S(WletQLL JÍ. U j L
Na
svitlobo
dane

kmetijske družbe.
Tečaj
T
švédo 17. listopada 1847.
List 46.
í*rolini napisi
Grobe na vernih duš dan obiskovaje sim zadel na
marsikteri grob,
ženo pokopali;
kjer
so verliga možá ali časti vredno
ginjeniga
serca sim si solzo
iz oči
obrisal in
grobni
napis prebravši
gomilo zapustil.
Iz
pokopališa domu gredé in premišljevaje nečimernost sveta
y
so se mi izcimili v čeravno smešni resnični iBB
glavi naslednji
grobni napisi
ki
biti.
bi za marsikteri ga vunder
i
utegnili
Lenuhu.

V pokoju tukej spi$ Tud živ ni délai prekucij.
• •
vcu.
Tuje! verjenť , kar govorim Tukej v grobu vés ležim."
»
Bahaču.
Kdo spi tukej, Préd boš vóhal, kakor bral.
s cim je ong
avil ?
Rogovilarju.
, dolg natveza
Bukve piše Pa v poslednjim le
y
je peza
Skoda! škoda!
v
Škoda! — ne:
Goljufu. , ,
Smok leži pri letim vogli ;
yy
leži"
„visí" bi
reci mógli.
Sebigrabicu.
Rumenjake in križake Skupej grabil, k sebi vabil: Kiip nikdár dost vèlik ni5 Kíip zdaj reveža tiši.
Moj s tru-skazu.
Per teb' je mnoga spodletéla; Smert te vender je zadéla,
Pravdar-skazu.
Speljal mnoge s' na rešeto -,
Smert stopila
na peto
Po dk up ov aveu.
Z mošnjó povsod si splazil se, Màrcina Al nisi tud za smert imel cekina?
r
marsikak dobiček prinese. Iver se nam pa pozde
, de kmetovavci verb po njih vrednosti ne ob
va
rajtajo, jim hoćemo koristne lastnosti vèrb na dalje
razloziti.
y
1. Verbe nam dajo derv za kur javo; ako ravno njih les za kurjavo nima posebne vrednosti vender v tacih krajih, kjer jim druzih derv pri manjkuje, veliko pomagati zamore. Kér verba po v sod in n e i z r e č e n o hitro raste, si lahko tam kjer jo pogostama sadé, marsikter goldinar za kurjavo prihranijo, kteriga bi sicer mogli za derva
9
dati.
Kjer je cena derv poskočila, prinese oral
zemlje, ki je z
verbami zasajen, vec
dobička, kakor
oral visociga gojzda, zató ker zavoljo nagle rasti čez léto veliko več derv donese, kot drugo gojzdno
drevje. Ni tedej pràv ne, de kmetovavci ali pa cele soséske prostorne močirne kraje, bregove in prođe poleg potokov in peskaste kraje bolj pridno z vèrbami ne obsadé.
2. Verbe dajo dobro pro tj e, s kterim se ver ti in polje gradé. Zasadijo se v ta namen po redu vèrbove véje v zemljo. Kader se pa dobro obrastejo
in velike
oklestijo, v butare povežejo in za kurjavo porabijo. Kdor hoče vèrbov plot
postanejo, se
imeti. naj vzame za to delo močnih véj tacih vèrb
9
ki niso bile kake 4 ali o lét porezane; naj jih po
sadí v močirni zemlji po čevlji globoko, v pešeni
zemlji pa še kake 3 palere globokeje; ravno toliko pa naj iz zemlje molijo. Boljši jih je v jeseni kot spomladi saditi. Iz tacih količev postanejo kmalo močne drevesa, ktere se dajo za razne reci po
rabiti. Stara
skusnja je, de, če
mlado vèrbo izruješ
in jo z gornjim koncam zopet v zemljo pokoplješ,
kmalo rasti začne; koreníne se spreobernejo v véje,
véje pa v koreníne.
3. Vèrbe so dobra bramba zoper povodnji

in de se zemlja ne v dira, xam, »xj^x jiu»uuuji
pógostama nastopajo , se verbe zoperstavJjajo s . , .	.	*	svojimi véjami sili valov; s korenínami pa var
I4orisl< verbe pn Jimeiij^tvu«	jejô, de se'bregovi ne podirajo in polja ne potopu
Verba skorej povsod rada raste, poleg poto- jejo. Lahko bi se polje dostikrat povodinj obvaro
Tam
kjer povodnji
w ví ww uiKvi tj	r ouu i uuu i uoiu • puiv^ |JUÍU —
kov in rek, kakor tudi na verhu planin, in je že Valo, če bi se le" poleg bregov več verst vèrb zató veliko vredna, kér se brez vse postrežbe in zasadilo, med nje pa odrezane véje v butare ali
vsiga obdelovanja dobro obnaša, in kmetovavcam
fašine položile, které se sčasama takó zarastejo, de
bojo kakor močán jez marsikteri povodnji v okom stale.
4.	Verbe varjejo, de se vodé in potoki preveč ne širijo, in za to rabo je nar boljši, de se
verbovcivokoli vod in potokov zasade.
5.	Če so travniki in pašniki z vèrbami zasa-jeni, jih suša nikoli takó ne požge, kakor druge'pašnike, in živina dobi na njih već páše in v liudi vročini je sonce takó hudó ne pripéka.
6.	Po zasajenih vèrbah se dajo mlake, nio-cirni in mokri travniki osušiti. Natora nam sama to spričuje, kér vidimo na močirnili kraj i h práv pogostama vèrbovce ali protje rasti.
7.	Verbe uterdijo s svojimi gostimi koreninami tudi peskasto zemljo. Za to rabo je nar pripravniši
tista verba, ki se pešeni ve rbo vec (Sandweide, salix arenaria) imenuje.
(Konec sledí.)
Hova znajclha*
Na Borne o ski m otoku iztočne índije v Azíi raste neko drevó, kteriga Indijanci peréa (percha) imenujejo in iz kteriga neka smola teče, kteri se po indijansko guta perca (gutta percha, to je, perena smola) pravi in ktera ima to lastnost, de se na zraku uterdi, v gorki vodi omehčá, de je gibčna kot vosek, potem se pa zopet kakor les uterdi. Angleži so pervi poskusili to drevesno smolo, ki je na videz trohljivimu lesu podobna, za mnoge izdelke porabiti, kakor še zdej gu-milastik rabijo. Prednost perčne smole pred gumi-lastikam pa je ta, de gumilastik sam na sebi nikdar takó terd ne postane kakor perena smola, ktera ohlajena je terd a kot les; v gorki vodi pa postane mehka kot vosek. Kar člověk le hoče, lahko iz nje naredi. Mnogi obertniki jo obraćajo za mnoge izdelke , in v Londonu že tudi zidarji delajo umetne zidarske kinče ali lepotije iz nje.
Nar veči koristnost pa ima guta perca za zdravnike in posebno za ran o čelnike, kteri pri tacih bolnikih, ki so si roko ali nogo zlomili, ne bojo več potřebovali okornih lesenih ali plehastih sin, ampak jim bojo zlomljeni ud z guto perčo v podobi pripravnih
sinic oklenili,ki se vsakimu udu pripravno prileže in ga v pravi legi obderží. Ce je kost nad kolenam zlomljena, ni nobena druga reč zató takó pripravna , kakor guta perca. Vsak ranocelnik si iz nje naredi, kar si koli hoče, in brez vse druge priprave; samo z gorko vodó. En funt gute perce ima za mnoge potrebe ranocelnik čez in čez zadosti; en funt pa veljá na Dunaji 5 dvaj-setic. £Bei AVilch el m Franc, Drogu is t zum goldenen Fassel in Wien). Dr. Kurte r so nam poterdili koristnost gute pérče.	-
ISeli Krajiiei
unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki
Kólpi od Metlike do Osilnice.
(Konec.)
Berž ko se nevésta zjutrej zbudí, vzame v roke metlo, in gré hišo pometat ; svekérva pa ji nadlego delà, kér ji pometeni prostor zopet s smetnu' nastelje in ji tako dolgo časa zabavlja, češ, de se ima pri novi hiši poterpežljivosti vaditi. Po kosilu se zbirajo svatje in vsa žennova rodovina v kolo z nevésto vred, posku-siti, kakiga hoda de je nevésta. To se vselej godi na prostoru pred hišo, in sneg, če je še takó debel, se razkidati mora. Na koncu pira (svatve), ki se navadno v torek zvečer začne in do petka ali sabote traje (terpí), razreže starašina kolač, ki se je z nevésto pri-nesel in je tudi v novim domu nad mladim param visel, na dva komada (kosa) : ena polovica se med svate raz-
deli, drugo pa nevésta dobi, de jo v nedeljo med svoje
razdá. — Piri se večidel pred puštam, redkokrat ob drugih dobah praznujejo. —
Merliči se tukaj na pogreb spremljujejo z velikim žalovanjem. Cela vas se večkrat zbere na sprevod mertviga,ako je bil v življenji v časti. Ne najét, ampak radovoljno gré ženski spol za takim merličem in nare-kuje za njim, to je: na glas jokaje vse njegove dobre delà prešteje. Tù se ne pôje nobena pesmica, ampak kar ktera vé od njega, to tako sostavlja in na take besede vdark deva, de se vezano izgovarja, včasi tudi ne. De bo vender bravec zapopadek od tega imel, naznanim upitje zakonske žene za svojim možem :
Prelepi moj mili mož! komu si me izročil?
Zlato moje dobro! zakaj si me zapustil? i. t. d.
Pojédine , na ktere se povabijo pogrebniki in va-rovnice se še zmiram dajejo, tode kadar kdo primore, nekterikrat tudi ob létu, večidel v jeseni. Na takih po-jedinah mora biti 9 jestvin (jedil) ; kadar se po tri sklede izpraznijo, se za mertviga moli. Taka pojedina se kár-mina imenuje. —
Véra v copernije je pri mladih pešati jela ; véra v prikazovanje mertvih v uroke je še zmiram živa. Toplje-nike (vtonjene) na trebušice zakopajo; mislijo, de bi, ko bi ga takó kot drugej zakopali, hudo vreme nava-ljevalo. Tudi se veruje, de se ne skoléha (ozdravi), kdor v torek ali v petek zbolí; de zveličan ne bo, kdor od strelje vdarjen, ali od kače pičen umerje. —
Za bolezni imajo mnoge, tudi nektere spretne zdravila. Ako se kdo nevarno prehladi, ga precej banjajo, to je: v kad se kropa vlije in razbeljeni kamni se vanj denejo, po tem se bolnik noter na majhin stolčik vsede, od zgorej ga pa z rjuho pokrijejo, takó de sopár vanj živo bije. Spotivši se ko miš, stopi iz kačice , se pre-obleče in v posteljo vleže. Ako kdo vred dobi, se vleže na herbet v posteljo, take ženice ga z maslam izpod reber namažejo in z napek obernjenima rokama terejo in po tem mu blek denejo; to se pravi gaziti. De pa tukej, kakor tudi drugod ljudjé v terdovratnih boleznih, opustivši razumniga in vredniga zdravnika, k živoder-jem se obraćajo, to mi v glavo ne gré; kakó bo slepár, ki ne zná druziga, ko konja iz kože devati, toliko ali pa še več vedil ko prebrisani možjé, ki vse svoje močí v dosego te znanosti obraćajo, človeško natoro na tanjko poznajo in véjo, kakó in s kakimi pomočki so prebrisani zdravniki od začetka te umetnosti do zdej ljudém pomagali?! Zakaj je pripušeno takim sleparjem varati Çgo-ljufati) bedake? Zgodilo se je, de je tukej neka ženska zbolela ; šla je k sleparju, ki tukej šloví, in je pri njem ostala, de ji je neke rože in koren/ne na žile deval; in to siroto, kí je sem peš šla, so nazaj vso sključeno na rokah in nogah pripeljali. O kmetje, varite se slepárjev, varite se živoderjev!
Opravo (obleko) si Beli Krajnci domá narede. Ovčjo volno žene domá pozimi izpredçjo, dajo v tkajo in v stope; ravno takó tudi predivo spredejo domá. Vsak gospodár zna skorej postolje (čevlje ) šivati. —
Čednosti teh ljudi so: gostoíjubnost^ prijazno s t, z a d o v o 1 j n o s t in p o k o r š i n a do p o gl a v a r j e v; mane (napake) so : kletve, ki so unim v Novicah nazna-njenim kot groš grošů enake, nezmérnost in pa ne«* vošljivost. —
Njih pregovori so: Dan se iza rana lovi; komu seje molit, s tem se ni borit; od neboj ana je draga post rana (kdor na moči slovi, večkrat iztepen v dragi obleži); ki ne vaga, nema blá-ga; brez skrivalca ni kralca; nepovabljenimu gostu se stolac za vrata stavi; kar mačka rodi, rado miš i lovi; delaj, ko da boš va vek živel, môli, ko da boš vale umerl; koliko vran belih, toliko mačeh dobrih; zna več, ko hruške péč
(coprat); kadar mačka spi, Ionec pokri; sita rojaka v Afriki kaj povedati, in veselí nas, de zamo
vrana lačni nerazme; tèrn se iza mlada špici.
J. Kobe. *
Kraj uskim lemiliam in potepuliam
remo to obljubo zdej spolniti, kér so nam Visoki Gospod poslednji dopis od 25. kimovca, ki so ga od gosp. Knobleherja iz Kajra (Kairo) přejeli, v Novicah
natisniti
?
je postelja postlana
(Dalje.)
Kolikor jim po jedi časa ostane, noter do pol ene,
blagovolili.
Damo

nekoliko okrajšaniga, ka
kor je za nase bravce nar bolj pràv, povémo jim pa
tudi
y
de misijonarsko popotovanje
y
od
kteriga
bomo tii
peljati, de
se smejo pokórjenci poredama na vert milim nebam oddáhnejo in spréhoditi zamorejo
se pod
govorili, je take imenitnosti, de so tudi Augsburské
tih
y
O polene se zopet delo zaene in terpí do polpe-zdaj dobijo pokórjenci drugi kruh in večerjo, za ktero
obcne Novice od njega govorile, rekoč: se bo zadnje dni kimovca na pot v Afriko podala
„Družba,
y
imajo pol ure časa, potem gré delo neprenehama do pol
osmih, in sicer pozimi pri luči.
je
in nar popolniši izmed vsih, ki so dozdej nevarno pot v te kraje nastopíle. Ta družba obstojí iz 8 Evropejcov, med kterimi je 5 duhovnov, ki grejo v
bojè nar
veči
Tisti
pokórjenci, kteri
so za kersanski nauk in za
solo sploh naménjeni, prejenjajo po versti od poldesetih do enajstih delati. Šolo imajo v imenovanih urah trikrat
te kraje sveto katoljško véro pridigovat. Ce bojo mogli takó delječ priti, kakor so se namenili, bojo lahko rêkli
y
u
v tédnu hišni gospod duhoven v posebni za to odločeni
de takó deljec se nobena Evropejska družba ni prisla.
Knobleher od svojiga
Poslusajmo tedaj, kaj gosp
stanici. Kersanski nauk ucijo vsako nedeljo in vsak praznik pred poldnem od 10. do 11. ure po službi božji glovó vzél
dosedanjiga in prihodnjiga popotovanja v Afriki pisejo:
serca sim od prebivavcov Libanona
„Tezkiga
možke, popoldne od ene do dvéh pa ženske.
V vsaki stanici skerbí vedno eden od gospoda ©skerbnika posebej za to postavljen pokorjenc za natanjčno
, ko sim se na pot v sveto dezelo podal. Pa moje peró ni v stanu miloveselih občutkov popisati,
ki so moje serce ganili, ko sim pervič na sveto de-želo stopil. Cveteči vertiJafe, v svetim pismu tolikrát spomnjena velika Saronska planjava v bogati rodovit-
y
spolnovanje zapovedaniga hisniga reda. Ta s pohlevnim pametnim opominjevanjem svoje tovarše spodbada; jim nosti
veeerno molitev naprej móli in tište na znanje da, ki se nespodobno zaderžijo; tudi zjutraj, pred jedjó in po jédi
y
revne oljske
gorice
v Judeji, pervi pogled Je
ruzalemskiga mesta, Božji
grob,
rije
y
hrib Kalava-pot skoz krasno kakor s evetlicami obsejano dolino
s spodobno pobožnostjo kleče naprej móli, vselej pod j0Zafat v mesto Jeriho, k reki Jordanu in inert križanim Kristusam, kteri v vsaki stanici visi. Ravno yaškimu mor ju, v Betlehem in v mnoge druge kraje,
kjer je naš Izveličar živil in kjer ima vsako mestice svojo veliko pomembo: kdo zamore vse to vredno popi
takó jim tudi vsako nedéljo hišni red in iz zató od-ločenih pobožnih bukev kaj naprej bere.
Po ravno tem dnevnim redu se je sicer tudi ob nedeljah in praznikih ravnati; samo ne delà se ob tacih dnevih in vstane se take dní eno uro pozneje kakor v
delavnikih.
Take dni ima delovodja pokórjence podučevati, kar zaznamovanja njih opravil in izdelovanje njih muštrov
vtiče. , .	,
sati! Cele bukve so za tak popis
v
se
vselej premajhne.
ÍC
r>
Ko sim se ravno z svojima tovaršama, gospodam
P. Ryllotam in A. Vin ko tam nar bolj veselil
y
de
bojo naš visoko častitljivi škof Kasolani v Aleksan-drijo prišli in de se bomo potem od tod dalje v Afriko
podali
y
De čas, ki pokorjencam pred predpoldanjo službo
sveto véro pridigovat, nam je bilo oznanjeno,
in de so se
de ne bomo môgli zazeljene poti nastopiti
y
y
bozjo ostaja, dobro obernejo, jim je sprehajanje v vertu nekterim skup in nekterim skup, pripušeno; ako bi pa
y
nemogoče bilo, nej se v po
to zavoljo gerdiga vreména božnosti vadijo, in pripušene bukve berejo, de jim čas
častitljivi škof clo svojiga vikarjata odpovedali, kér se toliko zaderžkov temu naménu zoperstavlja. To oznanilo nam je prizadjalo neizrečeno žalost".
Več tednov je preteklo, de nismo vedli, kaj de

y
mine; to nej se tudi zgodí, jencov na dvoríšu.
y
kadar je drug klas pokor
bo z nami. Milostljiviga dodelil, de bi se z
y
Bogá
njegovo
Po končani popoldanji službi božji svoj drugi kruh
in vecerjo dobijo
y
za ktero imajo pol ure casa ; kar je
se casa
y
se sme za drugi sprehod v vertu oberniti;
smo prosili, de naj bi pomočjo vsi zaderžki pre-magali in — uslišana je bila naša prošnja ! Iz Rima smo dobili od svetiga zbora pismo, de so gosp. P. Ryllo namesti gospoda Kasolanita izvoljeni vikar, de naj
se hitro vse poskerbí, kar je za namenjeno pot potrebniga
pozimi pa ali v gerdim vremenu nej se ta cas v po- in (je naj potem berž v sercé Afrike odrinemo.
Opominje
boznosti in v branji pripusenih bukev vadijo.
Kazni, ktere se nakloniti smejo, so: vanje in okrćganje na skrivnim. 2) Opominjevanje in ©kréganje od druzih pokorjencov. 3) Prepoved v vertu
se sprehajati. 4) Težji délo. 5) Prikrájšan živež. 6) Vklenitev z železjem nepokójniga ali silno prepćrniga pokorjenca pri delu, po okoljšinah tudi nekoliko proč od
(Konec sledí.)
?5
Slovensko slovstvo,
Drobtince za novo léto 1847
(Dalje.)
Po tem vvodu grémo posamesne sostavke letasnjih
druzih tovaršev.
Post ob kruhu in ob vodi.
8)

Drobtincu pregledat
m
Zaprenje v jéčo na samim, po okoljstavah sključeno v
Lepa pesmica „Drobt
íelezji. 9) Tepenje s šibami ali s palico
milj
Celskimu rojaku" na licu letašnjih Drob
p osve cenj
sv. Mak
okoljstavah ali na skrivnim ali pa od druzih pokorjen cov. 10) Prestavljenje iz boljšiga v slabši klas.
, in sicer po tinc stoji, od našiga
stnig
slovenskiga pesnika
o*
»
osp. Lu ka ta J
zložena, ktera se zamore ne le
vla-
(Konec sledi.)
avoljo pesniške vrednosti, temuc tudi zavoljo v nji
-	v	-	.	1	V .	-1-1	• . ___
CíosposI

naci MnoMelieiv misijosiár
v Afriki«
daj
primeriti
pob
ha nar lepsim duhovnim pesrnam
Po pesmici nastopi p
zdelk „Drobtinc
yi
nadslovam „St
-	v	T r>
Obljubili smo svojim bravcam od časa do časa v stávek je po
resnice v novi
blek
1
pod od-
naši
Novicah od misijonarskiga popotovanja našiga častitiga
u
misli nar krepkejši žerno vsih „Drob , naj gledamo zapopadek, ali pa speljanje in oblek(

Castitiga gosp. pisatelja prosimo nam večkrat za Novice kaj poslati. Taki spiski so od več strani Novicam pristojni.
Vredništvo.
tinc
Beseda je zložna in slehei
umevna ;
zlog
teče
y
pa vunder
gladko
nauki so s pripravnimi izgledi spremljani, poljudno
učeno, vsednj
in
ko, prosto in pi
?
brez umetníjc pred
V ř
O Cl
stavljeni in vunder nar
veči
umetníja
y
Drugi
pràv po Kristusovo. razdelk obseže
l'esélo slovensko gibanje.
„ P r i g o d b e
žalostné in
vesele". Tù beremo zivljenjopise dveh slavnih duhov niko v Lavantinske škofije gosp. G. Pevca in J. Miklava
in pa vsem Slovencam ljubiga Mat i ja Ahacelna, riga ime hvaležna Slovenja nikdar pozabila ne bo.
y
kte
Ucilise za slovenski jezik v Gorici je od našiga presvitliga Cesarja dovoljeno.
Gosp. Jav orni kovo razlaganje svetiga pisma bo ob kratkim v natis prišlo.
Tudi od gosp. Robi data imamo knjižico za mla
Ze
zavoljo tega
samiga življenjopisa bi si
mogel
vsak do
morodec létašnje „Drobtince" omisliti in si jih dobro
gosp
Majerja rpravila
shraniti v spomin
prijatla !
iskreniga
Slovencov imenitniga rojaka in — Tudi vse druge prigodbe
nj i h
tega
razdelka so dobro izvoljene bravcam v poduk in kratek
cas.
Spisi
yy
Atila"
y V)
Rudolf
grof Habsburški",
r>
Peter Scapar i podajo bravcam v prijetili besedi
Martinez tihotapec" pa izverstne
dost spisano pricakovati.
Obljubljene so nam od kako izobrazevati ilirsko narečje in v obče sla venski jezik
Gosp. Muršec v Gradcu je po slovensko na svitlo
dal slovnico slovensko.
Drobtince za novo leto 1S4S so že v natisu.
a
kos
zgodovine ;
Ravno takó tudi drugi natis sloveče knjige ..B

nauke za mlade in stare, ki v ti prigodbi vidijo, de le poštenost obveljá. (Skoda de se je pri natisu tega so-
N
v
lisk
1
\U

Se
knj
ge v novim
pravopisu na svitlo pr
boj
vse te
• V
stavka pogrešek primeril, de nismo cele prigodbe
do
bili
y
kar pa bodo prihodnje „Drobtince" popravile).
V
sostavku „novi zvonovi v stari Vusenici" beremo

JLjuIiezin do domovine.
V	' ri
St. Vidška fara nad Ipávo je undan zložila 20
za vsaciga ćloveka zanimivo popisovanje
y
kakó so se dunajskih cebrov
noviga
vina
za vojake do moro dni ga
zvonovi zaceli, in lepo lepo razlaganje: kaj nam zvonovi pojó. Priložena je temu sostavku „Zvonov
regimenta, ki so
na Talijansko popotovaje 5. in 7. tega
mesca iz
pesem", Njih Milosti, sedanjiga gosp
---------- „„-----
poslovenjena po Sillerji ze pred 20 leti od počivali;
Razdertiga
v
gosp
Ajdovsino sli in v St. Vidu oficirji so bili pa s starim vinam po-
Lavantinskiga
kneza in škofa
střeženi.
gosp. Slom seka, ;,ko so se duhovski pastir po Štajarskih goricah vesele pesmi po domače peli." V vsaki verstici se vidi, de Visoki pesnik so namen imeli in
Postavljenje.
ga
tudi
dosegli,
slavno nemsko pesem nežno, poljudno in tudi prostimu bravcu umevno posloveniti, torej1 >se tudi
Presvitli Cesar so 30. kozoperska dozdanjiga ka
samostana in vodja zvezdo
pitulara benediktinarskiga
°*lediša
to
niso povsod natanjko izvirniga
delà
deržali, temuč
sem
1er ja
y
v Kremsmunstru, gospoda Mar j ana Kol izvolili vodja in predstojnika modroslov
tertje od njega odstopili, Oni Sami pravijo, de nočejo, skih šol na Dunaji
de bi se Njih pesem s pesmijo
gosp
y
Koseskiga
in ga postavili z imenam praviga
pri
poglavarsk iga svetovavca. Gospod Koller, slavni
merjevala, ki, natanjko po Sillerji zložena , slovi s zvezdogléd in matematikar, je rojen Krajne in ud naše svojim visokim pesniškim duham in umetno izvoljeno kmetijske družbe, obleko.
Velike vrednosti so tudi nauki in razjasnila na priličnih krajih poslovenjeni pesmi pridjane.
(Konec sledí)
hovíce.
(V
• v •
kof v Parizu) so ukazali, de se imajo
1 slovenskih recéli.
0
(0 d poslove njene „Device orleanske" našiga Koseskiga) so začéli nemški časopisi veliko
po vsih cerkvah zahv
molitve opravljati za létašnj
posebno dobro létino na Francozkim
(Bavarski kralj) so- ukazali, de se imajo po h soséskah Njih dežele občinske~sušivnice ali
govoriti. Nar vredniši Dunajski časopis (Sonntagsblátter) oznani še clo v 36. listu, de je „devica" že na svitlo prišla, pa Koseskiga tudi imenuje Kaseskisu,
paštve napraviti
y
se bo obilno přiděláno sadje sušilo
re
yy
Schillers Jungfrau von Orleans ist eben vom Herrn
erschienen.
koc:
Kaseskisu iu slovenischer
Dieser erste
LTebersetzung
derartige Versuch
soli eine treffliche Arbeit
Prisloviee štajarskih Sloveneov.
Eniga hudiča vùn, devet pa noter zagnati. — Kakošin je gospodar, takošin ima hram (hišo). — Kakor stari dela-
sein. Es scheint fast, als ob der an seltsamer Wort
und Satzbildung reiche Schiller eher den slavischen
Mundarten, als den romanischen gerecht
gemacht
jo, takó se mladi ucijo. — Kakorsna služba, taka je placa, (tako je delo). — On se mu toliko smili, kot mesarju telce.
On je na dva kraja nož. — Še mu je materno mléko
den kónne; wenigstens
sind die italienischen und fran zósischen Uebersetzungen, die wir bisher von seinen
wer- na bradi, pa bi se že rad ženil. — Kakoršin člověk, taka
je réč (beséda).
Werken besitzen, selbst MafFei nicht aussrenommen
©
hinter der Vollkommenheit zuruck." odgovorimo :
y
weit
Današnjimu listu je perdjan trideseti del kemije.
Temu oznanilu de je gosp. Ko se ski zares to veliko delo dokoncal, tode na svitlo dozdaj še ni prišlo. Kar nam
nas je zopet prepričalo
je bilo dovolj de je Kosesk
v tem brati včs slov«
y
y
ki Sill
Enak S
lerj
v
tosti misel in v kreposti jezik
ravno njemu vse lastnosti od nebés podarj
_ ii•	▼ • i • V •	#	v .
y
SO
Slovence
znaniti z nar cistejsim, pervim nemškim pesnikam
Prav ljubo nam je tedej
y
de
eekrat od njega tudi v
nemskih casopisih beremo, samo to prosimo, de naj pišejo kakor se imenuje — Ko se ski!
g*
Xitiii kup
(Srednja cena).
V laj ubijani
Krajnji
13. Listopada. I 11. Listopada.
gold.
sold.
merník Pšenice domaće • •
> banaske»
Turšice..........
Sorsice.......
Rèii............
Jećmena.........
Prosa........
Ajde ••»«»•••••••
Ovsa............
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.