi časi. Včasih je vsakdo vsak dan imel, kar je potreboval neobhodno. Zato mu ni-bilo drugega mar, kakor da jc posedal nekaj tistega blaga, ki je pred ljudmi in državo veljalo kot obi-čajno menjalno in vrednostno sredstvo, pa je takoj dobil, kar je rabil, kar pred domačim pragom v bližnji posredovalnici blaga, ki smo jo imenovali štacuoo ali bolj po slovensko tržnico, prodajalno. Sedaj je drugače. Preveč ima malokdo. In kdor ima, se boji, da mu bo drugi teden zmanjkalo. Zato ne zamenja prostovoljno ničesar, ampak Je prisiljen. Če mu zmanjka, kruha in živeža sploh, potem raje zamenja obleko, ki jo irpa odveč, da dobi živež, ker hrane najbolj potrebuje na zemeljskem svetu. Če mu zmanjka obleke, da raje prstane in uhane, kot da bi ga zeblo. Če mora iti v Ljubljano ali iz Ljubljane, mora imeti nekaj tistih' državnih nakaznic, ki jim pravimo papirnat denar. Seveda ti papirni državni listki nimajo danes zate nobene druge vrednosti kakor toliko, kolikor ti države porebuješ: da ti pismo odpremi, da ti vagon oskrbi, da H jamči za varnost in pa da dobiš za nje državno blago monopole: sol, tobak.
Ker torej danes rednega menjavnega blaga pravega denarja ni, je vsa urejena trgovina motena. In ker danes sploh manjka mnogo vrst blaga, je trgovina navezana samo na te vrste, ki se še dobe, in ker tisti, ki mu manjka neobbodnega, tvega, kar more, da dobi neogibno potrebno blago, tisti pa, ki mu najnujnejšega ne manjka, čaka doma, se je dogajalo in sc še, da so morali hoditi in še morajo, daleč, zelo daleč. Iz Istre na Kranjsko, z Gorenjskega na Dolenjsko, s Slovenskega na Hrvaško. Nekaj so kupili, nekaj zamenjali, največ pa spr ošili.
To so morali delati ljudje, ki prej niso bili nikdar vpisani med trgovce, delavci, premogarji, kovinarji, črkostavci, poštarji, javni uslužbenci, sprevodniki, železničarji, policaji, žandarji, uradniki. Preskrbo je prevzela država, čez kolikor rok je slo, toliko se je umelo blaga in za aprovizaciio [a je ostalo zmeraj premalo. Ljudje so se nudovali na mestne svetnike, na tržne župane. Ali kdor je vzel v roke, se je ravnal po geslu, da je treba ustvariti brado najprej sebi. Ker je manjkalo, jc vsak zabavljal, eden drugega dolžil, zraven si pa pomagal, kakor je vedel in znal. Razvilo se je zasebno zamenjavanje mimo patentiranih trgovin in aprovizacijskih odborov. Pri tem se je ta in oni, ta in ona seznanila s praktično Umetnostjo nabave blaga. Sposobnost ima povsod prednost, tako tudi v trgovski zadevi. Tu še zlasti. Marsikdo se je tako izuril v dobavi blaga, da mu je preostajalo. Preostanka pa ni odstopil najpotrebnejšemu, ampak je zamenjal tistemu, ki mu je mogel največ ponuditi, po modrem načelu svobodne trgovine, ki pa tedaj še ni bila svobodna. Ko je zamenjal za denar ali za platno ali za posodo, je šel spet ubožec na Dolenjsko in spet nakupil za stradajočo obitelj moke, jajc, fižola, krompirja in dobil od vojakov vojaškega blaga, od mestnih kupcev pa denarja, kolikor je hotel. Nekateri so kupili zemljišče za izkupiček, nekateri hiše, nekateri so šli med akcijonerje. Tistih, ki so aprovizionirali vojake, niti ne omenjam.
Skratka, nastalo je mnogo nadebudnih trgovskih poklicev, ki bi jih nikdar ne bilo, ako bi ne prišle vojne in povojne razmere. Trgovina v smislu liberalizma je pa koli-kortoliko neka hazardna igra, tveganje na gospodarsko smrt in življenje. Igra na srečo pa postane lahko strast, pri mladih ljudeh običajno. In zato sedaj, ko je spet upeljana svobodna trgovina, se prvič malokateri trgovec zadovolji z dobičkom, po krščanski vesti dovoljenim, in premnog zasebnež, čegar poklic je to ali ono delo, se ne mara odreči priljubljenemu trgovskemu poslu, pri katerem ni treba ne osemurnega delavnika, ne higijenskih predpisov/ ampak treba je samo avtomobilistu, ki pe-lje diplomacijo v Inozemstvo, stisniti na-firado, pa ti pelje z diplomacijo vred tobak ali sladkor, nazaj pa pripelje tkanine in pomaranč, ali se domeniš z uslužbenci na hrvatskih železnicah, pa dobiš sod masti in drugačnih priboljškov, drugi solidni po-šiljač in kupec pa ne pozna modernih prometnih postav in zato tudi njegov sod po nerazumljivem naključju in neurejenih prometnih razmerah zijine in ga ni, pa ga ni. Vse ministrstvo v Beltfhidu ti ne oomore. 7.
t
Vsled sile zadnjih let je postalo skoro
vse javno življenje podkupljivo in vsled mikavne navade hoče vršiti posel tihotapstva in sleparstva še danes le premnogo ljudi.
Tako je ženska 17, marca t, 1. kupila 200 zavojev vžigalic, plačala zavoj po 2 kroni, nesla jih čez trg in prodala vse skupaj z dobičkom po eno krono pri zavoju, torej samo da je sprejela in izročila, ji je ostalo 200 kron dobička. Taki zgledi vlečejo.
Isti dan so nesli trije Hrvati — vsak po eno vrečo tobaka. Dobili so tobak pri privatnikih ne v trafikah.
Dva kontrabantarja sta spet nesla dva nahrbtnika čez demarkacijsko črto na Laško.
Kaj je storiti z ozirom na vse to?
Da je treba take in enake gospodarsko socialne razmere najstrožje obsoditi, temu bo pritrdil vsak, kdor noče skupnegi pogina.
Drugič je treba reči, da družabne korupcije ne pomaga odpravljati ne liberalizem, ki je brezvestna individualna sebič-n-:t, ne socializem, ki ni nič drugega •kot hleralizem y ljudski izdavi — to se pravi: beraču ne pomaga egoizem nič, če je sam, ampak fcele z več tatovi in tolovaji skupaj socialiter lahko oropa zasebno ipi javno blagajno.
Tretjič je popolnoma jasno, da bi se od korenine do vrha iztrebilo kar ktfnlu sotlrTregcspodarsko zlo, ko bi se vpdja-valo potom časopisja in potom ljudskih govornikov pravo pojmovanie človeka in njegovega razmerja do sočloveka ter do tistega, kateremu je človek zasebno in socialno odgovoren. Tega na po veliki večini ne delajo ne naše politične struie ne nii-hovi listi, ker jim ni nrav, da je krščansko to, kar je prav in dobro.
četrtič je treba takoj nekaj izdatnega ukreniti: 1. Vsem, ki se pečajo s trgovino samo iz klatežtva in zaradi naglega dobička, naj se trgovanje prepove. 2. Vsem, ki se jih je zalotilo na oderuštvu, naj sp trgovski patent odvzame. 3. Trgovati noj smejo samo tisti, ki jim dovoli javnost: občini, država in vsa • ljudska gospodarska društva. 4. Orožniki naj strogo pazro, da vse tihotaostvo izgine ter v'i prekunci in mešetarji. Orožnik, ki tozadevno, ne izvrši svoje dolžnosti, naj izgubi službo.
Vlada in ntana odgovornost.
Ureditev valute se dan za dnem zavlačuje, draginja pa stalno narašča. Nekatere stroke so si že izvojevale delno zboljšanje plač, nekatere pa čakajo v obupa-nju. Nezadovoljnost raste od dne do dne, To nezadovoljnost, ki je vsled razmer povsem upravičena, pa podpihujejo temni elementi političnih nezadovoljnežev, katerim se vsled preobrata niso izpolnile njih nade, razni socialisti in komunisti, ki z veseljem gledajo, da postajajo z rastočo nezadovoljnostjo tla za njihove prevratne namene bolj in bolj pripravna in končno razni kapitalisti, ki uvidevajo, da bo dobila njihova politika v novi državi precej zapostavljeno stališče. Vlada pa čaka in čaka. Gotove stranke ne razumevajo duha časa ali pa se jim zdi boj klerikalizmu, glede katerega mislijo, da je prišel ugoden trenotek, da po njem lopnejo, bolj važen kot pa pereča socialna vprašanja, predvsem pa vprašanje prehrane.
Boje, ki so jih vpeljali socialisti proti našim organizacijam in boji organizacij in delavstva proti kapitalizmu, borba za obstanek, za vsakdanji kruh postaja vedno hujša in prepad med raznimi sloji se po-globljuje. Boj, ki je preje divjal na frontah, se prenaša v našo notranjost.
Vsak čuti, da nekaj ni v redu. Preje se je zabavljalo Čez bivšo avstrijsko vlado, vsakdo je mislil, sedaj v Jugoslaviji bo konec vseh težav, ker pa draginja le narašča, sc slišijo besede: sedaj je še slabše kot preje. Eni zabavljajo iz potrebe, drugi iz politike, dejstvo je pa, da zabavlja vse, celo oni, ki žive od žuljev izsesanega ljudstva, ko vidijo, da bo tudi njihovega izsesavanja prej ali slej konec.
Vlada bi torej lahko sliSala in kaj ukrenila, ali pa vsaj pojasnila težkoče.
Danes so oblagodarjeni stanovi sledeči: prekupčevalci, tovarnarji in trgovci, kmetje, obrtniki.
Zapostavljeni so pa delavci s tedenskim in mesečnim zaslužkom in uradni-štvo.
Koliko zaslužiš? Jaz sem tovarniški delavec. Pred vojno sem zaslužil na mesec 150 K in sem s tem' izborno izhajal. Danes dobim 300 K a ne morem izhajati. Porabil sem na mesec 4 kg masti, za katere sem plačal 8 K, danes velja 160 K. torej 152 K več. Nadalje 20 kg moke, ki je stala preje 8 K, danes velja 80 K, torej 72 K več, 1 meter drva je stal 8 K, danes velja 60 K, torej 52 K več, 5 kg fižola je stalo preje 2 K, danes velja 15 K, torej več 13 K, plačati moram vsak mesec samo za te stvari več 289 K, povišek plače pa znaša 150 K, zmanjka mi torej 149 K. Kje so na 5e drutfe potrebščine. to ie le en del ži-
vil v vsakdanji rabi, kje obleka, obutev (n drugo. Krpa na čevlju preje 30 vin., sedaj 8 K, podelanje čevljev, preje 3 K, sedaj 20 K, naprava obleke preje 10 K, sedaj 80 do 150 K.
Ali gospodje pri vladi tega ne vedo? Čemu je ustanovljeno ministrstvo za soc. skrbstvo? Ali bi ne bilo jednostavneje določiti v obl'ki vladne odredbe kratko: Vsaka stalna tedenska ali mesečna plača mora znašati vsaj 300 odstotkov onega zneska, ki ga je prejemal uslužbenec zadnji mesec pred vojno, pa basta!
Ali ni to ravno taka socialna potreba kot bi bila druga, ki naj bi sc glasila: Med producentom in konzumentom sme biti samo en posredovalec, vsak drug nakup in prodaja se sme izvršiti le potom posebnega za to določenega posredovalnega urada, obstoječega iz zastopnikov konzumen-tov. Kdor se pregreši zoper to n&redbo, bodisi kupec ali .prodajalec, piača prvič vsak globo 10 odstotkov kupne svote, drugič 50 odstotkov, tretjič zgubi obrt in se ga postavi pod nadzorstvo posredovalnega urada.
Gospod'* se prerekajo ali monarhija ali republika, ali centralizem ali federalizem, ali svobodomiselna ali krščanska država, Ljudska nejevolja pa utegne P*8*11* teti one, ki sanjajo vsak svoj sen, čakajo in se love za sicer važnimi problemi, a pri tem pozabijo, da želodec navadnis sem.'činov ni ustvarjen na čakanje in potrebuje vsakdanje hrane,	,	. .
Uradna Jugoslavija ne čaka j, da bi se veselili oni, ki čakajo tvoje pogube. Spomni sc, da vsak delavec je vreden svojega plačila, plačilo pa mora biti zadostno!
Ne od miloščine, ne od podpor, <xl zaslužka naj živi pošten delavec in uradnik.
Politika.
kaj p očko danes najhujši nasprotniki militarizma?
Soc. demokratje in ž njimi vred vsi revolucionarni elementi so bili od nekdaj najhujši nasprotniki militarizma. Seveda niso bili antimilitaristi iz principa, ampak le, ker so videli v militarizmu svojega nespravljivega in nepremagljivega nasprot-nika. Kjer je dobro organizirana obramba in varnostna služba, tam revolucijonarue nakane ne gredo v klasje. Bili smo proti militarizmu tudi mi, a iz čisto drugega človeškega razloga. Vojska je pobijanje človeštva, organiziran poboj sobratov druge države, naroda ali stranke, šiba človeštva, večkrat moč v rokah krivičnih nasilnežev, četudi je mogoče boj lahko svet in opravičen, vendar vedno nekaj nenavadnega.
Sedaj pa poglejmo, kaj delajo oni, ki so vedno najbolj vpili proti militarizmu, socialne demokrate in druge njim sorodne oz. iz njih stranke izvirajoče elemente, naj se že imenujejo boljševiki, špartakovci, komunisti ali anarhisti, vsi so si namreč bratje med seboj, samo eden je hujši in radikalnejši kot drugi. Mar so napravili mir in red? Ali so odpravili vojaško službo in vojevanje? Ne, v Rusiji organizirajo ogromno armado, s katero hočejo utrditi svojo moč in ogrožati sosede. Enako zbirajo rdečo armado, v katero se baje vpisujejo celo ženske tudi na Ogrskem. V Berlinu in drugih krajih Nemčije se bojujejo med seboj ena radikalnejša struja z drugo zmernejšo. Pobijajo se po cestah kot roparji, mečejo bombe iz zrakoplovov na množice v mestu, nastopajo kot oborožena sila proti sedanji soc. dem. vladi, ki jim je premalo revolucijonama. Lakota, beda, trpljenje in suženjstvo v teh krajih je hujše kot kjerkoli, Ako so njih načela dobra in če stoje na edino pravičnem stališču proste odločitve in svobode vsakega posameznika, čemu orožje, upori, umori, požigi, ropanje, pobijanje sobrata. Čemu armade, danes ko je cel svet do obupnosti sit prelivanja krvi.
Vse to ne pomeni nič drugega kot, da je v onih krajih nasilstvo liberalno kapitalističnih mogotcev prešlo v roke judovsko-prolebarskih nasilnikov in demagagov, ki inteligenco in navidezno zakonitost, ki je krila liberalno-kapitalistične mogotce, na-domestujejo s toliko strašnejšo surovostjo in krutostjo. Princip, to je krivica, zatiranje, brezbožnost in nadvlada je pa pri teh in onih enak.
Kje je najti v teh pobojih svoboda, enakosti, bratstva. Ja, če bi bilo °nbn, ki uče te fraze, res za principe, ki jih vsebujejo te besede, potem bi bil njih nauk idealen, saj vsebuje ravno sveta vera in živi enje po veri vse to, A te besede v ustil brezverca pomenijo le: svobodo za hudobijo in nasilje, enakost, če ti kaj imaš, jaz pa nič, da ti smem vzeti, — če pa jaz imam, ti pa nič, se pa enikost neha, bratstvo, samo dokler si mo:ega mišljenja, če si pa drugih nazorov, potem se te pa sme pahniti iz tovarne ali pa celo pobiti!
Gorje ljudstvu, kadar je izročeno na milost in nemilost takih nasilnikov, ki ne poznajo ne pravice ne ljubezni.
Edino kričanska pravica je, ki je
zmožna voditi ljudstva k sreSi in miru in edino krščanska jubezen je pokreana da celi rane, ki jih zadaje življenje ubogemu človeštvu dan na dan.
Bogu bodeš enaka, tako je govorita kača v raju in kača današnje dobe, ki je še prav tista kot v začetku sveta, pravi: svoboda, enakost, bratstvo! Pa tako v raju, kot danes pride za one, ki s!u3«:o ta glaC bridko razočaranje. Veselil se je pa, tako v raju kot sedai, le hudobrr duh in njegovi pomočniki.
Mednarodna komisija v Ljubljani je
dovršila svojo misijo. Uspeh je za nas ugoden. —	»
Entcnta je priznala Jugoslavijo kot
zavezniško državo, Italijani groze, da za-puste mirovno konferenco. Ameriško jav. no mnenje je zaenkrat na naši’ strani.
Jugoslovanski klub je v glavnem U* vršil načrt za agrarnd’ reformo.
Mir bo podpisan" do Velike noči, ka* kor je izjavil francoski zunanji minister Pichon,
Širijo se novico, da misli p. verjenik A. Kristan vstopiti v skupno vlado. Sedaj se bo pogajal še z organizacijo, česar uspeh bo, ali vstopi v ministrstvo, ali ne.
Italijanom diši Beljak in se zavzemajo, da ga dobe. Kaj ne bi, ic le morem, si misli Lali. Saj je Beljak glavno prometno križišče v Alpah, ki posreduje med severom in jugom. Beljak bo naš,!
V parlamenta je bila. soglasno sprejeta adresa, ki jc posebno poudarjala narodno ediristvo, krivica zaradi zasedenja naših ozemelj, posebno Primorske po Italijanih in socialne reforme, V debati je govoril za Jugoslovanski klub Banič,
V proračunski debati našega pred* stavništva je govoril za Jug. klub prof. Vesenjak. Dovolil se je kredit za april v znesku 130 milj. dinarjev. Zanj so glasovali vsi, razen soc. demokratov,
Za prehrano Slovenije. Poverjenik za javna dela in poslanec Anton Kristan (socialni demokrat) in poslanec dr. Hoh-njec (Jugoslovanski klub) sta intervenirala pri ministrskem predsedniku Protiču in pri ministru za trgovino in prehrano Ribarcu in posredovala o važnih gospodarskih zadevah, ki 83 tičejo Slovenije, zlasti v vprašanju svgbodne trgovine in zadostne prehrane vseh slovenskih okrajev, dalje tudi o uvozu in izvozu iz inozemstva. O vseh zadevah je bila narejena in izročena spomenica, ki so jo podpisali vsi trije parlamentarni klubi, v katerih so tudi slovenski poslanci. Naši zastopniki so dobili gotovost, da 6« bo za Slovenijo dovolilo in ukrenilo vse, karkoli bo mogoče,, da se naši kraji zadovoljijo s prehranjevanjem in v drugih gospodarskih ozirih.
Narodni klub, v katerem tvorijo veči* no Hrvatje-Starčevičanci stopijo 1« pod tem pogojem v vlado, če se spremeni kurz v Bosni in na Hrvatskem, ter bi v tem slučaju prevzel dve mesti.
V Bosni je vlada odredila strogo cenzuro. Tudi politično zasledujejo ljudi in je že več politikov zaprtih.
Svoboda se omejuje tudi na Hrvatskem. Zaprla je oblast Stj. Radiča, dr. Kovačeviča in dr. Prebega zaradi veleizdaje. Znano je, da je Radič vnet republikanec, ki zahteva balkansko-jugoslovansko federativno -republiko. Prepovedano je bilo tudi že več shodov. Ne vemo, kaj je demokratski vladi v Bel gradu na potu, jasno in gotovo pa je, da se absolutizem ne bo več obnesel! Sila rodi protisilo.
Stavila avstrijskih železničarjev se je na široko razpletla. Ne samo južna železnica od Špilja pa do Dunaja, ampak tudi druge železnice so ustavljene. Stavka nima točasno političnega ozadja, ampak le gmotno. En tehtni transporti živil so zastali sredi proge in je nevarnost, da Dunaj čez par dni ne bo imel kaj nesti v usta. Na* daljna posledica pa. je, da je ententa ustavila dovoz živil, dokler se promet zopet ne vrši! Dokaz, da je boljše malo potrpeti, kakor oa gladu umreti.
Mirovna konferenca je razburjena. Vzrok je prevrat na Ogrskem in pa imperializem Italijanov. Wilson stoji slejko-prej na svojem demokratizmu in svari Italijane. Posledica je, da so Italijani silno razdraženi in groze, da zapuste Pariz.
, Vesoljni cerkveni zbor misli sklicati papež Benedikt XV. Zadnji se je vršil pod Pijem IX. v decembru 1869 do oktobra J 870.
Slovenske -železničarje vabijo in zahtevajo na Hrvatsko in v Srbijo, da urede tam redni promet. Posamezne komisije hodijo v Slovenijo študirat naš uctroj. Slava vam železničarji.
Železniški brzojavni fn telelonski promet z inozemstvom je zaprt.
Prepoved trgovine z inozemstvom baje razglaša trgovinsko ministrstvo v B®1-gradu. Prepoved ne velja za one trgovsko posle, ki so bili sklenjeni pred 20. tnarcein in ki se morajo izvršiti' tekem treh mesecev. Nove kupčije pa se morejo skleniti samo potom trgovinskega urada za trgov'no z inozemstvom, Id bo začel poslovati dne 1, aprila.
Na Slovaškem ie t>ro£':t2eno ojii^no stanje
Pariz—Ljubljana—Bukarešta, Direktni vlak Pariz—Bukarešta je vozil pred ogrskim prevratom in stavko nemških železničarjev skozi te pokrajine, sedaj pa bo ta znamenita zveza šla preko naše domovine. V Ljubljano dospe vlak ob 11. uri ponoči.
V	Splita so se spopadli Hrvatje z Lahi in bo za ta slučaj sestavljena častniška komisija kot za »ljubljanske dogodke«. Malenkosti!
Nemci groze z novimi boji in naznanjajo, da bodo zasedli kraje, kjer je sedaj jugoslovanska vojska. Naj gredo rajši delat, da bodo lažje in boljše živeli!
Vrednost češke krone raste. Kurz se je dvignil na curiški borzi, nasprotno pa je padel kurz krone Nemške Avstrije. Dne
24.	marca je znašala diferenca obeh kurzov pri 100 kronah že 7% frankov.
Boj med češkimi Čeiami in ogrsko rdečo gardo so sc že pričeli. Ogri prodirajo proti Požunu. Razstrelili so most pri Ostrogonu. Kakšen mir je to? Ni li to navadno klanje? Pomislijo naj, kaj delajo ti ljudje!
Papirna krona pada. Danes velja 100 dinarjev 305 K, 100 frankov 405 K, 100 drahem 395 K, 100 mark 185 K. Potrudimo se, da zboljšamo valuto!
Dunajski socijalisti proti republiki sovjetov. Utemeljujejo ta sklep s tem, da bi v tem slučaju — kakor sedaj Ogrska — stopila zopet v vojno stanje z entento, ki bi vkorakala v deželo, ustavila vsak dovoz živil in surovin in bi bila tako država gmotno pokopana.
Ogrska je postala komunistična republika. Preokret s» je izvršil v enem dnevu. Mednarodne komisije so odpoklicane. En-tenta misli zasesti dele Ogrske v varstvo miru in redu.
Na Ogrskem so socializirali banke, ki 6toje pod nadzorstvom poverjenika Za finance. Kdor ima v banki ali hranilnici kako vlogo, mora najkasneje v 14 dneh, pri vsotah izpod 15.000 K v 30 dneh dokazati svojo istovetnost, drugače zapade njegova vloga v korist, državne blagajne.
Pogoji za spojitev ogrskih socialistov s komunisti. Fuzija socialnodemokratične atranke s stranko komunistov se je izvršila z nastopnimi pogoji: 1. Vso oblast prevzame proletarijat. 2. Proletarijat se mora oborožiti. 3. Organizirati &e mora vojska delavcev, 4. Oblast izvaja svet delavcev, vojakov In kmetov proletarcev. 5. Zemljišča so skočna last. Posestva as ne razdele, produkcija se vrši po zadrugah. 6. Tvornice, rudokopi, banke in železnice se morajo socializirati. 7. TakojšnjA ločitev cerkve od države.
Niso v židovskih rokah! Na Ogrskem je od 30 članov vlade zopet 24 judov. Kjer zmaguje rdeča črta, povsod zagospodari jud. Pa si še vedno upajo trdili, da niso fronta judovskih kapitalistov proti krščanstvu. Ne gre jim za delavske pravice, ampak za judovsko svetovno nadvlado!
Rdeči gardisti pridigajo, da so mednarodni, a gorje ti, če eedaj na Ogrskem iz-pregovoriš besedo, ki ni mažarska. Pridigajo, da jim je vera zasebna stvar — cerkve pa so zaprli in duhovniki se na cestah niti pokazati ne smejo Ne po njihovih sladkih besedah, ampak »po sadovih jih boste spoznali«! Da na lažji način množe svoje vrste, obljubljajo zaslepljenemu proletari-jatu zlate gradove in jim zagotavljajo, da bodo lahko plenili. Kaj pa, če sc jim plen ne obnese? Če jih ne bodo več rabili, bo običajna judovska brca njih plačilo. Sedaj love z velikimi obljubami nevedne mas®, z obljubami, ki jih nikdar ne bodo izpolnili, kadar dosežejo svoj namen. Mislite, da bi bilo pri nas drugače, če zmagajo?
Bivši avstrijski cesar Karo! Habsburški se je preselil v Švico, odkoder je rodbina doma. Potoval je s posebnim vlakom v spremstvu angleških častnikov.
Rumunska je v nevarnosti pred bolj-Ževiki in zato se urno pripravlja na odpor. Pri tem ji hoče pomagati tudi ententa.
Brzojavni promet s Švico je odprt. Minimum za brzojavko znaša 2 K 50 vin.
Iz Pariza poročajo, da je v soboto zvečer nastopilo vojno stanje z Ogrsko.
Albanci so proti Italiji, kakor so se izrazili njih voditelji nasproti ameriškemu konzulu v Korči. Ljudstvo je Italijanom neprijazno in so se vršili ponekod poboji.
Srednja Evropa bo preskrbovana z živili. Zavezniki entente bodo dobili živila proti kreditu z dolgim rokom, druge države pa bodo morale plačati z zlatom.
Delavsko gibanje po Franciji se je razširilo, Listi so zadnje čase precej pobeljeni.
Gospodarstvo.
Vojna zveza.
Občni zbor Vojne zveze se bo vršil dne 14. aprila. Tekom pretečenega leta je Vojna zveza ožela nad 100 tisoč kron iz našega delavstva in sedaj namerava s temi žulji našega delavstva stvoriti kapitalistično dr u ž bo z omejeno zavezo, ki naj bi tvorila jedro naše soci-ialne demokratične ertfanizaciie. Misel de-
la Čast njenemu spočefniku Antonu Kristanu.
Vojna zveza je bila ves čas mačeha našemu delavstvu in je skrbela le za soci-jalistiČno delavstvo neoziraje se na krivičnost podlage same, ker je imela namen skrbeti le za delavstvo vojne industrije, kot bi bilo drugo delavstvo podpore kaj manj potrebno. Krona vsem krivicam naj bi bila pa postavljena s tem, da bi se z dobičkom, ki se ga je iztisnilo iz našega delavstva, ustvarila socijalistična kapitalistična trdnjava, ki naj po dosedanjem zgledu Vojne zveze še vnaprej gospodarsko zatira nesocijalistično delavstvo.
Gospod Kristan je ravnatelj »Konsum-nega društva za Ljubljano in okolico«. To društvo naj spremeni, Če hoče, v družbo z omejeno zavezo; dobiček Vojne zveze, ki tvori tudi žu^e našega krščansko mislečega delavstva, naj pa pravično razdeli med člane, Vojno zvezo pa likvidira. Vojna zveza nam doslej sama od sebe ni preskrbela nobenega blaga, kar se pa dobi od Žitnega zavoda, vnovČevalnice za živino itd., pa lahko prehranjevalni urad sam razdeli med delavstvo ozir, zadruge brez kakega vmesnega posredovalca in podra-ževalca.
Omejitev premoženja. t
Na eni strani nakupičeno bogastvo, na drug; strani največje uboštvo, to je slika našega stoletja, katera slika se je pa tekom vojne premaknila na skrajne točke. Tek vojne je izžel delavski in uradniški stan popolnoma do zadnjega vinarja; da si ohrani življenje, je vsak izdal najprej zadnji vinar in sedaj se pričenja šele doba-pravega proletarijata. Pred vojno so bili orez prihrankov le očetje Številne družine, pijanci in zapravljivci oz. družine, ki so jjh doletele kake posebne nezgode, n. pr. bolezen, drugi in teh je b'lo večina, so pa imeli večje ali manjše prihranke. Zato soc. demokracija med našim delavstvom ni našla ugodnih tal. Danes je pa položaj čisto drugačen, oni, ki so odirali, so si na-kupičili že večje premoženje kot so je imeli preje, drugi so pa popolnoma obubožali. Stojita si* nasproti dve armadi: armada oblagodarjenih in armada sestradanih. Boj se je ponekodi že pričel in se z vso lju-tostjo bije, drugje se pa še pripravlja A konec tega boja bo uničenje kulture in človeštva. Treba je torej kompromisa, treba je ta boj s pametno socialno zakonodajo preprečiti in med te vrste postav spa-j;udi omejitev premoženja bod’si v zemljišču ali posestvu aJj v premičninah oz. denarju. Milijonar, ki ima eto milijonov, ne more s temi nič bolj razkošno in udobno živeti kot oni, ki ima le enega. Čemu .torej kratiti blagodar premoženja drugim, če nima on sam od tega nobenega haska. Če bo milijonar vedel, da si nq more pridobiti več kot '1 milijon, ali bo potem še izsesaval delavca, ali mu ne bo mar dal del svojega imetja in dobička njemu in pa v druge občekoristne namene.
Enako veleposestnik. Čemu mu je več »veta, kot ga zamore sam s svojo družino obdelati, čemu naj obdelujejo njegovo posestvo večni najemniki, da množe premoženje onemu, ki ga ima že dovolj. Ali ne bo lastnik zemljo obdeloval z večjo skrbjo ' in ljubeznijo kot najemnik.
Omejitev premoženja je torej v naših sebičnih časih nujna in ne nasprotuje principu zasebne lasti ter je pameten korak k podružabljenju, seve v komun’stičnem smislu, kajti komunizem zamotava zasebno last ter hoče cel svet spremeniti v občinsko »gmajno«.
• « #
Nekoliko pred dvanajsto uro poživljamo vlado, da izda takoj brez odloga ostre odredbe, ki bodo onemogočile in zabranile verižnikom in navijalcem vsako kupčijo. Odredbe naj ne ostanejo samo na papirju, ampak naj se jih z vso strogostjo vrši! Ako ne bo v najkrajšem času konec neznosnim razmeram, smo upravičeni misliti, da imajo poklicani faktorji srah pred kapitalističnim, dasi včasih »zašpehanim« prekupcem. Čudno se nam namreč zdi, da se z vsemi tozadevnimi sumljivimi elementi tako obzirno postopa, med tem ko se goni delavce in druge ubožne sloje brezobzirno v obup. Samo pridigovanje, da naj ti ljudje opuste svoj nesramni posel, ne pomaga nič. Imamo dovolj temnih eksistenc, ki so opustile celo svoj posel, samo da so se lažje lotile mastnega verižen,‘a in umazanega navijanjav zgolj iz skrajno nesramne dobičkaželjnosti. Zadnji čas je že, da bi se storilo kaj odločnega v tem oziru. Teh ljudi ne bo spametovalo drugega, kot skrajna sila. Kdor je ppr-krat poskusil, kako se s pohajkovanjem udobno zasluži lOkrat toliko kot s poštenim delom, samim besedam seveda ni dostopen, Zato jim treba s silo odvzeti priliko za nepoštene manipulacijo. Nedvomno živimo v času revolucije, in v takih časih se ne vprašuje veliko, če so gotove odredbe utemeljene v zakonih ali ne, ampak če odgovarjajo narodnemu in državnemu blagru, — Le poglejmo na Češko, kicr sc jc vlada odločila za energičen čin. Ne bomo razpravljali o tem, ako naj se naša vlada odloči za ravno tako sredstvo ali za kako
drugo — zahtevamo le, da s® navijaško te
verižno rokodelstvo s silo zatre.
Opetovano smo imeli priliko slišati, da vlada vsega ne zmore sama, ampak da treba pomoči od strani vsakega poštenega državljana. Da sama vlada res ne zmore vsega, to vemo, in nihče ne bo zahteval, kar je nemogočega. Kljub temu pa se sliši gorenji izgovor malo čuden. Pošteni državljani že davno vrše svojo dclžnost in opozarjajo vlado in policijo po listih na gostilniške in kavarniške borze, kjer je gnezdo današnje neznosne situacije. In kaj se je s tem doseglo? Nikomur še ni prišlo v glavo, da bi ta gnezda izčistil. Od posameznega državljana pa menda nihče ne bo zahteval več, kakor da izda javno tajnost in pokaže policiji in finančnim oblastim s prstom, kje sede sršeni. Kaj naj še stori? Ali naj jih sam aretira? Zato ni poklican in tudi nima dovoljenja. Kadar se bo pa policija lotila vršiti svojo dolžnost, jo bo vršila — kakor navadno — takrat, ko bo vse prepozno. Gospodje borzijanci bodo svarjeni po časopisju narbrž odnesli pravočasno pete in postavili drugje svoje Čedne hramove. Med tem pa se kazalci ure pomikajo naprej, in ne bo dolgo, ko bo ura bila dvanajst, če jo hitro ne ustavite!
Sladkorja* masti in moke pri nas ni dobiti. Čc imiš zdravniško izpričevalo, kar mimogrede omenjeno stane 10 kron, in si od marfistratnega Poncija do aprovi-zacijskega Pilata zbrusiš par podplatov, potem se ti mogoče posreči, da si izr.rosiš in izjokaš pol kilograma teh eterskih dobrin. A glej soakal Ko se greš po tem tru-dapolnem delu za četrt ure odpočit v kavarno, pa prisede k tvoji mizi neznana trojica in ponudijo ti. en vagon sladkorja, dva vngora masti in tri vagone moke. In ti uboga para st za pel kilograma izhropel pcjovico pljuč!
Budimo odkrili.
Iz Tržiča.
Slavno uredništvo! Z ozirom na Vaš uvodni članek »Kako bo« — z dne 12. m. rn. 1919, Vas prosim najvljudneje, blagovolite priobčiti v Vašem cenjenem listu sledečo izjavo:
Kdor me pozna kot katoliškega človeka od detinskih dni do danes, kdor je videl moj ravni življenjski tek, kdor je vi-del mojo čisto družinsko življenje, me bo sodil cisto drugače, kot mc je namenoma ali nenamenoma obsodil pisec Vašega uvodnega članka. Poudarjam, da sem bil celo življenje načelen pristaš katoliške ideje, poudarjam, da sem vzgojil svoje otfoke v tem zmislu, poudarjam dalje, da me bo takega našla tudi smrt ob zadnji Uri. Če nisem bil sploh organiziran, ne more biti to nikak vidik za presojo mojega značaja, oziroma moje načelnosti ali brez-načelnosti, ker nisem bil do danes organiziran sploh v nikakem političnem ali nepolitičnem društvu, To pa je pripisovati samo posebnosti mojega značaja. Čc so zagnali Tržičanje krik, da sem postal čez' noč strasten pristaš socialne demokracije, se je zgodilo tq samo ob priliki organiziranja delavcev iz predilnice, ko je šlo za izboljšanje plače delavcem. Mislil sem, da gre samo za to stvar, zato sem jim izjavil, da sem v tem vedno ene misli z njimi. Sigurno! Kot delavec bom gotovo vedno za izboljšanje neznosnega delavskega stanja. Slovesno poudarjam, da sem jaz mislil sa-m?.n.a	so	Pa	socialni	demokratje	iz-
rabili moj glas v svoje agitatorične namene, ne morem biti odgovoren za ta korak jaz. To bi bilo brezsmiselno, kakor je tudi brezsmiselno blatenje moje osebe po časopisih, mar naj bi prišel dotičnik k meni, pa bi se pogovorila med seboj in si pogledala iz oči v oči.
Poslanega pisma jaz nisem pokazal nikomur, če je prišlo v časopisje, je moralo priti zagonetnim potom. Dotičnik naj bi se pomenil z menoj.
Bil sem katoliško vzgojen, vzgajal sem se katoliško in živel neoporečno v tem oziru, ostal bom tudi tak, ne glede na to, kaj bodo pisali o meni časopisi, na katere se morejo zanašati samo ljudje s podlago dnevnega mnenja, poudarjam pa še poslednjič, kadar bo šlo za biti ali nebiti katoliški ideji in njenim propovednikom, tedaj me niste videli samo pod baldahinom, ampak v prvih vrstah v boju za Krista in njegovp veroizpoved s klicem: Z Bogom za narod!
Koliko bom koristil socialni demokraciji, bodo povedali lahko isti sami, resnico bo pa pokazala bodočnost. Sklepam s trdnim prepričanjem, da sem bil, sem in da bom cel mož t— polovičarstvu pa boj!
Juri} Schweiger.
J. S. Z.
Is pravil J. S. Z. Strokovni razred VI. se plačuje na teden po 16 vin. Tisli člani, ki plačujejo po 16 vin, na teden, se odrečejo podporni blagajni, kakor jo določa črka g § 3, društvenih pravil in ne veliaio za nie določila Poslovnega reda
poglavja »Podporni red*, gre Jim pa pravica do vseh ostalih dobrot, ki jih nudi J. S. Z. osobito v strokovnem oziru in še posebno glede na pravno varstvo. Dobivati morajo zvezno glasilo. Podporni člani. Podporni člani (glej § 5. pravil »Strokovne Zveze«) plačujejo najmanjši znesek 6 (šest) kron na leto. Dobivati mo' rajo brezplačno strokovno glasilo.
Iz Tržiča. Prvič smo se udeležili zastopniki delavstva občinske seje preteklo soboto. Vse tri stranke so imenovale po dva zastopnika v občinski odbor. S. L. S. je poslala načelnika in tajnika J. S, Z. Vi. dica in L, Vebra v ta zastop, Pri seji se je g. župnik toplo zavzel za življenske potrebščine delavstva, ki se nahaja v veliki stiski in bedi vsled draginje in vsled nizkih plač, ki niso v nikakem pravem razmerju s sedanjim položajem. Predlagal je, da se tržni občinski odbor »brne na deželno vlado za Slovenijo in jo prosi za večjo denarno podporo, da bo mogoče delavstvu dobiti moko in meso za nižjo ceno. Ožigosal je postopanje žitnega zavoda, ki celi mesec ni poslal občini moke, da mora ljudstvo stradati. Predlog je bil soglasno sprejet. Izvolila se je takoj deputadja, ki se bo oglasila pri deželni vladi in prosila omoči. V tej so zastopane vse tri stran-e. Na predlog g. župnika se je sklenilo, da se deputacija oglasi tudi pri žitnem zavodu, da izposluje pošiljatev moke pred prazniki, da bo imelo za velikonoč ljudstvo vsaj potrebni kruh. — Obenem se je sklenilo, ker so tukajšni mesarji tako znatno podražili meso, da prične občina sama klati v klavnici živino že v tem tednu.
V Preski pri Medvodah je bil v nedeljo, dne 23. t. m. delavski shod. Govorila sta A. Komljanec in Anton Kogej iz Ljubljane, Delavstvo se je organiziralo pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi.
V D. M. v Polju je bil dne 19. t. 'm. o priliki revizije popoldne sestanek. Obrav* navalo se je o sedanjem delavskem polo žaju in o izobraževanju. Želimo, da s<. uresničijo vse dobre želje.
Okrožje Kranj J. S. Z. je imelo dne
25.	t. m. svoj občni zbor. Pomemben je sklep, da naj bo vsak delavec organiziran, če ne pri nas, pa pri social, demokratih. Mnogo jih je še, ki nočejo o organizaciji nič slišati, uživajo pa radi sad, katerega si pribori organizirano delavstvo. Proč ? mlačneži.
Jeseniško soc. dem. delavstvo je prišlo do spregleda, da mora biti prepričanje svobodno. Le naj ne bode preveč nestrpno in videlo bode, da se s skupnim delom več in boljše doseže kot s terorjem.
Idrijsko delavstvo trpi zelo pod Italijanom. Meseca februarja je dobilo v apro-vižaciji vsega vkup dve kili in pol moke ziaven par drobnarij. Gerent Štravs, ki je prevzel aprovizacijo za cel idrijski sodni okraj, ne more niti svojemu mestu dat: dosti hrane. Plače so sramotno nizke.
Mengeško delavstvo je še vedno brezposelno, Mlajši moški, ki so znani kot dobri zidarji, so si dobili že delo. A kaj pa družine? Po nekje jedo samo enkrat na dan. Podpora je premajhna. Ali je ni druge pomoči?
Kaj pa živila?
Vladni zastopnik nam je obljubil, da bomo dobili na mesec po l kg masii po 20 kron in 7 kg moke na osebo po 2 kroni. A ni ne masii ne moke. Ja, če nas misliie tudi še sedaj z obljubami vleči za nes, se pošteno motite. »Svaka siladovrie-m e n a«.
Delavstvo ni hotelo sprejeti
v soboto, ko se mu je izplačevalo onih 10 odstotkov p9viška za moške in 30 odstotkov za ženske od akordnega dela. Ono ne sprejme, dokler 6e jim ne da še onih 30 odsiotkov, katere so bili obljubili tovarnarji, pod pogojem, da belgrajska vlada odpre izvoz v inozemstvo. Ker pa je dokaz tu (in kar lahko zopet s pričami po-trdimo|, da so tovarnarji izvažali svojo robo v inozemstvo do stavke južnih železničarjev od Špilja proti Dunaju in da oni izvažajo svojo robo v Srbijo dan za dnem, tedaj morajo plačati teh 30 odstotkov od dnevnega zaslužka, ne da bi vlada ustre* zala kakim pogojem, ki so jih ji stavili.
Potrpežljivost mineva, postajamo nestrpni, in če se kaj zgodi, pripišite sami sebi.
Domžalski dogodki.
»JV
V Domžalah se vozijo delavske razmere še vedno po slabi cesti. Tovarnar je prestavil dve delavki, ki sta imeli dosedaj stalno dnevno plačo, k delu na akord. To delo je pa tako, da tudi pri svoji najboljši volji ne dosežeta prejšnje plače. V drugi tovarni zopet je izpraševala tamkajšnja delodajalka (Nemka) po akordnih plačah delavcev. Baje mislijo tam zopet plačo regulirati, in sicer tako, da bi bilo slovensko delavstvo udarjeno. Delodajalka je vprašala neko nemško delavko (v domžalskih tovarnah dela krog 70 Nemcev), katera se je pa prestrašila, nakar ji je delodajalka zagotovila, da to ne bode zanje (za, Nemce) veljavno, ampak samo' za Kranjce (Slovence), nakar se je delavka zopet pomirila, To lahko s pričami dokažemo. Ni-
mamo n 12 proti temu, S« delajo pA nalili tovarnah 'tudi Nemci, zahtevamo pa odločno, da se odpravijo vsake izjeme- Ako bodejo tovarnarji delali take izjeme in merili po narodnosti delavcem plačo, tedaj povemo mi enkrat za vselej, da tega ne trpimo in da bodemo porabili vsako sredstvo za odpravo takih izjem. Živeli smo z Nemci mirno, ako pa hočete, da razdremo medsebojno prijateljstvo, sc bodejo imeli nemški delavci edino vam zahvaliti. Da bi pa pustili še sedaj za nas take izjeme, da bi se nas še sedaj zapostavljalo, ko se nahajamo na svoji lastni zemlji, to je minilo enkrat za vselej.
Gospica Jakobina,
V	Ladstatterjevi tovarni se nahaja 221etna delodajalka gospica Jakobina Vei-der. Ona je znala svoje gospodstvo izrabiti nad delavkami ter jih je ves čas tekom vojne izžemala. Ako ji ni prinesel kdo mleka, masla itd., tedaj je bil izgubljen. Gospica Pina je dala delavko k najsla! • šemu delu. Sedaj, ko se je delavstvo za-' vedlo in se pritožilo, se hodi umivati in prati k delavskemu odboru, da ona ni nobenemu nič žalega storila. Iz tega ne bode nič. Njeno delo stoji v delavskih srcih zaznamovano s črnimi črkami. Izgine naj iz svojega mesta.
Hermina LadstMtter.
Ona je hči tovarnarja Ladstatter-ja. Med celo vojno je vihtela bič nad delavkami ter jih šikanirala na vse načine. Po njeni samovolji se je nastavljalo delavke, a tudi odslavljalo. Le jajca, maslo, mleko itd. je bilo mazilo, ki jo je potolažilo in naredilo mehkejšo. Ona in gospica Pina sta bili gospodovalki v tej tovarni. Se danes se zaničljivo posmehujeta, ali tudi njima bo odklenkala urica. Ako nimajo tovarnarji pametnejših in izobraženejših oseb za delodajalk e, tedaj naj jo kar z njimi od-kurijo tja v blaženo Nemško Avstrijo.
Železničar.
Ali se mora držati danes železničar sam?
Danes so mnogi spoznali potrebo organizacije in to jc dobro. Stanovsko se danes organizira vse. Pametni pospešujejo to misel. Kaj pa naj počne eden sam v teh valovih brez krmarja in brez veslačev. Stanovski tovariši so izprevideli, da eden drugega potrebujejo.
Niso pa še vsi sprevideti, da potrebuje tudi stroka stroko. Tudi stroke se morajo strniti v skupnem središču. Del železničarjev je to spoznal. Ima svojo samostojno železničarsko organizacijo — železničarsko skupino Jugoslovanske strokovne zveze.
Le želeti je, da se ta veja železničarjev izpopolni iu da se vsi zdravomisleči združijo v nji. Zdaj ni čas zgolj za sebične misli. Vse ljudstvo bo pomagalo železničarjem in železničarji se morajo organizirati ne samo zase, ampak tudi zato, da bodo mogli pomagati ostalemu ljudstvu. Edina pot pa je, da ne pretrgajo zveze z ostalimi strokovnimi organizacijami.
Jugoslovanska strokovna zveza je ustanovljena v ta namen. Vsi za enega, eden za vse!
Delavska pravo.
OKROŽNICA JZ LETA 1891. Enakost in neenakost.
To naj pribijemo najprej, da je treba ljudi motriti kakršni so: izenačiti vse od najnižjega do najvišjega v državni družbi ni mogoče. Socialisti sicer delajo na to; ali zoper naravo je zastonj ves trud. Med ljudmi je namreč že po naravi prav mnogo in prav veliko razlik: vsi niso enako nadarjeni, ne enako goreči, ne enako zdravi, ne enako močni: tem razlikam nujno sledi sama po sebi neenaka usoda. Sicer pa je to popolnoma primerno za zasebnike in za skupnost, ker skupno življenje potrebuje različnih zmožnosti in razn h darov, da more uspevati. Razlika, po kateri ima vsak nekaj sebi lastnega opravila, najbolj priganja ljudi, da vrše svojo dolžnost. Tudi kat tiče telesno delo, ni bil človek tudi v stanu svoje prvotne nedolžnosti povsem določen za brezdelje, ampak da se veseli, kar srce prosto zaželi; poznale pa je moral prati greh, za njegovo čutnost je postalo delo neprijetno, silila ga ja k delu nuja. »Prokleta bodi zemlja v tvojem delu: v trudu in znoju boš jedel od nje vse dni svojega življenja.«1
Na podoben način bo tudi čaša drugih trpkosti na zemlji vedno polna, ker zlo, ki sledi grehu in ki ga moramo prenašati, je trnjevo, trdo in težko: in spremljalo bo človeka do konca njegovih dni. Zato je človeško trpeti in pretrpeti. Ljudje naj poskusijo in podvzamejo karkoli, takih in enakih nadlog ne bodo mogli izruvati iz človeškega življenja z nobeno silo in z nobeno umetnostjo. Če kdo pravi, da to more, če kdo obliublja ubogemu ljudstvu življenje brez boli in težav, živlienie. polno
* G“" 1. H
miru in vedne slasti, ta slepari narod i» zida goljufijo, ki bo izbruhnila nekoč v hujše zlo, kot je sedanje. Najbolje, kar moremo storiti je, da gledamo razmere človeške take kot so, in da gremo iskat rešilni čoln, kot smo dejali drugam, da se otmemo nadlog. —i
V	zadevi, o kateri govorimo, je glavno zlo domneva, da je en družabni razred drugemu sam po sebi sovražen, narava sama sili k kljubovalnemu boju, v katerem naj razsodi meč med bogatimi in nemaniči. To pa je tako nerazumno in tako neresnično, da je ravno nasprotno res. Kakor soglašajo v telesu različni udje, vsled česar obstoja ono razmerje in razpoloženje, katero prav imenuješ somerje — simetrijo, ravnotako narekuje narava državi, naj soglašata oba omenjena razreda med seboj in naj obdržita vzajemno ravnotežje. Eden drugega potrebujeta brezpogojno. Obstati ne more ne kapital brez dela, ne delo brez kapitala. Vzajemnost rodi lepoto in red med stvarmi: nasprotno iz vednega boja se nujno rodi divjaška krvoločnost in zmeda. Da pa zabranite boj in mu izpodrežete same korenine, dobite čudovito moč v krščanskih odredbah in prav mnogovrstno.
Obljubljena dežela Socijalija.
(Dalje.)
Grilc: »Kam pa misliš! Tega pri nas v Soci,aliji ni. Vse se kuha državnim potom. Za vsakih 100 oseb je posebna gostilna, kjer dobivaš svoje jedi in pijače.«
Kordeš: »Ali je kuha dobra?«
Grilc: » S kuho bi šc bilo, Seveda bi imel raje, če bi bilo kakor v Trstu, kjer mi je kuhala žena, ki je dobro vedela, kaj rad jem in kaj ne. S pijačo je pa zelo slabo; imamo neke vrste pivo, ki pa ni vžitno.«
Kordeš: »Zakaj pa ne pošlješ v drugo gostilno ponj?«
Grilc: »Tega ne smem. Vsak se mora držati gostilne, kateri je od države dodeljen. Sploh pa bi si z izbiro prav nič ne pomagal. Vse gostilne dobivajo namreč £ivo iz velike državne pivovarne, ta pa vari neko neokusno mešanico.*
Kordeš: »Zakaj pa nihče ne ustanovi kake zasebne pivovarne, ki bi varila dobro pivo? Saj bi imel ck>ličnik vendar ogromne dobičke!«	i
Grilc: »-Človek, ti še vedno ne razumeš, da si v Socijaliji! Pri nas gre vse po socijalnodemokraških načelih; po teh načelih pa mora vso produkcijo imeti v rokah država, produkcijo p.va ravno tako kakor produkcijo hiš«, oblek in oevljev.«
Kordeš: »Pa pij vino! Saj imate gotovo
dobra vina.«	,
Grilc:	»Celo	izvrstna vina imamo.
Tega pa si morejo privoščiti le boljši gospodje.«	,	.
Kordeš: »Kaj je v Socijaliji tudi kaj boljših gospodov? Jaz menim, da po socijalnodemokraških načelih ne sme biti nobenega socijalnega in političnega razločka med prebivalstvom!«	.
Grilc: »Ti si pa res zelo naiven! Kaj misliš, da gospodje, ki sto e na čelu ljudske države, potem ravnatelji pivovarne i° drugih velikih državnih podjetij pe 6krbc za to, da prejemajo boljših plač kakor mi
prostaki?«
Kordeš:	»To	je	vendar popolnoma
proti socijalncdemokratičo.im načelom! Take razmere vendar diše po starih razrednih državah.«
Grilc: »Diši sem, diši tja! Kako pa nai bi bilo drugače, dokler ljudje ostanejo ljudje? Ali mar hočeš, da dobijo vsi enako plačo, smetar s svojim zoprnim delom in umetni vrtnar s svojim duhtečim poklicem? Zdravnik, ki se mora za svojo stroko pripravljati leta in leta in čuvaj, kateremu za svoj poklic ni treba prav nobene pred-
izobrazbe?«
Kordeš: ‘ »O tem ne dvomim, da morajo biti zaslužki različni; ampak to različnost je treba pravično razdeliti'.«
Grilc: 'Kdo pa naj se bavi z razdelitvijo?«
Kordeš: »Vsekakor višje državne ob-
lasti.«
Grilc: »Kaj pa nai jih spodbada k pravični razdelitvi? Strah božji ali strah pred policijo?«
Kordeš: »Ti že zopet začenjaš s svojim nadležnim ali — ali!«
Grilc: »No seveda, saj hočem priti stvari na dno!«
Kordeš: »Jaz grem stvari še globl<e na dno in pridem do naravnega nagona!«
Grilc: »Beži mi s tvojim naravnim nagonom; ta že pri hijenah in podganah ni dosti vreden; koliko slabši pri človeku, ki ne sledi svojemu boljšemu višjemu spoznanju; tak človek je najgrše, najkrutejše, naj-pohotnejše živo bitje, kar jih je na zemlji. Boš že oprostil, dragi moj! Tebe sc vse to gotovo ne tiče. Šel si globlje kakor si hotel in si rabil besedo, ki je nisi dodobra premislil. To se ne da oporekati: če naj človek pravično ravna in ne oškoduje drugih v svoj lastni prid, tedaj mora imeti zato zidosten razlog, katerega predvsem spozna in ki ga do tega sili:	tako sva rpet
priSla do policije n’i strahu božjega.« fDalie.)
Razno.
Ali so ljudje še kristjani ali so zve- '
rine? Bilo je v vojaškem taborišču, kjer so stradali vojni ujetniki. Mimo ujetnika peljejo vojaki voz cele repe, ki je bila že v precej slabem stanju. Ujetnik lačen, se zažene za vozom, zagrabi dve repi in odhiti, za njim pa voz spremljajoči četovodja. Prične se borba med izstradanim ujetnikom, ki se hoče nasititi s slabejšo kot živalsko hrano, in četovodjem, ki je pozabil, da je tudi lačni ujetnik njegov brat, človek, ki ima pravico, da si ohrani življenje ali na ta ali na drugi način, Obdelaval ga je s pestmi in mu odvzel grižljaj, katerega bi se branile celo četveronožne živali. O človek, kako se spozabiš, vojska je res vse podivjala. Vojni kurat, ki je prišel slučajno mimo in se potegnil za sestradanega ujetnika, jc dobil od svojih višjih strog ukor radi umešavanja v službeno poslovanje četovodje.
Povračilna pravica v vojski. Ob obrežju tržaške luke je sedel delavec, ki je bil v boljših socialnih razmerah. Bilo je opoldne, žena mu je prinesla kosilo. Mož, ki je bil izbirčen in obenem surov, pogleda prinešeno hrano, ki je bila zelo dobra, možu pa ni ugajala. Z ostudno kletvijo zagrabi kosilo s posodo vred in jo zaluči v morje. Tedaj je prišel mimo vojni kurat, ki je videl obupano in jokajočo ženo. Dve leti po tem dogodku je pa bilo v vojaškem taborišču, kjer je služboval isti vojni kurat ter naletel na sestradanega reveža, ki je kurata spoznal in se spomnil na zgoraj opisani dogodek, ko jc vrgel dobro kosilo v morje in klel svojo ženo, Sam je zdihnil: O, ko bi imel sedaj dotično kosilo. Kolikokrat sem se žo pokesal in si žele! nazaj tastih dni. — Menite, da je ta slučaj osamljen. Ali nismo bili pred vojno vsi preveč izbirčni, razvajeni, Bogu za njegove darove nehvaležni? In ali je čuda, da je Bog udaril človeka s šibo lastne pregrehe? Pa malo jih je, ki bi le šibe božje obrnili v svoj dušni prid in se poboljšali. Namesto k Bogu se obračajo še bolj od njega, zato tudi ni pričakovati še konca težav in nadlog. Mi si želimo raja na tem svetu, Bog nas hoče pa z nadlogami odvrniti od posvetnega. Naša doba je pa preveč prežeta posvetnega brezverskega duha, zato ne čuje klica božjega in šiba, ki ima namen poboljšanja, otroke sveta le še bolj zakrkne.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu (od 23. do 29. marca 1919) j« iskalo delo 178 moških in 41 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 53 moških in 62 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 78. — Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« jc od 1. januarja 1919 do 29. marca 1919 iskalo delo3987 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3612 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 882. — Delo iščejo pisarniške moči (152), trgovski uslužbenci (113), sluge, ključavničarji, kovači, livarji, tovarniški delavcij mizarji, kolarji, tesar’i, čevl;arji, krojači, peki, mlinarji, mesarji, natakarice, elužldnje. — V delo sprejme posredovalnica zidarje (103), navadne de-' lavce, tesarje, krojače, kleparje, usnjarje, kolar e, mizarje, služkinje in razne druge obrtnike.
Službe, trafike in ustanove za invalide ali svojce padlib.
Komisija za preskrbo vračajočih se vojni-kov v Ljubljani opozarja za proste službe, trafike in ustanove za invalide in svojce padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov, Z razprtimi črkami je tiskana oblast, ki je mesto razpisala in pri kateri jc treba prošnjo vložiti, za tem sledt razpisana služba, trafika itd. V oklepaju je povedan dan, do katerega sc mora prošnja vložiti in številka uradnega lista (n. pr. u. 1. štev, 50), v katerem so navedeni vsi natančnejši podatki in poboji. Vojnim invalidom so pridržana:	1. izključno vsa mesta slug,
paznikov (tudi vratarjev) v vseh javnih uradih, sodiščih, kaznilnicah, šolah, občinah, zavodih in obratih, katere država nadzira ali podpira; prav tako vsa mesta opraviteljev drž. pravdništva izven sodišč pri sodnih dvorih; 2, dve tretjini vseh prostih službenih mest pisarniških uradnikov, poduradnikov in po-aiožnih pisarniških moči. Za pojasnila se invalidi lahko obračajo na »Državno po-8 redovalnico za delo v Ljubljani, oddelek za invalide«.
Služb«.'
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, gradbeni urad:	3	cestni moj-
stri (Jesenice, Tržič. Celje), 2 rečna mojstra (Celje, Ptuj), (do 31. marca 1919, u. 1. št. 53). Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, gradbeni urad: 18 mest cestarjev, 6 v stavbenem okraiu celjskem, 6 v stavbenem okraju kranjskem, 1 v stavbenem okraju ljubljanskem, 2 v stavbenem okraju novomeškem, 3 v stavbenem okraju slovenie-tiraškem (do 31. marca 1919, u, 1. štev. 58). Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani: 3 v o d i e zemlji, š k e knjige: (2 okrajno sodišče Maribor,
1	Novomesto); 12 pisar, o f i c i j a 1 o v : (pri okr. sodišču Radovljica, 1^ Brežice, 1 Konjice, 1 Šmarje, 1 Ormož, 1 Slov. Bistrica, 2 Ptuj, 1 Št. Lenart, 1 Pliberk, 1 Metlika, 1 Mokronog); 46 pisar, uradnikov: 3 pri deželnem sodišču v Ljubljani; pri okrožnih sodiščih: 2 v Celju, 8 v Mariboru, 3 v Novem mestu; pri okrajnih sodiščih: 1 v Kranju, 1 v Kranjski go^i, 1 v l itiii, 2 na Vrh"<ki, 2 v Brežicah, 1 v Gorr/ncm Or-Trti, J v K«n“'"-'h, 1 v " oSkctn, 1 v Rogatcu, 2 v Slov. Gradcu, 2 v
Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v Ormožu. 4 v Pta*
ju, 1 v Slov. Bistrici, 1 v Zgornji Radgoni, 2 v Pliberku, 1 v Velikovcu,	i	v	Železni	Kaplji,
1 v Ribnici, 1 v Kozjem,	1	v	Metliki)	(do 8,
aprila 1919, u. 1. štev. 54).
Predsedništvo višjega dežel, sodišča v Ljubljani: 2 p od uradnika: (1 okrožno sodišče Celje, 1 Maribor); 42 slug: (1 višj. dežel, sodišče v Ljubljani, 3 deželno sodišče v Ljubljani, 4 v Celju, 2 v Mariboru,
2 v Novem mestu, 1 v Cerknici, 1 v Kamniku, 1 v Ložu, 1 v Rožeku, 1 v Konjicah, 1 v Slov, Gradcu, 1 v Šoštanju, 1 v Zgori Radgoni, 1 v Marnberku, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici, 2 v Št. Lenartu, 1 v Pliberku,	2	v	Železni	Kaplji,
1 v Kočevju, 1 v Mokronogu, 1 v Radečah, 1 v Ribnici, I v Trebnjah, 1 v Vel, Laščah, 1 v Višnji gori); 1 strojnik: (pris. okrož. sodišču v Mariboru); 4 višji jetniški pazniki: (L v Celju, 1 v Mariboru, 2 Nove mesto); jetniški pazniki: (7 v Novem mestu, nekaj v Mariboru) (do 16. aprila 1919, u. 1. štev. 60).
Predsedništvo višjega dežeL sodišča v Ljubljani: več mest pisar, oficijantov in pisar, pomočnikov: fpri sodiščih v področju višjega dežel, sodišča v Ljubljani) (do 26. aprila 1919, u. i. štev, 65).
Višje držav no p r a v d n i š t v o v Ljubljani: 3 upravitelje državnega pravdništva: 1 pri okraj, sodišču v Radovljici, 1 v Škofji Loki, 1 na Vrhniki (do 10. aprila 1919, u, 1. štev. 57);7 mest upraviteljev drž. pravdništva:	(pri	okr.
sod. v Brežicah, 1 v Konjicah, 1 v Kozjem, 1 v Laškem trgu, 1 v Lotfatcti, 1 v Sevnici, 1 v Šoštanju) (do 15. aprila 1919, u, 1. štev, 65).
Finančna prokuratura v Ljub. liani: 1 kanclist: (Ljubljana) (do 1. aprila 1919, u. 1. štev. 61).
finančno deželno ravnatelj* stvo v Ljubljani: finačrii. stražniki: (Ljubljana, Maribor) (do 5. aprila 1919, u. 1. štev. 64).
Davčno oblaStvo v Krškem: 1 p o-možni sluga: (Krško) (do 28, marca 1919,
u, J. štev, 64),
Trafike:
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubliani:	glavna trafika:
(Šmartno pri Litiji), (do 16. aprilk 1919, u. 1. štev, 64). Trafika: (Dolenja vas 26, davč. okraj Kostanjevica), (do 18. aprila 1919, u. 1, Štev. 64). Trafika: (Cesta 23, davč. okr. Vel. Lašče), (do 19. aprila 1919, u. I. štev, 64). Trafika : (Breg 11, davč. okr. Kočevje), (do 17. aprila 1919, u. 1. štev. 64).
Urednik: Anton Komlanec. — Izdajatelji Mihael Moškerc. — Tiska Jugoslo* vanska tiskarna v Ljubljani.
Delavci in delavke,
priljubljene med svojimi sodelavci, dobe lahek postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ust« mene in pismene ponudbe v upravi „Slovenca“.
NajvcOja slovenska hranilnica!
si
Ljubljana, Prešernova ulica št 3
je imela, koncem 1.1818. vlog
rezervnega zaklada , .
K 80,000.000 — „	li,500.000-—
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima Vpeljane lične domače hranilnike. — Hranilnica je pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obresto vanju in obligatornemu odplačevanju dolga. — V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Gospodarska zveza
centrala za' skapui nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zair. i o, z.
Stalna zaloga poljedelj. strojev:
motorjev, mlatilnic, vlteljev, slamo« In reporcsn.c, brzoparilnlkov, plugov, bran« (istlinlkov 1.1. d.
Prodaja: ^
umetni!) sno)ll, kolonljalnega in ipeca* rJjsliesa blaga iter poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega domaCega in ogrskega vina« igania 1.1. d.
Lastna izdelovalnlca in prekajevalnica klobas. - Lastna željama.
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
2°|o
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja sloverska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad «3 milijonov kron vlou in nad 1 miiiiou en-stot.soč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 6*°/0.
Ljudska posojilnica stoji pod nepo-si ednini državnim nadzorstvom.
'Essmmmsm