N«jv«t2ji w Veli* za Tse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inuiimrtw cdo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest S&oraaan DaHj te Issued every day cucipt Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CBelsea 3—3878 No. 42. — Stev. 42. Entered ag Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.; nnder Act oTcongrew of March 3, 1879. TELEFON: CHefeca 3-3871 ______NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 20, 1936. - ČETRTEK, 20. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV.' - Letnik XUvT LAHI PRETIRAVAJO SVOJO ZMAGO NAD ABESINCI Strnjena anglesko-francoska fronta proti Italiji HOFFMAN HOČE RAZPRAVLJATI Z C0ND0N0M COUGHLINA ZMERJAJO Z IZDAJALCEM O'ConnDr in Boland napadata župnika Cough-lina. — O'Connor se je oprostil za svoje besede proti Coughlinu. WASHINGTON, D. C\ 19. febr. — Dva katoliška kon-jrr<*snika sta napadala župnika Charlesa E. Gjughlina in demokratski koiiprcsnik Boland h Pennsvlvanije je primerjal Cou#hlina z Judežem Iškarjo-tom. Kongresni« O'Connor, katerega je Oouarhlln v nedeljo v misliti, da pra hoče ffoverner posvojeni grovoni j »o radio napadel, je rekei, da mu je žal, da je bila pot«»jmjena v spor duhovniška obleka, da pa obstane pri tem, kar je ivkel proti župniku. Pri vsem tem pa se je O'Connor za svoje besede v zbornici opravičil z besedami: "Nekaj sem rekel o brci. To ni bila umestna opzaka in se zato opravičujem. " Katoličan sem in moji ljudje so bili katoličani in imamo veliko spoštovanje do cerkve in duhovnikov. Kot katolik se opraviči m. Nisem dubov- jo hčerjo 17. januarja odpeljal nik in ne moreni obvladati svo- v Panamo In ki se je vrnil se-jili občutkov. Župnik Cousrhlin daj v Xe\v York, ne vedo niče-pa je napravil obljubo, da bojsar o njegovem scdajijem bi-odpuščal in bo ponudil še dru- vališču. Nikdo ne ve, kje se nahaja dr. Condon. — Hauptmann je želel Leibowitza prepričati o svoji nedolžnosti. TRENTOV, X. J., 19. febr. — Govemer ILirold C. Hoffman se namerava osebno obrniti na profesorja dr. Johna F. Condo-na, ki je bil poglavitna obremenilna pr:čajnoti Hauptman-nu, in ga napotiti, da se vrne v Xew York. l)a dr. Condon ne bi mosr«'l STAVKA V GOODYEAR TOVARNAH Dvanajst tisoč delavcev je odložilo delo. — Tristo piketov je zabloki-ralo tovarno. klicati v namenu, da era oblasti države New Jersey primejo in sra ponovno, izprasnjejo glede Hauptmauna. bo ]K>vabljen, da pride v New York, kjer ca bo zaslišal newvorški komisar L. J. Valentine. Toda nikdo no ve, kje se nahaja dr. Cor.don s svojo hčerjo, in governor ne ve. kam bi zanj naslovi! pismo. Zadnji njegov naslov je bil: hotel Tivoli, Balboa ob Panamskem kanalu, toda od tam ic oiljx>toval in niti častniki par nik a Santa Rita, s katerim se j" di. Condon s svo- AKROX, O., 11». februarja. — Piketi so blokirali danes tri vtlike tovarne Goodyear Tire and Rubber Company. Xeki zastopnik kompanije je izjavil, da je najmanj dvanajst tisoč delavcev odložilo orodje. Izdelovanje avtomobilskih o-bročev je popolnoma ponehalo. par sto delavcev pa izdeluje druge predmete iz gumija. Kompanija se izgovarja, da ne ve, čemu so delavci za-štiajkali. Ker kaže toplomer dve stopinj nad ničlo, se zbirajo piketi okrog velikih ognjev. V bližini tovarne vrši policijsko službo 170 mož policijske« ga dej)artmenta, 23 iKmiožnih šerifov in devetdeset kompa-iiijškili stražnikov. Med njimi in štrajkarji oziroma piketi ni prišlo dosedaj še dc nobenega spopada. NOVE TEŽAVE LONDONSKE KONFERENCE Amerika zahteva velike bojne ladje. — Tehnični pogoji opravičujejo stališče Zdr. držav. are lice.*' V svojem nadaljnem govoru pa je rekel, da je župnik Cousrh-lin odložil svoje duhovniško oblačilo, ko j«1 stopil v politiko, ker je po radio trdil napačne stvari. Rek»'l je, da bi še pre-nosel, ako bi ga Coughlin ime- č>amo oil prvega častnika Petra Kumoerja je bilo mogoče izvedeti, da je dr. Condon na svoji vožnji proti Panami napravil utis, kot da je prepričan o Ifauptmar.novi krivdi, da želi, da bi bil Hauptmann že mrtev in da se no namerava vrni- noval orodja Wall Streeta, ali j ti pred njegovo usmrtitvijo. pa morilcr.. Da ga je župnik imenoval vlomilca, jo bilo zanj preveč. "Mogoče sem kriv mnogih zločinov, toda niti enkrat še nisem hrzel skitzi okno," je rekel Parnik Santa Rita je iz Panama nadal.-eval svojo vožnjo v južnoameriška pristanišča. Ko pa se je na svoji povratni vožnji zopet vstavil v Balboi, je dr. Condon s svojo hčerjo izgi- O'Connor ir. vsa zbornica se je „;i \7t Tivoli hotela, smejala. | Ko je v torek zopet obiskala Koland so ie tekom svojega ITauptmannn njegova žena, je govora obrnil na galerijo, kjer je «u*del zastopnik župnika Coughlina. "Ali ne more ta umetnik s srebrnimi opekami," je rekel Boland, 14 izprevideti, kako nedosledno je njegovo stališče, ko stoji pred oltarjem, z eno roko na svetem pismu, medtem ko z drugo šteje srebro, ki ga je prejel ? Ta mož v svoji sebičnosti •kaže vse Hstnosti krutega, brezobzirnima in zakrknenega diktatorja.'* ROJAK ROŠTAN OPERIRAN Nedavno se je podal rojak Mr. Joseph Roštan iz Saranac Lake, N. Y., v Champlain Valley Hospital v Plattsburgh, N. Y. Podvreči se je moral o-I^eraciji na kili. Kilo je dobil pri napornem delu v svoji trgovini. Prijatelju Roštanu želimo, da bi čimprej popolnoma okre- Hauptmann izrazil željo, da bi še enkrat rad govoril z odvetnikom Leibowitzem, da bi ga mogel prepričati o svoji nedolžnosti. Leibowitz mu je namreč povedal, da je popolnoma prepričan, da je kriv umora Lind-berghoveera otroka in da more biti njegova smrtna kazen iz-premenjena v-dosmrtno ječo samo pod pogojem, ako pove popolno resnico in imenuje tudi svoje sokrivce. Ko se je Hauptmannova žena vrnila iz kaznilnice, je rekla: "Yerjeimite nii, da Ricliard ne bo nikdar spremenil svoje dosedanje trditve." DOBER PLEN TATOV MIAMI BEACH, Fla., 19. februarja. — Tekom banketa, ki ga je priredila Mrs. B. A. Howe svojim prijateljem in prijateljicam, je bilo ukradenih iz garderobe za 33 tisoč dola rev draguljev. Tatvino so opazili gostje, ko so se hoteli vrniti domov. Ker je bila zaradi popravil vsa telefon.-lka zveza prekinjena, so morali iti gogstje na policijsko stražnico osebno naznanit tatvino. NOV KOMISAR ZA BEGUNCE LONDON, Anglija, 10. feb. —ZastojJniki Združenih držav nikakor nočejo privoliti v znižanje tonaže velikih bojnih ladij, dokler ne bodo preiskusne zgradbe pokazale, kako je mogoče te ladje varovati pred napadi z aeroplani in submarini. S to ijavo, ki je tehničnega značaja, je utemeljil ameriški delegat na četrti mornariški konferenci nasprotovanje Zdr. držav francoskemu predlogu, da bi bila tonaža dosedanjih bojnih ladij znižana od 35,000 ton na 25,000. Obenem pa je bil tudi odstranjen nesporazum, da Washington ni samo proti znižan j u,-tcinveč tudi proti vsakemu zvišanju tonaže bojnih ladij, ker je ob Pacifiku le malo zalog premoga ali petroleja. 44Ako bi preiskusne gradbe pokazale, da je mogoče manjša ladje graditi z večjo varnostjo proti napadom aeroplanov i-, submarinov, tedaj bodo 55dr. države prav gotovo opustile svoje nasprotovanje proti znižanju tonaže," je rekel ameriški zastopnik. "Poleg tega pa je še tudi treba enkrat povedati, da je bojna ladja s 35,000 tonami, kakor je velika, otrok proti ladjam, ki bi mogoče bile zgrajene, ako ne bi bilo nikake pogodbe glede velikosti ladij." Ali ste že naročili Slove n s k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. ŽENEVA, Švica, 19. febr. — Predsednik Liginega svetil Stanley Bruce je angleškega generalnega majorja sir Ne ill Malcolma Imenoval za Liginega komisarja za židovske in druge begunce 'z Nemčije. Malcolm je postal naslednik Jamesa G. McDonalda iz New Yorka, ki je 29. decembra odstopil in je v svojem pismu pozval Ligo narodov, da naj gleda na to. Ta bo preganjanje Židov v Nemčiji vstavljeno. Novi. komisar bo v nasprotju z McDonaldom upravljal samo juridične in politične zadeve beguncev in bo oskrba beguncev prepuščena privatnim organizacijam. Prvo pomoč bodo begunci dobili od predsednika-Ligine komisije Normana Bent-wicha, ki je profesor na židovskem vseučilišču v Jeruzalemu. Sir Neill je služil z angleško armado v Indiji, Južni Afriki, v Somaliji in v svetovni vojni. Leta 1924 j® šel s 54 leti v pokoj. VODITELJ MEHIŠKIH KATO-LIČANOV UMRL MEXICO C ITI, Mehika, 19. februarja. — Sinoči je umrl monsignor Francisco Orozco y Jimenez nadškof guadalajar-ski ter voditelj mehiških katoličanov v njihovem boju proti vladi. Star je bil dvainse-demdeset let. Dvakrat je bil izgnan iz dežele in dvakrat je bila razpisana nagrada na njegovo glavo. Pokojnik je. živel dve leti v Cliicagu ter je postal velik prijatelj kardinala Mundeleina. Ko se je leta 1929 vrnil iz dolgotrajnega izgnanstva, je rekel: — Nikdar nisem bil o-bor^žen. Niti šivanke nisem nosil s seboj v svojo obrambo. NOVA POSTAVA UVELJAVLJENA VMEHIKj Delodajalec mora delavca plačati tudi za praznik. — Pri izgredih v Mazatlanu pet mrtvih. MEXIKO, Mehika, 18. febr. Mehiški kongres je v posebni seji sprejel predlogo predsednika Cardenasa za večje pravice delavcev. Preti logo ste obe zbornice s«»glasno sprejeli. S tem je bila sprejeta zvezna postava, ki nalaga delodajalcem dolžnost, da svojim delavcem tudi za državni praznik plače za šest dni v tednu. Kongres je obenem tudi sklenil, da odvzame zastopniku iz Puebla, generalu Juanu L. Car-dona njegov mandat, vsled česar bo izgubil imuniteto in bo aretiran, ker je zakrivil smrt dveh političnih nasprotnikov. V pristanišču Mazatlan bo zapadnem obrežju je prišlo med policijo in stavkarji do hudih spopadov, tekom .katerih je bilo ubitih prt oseb. Vsled tecra je bilo mesto postavljeno pod vojaško upravo. Policija je streljala na stavkarje, ko so napadli stavkokaze, ki so šli na delo v klavnico. Stavkarji pa so prišli pred mestno hišo in zahtevali, da odstopi ves mestni svet in so v nasprotnem slučaju zagrozili s splošno stavko. Medtem ko so bile predloge predsednika Cardenasa predložene kongresu, je Cardenas v svojem govoru v C i u dad ffne-rero delavcem rekel, da v Mehiki ni verskega preganjanja. "Vlada zahteva, da so Obstoječe postav1 izvedeno." je rekel Cardenas, ki:n posledica tega je, da so nasprotniki zaradi socjalističr.e vzgoie pričeli veliko kampanjo proti vladi." S tem je Cardenas odgovoril mehiškim škofom, ki v svojem pastirskem listu trdiio. da je katoliška cerkev v Mehiki preganjana. ZA NADALJEVANJE VOJNE JE ITALIJA ZOPET DOVOLILA NAD 120 MILIJONOV DOLARJEV Abesinici niso bili porazženi. — Bili so samo boja med prednjimi stražami. — Nasprotujoča si poročila o izgubah. — Anglija in Francija združeni proti Ita!iji. — V Rimi se vrše velike sla vnos ti. 63 INČEV SNEGA V SARANAC LAKE SARANAC.LAKE, N. Y., 19. februarja. — Okrajni vremenski urad poroča, da je padlo letos v tej okolici nad pet čevljev snega. Povprečno ga je. padlo 63 inčev. REILLY IMA IZGUBO ZARADI HAUPTMANNA Bivši glavni zagovornik B. R. Hauptmanna v procesu v Flemington, Adward J. Reilly, je sodniku L >ckwoodu povedal, da je imel pri zagovarjanju Hauptmanna $3,000 stro&kov. To je navedel v svoji prošnji na sodišče, da ga oprosti obveznosti, da bi plačeval svoji ločeni ženi mesečno $140. Reilly je rekel sodniku, da je svoji ženi redna plačeval 22 let, da pa so se njegovi dohodki zadnja leta zmanjšali, vsled česar mu ni več mogoče plačevati $140 na mesec. Poleg tega, da je imel sam stroške pri zagovarjanju Haupt manna, je izgubil mnogo svojih prijateljev, katere je stalno zastopal na sodiščih, ker so mu šteli v. zloj da je zagovarjal Hauptmanna. ADDIS ABABA, Abesinija, 19. feb. — Abesin-ska vlada odločno zavrača italijanska poročila o veliki italijanski zmagi na severni fronti. Ras Malu-frfieta je s severne fronte brzojavil, da tam ni bilo nikake bitke. Pretekli teden je bilo več spopadov med prednjimi postojanki in so imeli Italijani težke izgube, medtem ko je bilo ubitih samo 3 I Abesincev in 75 pogrešanih. Abesinska vlada označuje italijanska poročila o zmagi kot izmišljena. Načelnik irskega Rdečega križa, Marius Brophil, ki se je pred kratkim vrnil s severne fronte, je bi! poklican v cesarsko palačo, da je podpisal pismeno izjavo, da je italijanska zmaga pri Amba Ara-aam sploh nemogoča. Brophil pravi v svoji izjavi, da so med Makale m Amba Aradam samo steze za mule, po katerih sploh ni mogoče pripeljati topov in jih nameriti na Amba Aradam. Brez artilerije pa sploh ni mogoče zavzeti tega hriba. Poleg tega pa se pred Amba Aradam razprostira tri milje široka, gola planjava. Abesinci bi mogli s hriba brez posebnega truda uničiti prodirajočega sovražnika. R!M, Italija, 19. februarja. — Medtem ko vsa Italija obhaja veliko zmago na severni fronti, pričakujejo dobro poučeni krogi, da bo prišlo med Anglijo in Italijo do novega spora. Italijanska javnost ni bila presenečena, ko je Anglija odkolnila pogajati se z Italijo o pogodbi, ki jo je sklenila s sredozemskimi državami. Tudi Francija je Italiji nepovoljno odgovorila na italijanski protest glede sredozemske pogodbe. Francosko obvestilo se med drugim glasi: ^Francoska vlada potrjuje, da popolnoma soglaša s stališčem Anglije, katero je angleška delegacija pojasnila predsedniku koordinacijske komisije v Ženevi. Francoska vlada še enkrat poudarja, da hoče zadostiti določbam Lige narodov." Da zadosti ''mednarodnem zapletijajem", je italijanska vlada izdala nove odredbe, med katerimi je reorganizacija zračne sile na prvem mestu. Sredi hrupne proslave zmage je italijanska vlada zopet dovolila za "izvanredne kolonijalne izdatke" 1,530,000,000 lir ($122,400,000), Ko je množica kričala pred Palazzo Venezia, je imel Musolini konferenco z governerjem Libije in zračnim maršalom Balbo-om. Mussolini je nenadoma prekinil konferenco, stopil na balkon ter samo dvignil roko v fašistični pozdrav, nato pa se je vrnil in nadaljeval konferenco z maršalom Balbom. Maršal Badoglio naznanja, da so imeli Italijani v veliki bitki samo I 96 mrtvih in 606 ranjenih. Po njegovem poročilu pa so imeli Abesinci 5000 do 6000 mrtvih in dvakrat toliko ranjenih. Italijanske izgube so razdeljene naslednje: padlo 12 italijan. častnikov in 122 mož; ranjenih 24 častnikov in 499 vojakov; kolonijalne čete: padlo 54 mož, ranjenih 76 mož. Čete dadjažmača Haile Selassiej Gugse (izdajalca) so imele 8 mrtvih in 7 ranjenih« • WZWDD'A* New York, Thursday, February 20, 1936 THE LAnr.KST SLOVESE DAILY IN U. S. A. Glas Naroda" 9umk «jvaad mtitiiimi fey SL0VKN1C PUBLISHING COMFANI (A Corpora ttoa) . Pmldut l. Tma. Plač« of PI W. Hth Streat. «C ClM corpora dan mad * of above officers: Nm I«k atr. N. X. 6LA8 NABODA CV«icg of the Pccpta) iwwiod Btbd Dty Except Smdiy« —d HolMtya 1» efclo leto r«u« M i—rlfro ta fa pol leta .. fa Četrt leta 9&oo Za New York aa celo lato ...... «7.00 Za pol leta ............... ... 9BJB0 Za (noeenatTo aa ealo lato 97.00 Za pol leta................ _ |8J0 dobaetiptioD Yearly WOO Ad t t OB AfTCCBgBt Cil— Naroda" tabaja mU dan lavaemM nedelj lx> praznikov x>j>Ib. brei podpisa In osebnosti ae ne prlobčajejo- Denar naj ae blagovoli ytMljatl po Money order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa naa tadl preJSnjp blvallfige naznani, da hitreje najdemo aaaloralfcn. •GLAS NARODA". ti« W. 18tb Street, Ne« Ink, N. ti CHelata t—1874 GOSPODARSKO SUŽENJSTVO P rej bil j i teden smo razpravljali na tem mestu o obupnih razmerah, v katerih živi večina ameriških premogarjev. V Ameriki je nadajjni razred trpinov, ki se prištevajo med gospodarske sužnje. To so takoimenovani "sharecroppers" po južnih državah. "Sharecropper" nima ne zemlje, ne živine in ne orodje. Tak elovek "zarenta" kos zemlje — običajno dvajset do tride-et akrov — in dobi polovico pridelka. Ker nima ničesar, mu posodi lastnik orodje in seme ter ga denarno podpira v dobi ob delovanja. Za petdeset dolarjev letne najemnine prepusti lastnik "shareeropjierju" napol porušeno bajto, ki običajno nima nobenega okna; tla >o gola in istotako tudi stene. Daje mu slabo krmo in pokvarjena živila ter sempatam par centov, da more /a par ur utopiti v žganju svoje siromaštvo. "Sharecropper" pridela na leto — če mu pomaga vsa njegova družina — povprečno 47(H) funtov bombaža. Po ceni kot so jo plačevali leta 1933, je vreden pridelek ift-il. "Shareeropperjev" delež znaša $*J"2(>, od tega i>a odtegne lastnik stanarino ter kar mu je dal za setev, živila, krmo itd Ako pomislimo, da "sharecropper" nima pravice določati, kje Ju kdaj bo pridelek prodan, ter običajno ne zna citati in računati, lahko izračunamo, koliko denarja mu ostane. 0 Največkrat je konci leta bodisi zadolžen ali pa brez denarju, da bi se mogel prebiti do setve, ki je meseca marca. Od decembra do marca je torej zopet odvisen od gospodarja. Gorje mu, če bi se skušal preseliti, ne da bi plačal gospodarju v>e do zadnjega centa. Če ga ne zapro, se mora odreči vakemu upanju, da bi kje drugje igral žalostno vlogo "sharecropperja". Po južnih državah je dva in pol milijona farmerjev, ki se peč**.jo s pridelovanjem bombaža. Med njimi je poldrugi milijon, ali šestdeset odstotkov " sharecropper je v", med temi pa dve t retiui ali en milijon črncev z družinami. Žganje, -polna razrvanost in verski fanatizem je edino razvedrilo zamorca — "sharecropperja". V državi North Carolini imajo hiše, v katerih stanujejo zamorci, eno, dve ali dvečjemu tri sobe. Četrtina družin je tako siromašnih, da mora po pet oseb prenočevati v eni sobi. 85 odstotkov teh hiš je brez stranišč. AAA je precej pomagala farmerjem. Obdelali so manj zemlje, vsled česar so cene pridelkom narasle. Za neobdelano zemljo jim je pa AAA plačala odškodnino. Položaj " slia recroppe r j a " je bil pa s tem še poslabšan. Obdelati je moral 40 odstotkov manj zemlje, vladno nagrado, do katere je bil upravičen, je pa njegov gospodar spravil v žep. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V J13G08LAYU0 $ 2.75_________________Din. 1W « 5.15 -----------------Din- »X> « 7£5 ____________________Din. 30« «11.75 ____________Din. 50« «23.50 ..............Din. 1«0« «47-00 _____________ Din. Za t ITiLUO « 9.25.................. lir 100 « 18.20 _________________ Lir 200 « 44.00 _____________Lir 500 « 87.50 _______________ lir 1000 «174.00 ______________ Ur 2000 «260.00 _________________ Lir 3000 KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI TOttth sneakor kot agoraj navedeno. bodUl ▼ dinarjih ali llmn dovoljujemo fta boljo pogoj«. GILA V AMZKlftKlH DOLAXJU • »— •It,— ... « «.7« ... «1«JS ... «lt— • • a • m* ••••» • ••Of tssaa 041.S8 Prejemnik dobi ▼ starem kraja icpladlc ▼ dolarjih. MOJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SLQYENIC PUBLISHING COMPXNX »GIm Ntrodr NEW IMK, Bi. 1 Kdor hočo razumeti današnji čas, svetovno krizo, boje, nemire, stremljenja po novim in drugačnim, mora pred vsem spoznati temelje vsega tega. In to ni v teh časih prav lahko, ker imamo na svetu vsepolno šare v tej ali oni obliki, katera zakriva prave vzroke. Imamo nadalje n_ešteto "padarjev," ki ugotavljajo vsak po svoje svetovno bolezen in ponujajo vsak svoja zdravila. Vsak človek išče rešitve zdaj tukaj, zdaj tam. Vsak bi rad vedel, pri čem je danes in kako bo jutri: ali se izboljša iu uredi, ali ostane, kakor je bilo do zdaj. Človek išče torej neke gotovosti, potem bi lažje trpel in prenašal vsa bremena, ki jih imamo na ramah danes. Da živimo v jako čudnem, težkem in nenavadnem času in rasrmerali, to bo pritrdil vsak. Skoro se človeku zdi smešno, če bi ne bilo tako resno. Pomislite: zemlja rodi več, kakor morejo snesti ljudje, tovarne napravijo več. kakor se rabi za trg. Denarja je več, kakor ga je bilo kdaj poprej. Vsega je torej več in celo preveč, a vendar je ogromna večina ljudi, ki nimajo ničesar. Zakaj je tako? Če bi bili vzroki sedanjih razmer na svetu ljudje, kakor smo mi, tedaj bi imeli pred sabo jako zanimi; vo trojico. \ sredi bi bil orjak, podoben nekdanjemu Atlasu, ki je na svojih ramah nosil ves svet. Vsi zakladi sveta hi bili 5 okoli njega in nad vsem skupaj bi se blestel napis: Kapital. Ob desnici bi mu stal krepak, močan in večno gladen sin, po imenu Profit, oil levici enako razvit in enako potreben drugi sin: Zaslužek. To zanimivo trojico je prav, da si malo pobi i ž je razgledamo, ker bomo potem razumeli marsikaj, pred vsem pa današnji svetovni položaj. Kdo in kij je kapital? Kapital je v širšem pomenu vse, kar je možno, da se izkoristi. ('lovek, žival, drevo, voda, zrak, zmožnosti, znanosti — vse je kapital. Vse se da izkoristiti in obrestovati, kakor pravimo v navadnem življenju. Delavec, ki dela, je kapital, ki nosi zaslužek. Če ima zraven še kako strokovno znanost, ima dodatni kapital,^ kateri prinaša toliko več. Žival je kapital, ker imamo od nje koristi. Voda je kapital. Zakaj če jo napeljemo v hišo, jo moramo plačevati. Lahko jo zajezimo in prodajamo njene moči. Človek, ki živi pri morju, ima morski zrak za kapital. V Floridi živi zdaj na tisoče premožnih Američanov. Izkoristili so podnebje in lego ter vlečejo korist: od tega. Vse je tore j kapital ali zamo-re postati kapital pod gotovimi pogoji. In tako ločimo kapital mod živ in mrtev: prvi je tisti, ki kaj prinaša, drugi je tisti, katerega ne izrabljamo. Vse, kar smo do zdaj govori- drži takorekoe ves svet. Ker ni drugega, kakor posnetek naravnih kapitalov, bomo takoj razumeli, da ni nič slabega ž njim in da je v današnji civilizaciji absolutno potreben. Zdaj pridemo pa do njegovih sinov. Prvi, smo rekli, je Profit. Ta je začetek in konec vsega današnjega zla. Drugi je Zaslužek, to je tista plača, katero prejema delavec in ki je absolutno potrebna, da zamore živeti. Vsi industrijalni boji so bili in so med tema dvema: Profit je od nekdaj hotel, da pograbi kar največ vse koristi iz kapitala. Zaslužek pa se je na drugi strani bori?, da odvzame kolikor mogoče od pro-fita in izboljša samega sebe. Kapital, smo rekli, je potreben v vsaki človeški družbi. Če postavljamo zgradbo, zagraja-jno ali napeljujemo vodo, postavljamo stroje, izgotavljamo razno blago — rabimo kapital. Imeti moramo glavnico, iz katere plačamo za materijal, za delo, in vse drugo, kar je s tem v zvezi. Ta način je tako dolgo na svetu, da si skoro ne moremo misliti drugega. Kar smo napisali o kapitalu, to se nanaša tudi na zaslužek. Če lioče človek živeti, mora v Peter Zgaga mo razkladalo in nakladalo, da bi ne bilo potreba nobenega člo veka." In tako so tudi godi. Poglejte zaloge na trgu — vsega je polno. Človek bi mislil, da da so vsi ljudje zaposleni. Resnica pa je, da je od leta do leta več brezposelnih. Tako je profit zagotovljen vsaj za nekaj časa, delavec jia ob zadnji košček kruha. Zdaj bomo razumeli, zakaj imamo krizo, depresijo ali kakor jo že hočete imenovati. Mesto, da bi. bilo na svetu tako urejeno, da bi bilo od vseli in za vse, pa imamo tako, da je od vseh samo za nekatere. Zdaj nam postaja jasno, zakaj se industrija tako boji kontrole, zakaj vpijejo: vlada vstran od privatnega biznisa! Da je profit ne samo grabežljiv in požrešen, ampak tudi slep in zabit, je razvidno najbolj iz tega, da koplje samemu sebi grob. Navsezadnje je vsa jiro-dukcija na svetu namenjena za človeka. (V namreč ni zaslužka, se ne more ničesar kupiti. Pred seboj imam "The Forest City News", ki ima na prvi strani sliki predsednika Roosevelta in foresteitvškega župana Martina Muhiča. Kakor že par let, so tudi letos priredili v Forest City zabavo, čije čisti dobiček je bil namenjen pomilovanja vrednim današnjih razmerah nekje dela- Kapital dela s svojim prof i torn, ti. In če dela. mora dobivati ^nlno vec, .stih pa ki bi mogli kupiti, vedno manj. Kam bo vse to pripeljalo in kaj nas Čaka v bodočih letih, je težko reči. Ampak eno se mi zdi gotovo: tisti, ki imajo danes vse v rokah, bodo držali za žive in mrtve, dokier bo šlo. In kadar plačo, zaslužek. Dokler moramo vse na svetu kupiti in plačati. je naravno, da moramo služiti. Tretji v rasi trojici je Profit. Ali je ta potreben? Kapital | kupi, zsrradi in zala P°Jfl(1 za VS('lt'»-ne produkcije. Kaj pa profit?j (1e je človeško delo vedno Ta ni drugega, kakor tat. ki j manj potrebno, je to samo prav. jeml je delavcu del njegovega j Vse na svetu pride enkrat do deleža in ga daje tistim, ki j počitka, zakaj bi človek ne? sploli ne delajo. Ni torej sa-'Čc so iznašli take stroje, ki na-mo nepotreben, ampak narav-1 domestujejo človeka, pomenja nost škodljiv in krivičen. j to velik napredek in velike . , ...... .... tvdobnosti. Ampak vsaka iz- Ampak ne mislilo tako tisti, . „ . 1 . . . ,. ii-i * i r\ - i - • na idba in vsik napredek v stroki so dali kapital. Oni hočejo: ..•',. . . . - , j , j i nh bi moral služiti vsem m ne profit, pa nai pride od koder . J „ . i . /v ■samo nekaterim, lioce in kakor hoče. i XT . , . . x . . .. iii v A as zanima pred vsem, kajco In tako pridemo do dveh eis- . , . ' .. . ' .. . t, ! se bo vse to rešilo v Ameriki, to nasprotnih naziranj. ro.,r , . . .. . . . v 1 . i Vsak ima dovolj krize in vsi splosnem, človeškem pojmova-; ^Miuniii'iu, i lun.-iv' iu iw.iii"iu-| • -j- , i -»-. , .. * .. 1-111- smo je siti do grla. Predvsem niu bi se reklo polje obdeluje- . . - ° , . . J . se mi zdi tako, da bo rešitev mo zato, da imamo kaj jesti. Živino redimo zato, da imamo mleko, mes * in druge koristi. Hiše gradimo zato, da imamo kje živeti. V industriji izdelujemo razno blago zato, da za-kladamo človeške potrel»e. Torej: vse naše življenje in delo ni drugega, kakor preskrba za vse in vsakega posebej. Temnu nasproti pa pride kapitalist in pravi: polje obdelujemo za stran profita, živino izboljšal to s tem, da je obljubljal kokoš v vsakem loncu in po dva avtomobila v vsakem hlevu. Torej: kruh in zabava — kakor pred dva tisoč leti v Rimu. V vseh teh težkih časih ima človek eno tolažbo in ta je: da je zaželo nekaj starega padati in da se rodi nekaj novega. Koliko časa bo vzelo, da bo zopet življenje na svetu, tega se ne da povedati. So sicer nekatera dobra znamenja, med katere štejem pred vsem enega: da je ameriški na vod začel vstajati in misliti. Kaj takega nismo bili navajer.i. V zadnjih petih ali šestih letih vidim tukaj več napredka, krkor poprej v vseh poldragisto letih, odkar se je rodila republika. Narod torej misli, ozira se prvič v svoji zgodovini, kako je okoli njega. Razmere zahtevajo novega d -la. Novosti se pa boji vsak v ti deželi. Poizkušali bodo najpoprei. kako bi se dalo staro zakrpati, popraviti, da bi bil volk sit ^n koza cela. Navada pa je žiMezua srajca, pravi naš pogovor. Kako bi se dalo doseči nekaj tako, da bi bilo vse drugače za vse in vendar vse tako, kakor poznamo in kakor smo navajeiri. .laz ne reč'1 m. da nas Čakajo rožnata leta. rečem pa to: vi vsi ki imate otioke, ste lahko zadovoljni, da smo nazadnje le prišli do tiste točke, ki pomenja preobrat za delavca v Ameriki. Ne vem sicer, kako dolgo bo treba čakati in kaj vse prestati, vem pa eno: če no bomo deležni mi, bodo pa vsi:j naši otroci tiste dobe, ko bo v Ameriki za človeka tako dobro, kot ni bilo.nikdar poprej * ODGOVORI. F. C., Cleveland, O.: — Tisti čaj, o katerem sem pisal v enem revežem, ki se jih je lotila paraliza in za katere se je pred-sed. Roosevelt z vso vnemo zavzel. Navzlic skrajno slabim razmeram je prinesla prireditev nad stotride.rct dolarjev čistega dobička. Prijatelj, ki mi je poslal The Forest City News", je pripomnil: — Urednik je prav pogodil, ker je skupaj objavil Roose-veltovo in Muhičevo sliko. Saj sta moža dobra znanca in sta si že parkrat v roko segla, ko je bil Muhič v Belo hišo povabljen. Roosevelt se mora pečati s težavnimi problemi, pa tudi našemu županu ni z rožicami postlano. Le pomislite: odkar je Pittston Company nehala obratovati, je v Forest City, ki ima le nekaj tisoč prebivalcev, nad tisoč majnerjev brez dela. In med njimi je mnogo, mnogo naših rojakov, kajti v Forest Ctiy je nad dve-topetde-set slovenskih družili. Vse se zateka k našemu Martinu za pomoč. In Martin pomaga, kjer koli more. Da ga meščani visoko cenijo, je najboljši dokaz to, ker je bil že parkrat skoro brez vsake opozicije izvoljen za župana. jako počasna, kakor je vse tukaj. Američan je sicer poznan kot dober in hiter delavec, ki pa ne misli veliko in ne poiz- izmed moj:h člankov, jemljite kuša rad z novotarijami. Ves Itako: prvi dan lahko celo čašo, naš razvoj je jako podoben rimskemu pred dva tisoč leti. i Kadar je začelo ljudstvo trpeti, je prirejalo demonstracije in vpilo: panen et circenses — to je: kruha in iger. V tem znamenju se j;» vodila vsa naša politika do danes. Predsedniški redim tu radi profita. Hiše so1, , , ' 1 , , 1. .kandidatno so hodili med luid- investment, torei za profit, ena- , . ;r 1V ,. ■ , , , . . JL. stvo in obljub! jaii: polne pelce. ko tudi industriia. Vse za pro- , , .. . ... lustrija. Vse za pro fit in zopet za profit. Tako je danes na svetu. Kako dolgo se bo, je težko reči. Profit napravlja za peščico ljudi take vdobnosti, da ne marajo sltšati o nobenem kompromisu. Kaj zato, da je na drugi strani, to je pri zaslužku, devet desetin vseh ljudi na sve- Bivši predsednik je nekoliko drugi in tretji dan pa le pol. Sicer pa ga jemljite po potrebi. Boste se sami iznašli, kako bo najbolj prav za vas. Pijete ga lahko večkrat, kadar ga potrebujete, zakai škoditi ne more nikomur. Pozdravi jeni! F. K. Advertise in "Glas Naroda" li o kapitalu, spada med na-,tu. Pri profitu jih ni več, ka ravo in je torej naravni kapi tal. Človek, voda, zrak, drevo, žival — vse je nastalo v naravi. Vse je bilo ali je tukaj ta-korekoč samo od sebe, ali če hočemo: ustvarjeno. Človek je v večni posnemovalec narave in kakor mnogo drugega, si je ustvaril tudi u-metni kajpital. Tovarna ni nastala sama od sebe ali vsled naravnih sil, pač pa jo je postavil človek, opremil jo s potrebnimi stroji, kupil raznih surovin, u-pregel človeka. Nastala je industrija v vseh mogočih oblikah. In kapital", kateri je bil potreben, da se je vse postavilo in da -se obratuje, imenujemo industrijalni kapital. In to je tisti junak, oče, o katerem smo prej govorili, ki kor ena sama desetina — ampak ta je močna. Sredstva so tista, ki dajejo človeku in »ku-pini moč. Lahko si velik slaven, imeniten in poznan — ampak še nisi založen s premoženjem, nisi močan. Profitarji gredo v svoji slepoti tako daleč, da jih n» briga, kako živi večina na svetu. V želji, da se otresejo kolikor mogoče vsakega izdatka za zaslužek in da povišajo svoje pro-fite, so začeli vpeljavati mesto ljudi avtomatične stroje. Nedavno je bil neki industrijalec pri tukajšnji družbi, ki izdeluje načrte za razne avtomate. In vprašali so ga, kaj bi rad imel in kje nadomestil človeške sile. "Jbi rad nekaj takega, da hi cisto samo delalo in tudi sa- KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1936 so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti. Kdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: — $i®° LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: VODNIKOVA PRATIKA; POT K MRTVIM IDEALOM; (5 KNJIG) TEMNA ZVEZDA; . ZLATI ČEVELJČKI; PETDESET ODSTOTKOV (povest). KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET "GLAS NAROD A" : : NEW YORK, N. ¥. V današnjem dopisu omenja prijatelj Masle prireditve, ki -e obetajo rojakom v mestu in okolici Little Falls v pičlih dneh letošnjega predpusta. Nadi« jo se velikega navala, ker so dvorano podprli. Ko sem parkrat opazoval plesalce v Slovenskem Domu lia Žiber->ah, >em resno bal, da se bo vse -kupaj udrlo in se zrušilo v klet. Ne zato, ker so nekatere tamkajšnje slovenske lepotice precej obilne, pač pa zaradi obilice parov, ki so se kar gnetli po plesišču. Ta stvar je torej sedaj v redu. In v redu I »o tudi vse drugo, kajti gospa Kcza in njene pomočnice se bodo brigale za kuhinjo. Ma-de-tov štab bo imel klet v oblasti, Žjikel j in Svašnik bosta pa i-grala, da se bo vse kadilo. Ceste iz Fly Creeka, Coop-erstowna, Hartwicka, Cherry Valley, Roseboona, Elk Creeka in drugih bližnjih naselbin so pa menda tudi že toliko zori? ne, da se rojaki ne bodo u->trašili poti. Preti mrakom naj pridejo in ob jutranji zori naj s?» poslove, pa bodo najlepše in i.a j prijetnejše zaključili letošnji p red p us t. Vsa slovenska društva v New Yorku so imela oziroma so naznanila svoje predpustne zabave, le o *4Bledu" ni bilo nobenega glasu. "Bled", ki je že štirikrat zaporedoma tako sijajno proslavil pustno nedeljo, da bi "Bled" letos pred »vojo petletnico umolknil, nak, to mi pa ni hotelo v glavo. Čakal sem in čakal in že skoro obupal, včeraj sem pa slednjič vendarle pričakal. Telefon pozvoni. Ker nisem imel časa, da li sani stopil k aparatu, je moj tovariš namesto mene opravil. — Kdo je! Kaj je? — ga vprašam. ko je odložil slušalko. — Vojska je! — je odvrnil. — Križ božji! Ali je ni že v Abesiniji dovolj? — Pojasnil m"> je, da je "Bledov" tajnik Frank Vojska napovedal veliko maškarado, ki se vrši v nedeljo zvečer (J3. februarja) v slovenski dvorani na Osmi. O. to pa t«. "Bled" je čakal do zadnjega in se bo bas zato menda najbolj postavil. Pričakuje velike udeležbe, posebno pa svatov, ki se bodo večer prej udeležili Slovanovega Kmet-skega plesa in pristne slovenske oliceti v Slovenskem Domu v Brooklvnu. Zatorej nasvide- *< V LI 2? V jI RVD~A*> New York, Thursday, February 20, 1936 THE LARGEST SLOVENE 7TAILY IN V. 8. X Dopisi, Little Falls, Y. Dolgo »"asa že ni bilo nikake-ga poroči1 a iz naše naselbine in sem zaman čakal, da bi se kdo drugi kaj oglasil in poročal o našem življenju v tem mestu. Kar se tiče nas Slovencev, še |»ovoljno napredujemo z razmerami sedanjega časa. Delamo l>o večini, eni tu eni tam, toda zaslužka je pač zelo malo, kot povsod. Draginja je velika, in bi moralo biti plače vsaj dvakrat tako velike kot so sedaj, da bi se revno ljudstvo lahko preživljalo kot se spodobi. V kratk «.*m času je bilo tudi par nesreč mod nami, toda ne ravno prevelikih. Tako se je ponesreči! sobrat Joseph Kolar. Po nesreči mu je padla dvigal-na veriga na nogo in mu strla mali prst m nogi ter ga tudi drugače rrr.lo poškodovala. iSobrat John Zorce je imel tudi malo nesrečo ker so ga dvi-galna vrata udarila po dosni rami in je moral biti par dni doma, toda sr počuti že dosti bolje. Uram in želim, da bi vsi kmalu okrevali. Zimo imamo precej ostro letos in tudi veliko snega jo zapadlo. Na dosti kmetijah že primanjkuj® vode, kor jim je zamrzla in jo morajo voziti iz mesta. d't napoje svojo živino. Na društvenem polju tudi počasi napredujemo. Je pač tako, da neki fori rajše podpirajo druge organizacije kot pa svoje, čercvnr se mu nudi boljše pogoje pri domači. Poučevanje slovenščino tukaj rojene mladine jo tudi lotos odpadlo, kajti prv:č ni pravega učitelja in drugič mlndina rajo zahaja drugam, kot pa bi se kaj naučila, kar Vi ii s časom koristilo. V politiki =mo bolj malo podkovani, kc»- ni posebnega zanimanja za to stvar. Ustanovili smo lansko jesen Slov. Meščanski Klub, !n je že precej slovenskih volivcev vpisanih. Kdor še ni, so lahko zglasi in pristopi, W škoduje pač nikomur in ko ča? pride lahko precej pripomore k izvolitvi pravega človeka v mostni odbor. Pri Pllov. Domu, Tne., jo precej živahno s popravljanjem kleti. Bilo jo t'jeba popraviti opore in d 115:0. tako da se ni treba bati, da bi se kdaj nadstropje udri o kot se jo že po mnogih krajih to zgodilo, kajti bolj šo jo mvo kot zadnjo. Peter Zigajra bo 1 diko brez skrbi poskočil, ako nrs pride prihodnje poletje obiskat. Veselic Šo nismo imeli letos nič, toda sedaj so pa prične sezona in sio^r takoj v soboto zvečer dne 22. februarja. Društvo Marije Pomagaj K.S.K. Jedno-te bo imelo svojo letno maška-radno veselico z vstopnino 25e. Igral bo tukajšnji orkerster. V torek več"r, to je 25. febr. bo pa ples, kot po navadi vsako leto v korist Slov. Doma, Inc. Vstopnina bo za odraslo 25e. Igrala bosta harmonikarja Sehwasniik-Zorco. Na obeli teh prireditvah ^e 1>odo delile nagrade najboljšim maskam v slučaju novoljne udeležitve. Uljudn® so vabi vse Slovence in Slovenki- tor njih prijatelje, da se po nr.oznosti udeložite teli prirodifov. Obenem s® naznanja, da bo Slov. Dom. Inc., priredil veliko pojedino z veselico na večer 21. marca. Vstopnina bo 50c. za odrash* in 2.~>e. za otroke. Igral bo orkester in so vsem našim prijateljem že sedaj priporočamo va obilen obisk. Iskrena hvr.la za dosedanjo naklonjenost Slov. Donm in želim. da ga še v bodoče v polnem številu po.-etite. Pozdravljam vse moje prijatelje in znaneo po širni Ameriki in Kanadi in jim želim boljših časov. Frank Maslo. Mohawk, N. Y. Dolžnost mi je, da se zahvalim uredništvu za krasne slike iz Slovenije. Knjigo sem dobil že pred štirinajstimi dnevi. — Potrudil se bom, da dobim še kakšnega naročnika. Omeniti imam, da smo dodelali v gozdu. Kompanija, za katero smo delali in sekali trdi les, je ustavila delo gotovo zaradi tega, ker imajo preveč liladov na žagi. Po gozdovih je zapadel visok sneg. Po nekaterih 'krajih ga je 4 čevlje na-debelo. Svetujem rojakom, ki so mi pi?ali in vprašali za delo, da i.e hodijo sera, zakaj tukaj i-mamo preveč snega, gozdarsko delo pa gre h kraju. Sedaj se nahajam na farmi pri Mr. Svašniku. Kadar nam je dolgčas, gremo malo drva sekat, da se prezračimo in da lažje spimo po noči. Lačni in žejni tudi nismo tukaj. Pijača nas vedno kliče, če izpraznimo eno, že druga čaka na mizi. Mary nam pa klobase no?i od nekod. Nič ne vem, kje ima shranjene, da jih je toliko. Tukaj sta tudi moja prijatelja Rudolf in Tonv Svašnik. Njima se moram večkrat iz srca nasmejati. Pred par dnevi sem bil pri Mr. John Merlaku in z menoj tudi John Svašnik. Sekire >va za pičila v pajn in sva šla. Par korakov, pa sva bila pri Mr. Merlaku. Komaj sva selila, že nam je prinesel takrat-kega. — Boš videl, John, kako je dober, — reče Mr. Merlak, in res, ni se zlagal. Nato jo prinesel pa še liter vina. Nič več naju ni zeblo, čeravno je jako pihalo ocl severa, ko sva šla proti domu. Bliža se pust. Nič ne vem, kako se bo obneslo. Vem pa, da bomo vsi imeli maske, eni lepe, eni pa grde. S pozdravom! Flovd Miklič. a / a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA —"IT'S TOASTED" Ccerrtfht UM. Tke abvku tcbm« itapur Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih driavaK Fairliopc, Pa. Z dolom so obrača tukaj neka! i ko na bolje in želim, da bi se tudi po drugih krajih obrnilo. Not saj je že skrajni čas, da se kaj izboljša. Pri nas je vse staro ir» mlado, zaposleno s snegom. Če bi imel vsak po štiri roko, bi šo ne bilo preveč. Sneg odmetu.iojo noč in dan, pa še kar naprej sneži. Ne vem, kdaj bo nehalo. Dno 18. januarja so nas prišli obiskat trije medvedi ter so stikali okoli naših barak za hrano. To ;jo znamenje, da bo še dosti sn-ga in dolga zima. Premoga primanjkuje in vsled tega silijo baroni premogarjev, da morajo tudi v seooto delati. Nekateri gredo, drugi pa ne. Prav imajo! Kadar jo sila, so bosi in kom??anijsti priliznjeni, kadar pa ni, bi se najraje ognili delaveu. Kdo ve, koliko časa bo vse to trajalo. V Zgagov'. koloni sem čital. da sem povabljen v gornji del newvorske države, da bi rojaku Bradeljnu pomagal delati suho robo. Vabilu se mi ni mogoče odzvati, ker so ceste preveč zasneženo, pnloc tega pa tudi ne znam delati žlic. ker nisem iz Ribnice dorr, a. Jaz sem od ta m, kjer Mussolini vlada s svojo železno pestjo, f'e bi me Bra-dolj povabil tesat tajse ali delat pragove, bi se mogoče odzval. Matijem želim vse najbolje k njihovemu godu ter pozdravljam vse rojake širom Združenih držav, posebno pa Petra Zgago. Joseph Stefančič. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. SLOVENSKI PREMOG AR O RAZMERAH Coverdale, Pa. Napisal Marko Rupnik. Že sem pozabil, koliko časa je preteklo, od kar se nisem več oglasil v 4 4 Glas Naroda". Pa to itak nič ne škodi nikomur, list je vseeno vedno napolnjen do zadnje pike z raznovrstnim in zanimivim čtivom. ('as naglo beži, in svet so po svoje naprej vrti, pa če je nam to všeč ali pa ne — to se nikogar ne vpraša, najmanj pa še nas, ki živimo tu na Coverdalu. Včasih si mislim, le kaj hi bilo, če bi i-o slučajno od ne-kjo priklatil kak hudobnež, da bi "'kidnapnl" ta naš Cover-dale, ter ga odnesel daleč proč v kako šumo — oh, toga šo za mislite ni — le kaj bi potem Zapadna Pennsylvania počela brez Cover dala? Tu imamo menda vso, *kar Amerika premore. Cvet pre-mogarjev se tu zbira v premogovniku pri delu in unijo-nizmu. Prisrčna tovariška ljubezen nas objema vse od kraja pri delu in lokalni uniji, da bi najrajši drug drugega, 110 samo gorko poljubili — pač pa do kosti obgrizli — če bi le imeli še kaj škrbin v ustih! Ograjeni smo s paragrafelci od vseh strani, od spodaj in zgoraj, da se nam no more nikjer do živega. Večkrat se ti paragrafelci med seboj zlasajo. pa nič zato. mi se jim smejemo, ter se nadalje ljubimo mod se-boj. Vsaka stvar na svetu se mora bojevati za svoj obstoj — pa se naj :e paragrafelci! Letošnja zima se je izuehila vseh paragrafov in postav, niti jazbecu ni pustila, da bi si prišel ogledat svojo senco na svoj dan — zima divja 11a barbarski način naprej. Ce bi bil član T ..igo narodov, bi predlagal, da so zaprosi sinjor Mu?s. »linija, da pošlje ekspedicijo in naj civilizira to amerikansko zimo. On se na j civiliziranjo razume, bi že nam j sfiksal to zimo. da bi bilo za vso prav. Hudobni ljudje, ki vodno samo zabavljajo čez vso dobro a-merikanske institucije, trdijo, da so Združ?ne državo, takrat ko so od Rusije kupile^ Alasko, kupile tudi njeno zimo in mraz. Pa ta je čisto bosa, dragi hudobni rojaki. Mi imamo nezmotljivo vrhovno sodišče, ki čuva nad deželo, da se ne napravi kaka bedarija, ki bi ne bila ameriškega izvora. Tako je tud; « kupljeno Alasko. Mi smo kupili Alasko. njeno zlato in ribe, zima in mraz naj pa Rnso.n ostaneta, ker v kupnih listinah o tem ni nikjer nič omenjeno. ALI STE ZAVAROVANJ ZA SLI/ČAJ BOLEZNI. NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO ¥ AMERIKI. kot najboljšo Jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsak! slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1^N,IN.H--Za vstmnovitev novega društva zadostuje t odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY. MINNESOTA .Letos smo tukajšnji premolar] i in zima zelo tesno povezani skupaj. Že lio zim sem v premogarstvu, pa še ne pomnim, da bi nns pozimi priganjali k delu, pač je bilo ravno nasprotno — J »Jali nisniu radi zime, ker so Velika jezera zamrzla. To zimo pa nas silijo, da bi delali po b dni na teden in po 25 ni* na dan; po tem pa, če je le še komu mogoče, da bi še kak 4*overtajru'' napravil. Publika zmrzuje, ker premoga ni! . "Vsaka reč do svoje meje," je rekel jH-denj-mož (Jrampov-ški Miha v Kovtali, ko ga je sovražni prijatelj z drvarskim batom po glavi lopnil. Torej zakaj publika trpi pomanjkanje premoga ■ Prav zato, ker premolar ji in njih družino niso publika — in to tako gotovo ne, kakor še nikdar ni bila mula — konj! Publika v Ameriki so menda samo oni, kateri so si prilastili vse naravne zaklade, katere je Stvarnik položil v zakladnico Zemlje. Kako človeštvo krona stvarstva, rabi in izrablja te zaklade. vidimo prav vsak dan, iz lota v leto. Krizo imamo že sodom ciganskih let menda radi te.ga, kor j«- v deželi vsega preveč. morajo farmer ji uporabljati žito ir. koruzo kot kurivo, da no zmrznejo, medtem ko na stotisoče premoga rjev, ki bi radi delali, d i pošteno služijo kruh sebi in družinam, pa njim ni dovoljeno, kor gospodarji premoga no pusto obratovati rovov, ako se jim no obeta stoodstotni al: večji dobiček — o tem in v t,> zadevo so ne smo vtikati nosu. Kaj so nikdo ne vara v tem, da so gospodom publika smili in da jo pomanjkanje premoga v deželi, to je vse še za deveto goro — vzrok toga cviljenja o pomanjkanju premoga jo v majnarski uniiski pogodbi, ki je nam skrajšala delavnik na 7 ur in teden na 5 dni. To magnate" boli in nič drugega. Ve- deli so, da zima pride, čemu niso pustili rovov obratovati v oktobru, novembru in decembru vsaj 4 »Ii i v tednu, ker tudi premolar ji bi radi napravili nekaj veselja svojim družinam za božične praznike, ker Božič jo samo eden v letu — pa namesto plače, smo v večini prinesli kače za Božič domov. Roosevelt in njegova administracija se trudi, da bi se u-p os lil o čim več brezposelnih, zato so j,, porodila NRA in cela vrsta-drugih alfabetnih ustanov. Plavega orla jo dovotorica okamnolih sodnikov požrla, in menda zdr.j streme za tem, da lin kak način izpodkopa.io tla reorganizirani T\ M. W. Pni ji. katero smo dobili nazai po Roose vel t o\v m priza d e va n ju. • Premogarji smo ustrojeni po načinu, kot je koža isterskegu osla. Batino vrh batine smo prejemali od vseh strani leto za letom — zato, ker majnarji niso publika — pa jih bomo še, če izpustimo to iz rok, kar zdaj imamo. Resničen jo rok: Včerajšni •lan naj te uči. kaj imaš napraviti danes, da ne bo- jutri razočaran. Ravno čitam v Pittsb. Sun Telo. kako joka Mr. Morrow, predsednik Pittsburgh Coal Co. da so zaostali s produkcijo premoga samo v enem tednu za celih r>00,000 ton. Mr. Morrow ne vidi onih 400 premoga rjev, ki so jih odslovili samo na Montour Ko. 10., Library, Pa., ter na njih mesto postavili nakladalno stroje (conveyors). To štiri stotino nremogarjev naj gloda skozi prste to sibirsko zimo kako publika zmrzuje — sai oni itak niso publika! C V res od nek je prihaja kako pomanjkanje potrebnih produktov. čemu so no uposli dela-žoljnih rok, namesto, da se že nposl ion i m sklica podaljšati njili delovne uro? Kaš loka1 50ST, r.M.W. of A. jo ostal gluh za apel, da delamo H dni v tednu, ravno tako tudi lokal na Montour št. 10. in to je prav. <*>- nas vedno imajo samo za st**ro "šlape"*. bi nas še z večjo korajžo v nanrej izr rahljali, če sami ne spoštujemo svoje porrodbo. * i Žalostna novica je prišla z brzojavko na Mrs. Rubičko v Library-ju, da je njen >in na smrt bolan v državi Missouri in še želi mater pred smrtjo videti. Ker se je mati menda strašila dolge poti do sina. je pa nj«na hči in sestra umirajočega bila takoj v redu na pot. Ker klul> hitri in dobri železniški zvezi in sigurnosti, bi morda le prišla do njega prepozno. jo Mrs. Mary Kine napravila to vožnjo z zrakoplovom. Tako jo prišla še za časa tja in bila pri njem v razgovoru zadnje dve uri njegovega življenja. Mrtvega so iz Missouri pripeljali t'i v Library, Pa. Pogreb se je vršil if>. februarja. Ker mi 11K0 večje podrobnosti znane, niti ne ime umrlega, ne moreni «. tem kaj več omenjati. Mrs. Mar\ Kine ima pa rekord. da je prva Slovenka tn na Coverdalu. če ne menda v precejšni okolici Pittsburgh a, ki je napravila tako dolgo vožnjo z aeroyiianom. Kako so je počutila mod nebom in zemljo mod vožnje, l»o ž" ob priliki sama povedala. Prav dobro gotovo ne. kar taka pot Šo nikoli nobenemu ni bila vesela, kjer smrt steza svojo roke po mladem, še ne dezorolem življenju. Moje sožaiie prizadetim, pokojniku pa mir in pokoj! Slovensko Prosvetno Društvo 66 PRIREDI V NEDELJO, 23. FEBRUARJA V SLOVENSKI DVORANI NA OSMI CESTI New York, N. Y. VELIKO MASKARADO 3 NAGRADE ($5, $3, $2) BODO PODELJENE: NAJLEPŠI, XAJOR&I IX NAJROL.J ZXAf'ILXI MASKI (Nagrade l>o prisodilo navzoče občinstvo.) Na programu bodo presenečenja, kakoršnih še ni bilo na nobeni slovenski prireditvi. Izborna postrežba. Cenen prigrizek in pijača. GODBA PETJE PLES Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 35 centov. / W^^UL A & N A RUD A New fori, lhurida^febMikty IV, 1^36 nmnmji oiio^iuivjnsffinmnn" POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN . ROMANI PESMI IN POEZIJE I'^i^^jisnuiniiiijsj r^'A^if ni^miiisifiiiiir^/i^Ti:;! i! is«i s;!: fs 15 *1 n i!: : : i! s::!! is T* n; 1» -;«i s • lii fn mi! ■ ii! 1 • • ?«?! m < »Ts«iTT« * » mm t*i ti 111 * 91 • 1 n i i m r /JKMJIM NflllflMH KNJIGARNA "GLAS NARODA 99 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ; ZEMLJEVIDI : MOLITVENKI z IGRE : : Romani... ANDREJ TERNOVC. eto dejanje se ilopija v Kamniških planinah. Kdor ljuhi lov in planine, ga bo z ua|«etost ju čital do kon<-a. \ BRATJE IN SESTRE V (»OSPODU Spisal Cvetko »iolar. l."> strani. Cena.....75 Nas znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev n«* zna tako opisati življenja ca kmetih kakor bas Cvetko CJolar- ČRNI BANTER, spisal Milan Pugelj. 319 strani. Cena .8C« ^ |K-k |mvr«.tl na^xa "dolenjskega pisatelja, ki s«- j«- razui<>rouut mlad jn>slovil s te;ra sveta. če kdo imena 1 »otciijee in njihovo dušo. jih pozua Pugelj. Njegove spise čila vjjak i. uu j večji m ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVIDENJA NA KMETIH, spisal Andre.i^kov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože"' se je skrival plodov i t sloveuski pisatelj, ki je znal spretno opijati življenje, ki k« je d«iživljal Oh čltanju njegovih i»ovestl se vsak nehote spoirni nn stan« domovino DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš, 94 strani. Cena ....................................................... .35 Te so i »o vesti, rzete iz življenja naših I»al-matlm-ev: kako se vesele iu žaloste. kako ri-liarijo, Ijtildjo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Ouicourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani in ima človek meti branjem vtis, da i»osainezne osel«? sedijo kraj nje»( in kramljajo ?. njim. DON' K1IIOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vitestvo, ki je še ved-• no hotelo ohraniti svoj pomts in veličino, pa se ni zavedalo, da Že umira. "Don Kibot" spada med mojstrovine svetovno literatures DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 strani. Cena .60 I)ve čtrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko invršeni. kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 rt rani. Cena ..............................-.............60 Kdor ne iKizna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob Čitanju se mu 1» odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. J40 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva M*tn nove strani Človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdon) ...... .50 GOZDOVNIK. spisal Kari May. Dva zvezka. 208 in 156 strani. Cena ............................... .75 Spisi Karla Majra so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov **V padišabovi senci", 4"Vlnetov", "Žut"* Itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Z*>.i>adu. GRELNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 111 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 1» strani. Cena ............................................ .80 To je letalski roman, poln dejanja ln najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih višavah. HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena _______~___________________________________ .40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA. ~oman. spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ........................................ .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seie globoko v dušo in mu ostane nelatr?*"0 v spominu. HUDO BREZNO in druge'povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena _________________________ .35 Naš izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čltatelju lepoto naših krstev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet -kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBkANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vei, 100 strani. Cena ____________________________________L50 Janes Menciger se i»o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V hojigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STO-' LET JE, spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu opremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega busltskega voditelja Jana 21-žkc. Ta zgodovinski roman je zanimiv od kom-a do kraja. JAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45 trdo vezano ......................................................35 V knjigi jf iMileg naslovne Sc l»ovest ** Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiex, 123 strani. Cena ............................................ .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne jiovesti znanega |K>ljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. J L"AN MISERL1, spisal II. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. S«»čutm/ zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juaiia Miserlje. V o-sebl brezvestnega I.oi>ezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI /v. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčie ne jMitrebuje nikakega injsebnega pri-poročila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtlpni Krjuvelj. skrivnostua i>ojava desetega brata in ce!a vrsta drugih njegovih ueiiozahnih obrazov bodo večno Živeli JUTRI. spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ..............-______ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo Je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je Živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih steiiah. Napeta povest, polna burnih doživi**tjev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ievec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-SI poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v Življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanjn se bo moral Čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI FUNT, spisal Aug. Šcnoa —75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...M Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1» svetovno znano de*«,. LISTKI. (Ks. Meško*, 144 strani............ .W LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena J80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jeu de la Hire, 292 strani. — Cena ------L— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivl domišlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ----------------------- M Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim ia slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 12« strani. Cena -30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. * ^ MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena -------------- .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ M MIMO ŽIVLJENJA, bi ivan Cankar. 230 ftr. Cena JO MLADA LETA. (Jan. ^rek), 188 str....... M MLINARJEV JANEZ. Cena ............................. .50 Dejauje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka iu sicer v času, ko so bili Teharjani ]M»vlšani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar Je prvak naših pisateljev Ljudje, čijlh dnševnost opisuje, so pristno slovenski ia opl-1 njihovi"! značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flngh. 200 strani. CenaL59 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja sa originalom. • NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garalo. 112 strani. Cena ......... .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzjienjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Blatiti*, a slikani Cena 1.59 NAŠA VAS, spj«al Anton Novaian. 224 stranL — ' Cena L— V zvezku je devet črti«; iiovečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. JO Knjiga vsebuje-dvanajst imvesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4< Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vii>avskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena _______________________________ .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svutovne vojne". Spisi • •. PESMI V PROZI, spisa« Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena _____________________________________________________ JJQ Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ___________________________________________ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljiei. PLAT TS ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nfil^reč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito finpo. da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariSke družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-ŽANOV ....................................................... ROMANTIČNE DUŠE. strani. C« spisal Ivan Cankar 87 .60 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) POPOTNIKU spisal Milan Pugelj. 96 Cena .60 S ANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena .... L— Ta anameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem ln na Nemškem koufisciran, slika na realističen način ruskega intellgenta, malomeščana. oficirja, študenta. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari Maj. 160 strani. Cena -------------------------------- -3* Dejanje te lepe povesti se vrti na ameriškem ZapadDk Pestre slike iz indijanskega ln pl-Jonlrskera življenja. Mavu sicer očitajo, tla ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Žepa d n je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena____________________________________ -50 To je i to naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstva SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ____________________________________ -35 SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Itoman je izredno zanimiv po svojem stilu, i»o svoji fantastični vsebini. |k> svoji glolx*ki miselnosti ln napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. . Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičlce i*ogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore i2 domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena .59 Na5 mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena _________________________________________ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je iziioved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražjo. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 stranL Trda vezano. Cena_______________LN Naš znani pisatelj Detela je a tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana JO TARZAN, SIN OPICE. 302 stranL broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, »5 na tudi odrasle. V tej knjigi je abral mani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic is naSena domačega življenja. .60 .50 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim 92 stranL Cena -------- Do skrajnosti napet roman le modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplscc poznan po celem svetu. 75 POVESTI IN SLIKE, 7» stranL Cena ------------------------- Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njecove misli so globoke In mehke. Posebno ienske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladtarir Levstik. 144 stranL Cena----------------- Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella, PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ce£a .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal GaagL 111 »trani........ M PRODANE DUŠE, spfc=! Joža Likov M. 160 str. M Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti a naHm ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, 84 strani Prgeovori. eseji in misli slavnega Indijske« ga pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme In poaega ▼ drnsem delu v vojno ln povojno dobo. TATIC. France Bevk. Trda vez. 86 str. .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tel knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena L20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovi, ta katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja inžinlrja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro po ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija . Trda vez. 51 stranL Cena--------------------- ^ Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERA, spisala Olga Waldo va. 154 strani. Cena ,4* Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške ln ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljBh spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V GORSKEM ZAj&OTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ............................................. .40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, 30- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez......... .75 Mehko vez..........69 V knjigi je vsebovana globoka mi m« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena J9 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin ln za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matiti*. 255 strani. Trda vez. Cena ___________________________________________ 1-25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi ^se pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena -------- 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskcga. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega '"Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Sei...a, poslovenil L. J. za ljudsko knjižico, obsega II7K strani, in je jako zanimivo pisana pov«*st Ona .......................................75 ZLOČIN V ORCIVALU. spisal E. Gaborian. 246 strani. Cena ............-..................................... L- "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predufnje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh — Seznajte se z francoskim "detektivom 1-e Cwist-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEI. strani. II. DEL JVJ str. 2.— Veliki 1 Dostojevski je i*>dal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvauih fcatorgab. utrjen'** ?"tni-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS. spisal Fr. Malo vasic. 136 sirant. Cena .C0 Poučna in kratkočasna l*>vest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal I\ M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskeira misleea. Nihče ni tako opisal duševjio>ti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....R0 Broširana............. Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko rita jKiglavja: Kako je izjrubil Napoleonov bnzar uho: Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata*"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (1L zvezek). Cena 2-*>0 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja M asi ja -Pod 1 im ba rs kega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač t »a Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZN1KA, spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena -............—.............. "30 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska i»ovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu citatelju. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkicwicz. 122 strani. Cena .50 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena __________________________________________75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 292 strani. Cena ............................................... „50 Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .................................................... .60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... KREMPLJIH INKVIZICIJE, Zevaca. 461 stranL Cm---------------1.39 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi a neštetimi sapletljaji ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame ▼ roko. Spisala Marija Kmetova. 210 str. Cena__ Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa ln značaja se križajo v metežn življenja, lz katerega 'izidejo vsaka na svol način. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po L al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY . 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. gmikiZ - " O L A S NARODA" New York, Thursday, February 20, 1936 THE LARGEST SIX) VENE DAILY IN V. 9. TL FRKDERTC BOX'DET: KORISTNA KREPOST Umazano Jutro je zastiralo! Milostiva hi lahko dala temu bico Popila kaj! LETA IN ZAKON Pred nekim časom so poro-čali listi i/. Avstrije o poroki 7-Hetnega starca z 18-letnim dekletom :n kratko nato o po-dobni ziikt.ii-L-j zvezi 2--letnega mladeniča ^ 54-letno starko. Kakor prsirijo, sta s«* oba zagona s t'iko ogromno starostno razliko med olx»ma drugotna dosle j dobro izkazala. To bi bilo umljive, V takšnih primerih, vsaj na strum mlajšega dru.ua pač ne more biti govora o zakonu iz !jul»e"iii. gotovo gre za zakon iz »latoialnih špekulacij teden. A drugI Baš dane* toplega, pa si ni upala stopiti v, bo obedoval pri nas mladi Cor-kavarno. Iz tramwaja je obču-. beuil z Lefardicrom in tem dedovala Panz, kjer še nikoli ni beluhoni Avriiom. bila, in s plaho rati o vednost jo *«e je vpraševala, kako bo teklo tu njeno novo življenje. Izstopila je pri Trocaderu in izpre- — Kaj gospod Corbeuil še vedno dvor: mi lost i vi! — je vprašala PavPua. —Da, ii; še drugi. To so sa-hajala se je po trgu in jki vrtu j mi bogata*:, nobenega dnigega do devetih. Potem pa ko je | dela nimajo. Xo. oblečena sem. mislila, da že lahko potrka pri j Zdaj pa grem pogh-dat to malo. niec lepe zunanjosti. , kajti š< teti brez strahu. V budoir i z lakirs iniui po- Germaina se je zavedala j prejšnjega Pota Ljubezni R o m a n Ne dvigajte kamena nad svojega bližnjika! Vlak stoji pet minut! Sprevodnik j«* odprl vrata, neka dama — edini potnik prvega razreda — pa jih j«* z nestrpno kretnjo zo|m*t priprla; toda v i M eni hipu je začutila protipritisk od zunaj in zaslišala moški glas: "Xe dajte se motiti, ljubi Dernhof, in vstopi-te k svojim sorodnikom, ki ste ž njimi sešli tako nepričakovano. .laz že menda najdeta prostora tu zraven v prvem razredu in se posvetim mere, v katere je zašla. j znano je, da baš takšni zakoni Germainina lepota, tem večja j najbolj ti dno drže. in mikavuejša zaradi njene! Sicer »>- j« stvar takšna, da j vvojj civornik, jf. opazi| darao; po- tere prijatelje gospe Travvove: nekaj stare!-: od zene. Za koli-' .. . , * • , .., ■ : u- . . . . i , v x t- t Vlomi se ie, zaprl vrata m setlel njej nasproti K globok vt-s. Govorili so mia-i ko povpre« no» Novejše statisti- 4 . i . J ■ sta- ;iKnu. Par sekund je držal cigareto neodločno v Elegantno razkošje stanova-j bistvom je dremala Germaina. ložilja svoje tete, ne pa slabe ja, kamor je vstopila v prvem Tetini koraki sojo zdramili. luči, ki jo je metal ta položaj- — No, dušica, zdaj si pri nas. d emu dekletu, najbolj se je o-jke govore. «!-" gre danes za . ... greval za njo mladenič, ki ga je' ros t no razliko povprečno trehj-voji fini aristokratski roki, potem je vprašal: klicala Teiezija Corbeuil in ki; b*t. Iz tega bi bilo razvidno.' "Dovolite, milostiva, da pokadim svojo ciga-je bil temperamenten, bogat sa-'da postaja t;' razlika manjša,J ,cto do »konca!" v devetdesetih letih' Dvignila je svoje oči s knjige — nekega zve-tol*-tJa je znašala' Tolstega — in velike, prekrasne sive oči, nja nadstropju, jo je še bolj presenetilo. SI mri ji je odprl vrata in vprašal po njenem imenu. Odgovorila je zelo plaho. Pustil jo je čakati v prostrani in razkošni galeriji, kjer je vladala prijetna toplota. Prav kmalu je prišel po njo. jo od-vedel skozi večji in potem še skozi manjši salon, ko.ično ji je po ponudil stol v hudoiru z lakiranim pohištvom. Tja je prišla k nji prijazna in postrež-Ijiva osebi^-i. bila je, kakor je Germaina pozneje zvedela, prva komornim in intimna zaupnica gos p« Travvove Pavlina. Gospa je baš vstala, prosi gospodično, naj malo počaka. povprečno t J< t. IS, 1<> in 20-letni mladeniči, na njo sanio. j ki so poriae v tej dobi. so v ci- Germaimi svoje tete že od ot Corbeuil je bil prijazen, dvo-1 vil iziranih d »»želi h v splošnem roških let ni videla. Titeda je j ji »i je, v tem ni videla iiič sla-1 navarno«* izginjajoča manjši-nejasno v spominu sivo. d<>l>ro b< ira in bila je ponosna. da ji na. V Avstriji n. pr. kjer je ženo. Zdaj je imela pred seboj izkazuj«'toliko pozornosti. Mi-i izšla boš U- dni nova statistika ki so gledale jako odločno, so se ozrle vanj. "Prosim. Pravkar sem tudi sama kadila.*' Govorila je tisto posebno, toda elegantno s«* glasečo nemščino, kakoršno navadno govore TCusi. in res, v ozkem prostoru je bilo občutiti la- čarobno osebnost širokih ramen ujlo ie več tednov. jo teh stvareh, .jih je komaj 600.j ju,n vol,j cigarete, pomešan z vonjavo juhtovi- razkošnem kimonu, kratkih | Nekega v Č: ra, ko Terezijej Nasprot: o p? je žensk, ki j „e in ni0g(K^uega parfuma vijolie. Gospod se je zopet pokloni! ter se navidezno kostanjevih la<. umetniško na-le pot i cen e ga t >1 > ra z; \. Travvove Germaina ni bilo doma >Teiala v svoii m u iobi. ji | omožijo i i ed ena in dvajsetim j letom n^pi tmerno \'eč, njih šte- — No, poljubi me tvoja tetajje prišel -lnga jMivedat, da inla- vilo znaša okiogfiOOO. torej 10-sem. — ji j<* dejala ta žena. ! ,lj Corbeuil prosi, da bi ga spre-j krut več nego moških zakon- — Kajne' ne poznaš? Bda sij jda, ker jI liočc ]>ovedati ne-] cev prilično i-tc še žabica, ko si me zadnjič vi , kaj važnega. j Dočim se malo več nego .">0 od-dela . . . I'ore j učiti red "»0. ubožica ? O, krepost je lepa! . . . I (Vk. malo začudena. Bil je vi letom. M< d :V»-le'tniini moški- tv svetnica . . pokaže sobo. • v i i\, uitinr /up ini' na, Si kakor tvija uboga mati, ta; sniokingu in zriel se j" zidane mi in ženskami jih je komaj Pojdi, Pavlina ti i volje. Genua i mi je bila utrujena in j le vedela ne'~aj k: Molče ie vstal, jo objel še četi*tina. ki so zamudili za-' okrog pasu *n poljubil. Vsa go- k on. Njil« »zgledi, da se poroče ^ Germaina jo bila mlado. pln-,roča užaljena ga j" iialniila so potem cd leta do leta manjši, j bo dekle, toda teoretično je pa|(U] sol,e n je i»a , "l . , . i i• i ko se ženska skorai me mani nadaljeval: — Dovol j dolgo sem se sukal ne izzivi it • t,., , ki. ne prah mlronmr ve« mar ne? Bil sem ob- , , , - , , - - ^ sel. da '» «e iz taksne žensk* va, brez premoženja, razen hiši ce tam pri nas, s šestimi otroki, ki jih je zapustil mož ... ta mala, ki je prispela k nam, je njena najstarejša . . . Moja sestra vzgaja vse. Kakšno življenje živi ta nesrečnica! Ah! Krepost se ji ni izplačala, tej ubogi Ka-rolini. Pravim ti to je svetnica. — Ali je sestra milostive starejša? — je vprašala Pavlina. — Saj sem ti že povedala: sedem let je «tareiša od mene. Vzgajala me je. Obtožujem jo. to ubogo Karolino. Za vse na svetu bi ne hotela, da bi vedela, da bi zvedela, kako živim. Reva misli. — Ali je milostiva že dolgo ni videla? — Devet, ali deset let. Takrat sem s" mimogrede oglasila pri nji. Pozneje je nisem več videla, čeprav bi jo bila rada. V Pariz nikoli ne pride to je voj vis-a-vis tarostne dobe. 7 izkušenim pogledom moža, ki živi v svetu. Bila je krasna — prekrasna! Pravilna, kraljevska postava, glava klasično oblikovana, pepelnasti lasje počesani v visoko frizuro, samo na čelo je padal en sam koder. — Njena obleka je bila izredno elegantna: zelen -vilnat popotni plašč, svetle damske rokavice, raven klobuček, ki pa je ležal sedaj v mreži nad glavo poleg ogrtača iz kožuhovine. Kovčgi _ in torbice vse iz juhtovine, kakor tudi mali čn-\ eljčki. ki so gledali izpod svilnatih spodnjic. Cenil je, da ji je petindvajset do osemindvajset let. Dama iz najboljše družbe — tako se je gladila njegova so-dba. Dejstvo, da je bila zelo napudraiia. ni vzbujalo v njem nikakih dvomov; stavil bi bil, da celo umetno nlečilo le veča dražest njenih krasno oblikovanih ust in da so lepe obrvi — kot poklicu nego moš-na mi - kontrast lasem — malo temneje pobarvane. S svojih potovanj po svetu je predobro vedel, da ?e v inozemstvu tudi dame iz najvišjih krogov rade poslužujejo takih toaletnih pripomočkov. Sredi teh opazovanj mu je prevzel živec ostri vonj parfuma, zdelo -e mu je. kakor da skoraj ne more več dihati; položil je roko na n-njali pas ob oknu ter pravkar hotel vprašati, ko je prestrašena opazila njegovo namero iu rekla: 4 * Prosim prav lopo. ne odpirajte okna, ker ne morem prenašati prahu." — In potem, kakor da hoče ublažiti nekoliko rezko govorico, j-* pristavila smehljaje: "Spadam namreč k onim Rusinjam, ki morejo živeti samo v toplih, - parfumom prepojenih prostorih." To vidim! — si je mislil in pobral knjigo, ki ji je zdrknila na tla. Odprla -e je naslovna stran in čital j«*: "Princesa Libanova svoji dragi Veri." Hvala, gospod!" "Milostiva ste omenili poprej ljubezen Rusinj do toplih prostorov,** je začel: "kako pa morejo živeti te dame v ostrem severnem podnebju ?** "O, pozimi živimo pač samo v družbah in peš sploh skoraj nikoli ne stopimo na cesto." Prav sem inielB— si je mislil — dama iz visoke družbe, ne kaka umetnica, kar bi bil človek lahko domneval. Razgovor je obtičal. Zrl je skozi okno in ona je porabila ta hip, da si ga je tudi nekoliko pogledala. Bil je nežnega, ozkega, nekoliko bledega obraza ter je imel lepe. melanholične, a vendar temno žareče oči. črne lase in pokonci zavihane brke. Njegova obiuka je bila izredno zbrana, v ovratnici je imel zataknjen briljant visoke cene. "Pardon, gospod." je iapregovorila ona sedaj z vso odločnostjo svetske dame. "kako do!-go se imam še voziti do N?" Dasi s,. j<- znal izvrstno obvladovati, se je vendarle zdrznil, ko je omenila N. Začudenje •u radovednost sta ^a docela prevzela. "Do N. ji* še eno uro. milostiva," — poln pričakovanja se je ozrl vanjo. "Oh, tako dolgo še? Zelo -«'m že utrujena od potovanja. Z lahnim vzdihom je naslonila svojo lepo iria- vo nazaj. "Milostiva. potujete že dolgo.'" "l)a, potujem iz Peterburga kar nepretrgoma." (Dalje prihodnjič.! Naročite, se no "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik r Združenih državah. JIMMY DURANTI IN PAUL WHITEMAN NASTOPATA V "JUMBO" ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju kdo bi ne hotel čitati o p^menitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 l IZ BAGJ.IDA V STAMBUL 4 knjige, h slikani, 637 si rani Vsebina: Smrt Moliamwl Eroina; Karavana suirtl; Na beg« v tj oropa; Družba En Nacr Cena .....................150 KRIŽEM PO JUTRO V FM 4 knjige. 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero Mnrtl; Moj roman ob NHu; Kako sem t Mekko romal; Pri Čamarlh; M«>d Jezldi Cona .......................130 PO DIVJEM XI TCDlST.trflT 4 knjige. 594 strani, s slikani Vsebina: AmatUJu : Bes 11. 3'ka n«*", za katero se Whiteman. Xjegov orkerstcr jKizna vsa Amerika. Vsi se «li-| vrse '/.«• velike priprave. Xobrn rojak naj ne zamudi te SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikani, 1704 strani Vsebina: Izseljene!: Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delib cveta ; Izdajalce; Na lovu; Spet na divjem za padu; llcšcni milijoni; iH-dii-i Cena ........................3.5# V «;ORAII BALKANA 4 knjige, s hI i kam i, 57fi al rani Vsebina : Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-ujaku; Muliauie«lauski svetnik Cena ....................... WIN! .TO V knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadli; Za življenje; Nšo-Či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med Komanfi in Apači; Na nevarnih potib ; Winnetovov roman ; Sans Rar; Pri Komančib: Wlnnetova smrt; Win-net ova oitoroka Cena ....................3M UT1 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom : Jama draguljev ; Končno —; Rib, in njegova i>oslednja pot Cena 130 vijo glasu »rlorije Grafton in|prilike in naj si ogleda pre tem niti najmanj ne sluti in naj-brže sedi sama polna skrbi v svojem srcu." Stara gospa ji smeje prikima. 44Sam*: teci. Koza, saj prej nimaš miru." Vesela steče Koza iz sobe. Ko je gospa Josipiua sania z Vendelom, ga ostro pogleda in pravi: "Naenkrat ste postali tako tihi, gospod doktor." "Oprostite, prišel. sem na resno misel, ki je ne morem pregnati." S prijaznim nasmehom um prikima. "Ze vem, k;iko neumne in grde so bde te misli." "Pa vendar so bile neumne in grde. Xis«> privoščile uboffi teti bn-z otrok, ki je z enim samim vdarcem svoje celo srce obesila na svojo mlado neeakinjo, oredno svetlikanje in nenadoma prime nier.o roko in jo pokrije s svojimi poljubi. Xato pa pravi: "Da, da — priznam to svojo greh* nevoščljivost — in vam je ni biV> težko spoznati. Kajti pustil sem vam, da ste mi pogledali v srce, prodno sem vedel, v kakih odnošajih ste z Kozo. In vi, ki ste dobri in razumete v e, morate razumeti, da je moje srce polno žalosti. Koza se mi je naenkrat oddaljila tako daleč, ni več ubogo dekle brc/, doma in hotel sem ji s svojim delom preskrbeti skromen dom. Xič več ni primerna za ubogega inžinirju — in to me muči." S poredni nmatmiehom ga pogleda. "Ko bi Koza sedaj to slišala, ej — bi is i vse dobrote, ki sem ji jih izkazala, vrgla pred noge in bi se naglo izpremenila v revno Kozo brez doma. Kaj naj storim, da [»roženem te grde misli iz vaše glave! Iz te glave, ki 'zgleda kot iz železa. Sedaj, ko mislim, tla je vse v najlepšem redu, mi delate take težkoče. Ko je bila Koza revn i in brez doma, je imela lire penečega snubca, ki ni mogel dočakati časa, da bi ji napravil gorko gnezdo. Sedaj pa je ta hrepeneči snubec naenkrat postal nevoščljive?, ki stari, zapuščeni ženi ne more pri voščiti malo materinske sreče." Vendel jo zopet prime za roko. "Xe, no, ta ko me ne smete razumeti. Saj to tudi ne govorite resno, samo malo s«* hočete norčevati iz mene. Toda razumite me vendar! Do sedaj sem imel cilj, da bi Kozi napravil dom. To pa mi je sedaj naenkrat bile iztrgano iz rok. Ne poti d uje me več, postala mi je nedosegljiva." •Tosipina Worth prikima in pravi trpko: "Saj som si mislila, da bo iz tega prišla taka neumnost. Poglejmo najprej najstrašnejše, kar bi se vnm moglo sedaj pripetiti— da v svoji nečakinji vidim svojo dedinjo — ali I »o zaradi tega nedosegljiva za moža kot st ■ vi.*" Vendel se zgane, začuden jo pogleda, nato pa pravi rezko: "V t*-m slučaju bi najbrže za svojo nečakinjo poiskali drugega moža." Gospa Worth pa se glasno zasmeje. "Ali naj Koza še enkrat beži pred srubcem, ki ga nima iada! To mi prisodite, ko sem se kot razbeljena razjezila na svojega bratranca, ker je hotel otroka prisiliti v zakon! Kaj mislite o meni, ko že enkrat veste, da seiu prod več leti sama šla od hiše, I;: sem ostala zvesta možu moje ljubezni! Ej, ej, g**?pod doktor, kako slabo mislite o meni! Moja misel o vas je mnogo boljša, navzlic temu, tla sem vas danes dopoldne n« koliko žalila s svojim sumničenjem." Vendel pogleda v njene dobrotljive, smejoče se oči in zopet prime njeno roko. "Xe smatrate me za nevrednega, da hi nekega dne prosil za roko vase nečakinje!" "Ker vas nisem smatrala za iievredn-g;, ko je bila Koza še revno dekle in brez doma, kako naj vas soda j smatram za nevrednega! Ali je Koza postala kaj drugačna! Ali ste vi j »ostal i kaj drugega! K, gospod doktoi, k tej nospameti vas je zapeljala samo grda zavist; otrewite se je in zopet boste rmeli jasne oči." Vendel jo ve-sel pogleda. "Je že izruvana — s steblom hi korenino — vi na ste najbolj oboževanja vredna žena pod solncem." Gospa mu smeje prikima ter mu z materinsko kretnjo pogladi lase. "Ko bi Koza to slišala!" Vendel globoko d i line. ."Oh, Koza — Koza mi tega ne bi branila in bo tudi sama to storila." • " Hvala, oboževanja nimam kaj rabiti. Meni so se vedno »milili ubogi svetniki, h katerim je vedno treba od daleč moli ti in jim nikdo ne sme priti blizu. Za kaj takega se vam mo ram zahvaliti. V-pani, da bom v bodoče za sebe pri Kozi in pri vas našla kaj gorkejšega čustva." Zelo rada bi videla, da bi me Koza smatrala za svojo mater in — tudi sina bi znala porabiti. In vi, go^Kxl doktor, mi morete, tako mislim, prav dobro nadomestiti sina, kajti j»o vsem svojem značaju ste podobni mojemu jjokojnemu možu. Takoj sem vas zaprla v svoje srce. Tako stara žena, kot sem jaz, vam more razodel i svojo ljubezen. Rozo zelo dobro razumom, da je za vas izgubila svoje srce." "Draga, milostljiva gospa — ko bi mi mogli videti v srce" — pravi giiijen. "Že mislim, da vidim — kar tam vid m, mi dela veselje." Vendel pokrije njene roko s poljubi. (Dalje prihodnjič.} SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO 23 teater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj if ni član teza društva naj vpra-ha svoj«-ca prijatelja ali prijateljico ali pa ene-a izmed odbornikov za natanfna poasnila. V nesreči šele spozna, kaj pomeni hiti član dobrega društva. To društvo je sirer najmlajše, leda najmočnejše Iwdisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkim r:iv.i sv«jetra ohstank-i izplačalo že skuro 14 tisoč h >!niške in nad m-sI |*sor smrtne podpore ter ima v blagajni -koro $17.lKMMM> I*r.dy.-.link: KIIANK ft«»r E. ~3r>l H t . New Yoi k City Podpr«-rty Avertue Will;«t<>n Park, I.. I Nadz« rniki: i PKTRI: «'i:f:.\i; ♦.Ons hilnuito Slr*-ei C.r>K>kIyn. N V. Iti KtSKli \ Kl.ni-i:«'. 77 oiuuns z.v l.irru ljer. — H »TKO jnik ■ PM -.'I Ki. !<», A \'Ti »V — ■ r.tii t:..,. ml 11 iti. I. K« 'S IIMK V... i«. -nik:ir: .\T< »N CVETK« iVilCIl !-s:: S.-r.t-- A \ viiuv tii.'g. \v .»t, t. I Arhivar: J« iSKPII Pt m 'I I NtK i. .n:r:.\k.i «•• h;ki. ♦..I Stli« >.t*s Mr« «-t ltr...klvi,. X. V i-i . <:!«-ixiaif. i. Društvo Zboruje vsako četrto sobe to v svo.fh dri-?tvciih prostorih American S cvtman Auditorium, 223 Irvnq Ave.. Brooklyn, N. Y. KORISTNA. KREPOST Nadaljevanje s 3. si rati L iz Slovenije♦ MORILCEV NE MO- itt pree-j v!i '..jen a vinograda. REJO IZSLEDITI Kn.ki)V' ' i«»pr.-j. sp jo priiVl tiii IT t-<1 ij prepirati s I^Il BI-IAXA, <». iV-br. — svojim >n,.>jt! Antonom. Xa-IVeiskava v zadevi krvav« ^a p..<].•«| i,. , V navalil na sina z zim" i na v Metliki, katere!*« žr- nož« in, j«- zgrabil za mo- tev jp p!>stal ziilar.Jakuli IVrar. liku t .t- .IvaViat udaril mVUi, lie more z nivtvp torki-. Mctli.ški ila mu j- prelomil levo senčni-orožniki s:o vse te dni pridno en In pii bil/ailinifo. Drufri dan na delu in so zaslišali že lnnou-o do strn>n<-iu <;<»jun.ju se je sin ljudi, ki hi morda mo-li pove- Anton vim j.ixil orožnikom, dati kaj " n umoru in moril- \* pretek r;i pri obravnavi 1 oj-t na • "z.^ubo eastnili ter dr- li ' :e. PRIMORSKE NOVICE cili. Tudi s ' bile obve-renc vb>('ji.n je bil ln-\-atski str-ir-i. Ker -o kazali zaradi u1 oj-i ?ia 7 !<-t k-^ vsi sledov, da so zločinci po1 na Iraj posreenem vlomu in krvavem žavlja:: zloeinu (7olobiervi zidaniei, _ pobesrnili v florjance so orožniki i»reis!:a'i v>a skrivaliin vasi. izp'-r»H'Vui ljudi, re so o-nazili kako 'fc i*, čl*1' ji kam n;i Tlf'-; 4-s'-o, k'er 1 »do -ka^rdr -nrav'ti ukradeno rob*> v denar Vse kurivo pod državno kontrolo I te«i t vi t<»?11 ilU"t! nove drž -.v: j< korp«^raeijsko po-fbiiim dekre-> upravni odbor ustanove za nadih zorovaiij.- ;» »rat»e le uriva ]w> v m državi. In nadzorstvo •h stalo p i j •bilo S eve je la zaradi 7 LET ZA UBOJ OČETA —MARIBOR. 4. febr. — Pred velikim kazenskim senatom o- < iurji krožnega .-odisea imam: uredim vam stanovanje in pet tiso*" vam bom dajal me-seeno . . . To je za začetnico zelo lepo . . . ITotela je zakrieati nanj, da je lopov podlež, da naj se pobere. pa jo je premagala sramežljivost, zaplakala in zaihte-!a je kakor obupano dete. — Moj bo-r, kaj ji pa je? Xo, kaj pa je z r.jo! — je še|ietal Corheuil ves iz sebe. < Vz nekaj rasa se ji je boje-ee približal. Umikala se je ihtee neprestano. — Xe, ne oojte se, — je dejal nežno. — Saj se vas ne boni dotaknil. nikar sc ne bojte. Toda zakaj jneete? Napak sem storil, da sem vas poljubil brez dovoljenja, priznam. Izpil sem en ali dva eoektaila ver ne bi bil smel, ba> zato, da bi imel vee polnima . . . Prav za J»rav nisem bil trdilo prepriean, da ste tu . . . zato . , . tc>da ta prismojeni Lefardier in tiuli dni-iri so se ni: posmeliovali in 7>o-uavljali: Konono moramo ?k»-misliti, da jo je teta, ee je Terezija res njena teta, pripeljala sem zato, d i jo seznani s s vojn stroko. Njena treznost, njena pri prosta obleka, to je samo na videz. Kinetska nedolžnost to je znano ... Brez skrbi laliko irreš k nji. tei jnali se «rotovo zdi. da si p*vi» >easen . . . Nisem vedel, gospod i en a, ponavljam vam to . . — Ah. sram me je, sram me j<* — j«' ponavljala Germaina vsa iz sebe. — Malo ste tudi sami krivi. ^— je nadaljeval Oorbeuil. — riovek se vendar ne sme nastaniti pri tiilcl ženski, kakor je vaša teta. ee . . . Bil je vei nesreren in zbegan, hotel ii je 7 oeitajoeo prizane<-liivostjo prijrov*arjati; ni bil slab fant in to nerazumljivo odkritje iri je spravilo iz tira. V silni zadr»;"i je eakal izjasnila. In mlado dekle mu je v nasj- Xa parnlkih. ki so drbel« tiskani, se vršf v domovino htlrti pod vodstvom izkušenega »pranljcvitra. .1. februarja: II« Je Frun«* ? (Iivrv iti. Temna rja: Manhattan v Have Aet« a 4 tnan n : Bctvngnria v Cherlxmrg llri'tneii v itremen 7. ninr«-« : (Hiaraplain v Ilarre 11. manii : Afjttllania v Cherbwrg Washington v Havre '.4. mar«-a: lh» d*- France v llavre 18 ma rr-a : lluropa v Kremen Bervitj3iria v Cherln-urj; SLOVEMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 316 \V. 181b 84^ New York Pilite nam za eene voznib listov. reservaHju kabln in pojasnila za potovanje. sankcij. • krtitkem je pričakovali -strogi!, odredb, na jM.d- lih- pretreranih stavkih pove- lairi katerih se bo poraba pn J i,a prisiljena ostati tu. k-kor doslej, ko SO mo- Poslušal .io je iranien. zdela se se je i Janes nth orz. i ■Š«V ne i uradovati,lim ^a,,ark.ftl1 m lopoldue zatrovai'jal 2l2 letni vi-i v n«>zaksrjenih prostorih in so i spoznal je. da čuti do nje, ne ničarjev Anton Per-rer, ob- ljudje »»r-zebali v železniških ! ,,a bl h ] zavedal tecra prej. tožen, da je lani :i0. sept. z mo j vozovih. Zanimivo je, da bo tra-tiko pobil do smrti svojega o-'*ala fiink i; k i doba omenjene četa .ložefa. Perr;erja. Obtožni-' odboi,'. K' šteje 19 članov ca navaja. «se je onienjeiie^a' eel.a tri leta. — (Ali bo vojna dne vrač i- pokojni Jožef per-1 v Afriki trai da tako dolsro?) SLOVENSKA NOC ID.NKDKIJKK ZVKI KK 21. FKItKI 1K.M BtCCOTClR^SajJW^ THE WORLD SHOWS EN JIMMY DURANTE D PAUL WHITEMAN, BAND Tudi sedeži po $1.50, $2. $2 50. S3' iti .iavt k) tK<|M>-. tnn rt*a: Manhattan v llavre 'Si. marra : Aquitania v Cherbourg US marca: Cente 'Ii Kavola v Genoa Chnmplain v llavre I. aprila: Norman»lie v Havre —. aprila : KREMEN v Bremen :t aprila: Ui-renisaria v Cherbourg K. rprila: Wa»hineton v Havre 1U. aprila: lie de Franre » llavre II. aprila : Ilex v Genoa 11. nprila : K u r<>pu v Bremen 15. aprl'a: Aquitania v Cherbourg IS. aprila: I^ifayette v Havre L"J. aprila : Berentcaria v ChertKmrg Manliuttau v llavre aprila : Bremen v Bremen 'Jo. aprila: Coiite di Savoia v Genoa Cham plain v llavre *J!». aprila: Noruinudle v Havre '1. maja: Kil roj« v Bremen Vuli-ania v Trst G. maja : Washington v Havre 8 maja: Berengaria v Cherbourg 0. maja: llri-nu-n v Bremen Lafayette v Havre Hex v Genoa 3 0 0 SVETIH MAŠ d« t«*žni letno flanl "Maite mte Afr ko", flanarina pnVirsit r.a vseT*-!: 2V za vsak" ».»»»»n, iivn ali umrlo. Nasl«>v: SODALITY OF ST. PETER CLAVEB for the African Mission«. Deot. S. 3624 W. Pine Blvd., St. Louis. Mo VA2NO ZA NAROČNIKE IVdes naslova j«* razvidno do k«iaj imate planino naroTnUio. Prva številka iNimeni mes***-, dru^a »lan in tretja pa loto. Ha nam prihranite nepntrelmeRa dela in strt-5kov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravo&isuo poravnati. 1'ošljit«' narofniiiio naravnost nam ali jo pa i>la<*-ajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali jmi kateremu izni-l zasto]»ikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker »> upravi-r-t-ui obiskati tudi dru«e naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CAMKOICNIA: San Franeisi-o. Jurub iJiushiti i »I.i »It Al m »: Pueblo, IVter Culitf, A. Saftič Walscnburg, 31. J. Bayuk INI»1 ANA : IndianaiHilis. Fr. ZuiKinčič 1LLIN<»IS: Chii-a^o. J. ltevčič. J. I.ukanit-h Ci«fi-o. J. Kubi an (Cbieago, Cieer« in Iliitiois) Jflirt. Mar,v Baiiihu-li I.a Sa le, J. SfieUeh Masf-outah. Frank Ati^ustin North Chicago. Joe Zelene KANSAS: G i rani. Agnes Močnik \iAKYI.ANI>: Kanasa City, Frank Žagar Kitzniilb*r. Kr. Vinlopivec Steyer, <1. feme (Za Pennsylvania \V. Va. in Maryland MICHIGAN : •lJetroit. Frank Stular UINNKSt »TA : Chisholtu. Frank C»ou2e Kly. J.rs. J. IVshel Kveletli. I .on i s Gou^e tJiilMTt, la ▼ Bremen lie de France r Havre Berengaria v Cherbourg ~J5. julija: Vulcaiiia r Trat Jjulija: Queen Mary v Cherbourg Washington t Havre