't/ftklo zdolSU/ LIiogUchsv'0ra! koncu ne vzemeju. Jan. 0, 12. KAZALO. Stran Predgovor ,.................. V Sv. Miklav/. naš zvest kažipot \i časnosti u večno.st . . ... VII A. STARE RESNICE V NOVI OBLEKI. I. Clovek na smerlni posteli............... 3 H. Človek rm mertvaškim vojdri............. 9 III. Človek na sodlii................. "j IV. Človek v pekli.................. 2!» V. Človek na poli v pognblenjc............. 30 VI. Človek v nebesih................. 3>i VII. Sv. Opravilo pcrviga svoliya obhajila za otiokc...... M VIII. Pridig'a ob Času zahvale za nov« zvonove........ S!t l\. Viinsijna aluzlia božja alj .sveti cürkvcni obrcili....... tili X. Pridjftf osnovane za Nvolkc (zapovedani: praznike) leta .... 75 a") Praznik čistija spočulja Marije........... 75 b) laožičnl praznik................ '77 c) Praznik svetiga Slosana............. 79 đ) Kovo leto.................. Hi e.) Praznik svetili tieh kraljev............ H't () SveSinca alj očišvanjc prečiste devlce IMarijti...... 8li g-) Praznik sv. Jožesa............... 87 li) Včlovcčenjc Kristu.sovo, oznanunje Marije....... 88 i) Za velikonočne Svelke............. 81» j) Veliko krizevo. Vnebohod Jezusov......... fll k) Binkoštna nedela............... 92 1) Uinko.šlni pondelek............... 94 ni) God sv. Petra ino Pavla............. 9(i n) Velika tiodpojnicii. Vnebovzctje Marije........ 97 o) Malu Gospojnica. Ilojslvo Marije.......... il9 p) Praznik vsili Svetnikov............. 101 B. OGLEDALO SLAVNIH SLOVKNCOV IN DRUGORODCOV. i. Franc Scras Šmld apostolski mož Dunajske (lleök«*) viši Skofije . 105 II. Franc Verili bogabojeo duhovni Ljiihlsiiislu* škoiije, Slovencov pri- den pi.salel................... 116 * IV Stran III. Jakob Kosar slavni duhovnik sekovske škofije....., . 123 IV. Joi f Zorn, mož po volji božji, ino kerčinar de malo lakih . . 125 V. Verozvostosl ino velikodušnost Marije Škorijanske kralicti . . , 129 C. PRIGODBE ŽALOSTNE IXO VESELE. I. Strah ino ßroza fvrnr vojske na voseiskim v leti 18+it .... 139 II. llvaležen sin ino serčeri vojšak............ 1 '*3 III. Prava vćia on;/, vsc \elja.............. I'ti IV. Kaj zamore Imda \vsl............... 11-7 V. Iloka božja ................... 1W VI. Černi Vran......,............ 151 VII. Dog je nar bolji vaih olrok............. 153 VIII. Kaj stori sv. Duh................ i"»* IX. Tuđi beseda človeka"' vbije.............. 155 X Inienitit i jjostija Slovencov.............. 155 D. PRILIK ; INO BASNI. I. Rcsniea ljubi lepo obleko................ 159 II. I'opotniki na sveti................. 15'J III. Ljudi aboluo (1 ja nje................ ItiO IV. Lorber ino Hožmarin................ I ti I V. liinkoštnice................... 163 VI. Pravda za klobaso..........-. . . .... lli't VII. Hlaock v černili................. 1U5 VIII. Opanke.................... IÜ« IX. \e/.;ihvalnost je plriča svuta .............. Iü8 X. Pripodobe lmde vesti................ 170 E. OGLEDALO ZA SOLO INO DOMAĆO REJO OTROK. I. DoinaCe zdravila................. . 173 II. Iz zemljopisa................... 17i III. Zoper lerpinčenje žival............... 175 IV. Od mere.................... 177 V. Od drevjarfji' . ,................. 178 VI. Kako se čedno bore................ 179 VII. IVemško-slovenska pismenost za perve sole........ 183 VIII. Živa šola za domovino............... 209 IX. Šola napuha................... 210 X. Spotike šolarjev na doinauim prag1 i........... 213 F. SLOVENSKA GERLICA. I. Pobožne Pcsmi.................. 223 II. Kratkočusne Pesmi ................ 2'fl III. DomorodiK! Pesmi . •........... »4(j IV. Osolcne Pesmi......,........... '^5'i —........- mm-------- PREDGOVOR, Slovenci! i, n **^* MB rob ti nee .so f crtkale svojtu petite letfc peti tečaj nam za novo lelo 1850 g. Jjeonova tiskar na v Celovci na svetio da. Daleko se po Slovenskim Drobtince pobe'rajo, po daleko ludi na svetio pridejo; rade bi vsim Slovencam domaće bile — vse poveselile. Mnogodue zaderge so lelaknimu tečaju naprotvale, skoro netolje lanskegu leta nam Drobtince pokopale; saj je vse skoro le r golo posvetite novine gledalo. Serce je Ijudem vmiralo citati alj brati — pa tuđi pisati lečniga kaj. Nevolja je koljko loljko minula, rojena roka (etnika zapet pod pasuho segla, prijaleli berzno pomogli, ino lelnik se je napolnil z prav zalimi rećmi', ka kor zaupam. Pomagalo je ludi ne matoDroblincain, de je gospodLvon n'ilis ino zalago prevzel, pa ludi obljabil Drobtince c enaci opravi ino ceni dajati kakor so do te dobe izhajale. Vodiju Celskili sol je prodaja pretezavna hodila. Verh tega so castit gospod špiritval n Celovski duhovknici zaloiniku skerbeu pomagaj. Dobicek C'elskim kolam ostane. Peto lelo prinese v svojih seslerih clenkah mnogoterih blagih reci: pridge dodelane in osnovane, kratke, pa ludi ne predolge; razlagajo se nam na dalej ce'rkveni obredi ino svete šege; kar nam je drago. Najde se čedno vodilo k pervi spovedi ino k svelimu obhajilu za olroke. Vilajo se životopisi slavnih Stovencov, nam znanih ino neznanih imenov. Pobrate so se marsktire prigodbe žalostite ino vesele, kakovih nam je preteklo lelo na prebir ponudilo, ino ne bo jih ene kdo brat, de bi ga po kostih ne pogomeznelo, p. od cerite vojske na l'ogerskim. Pozhranjena je tuđi mnoga resnica za smeh ino za kratek čas prav po domaće tikana. 'sudi clen za kolo bo vstregel svojemu slanu; ino pesme skoncoma, mislim, bojo dopadle, ker tuđi svoje VI napeve imajo. --- Beseda je glajena, pa tuđi tajena po narećji drugih slovenskih kraj er, naj bi. se brntje bratov radili ludi po ježila, fer ne drugi druge vkarjali, nego £ampak) posuemali kar je sploh za rse tepih reci. Lelasni zrezik Drobtinc obsija zali obraz sreloga Miklarza (_Nikolavia~) priporoćnika častite Ljublanske skoftje, po Slovenskim toljko cešem'ga sretnika, * katerim kipam se pred vsein poštenim Krajncam želimo vsluziti. Ako Bog da ino pa sreća, pisačka hoćemo vise za prihodno /eto Drobtinc naberali za liko ino omiko iSlorenor. I'rav lepo se fore/ topet vsim ljubim Prijat elani našem priporoćhno, naj ne pozabijo krušence naše, ji dumraje novih čednih drob/ine, l'ošfejo pa konci do Petroviga alj meni v Ćele, alj v Celovec g. špirilralu Sor'cic Franju, alj pa v št. An draž g. Rozman Jozef'u kor a rju stolne Lavantinske ce'rkve; kn kor komu rado. Bog pa ki kristjansko zlogo ino pomago braterno ljubi, hoće csem dobrotnikom dobroto obilno povenuti ino blagoslovili Drobtince naše. V Ćeli na št. Miklavievo 1849. Mafija V«»đetšek. SV. MIKLAVZ NAŠ ZVKST KAZIPOT IZ ČASNOSTI U VEĆNOST *). Ihiiljc! npciiinile «o svojih l>'"i'jposla\Ictiili, kteii so vam božji) beacdo uznanovali; fflojl«' konce njih živlriij» ino nivnajle se po iijili veri. Kelir. III, 7. IPrcljubi! vsi se peljamo. — Kamo se peljamo? Iz tiga kraja v drugo dalno deželo. — — Vi me rudo ni a gledate ino željno poslušate! Pa vani se enkrat resnico poveni, de se naglo vozimo icz glnboko vodo iz časnosti u večnost. Pervi brod je naše roj -stvo, drugi brod je naša smert; med njima tečejo ure, dnevi ino leta zivlenja našiga hitreji ko valovi derere Drave alj sjavne Save v globoko morje neskonene vecnosti. Ladja v kateri se peljamo je naša sveta vera, drog z katerim se vpiramo je keršansko upanje, veslo pa keršanska ljubezn. Sovražni vetri naših slabih nagonov nam ladijo v nevarne kraje gonijo, moćni valovi hudih skusnjiiv nas hocejo v skalovje pregrešnih priloznost nagnati. Kdor skerbno ne gleda, nesrecno /.adene; ladja se mu razbije —- 011 potop/; le mertviga vodana drugi brod verže. —■ ■ Taka se rloveku godi, ki v smerten greh pade, ino se pred smertjo ne spokori. — Ob koljko grešnikov se je pred nami že potopilo, jih potone ino se jili se bo potopilo v globocino nesrećne vecnosti! I)e se tuđi nam taka ne zgodi', naj bo sv. Miklavz naš brodnar in sveti kažipot. Ljudje kateri po ^'O(lal1 vozijo alj po širokim inorji peljajo, svetiga Miklavža pomoćnika imajn, njega častijo ino se njemu priporočajo. Naj bo tuđi nam zvest tovarš ino priporočnik na nc-varni vodi sedajuiga živlenja; zakaj 1. Sv. Miklavž nam kaže z eno roko pravo pot skuz svoje svete čednosti; ') I'iid^i« ki so jo imeli £. Vnton Slomšuk nadfajniuKli'r u Vu/.cnici /,a Dravo 18^8. Vili 2. Sv. Miklavž nam z drugo roko po ni aga skuz svoje mo-gočne priprošne. „— Bratje! opomina sv. Pavl, poranite »svojih prejpostavlenih, kteri so vam besedo božjo oznanovali; glejte konce njih živlenja ino ravnajte se po njili veri." I. SVETICA MIKLAVŽA SVETE ČEDNOSTI. Bistra voda memo nas teče ino veliko ljudi se po nj i v dalno deželo pelja. Po vodi plava veliko dragih reci, kalere Ijudje grede iz vode love. Pridnej ko so, več blaga nalovijo; kar zanuulijo, se nikolj ne poverne vcč. Skerbni popotniki v svojo deželo bogati pri— plavajo, zanikarni pa 7. prazninu rokami. - Ravno ti popotniki smo mi na tekoči vodi časniga živlenja. Svete čednosti ino dobre dela so tište drage reci', ktirc zravno nas plavajo, naj bi jih skerbno lovili. Lc kar dob riga na tim sveti storimo, nam ostane vekoma; kar pa dobriga zamudimo, je zgubleno vekoma. Blagor mu, kdor od svojih mladih dni dobro delati hiti kakor sv. Miklavž, boga-boječ mladenč. Na jutrovim v mesti Patara rojen, bilje bogatih pa tuđi pobožnih starišev sin, kteri mu nišo le za posvetno prcniožcnjc skerbeli, ampak se vcč za keršansko podučenje ino pravično živlcnjc. Stariši ki svojim olrokam le za posvetno blago skerbijo, jim hišo srečc na pesek zidajo. Pa tuđi otrokam gorje, ki se le na premo-ženje zanasajo. Blago starišev zginc kakor juterna mogla; samo đobernauk, modra glava ino pa žlahtno serce človeku ostane, liga mu nobena vjima (nesreća) ne vzeme. Za take reci se naj otrokam skerbi, de bojo starišani svojim veselje ino čast, kakor je bil sv. Miklavž. Kakor majhcu otrrik je sv. Miklavž pokazal dc bo kdaj velik svetnik. Svoje starisc lepo vbogal, rad molil, se pridno učil ino je rastil ne le na starosti ampak tuđi v ljubeznivosti per Bogu ino per ljudeh. Skerbno seje pa tuđi varval mladenč slabih tovaršij; zakaj slabe tovarsije pokvarijo lepo zaderžanje. Žcuskiga spola se po-glcdal ni; nesramui pogledi so smertne slrcle nedolžnosti. Toljko pameten, učen ino moder je bil mlad Miklavž, de je žc v mladih letah njegov dusnipastir od njega djal: „Miklavž se sveti kakor nova luč v božji cerkvi; srečna čeda, ktira bo njega kdaj pastirja dobila." — Oj očetje ino matere, ki pridne, žale otroke imate, veselite se njih, pa njih ne prehvalitc. Kakor topel veter (gorek jug) mladimu cvetju škodje, tako tuđi prevelika hvala vaše IX oü'okc popači. Pazno čujte ako jih drugi hvalijo, prenaglo jili uc zagovarjajte kedar jih drugi grajajo alj tožujejo. Šlepa ljubezn vaša otroke oslep/, de prcvzetni previsoko letijo, poslednič pa nisko obsedijo. Lc v sveti poniznosti rastejo pridni otroci, kakor sv. Miklavž. Nar i me nit u nj dobre dela so tri, molite v, post ino mi lošna, skuz katire si za večnost zaklade pripravljamo. Skerbno jih je sv. Miklavž iz mladih nog opravljah Bil je se dete ino se je ževsako sr cd 6 ino petek postil; ino česar se je v mladih letah privadil, je vse svoje žive dni zvesto dopohiil. Svet post je bil bogaboječimu Miklavžu nar prijetnej gost; občutil je resnico nauka svetiga Ambroza, ki pravi: „Post pomori naše pregrešne nagone, pregrehe pokonča ino v izveličanje pomaga; post je korcnina božje milosti ino podloga svete čednosti.'- Kdor se v mladih letah razvuja, preveč pije ino predobro je, si hudobniga konja v poželenji izrod/, kateriga star ne bo premogel straiivati. Svet postje vujzda pregreš-uimu poželenju. - Oli naj bi mladenci v svojih nevarnih letah ker-sanskiga posta v nemar ne pustili, hude počutke s postani skerbno krotili po izgledi svetiga Miklavžu, kojjko več bi o.stalo poštenih mladenčev ino čistih devic! Ne bilo bi pa prav se iz skoposti postiti, sebi ino drugim po-trebniga živeža ne dovoliti, jjregre.šno je stradati, zhrambe pa z blagam nalagati. Bogu le po.'U dopade ino nam v izveličanjc služi, če vbogim damo, kar sebi pritergamo, kakor je storil sv. Miklavž. Stariši so mu pomcrli. ino lepo premoženje zapustili; alj on svoje dote (erbije) ni zajigral, ne zapil, ne razujzdano zapravil, temuč je vbogim pomagal ino si z posvetnim blagam zaklade v nebesih pripravlja!, kakor zvesti hisnik božji. Vsc njegove sto-pinje bile so dobre dela telesne ino duhovske milosti. Iz med njih veliko naj .samo eno povem. V domačim mesti je oče pošteniga stanu toljko vbožal, de ni imcl česar životi. Sklcnil je vbožic svoje tri odra.šene hčere zapelivim razujzduham v plačilo ponuditi, naj bi se cene prešestvanja z njimi preživel. Strašna bi bila taka prodaja svojih lastnih otrok, pa tuđi sila je velika. 0 pravim čaši sv. Miklavž zve, kaj oče kud i ga misli. Pervo noč pod okno ocela hitn ne zapeljat, ampak nedolžno dušo rešit, ino verže skuz odpcrlo okno toljko ćulo (mo.šno) diiarjev, de Ichko oče eno svojih hčeri pošteno omoži. Ravno to druge ino tretjo kral «tori? ter preskerbi X vsi tri beere *). Tretjo noč oćc dobrotnika pričaka ino pred nj a poklekne se mu zahvalii. Sv. Miklavž ga povzdignc rckoč naj Boga hvali ino molči'; on se pa izmuzne ino izbeži, ker v dobrih delih svoje hvale ne ji.se. - - Koljko lepih naukov nam je sv. Miklavž v (ej čedni prigodbi zapusfil; pa kaj de jih slabo posnemamo! — Koljko razposajenih lnladcnčcv se po »oči za voglami potika, »e dobriga temuč le hudo sloril »<: ovarvat leniuč ncdolžnosl za-pravljat ino moril. Koljko hudobnili ljudi po uoči skrivaj krog laži po polji ino po hramih. ne vbogini pomagat anipak ptujiga blaga jemat. Tak im luidobnežam so ponoćne poli steza pogublciija; njim pcklenski sovražuik za petami hoc!i. Koljko je (udi med nami posvclnih ljudi, kteri sicer vbogajime dajajo, pa le za to naj bi hvaleni bili: ,,Resnično vam povem, govori Jezus, oiii so svoje ]>lačilo 7A- prijeli." Tuke dobio dela brez zasluge v vodo padejo ino se polopijo. ,,Mi dobrih del ne smemo preveč .skrivati, dc jih »aj ljudjc vidijo ino hvalijo Očcta ki je v nebesih; pa tuđi svoje hvale ue smemo per njih jiskati, de vrednosti per Bogu no zgubijo, uči sv. Gregor. Ako jih ravno očito storinio, naj namćn skrivaj ostane." Ma nj ko nam svet za dobro djanje hvale vo, lepši bo naso plačilo v << nebesih. Oče nebeski kteri na skrivnim vidi, bo nam povcrnil kakor svelimu Miklavžu. Kdor se postiti ne more »ima vbogajime dajati začćm, naj za (oljko več moli po izgledi svetiga Miklavža. Molitev je bila otrokii dušna dojiea (ama}, molitev mladeneu zvesla družica, pa tuđi niozu je bila mogočna pomočnica, ktira mu je v imcnitcii ino častil stan škola pomagala. Sv. Miklavž je vsako jutro ssgodaj vstal ino pervi v cevkvi per molitvi bil, Očetu »ebeškimu juterno daritvo opravit. V poglavitnim mesti Mira so ravno po smerti rajniga ■ noviga škola volili. Kazodcto je bilo voljeov nar staroj školu, naj lisliga izvolijo, ktiri bo pervi /Jutra] v cerkvo prišel. Pred svi-(am žc najdejo svetiga Miklavža per cerkvenih vralah, ktirc še nišo bile odperle ino ga, na ravnost škola po.slavijo. Viši ino težavnej ko je bila njegova .sveta služba, obilnejši je bila ludi njegova molitev; moli) je ne le sam za se, ampak tuđi za svoje ovčice skerben pastir. ') V spomin In pt'i^odhe ,šc /.daj na .svelig:« Miklavža večer otroci na-st«vljiijo iiiij bi jim ,sv. Miklavž jnliclk., oieTiov nlj kacih družili darov priuesil, ako so pridiio inu rudi molili. XI Kdo bi popisal svetiga šltoia pobožno ž'ivlcnje — kdo povcdal vsc njegovo svoto djanje? Toljko ojstro sojo postil, de se ob sredili ino pelkili cio pred večeram oblešil ni, cc!e uoči je prebodcl v molitvah ino skerbeh za svojo drago čedo, pa tuđi cole dni je ozna-noval nauke božiga kraloslva. Sovraž'niki svele kersanske vere, malikvavci no ga v lenino ječo djali; alj ludi v Imdi vözi je. Boga nepronehama hvalil ino ljudi učil. Goročo .■•<> pa ludi ovčice za svojga paslirja molile ino Ka svojga dušniga očeta prosile naj bi ga Bog ječe rešil, neverno hajde potolažil ino sveti cerkvi ljubi mir dal. Bog je molitve kristjanov vslišal, cesarju Konštantiiiii mogoeno znanmje svetiga križa pokazal, v kat eri ni ziiamnji je iicvcrnc sn-vražnike križa premagal, se ])okri.stjanil ino v.sitn vernim ječe od-perl, svetiga škola Miklavza pa je •/,» nj(>go\'e učenosti ino svetosti dol v posebni časti imel. — Tako priđe, za terplenjam vo.selje, tuko priraste iz poterjiežlivosti velika čast, če le člo\*ek do konca Bogu zvest ostane kakor sv. Miklavji. Postaral se je v Gospodovim vinogradi priden ino zvest delave; veliko je bilo število njegovih dui, pa. še veči število njegovih dobrih del. Večer plačila .se mu prihli/.a, ino kakor je v Gospodi živel, je sv. Miklavž ludi v Gospodi vmerl, rekoč: ,.V lebe, o Gospod, je zaupala moja duša; vzemi njo v svoje roke." - - l'oglejte, tako je zivel ino vmerl sv. Miklavž; v hvali ostane njegov spomin. V nebesa nam kaže z svojo roko po besedah svetiga Pavla rekoč: „Bodile moji nasledvtivci, kakor sim jaz ria-slednik Kristiisov bil." ...... Kako se pa mi za njim vozimo cez globoko ino nevarno vodo sedajniga zivlcnja? —■ Vpiramo se alj pre radi uavelicamo, priza-dovamo si, alj pre hitro pešamo ino plavamo n veliki nevarnosti v pogublenje potoniti. Povzdignimo torej k svetim nebesam serce ino roko svoje; tam svet Miklavž pred sedežam milosti božje stoji, za nas prosi ino nam roko podaja svoje mogočne priprošnje. Bil je na tim sveti čudodeln mož, ino je [»red Bogam zdaj mogočen priproš-nik vsiin, kteri ,se njemu prav priporočajo. II. SVETIGA M1KLAVŽA ČUDNE DELA. Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda; nevaršina wo sila ga bo moliti učila. - - Dokler mornarjam prijazno sonce sije ino gladko barka teče, si veselo pojd ino svoj pot veslajo, Boga ino božjih Svctnikov pa radi pozabijo. Ivcdar pa lnida burja vstanc? Xll v hribe visoko veter vodo vali, globočine odpira ino ladijo goni kakor ptico pod ncbam, ino smert tcmno gcrlo odpira popotnc po-žret, tistokrat začuo moliti mornarji na širokim niorji kakor brod-narji (flosarje) na dcrcči vodi, tcr kličcjo vsc svetnike v pomoč, posebno pa svetiga Miklavža, kteri je svoje dni na inorji v cnaki nevarsini bil, ter je sebi ino svojim tovarsain čudoma pomoč izprosil. Sv. Miklavž se je v sveto deželo na božji pot podäl tište svete mosta ino kraje objiskat, kjerje Kristus nčil, čttdcžc delal, za nas terpel ino vmerl. Po moiji se je peljal ino prav lepo vreme je bilo. Mornarji so bress vsiga strahu božiga živeli, ino kakor je rada slaba navada, brez pomisli ka blezo grch delali. Sv. Miklavž jim hudo uro napove, v kateri jih velika nevaršina caka. Mornarji mu nišo verjeli, alj v kratkim so zvedcli de je resnico govoril. Nevsmilena lunja vsiane, vzdiga valove, vetri oblake gonijo, černa noč barko pokriva ino gotova srucrt popotnikam pred ocrni stoji. Mornarji vpijejo v božjo pompe, ker jim človek visi pomagati ne more. Tuđi sv. Miklavž svojo mulitev opravi, in ko bi trenil burja potiime, lepo se vreme zvedri. Za to se zdaj sveliga Miklavža časlijo, kleri po moiji alj po rekah vozijo ino na vodali delajo. Hoćete brodnarji (flosarji) naj bi sv. Miklavž bil na vodi vaš priprosiiik, varjte se pregrešnib rar^vad, klirc brodnarji imajo. Kdor v lepim vreiueni gerdo kolne, nesiamuo pojc alj govori, on sam svojo dušo zakolnc ino se nesreći prej alj šlej vbranil ne bo. Ob hudi uri bos v pomoč klica!, alj vemo dc Bog grešnikov ne vsliši. Gerde, ncKaroblcne besede vlečejo grešnika v pogublenjc. Iločcte vi popotniki po mokrim svetiga Miklavža prijatela imeti, ne vpija-nujte se, ker vas Jezus svari, rckoč: „Varujtc se, de vaše serca ne bodo preobložene v požresnosti ino pjanosti ino v časnih sker-bch." Pjanci ino požrešniki sreče na vodi ne bodo imeli. —■ Ho-čete brodnarji dc bo po vodi sv. Miklavž prijatcl vaš, varujte se golj sije ino vsake krivice. Krivično blago je kakor kamen ino svinec na vodi, po silim človeka v pogublenje vleče. ■—• Želite prijateli svetiga Miklavža navodi biti, skerbitc de vselej v gnadi božji od doma greste. Z Bogam se lehko gre ino polja. Služite zvesto tuđi na vodi Bogu, tak se vam ne bo batine hudih vetrov, ne močne burje, ne hudc ure, ne lorde skale ne ojstrih strug, ne skritih llečov, ue širokili vertavc (vertavk). Srcčno böte vozili zdravi ino veseli med skalovjam ino po globočinih, dokler veselo na srečnim bregi večnosti primetc, kjer bo vsa nevarnost minula. xm Pa ne samo brodnarjam na vodi je sv. Miklavž per Bogu priprošnik, ludi nam popotnikain na nevarnim moiji časniga živ-lenja je mogočcn prijate] bo&ji, ce se mu vredno priporočamo. Bil je vdovam ino zapusenhn srotam vsmilen oče na sveti; nobena revaše ni žalostna od njega obernila. Tuđi dalnimje po-inagal, ki so se mu v sili ino težavah priporoćili. On seje cesarju Konštantinu prikazat ravno prej to noč, ko bi imeli (erji imenitni služavniki nedolžno smert storiti, katire so bili sovražni Ijudjc po krivim založili. Ccsar se svoje krivične sodbe prestraši, nedolžne resi inojim naroči naj se svetimu Miklavžu zahvalijo, kakor so se njemu poprej priporocili. Ino ko so njegovo sveto truplo pokopali, se je na pokopi (oljko čudežev zgodilo, de so ga po vsih znanih kraj i li od jutra do večera čudodelnika imenovali ino se njegovi rao-gočni prošnji priporočali. Tuđi njegov pokop ju vsemogočen Bog počestil ino sovražuikam vbranil. Ko so divji Turki v osmim sto-letji po Kristusi mosto Miro z veliko vojsko začinili, kjer je bil sv. Miklavž pokopan, so bodi njegov pokop razbili ino raztiosili njega svete kosti; pa jih najdli nišo. Ko se po morji povernejo, vstano grozoviten vihar ino njih vojska potone. — V cdnajslim stoletji so truplo svetiga Miklavža na spodno Laško v meslo «Jari prenesu. Od te dobe je bilo njegovo časlito pokopališe obilnih čudežev izvolen kraj. Slepi so na njegovo priprošno pregledali, gluhi zopet slišali, ino bolniki katiriin ni zapomagati bilo, so na njegovim grobi ozdravili. Tuđi v naših Slovenskih deželah svetiga Miklavža visoko častimo, in Ljublanska škofija njega '} svojga patrona — l) Ko so imenitni Celski kuezi alj groti, »Slovenske zemlje nekdajni mo-g'očiii gospodje brez olrok pomcili, je cesar Fiiderik ili. /. kateiim so si i'iijni v ilalili bili, njih posestvo prevzcl. Vdova posleduiga kneza Ni kticzijo svoji, se ccsnrju vstavi ino lii'abriga Vitovica, iiogla-varja svoje vojske nad cesarja pošle, ki «e je ravno v Ćeli mndil. Vilovic misli nad meslo planili ino ces«rjsi viovili ; alj li.slo noß se Frideriku «vel .škof \ (jpanji prikaze ino ga opoinui niij .se zuvarje. Cesar se v gonio Ćele, zdaj .slaii grad, odinekive, Vitovic pa Celsko meslo posili, veft cesarskih služavnikov vlovi ino odžene. Vo tim se nad gonio Ćele vzdigne ino obleže grad, de bi tuđi cesarja vjel. Krajnci cesarju konjikov pužlejo, tuđi Ljublana svoje pešce da, do triderika režijo ino v Ljublano spremijo. Cesar Friderik \VY je spo-znal svetiga Miklavža za lisliga Skuša, kleii sa nm je bil prikazal, je obljubo sloril ino leta l-'iOO v Casl svulimu Miklav/.u Ljublatisko Sko-fijo vlemelil (poaliuil). Od te dobe je ,sv. .Miklavž Ij'iblanske škofije XIV priporoenika tiuli naša nadfara ima. Naši dcdeji so ga nam tliihov-skiga očela izporočili; oii 1c vredno ga častimo ino pa zvesto posne-manio; star prijatel naše dežele, našiga kraja mogočen pomoćnik sv. Miklavž tuđi nas zapustil nebo. — Ne bo vas zapusti! vi mladenci ino dcklicc, ki se v nevaišini znajdete, on mladih ljudi pose-ben prijatel. Prijazno vam bo roko poda], de se v pregresno djanje ne potopite, ako njega vredno častite ino posnemate. — Ne bo vas zapustil vi pošteni možje ino žene sv. Miklavž, vas mogočen priporočnik, kedar se u velikih, stiskali ino ležavah znajdete, ee po njegovim svetim izgledi živite, vbogim radi pomagale ino (lol)riga koljkor mogoče stoiite. — Pa tuđi vas na posledno uro po-zabil ne bo, vi revni starčeki ino babele, te se lc skerbno kakor sv. Miklavž li smerti pripravljale. Bo vaša barka h kraju dotekla, vam bo veselo kakor star znanic roko podal, ino pomogil v srećno večnost. .....• Bodi nam pozdravlen sv. Miklavž c'udodelni prijatel božji! Podaj nam svojo mogočno roko, ino potegni nas i/, nvvarniga tnorju liga svota u varno debelo svetiga raja. LITANIJE 01) SVETIGA MlKLAVŽA. Gospod, vsmili se na;»! Kriste, vsmili se nas! Gospod, vsmili se nas! Kriste, slisi nas! Kriste, vsli&i nas! Oče nebeski, vseinogočni Bog! Sin vsiga sveta re.sni Bog! Sv. Duh resnićni Bog! Sv. Trojica, en sam Bog! Vsmili se nas! Prosi Boga za nas! Sv. Marija, kralica vsih Svclnikov, prosi za nas! Sv. Miklavž, izvolen prijatel božji! Prosi Boga za nas. Sv. Miklavž, izgled pobožuiga živlenja! Sv. Miklavž, dobro (lete svojih starsev! Sv. Miklavž, veselje svojih učenikovi Sv. Miklavž, ceden razgled svojih verstnikov! Pv. Miklavž, prijatel svetiga posta! Sv. Miklavž, prijatel svete molitve! S.v. Miklavž, premislovavc božjih reci! Sv. Miklavž, sovražnik ncspodobnihpogledov! ino siitlne cćr!vvo |i;itrun , \>'s Imli Sluvidicuv [losflicu piipüiui-nik , ki po vsili krnjili velikii li'jiili r■ :'*;■ kuv ima. XV Prosi Boga za nas! Sv. Miklavž, serćno veselje pridnih otr6k! Sv. Miklavž, dober prijatel poštenih devic! Sv. Miklavž, dužni varh v skušnjavah! Sv. Miklavž, darovnik vbogih nevest! Sv. Miklavž, oče revnih srot! Sv. Miklavž, hi si zgodaj vstajal! Sv. Miklavž, ki si zjutraj lepo niolil! Sv. Miklavž, ki si pervi v cerkvi bil! Sv. Miklavž, dober dušni pastir! Sv. Miklavž, imenitni škos! Sv. Miklavž, zvest namesfnik božji! Sv. Miklavž, nevtrtuliii apostolski naslednik! Sv. Miklavž, steber katolške vere! ' Sv. Miklavž, oče svoje školije! Sv. Miklavž, čudodelni inož! Kateri si na niorji hudo uro napovedal! Kateri si z molitvijo Imdo vreme vtolažil! Kateri si popotnike na niorji smerti rešil! Kteri si za sveto vero veliko pielerpel! Ktcri si veselo v nebesko drusno sol! Kteri se v nebesili veseliš! Kteri po vsim keršauskim sveti sloviš! Kateri Boga za nas prosiš! Bodi nam niilostliv! zanesi nam, o Gospod! Bodi nam niilostliv, vsliši nas, o Gospod! Od vsiga luidiga, resi nas, o Gospod! Od vsiga gieha, Od skušnjav lnidičevih, Od duha necistosti, Od (reska ino hudiga vremena, Od prevelike vode, Od nagle ino neprevidene smeđi. Od vsih nevarnost, Na prošnjo svetiga Miklavža, JVa prošnjo vsih Svetnikov, Mi gre^'niki, prosmo te, vsliši nas! De nam zaneseš. De naše misli k nebeskim željam pov/digneš, De popotnike na vodi ino po suhim vsake nesreće ovarjpjü. Resi nas. o Gospod! Prosmo te vsliši nas! XVI De Jim v ptujih krajah ljubo zdravje obraniš, i De jim sretno ino veselo domu prili das, f De nas popotiiike v nebesko kralestvo vzemes, i Ti Sin bo*ji! . ] Jagne božje, ki grelie svela odjemleš, zanesi nam, o Gospod! Jagne božje, ki grehe sveta odjeinleš, vsli.ši nas, o*Gospod! Jagne božje, ki grelle sveta odjemle.s, vsmili se nas, o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste vsli.ši nas! POZDRAVLENJE. Bodi pozdravlen sv. Miklavž, ti velik prijatel božji ino naš mogočni priporočnik! Sveto je bilo na tim sveli tvoje živlcnje, veliko je zdaj v nebesili tvoje veselje. Bil si vsmilen prijatel vbogim na zemli, zdaj si per Bogu naš zvest priprošnik. Srccno si prestal vse ncvai'iiosti miiiliviga živler.ja, zdaj od svojiga dela v vecnim pokoji počivaš. — Ogledaj se milo na nas, tebi izročeno ljudstvo, ktiro se v toljkih nevarsinah znajde na vodi kakor po suhim. Pomagaj nam sre( no za tebo hoditi, v nebesa priti ino se veseliti z lebo per Bogu vćkomaj. Prosi za nas sv. Miklavž, de borno vredni obljub Kristusovih. , iMOLIMO. 0 Bog! kateii si svetiga Miklavža škosa z prevelikimi čudeži povelieal, dodeli nam, prosimo, de borno po njegovim zasluženji ino prošnjah peklenskiga ognja ovarvani, skuz Jczusa Kristusa, Gospoda našiga. Ainen. Prosmo te vsliši nas! A. v mom OBXiiSH&x PRELJUBIM DUHOVSKIM BRATAM ZA POKUSITI INO POPRAVITI. Drobtlncc zn novo leto 1850. 1 Klici, ne lienjaj; kakor trobenta vzdigaj svoj ?hi«, ino oznanuj mojimu ljuilulvu njegovu hndubiju ! Izuia. 58, 1. et* ■ >. ČLOVEK NA SMERTNI POSTELI ). 1'ii v.sili svojih (lclih se spomni poslodnih rcči, ino nc boš nikoli grežil. Sirah. 7, 40. **riscl je na vcrsto štirdesctdanski post, kteri se posvetnjakam žalostcn ino dolgočasen, pobožnim dušam pa prijetcn ino kratkoča-sen zdi, zakaj zdaj je, kakor nam mati katolška ccrkcv bcscdc sv. Pavla v spomin klice, zdaj je prijctcn čas, zdaj so dnevi zveličanja. Kaj nc brnnini krisljani! de ste tud i vi sv. postniga časa komaj že šakali? - CIoveku ni nikoij pripušeno samopasno živeti, tode o velikim postu se to vender se nar manj spodobi. V postu naj vsaki kristjan sam z seboj v sodbo gre, gresnik naj v bridkosti svoje duše svoje Inidobije premišluje ino obžaluje 2), ino naj se spreobernc li Gospodu, kteri je po besedah proroka Joela dobrotliv, milostiv, po-terpožliv in veliciga vsmiljenja 3). In kdor je pravioen, kdor ni A' v«-'likih greliih zapopaden, naj se zdaj v postu se bolj oživi; ce gaje ccz loto večkrat kaka otožnost opadla, naj se zdaj predratni, vnam« 111 v dobrim le se bolj poterdi. Za vse je dolžuost, de se zdaj sveti postni čas v duhu ponovimo, in se skoz vredno prejemanje sv. za-kranientov lepo za vesele velikanočne praznike pripravimo. Na to nas je mati katolška cerkev opomniti hotla pepelnično Sl'odo, ker nam je pri pepelenju besede večniga Boga v spomin po-^''«■ala rekoč: Spomni se človek! dc si prah, in de se bos v prah povornil '•). Clovck ne smo pozabiti, kaj de je ino kaj ga caka, ne Sme pozabiti, de ni za ta svet ampak za večnost vstvarjen, de nikamo tukaj obstoječiga mesta, temuč de prihodniga isemo '). Za ajdovski modrijan Anaksagoraz seje dostikrat proti nebu ozerl in ') Pi-ciniälovaiije stii-ih poslednih rcči, ktero je imel Jcrnej Arko, sajmo- 5tur v Vođioali na zbornim Ki'ajnskim leta 1849. 2) Izaia 38, 15. — •») Joel 2, 13. — '*) I. Moz. buk. 3, 19. — '') do H«br. 13, 14. 1* 4 je sam sebi djal: Poglej, tukaj gori je (voj dom. In sv. Bernard jo večkrat sam sebe poprašal: Bernard! pokaj si na svet pri.šcl? Se v pobočnim živlcnju obranili ino se pred greham obvarovati ni nie boljšga kakor premišljevat i štiri posledne reci, smcrl, sodbo, ]>ekel in nebesa, kakor nas sv. Duh v bukvah Siraha opominja: rPri v.sili svojili delili se sponini poslednili reci, in ne bos nikoli grcšil." — • Iz tega vzroka boin tuđi jez ta sv. postni čas v popoldanšnjih pridgah od poslednili reći govoril. Pa nič vas ne mislim strašili, nie ne boin pregnal, tennič golo resnico vam boin stavil predoči. Dans bonio premišljevali smert, tako smert, kakor-šine ste že vi sami kterikrat priča bili. ■ Ti pa o Gospod! nas raz-svetli, de nam bojo tvoje sv. resnice h sercu šle. Bog je človeka r.evmerliviga vstvaril, ino sebi enaciga sturil, pravi sv. pismo, ino le skoz luidičevo nevo.šljivost je smert prišla na svet '). Bog je si cer perviga človeka opominjal, de naj nikar ne je od prepovedaniga sadu, in de, čebojedel, bo vmerl, ali kaj pomaga, c'lovek skoz .vjttanove zvijače zapcljau seje prema gat i dal, greh je bil stinjen, ivr pa tuiii .sineit za. petami. Zatoraj pravi sveti Apostel Pavl: Po eitiin človeku je prišel greli na svet, in po grebu smert, in tako je prišla smert na vse ljudi '-), zakaj greba placilo je smert 3). Smert toraj človeku ni primjena, ne izvira iz njegove nature, teimic iz njegovima grelia; štrafinga je, in sicer med casnimi štrafingaini nar liujši in nar strašnejši. Xi se toraj čuditi, de se smerti v.saki človek boji, i" , zdaj slišiš, de je kaki prijatel alj znanic sklcnil, zdaj, doje vmerl moćan koronjak, alj do so zakopali žalo deklico, ki je bogato doto in veliko snubačov imela. Ko böte zdaj na spomlad pohištva popravljali, zidali alj cimprali, si mislite: Zidamo in cimpramo le za druge; še malo časa, in me iz moje liiše ponosi), in drugi bojo moje reci poscdili. Vsaki studene in potok nam pravi, de ravno tako tuđi naše živlcnjc naprej teče in b koncu dhja; spomladanske cvetlice boli zvonćiki, rumene trobontice in višnjave violice nas bojo v kratkim na Jobove besede opominja-valc, ki pravi: ..Clovek od žene rojen malo časa živi inje z nino-R'imi nadlogami obdan, kakor rožica se prikaže, pa kmalo vsahne i" beži kakor senca 3). Nobena reč pa. nam smerti bolj živo ne vpo-(lobi ino pred oči ne postavi ko košnja. Kedar kosec kosi, nobeniga razločka ne dola, vse za eno odrezujo lepo dišece in zale cveUice, hodec osad in smerdiive zelenjave; in ravno tako mlade rastljince, kakor te, ki so že seine obrodile, in ktere se že obletujcjo." Iver je tedaj to tako gotovo, de borno vnierli, de nobena reč na ■sveti tako ne, in kor nas vse, kanuu* se ozremo in obernemo, na smert opominja, pojdimo zdaj li umirajočimu človeku, s(o[)imo °kolj njega in poglejmo ga, njega, ki bo iz med nas pot proti več-Hosti nastopil. Ivoj v začetku, ko človek zboli, inu sicer smert na misel priđe, pa si vender uj>anje dola, de ne bo še vmerl v toj bo-lezni. Zdaj mu nosijo zdravila vkup, mu pošlejo po zdravnika, pa *) Luka 12, 20. — 2) Job i*, 2. 6 bolezcn lc huji prihaja; začno ga ravnali, de naj bi se prcvidili dal z svetimi zakramenti. Oh! kako je zdaj človcku čudno pri sercu, ko resnično misliti začne, dc bo vmerl. Svet se mu u vsi drugačišni podobi pred oči postavi kot popred. Vse posvetne reci, ki so ga popred veselile, mu zdaj nobeniga veselja ino trošta ne dado; žlahta, prijatli ino znanci mu njegovih težav nič polajsati ne morejo; če ga ludi tolažijo, dc bo bolje, de bo ozdravi); sam dobro spozna, de vse te nade so prazne, de potreba bo vsc zapustiti, kar mu je bilo drago in ljubo; dc bo potreba zapustiti moža ali ženo, ljube, maj-hine otročičke, kteri se v zibiki mirno in brez skerbi spijo. — Oh! si misli clovek zdaj, zakaj sim se le z časnimi recmi pečal? zakaj sim tako malo na svojo dušo, na večnost mislil? zakaj sim le za to skerbel, kar mine, ne pa za to, z cemor bi bil lahko svojo dušo vekomaj srečno storil? Na smertni posteli clovek živo spozna, dc je vsc premalo Bogu služil, si vsc premalo h sercu jemal božje res-nice, in vse preveč posvetno živci. 0 kako mu je zdaj žal, de je toliko svetih molitvic, toliko križevi!) potov opustil, in toliko draziga časa v posvetnih drušnah, v nemarnih pogovorih in norijah potratil. Vest se mu zdaj vse bolj oživi; poprej je meni), de že dosti prav živi, ter de nima nič kaj greha nad seboj, zdaj pa mu vest kmalo to, kmalo uno pregreho pred oci postavi, in ga se bolj klujc ino pika ko telesna bolezen. „Oh! dc bi se bil pač bolj cisto in zgrivano spovc-doval, pravi; kako bom zdaj v tolikih težavah dobro spoved opravil?" - - Tako, glejte moji ljubi kristani! se cloveku na smertni posteli godi; žc od telesnih težav je ves zbegan, pa nad njim se vidi, de se hujši so njegove dušne britkosti. Takšina smert, kakor sim vam jo zdaj popisal, je navadna med nami, tako vmerjo taki, kteri nišo ravno tako pregrešno, samopašno živeli, in kterim vest nobenih posebnih hudobij ne oćita. Će je pa že ta smert groze polna, kako strasna mora biti se le smert veli-ciga hudodclnika, zastaraniga grešnika, napuhneža, lakomnika, nečistnika, pijanca, goljufa, ali sovražniga človeka, kteriga serce jo brez vsc božje ljubezni, vse spačeno in pregrešno! Za taciga človeka, ki je spreobernenje in pokoro vse skozi odkladal, ali na to se nikolj misliti ni hotel, za taciga človeka je smertna postila strašna šipavnica, tako je kakor bi med strupenimi kačami ležal, ktere se ga ovijajo in ga ncvsmileno pikajo. Vse hudobije njegoviga celiga živienja, njegovih otročjih let, njegove mladosti in poznejši starosti so mu kakor v zerkali (špeglu) pred očmi. Satan, kteri gaje popred 7 gladil in slepil, ga zdaj le v cagovitnost pripravlja, in z ojstro sodbo božjo straši. Božje rcsnice grešnika na smertni postili nie kaj ne morejo tolažiti, ker se Jim je popred le bolj posmehoval ali jih za-ničval; kamur se v svojih mislili oberne, le strah in grozo zavgleda. Ako pogleda nazaj na svoje živlenje, vidi, de je vse z hudobijami in pregrehami prepreženo; ako pogleda naprej, pred sabo vidi dolgo neizmerjeno večnost, ter tistiga pravieniga sodnika, kteri bo slednimu po njegovih dclih povernil. Ako na pricjoce okoli svoje postile pogleda, vidi, de so vsi oplašeni in prepadeni. — Kaj mislite kristjani! ali taciga tuđi bridka (božja) martra ne potrošta, ce se •spomni, doje Jezus za vsc naše grehe vmerl, in de skoz njegovo zasluženje vsaki ludi se tako velik grešnik odpušenje grehov zadobi? Nie kaj ne; tak se ne more bridke martre poprijeti, tje v en dan teli in kakor Kaju misli: „Moja krivica je veči, kakor de bi odpušenja vreden bil ')." Prav govori kralevi prerok David, ko pravi: „Sincrt grešnikov je prav huda; grešnik se bo jezil in s zobmi škripal, želj hudodelnikov bo konc 2)." Jez ravno ne born rekel, de je kar nemogoče, de bi se zastaran grešnik na smertni postili spreobernil, ker nam je znano, de je desni razbojnik ob svoji smertni uri milost božjo dosegel, tode sv. Avgu-štin vender pravi, de desni razbojnik je edini zgled v sv. pismi, de .se je grešnik na zadne spreobernil, in de ta edini zgled le za to v pismu stoji, de bi bili Ijudjc pred cagovitnostjo obvarvani. Skušnja veči del uči, de kakoršnoje živlenje taka smert. Ce tuđi h zastara-nimu grešniku mašnik priđe in mu svete zakramente prinese, kaj pomaga, ker je ves zbegan in prestrašen! Kako si je upati, de bo grešnik po vrednim svete zakramente prejel, ker jih ni bil navajen prejemati, in ako jih je tuđi kterikrat prejel, jih je le po nevrednim prcjemal. Zastarcn grešnik se dušniga pastirja boji; ko zvončik za-•sliši, mu serce v persih kakor kladvo v kovačnici tolčc, in pred ko duhovni spred njega gre, bolj dobro se mu zdi. Velikrat tak nesre-cen elovek za nič druziga sv. zakramentov ne prejme, kakor de z njimi svoje hudobije zapečati. Pri smerti taciga grešnika je neizre-čeno dolgočasno, v čaši tuđi strašno, kakor ste se morde že sami kterikrat prepričali. Bog nas obvari pred tako smertjo! Vse drugači pa je na smertni postili takimu človeku, ki ni do zadniga spreobernenja in pokore odkladal, in kteri si *) 1. Moz. Lukv. 4, 13. — 2) Ps. 33, 22. in 111, 10. 8 je, kolikor je mogel, prizadel, de bi lepo na sveti živci, za svoje doperuešene grehe pokoro storil iu srcčno svoj zadni eil in konc do-segcl. Kako lahko.jc lakimu človeku ludi na smerlni posteli, kleriga so božje reci v živlenju veselile, božje resnice tolažile, in kteri je sv. zakramcnle veckrat in s vso mogočo pripravo prejemal. „Bodi Bog zahvalen, pravi, de me ni naglomu iz tega sveta poklical, in de mi se priložnost da se se nemalo bolj na pot proti večnosti pripraviti." Mu dušniga pastirja pripeljati, ga ni potreba od zdelječ nagovarjati, zakaj tuđi on sam to nar bolj želi se še enkrat dobro in zgrivauo izpovcdati; Jczusa kralja nebes in zemlje in svojga priliodniga sod-nika prejeti in z sv. poslednim oljem pomazanimu biti je za njegovo serce nar veći tolažba. Po prejetih sv. zakramcnlili z brumnim Si-meonam pravi: Zdaj Gospod me pa le v miru od tukaj loči, ker sim njega prcjcl, kteri je bil od njega dni sladkost moje duše in tolažba niojga revniga serca. Dušniga pastirja se pobožen člttvek na smertni postili vselej priserčno obveseli, cc tuđi nobene posebne tolažbe ne potrebuje; veseli ga, ker ve, de dušen pastir je božji namestnik in de ga v imenu katolškc cerkve obiskuje. „Kako je prijatcl? ga mašnik poprasa, ali se kaj smerti bojiš?" „Oh duhovni oče! bol-nik odgovori, kaj se bom smerti bal, ker vem, de z smertjo bo konc mojga popotvanja na sveti; kaj se bom smerti bal, ker pojdem iz ptuje dežele na svoj dom; kaj se bom smerti bal, ker grem tje*kjer nam je Jezus prostore pripravi!, in ker vem, de je to zadno darilo (oferj, ktero bom Bogu za svoje grehe opravil." Prijatcl! pravi duhovni, ali te nič več na svetu ne veseli, ali te nič tukaj ne perderžuje? „Oh duhovni oče! nič, kar nič ne; popotvanja na zemli sim se naveličal, skušnjav in nevarnosti je veliko; o kako bom tam gori vesel, ako pridem, kar iz serca želim in iipam, med božje izvoljene, kjer ni nič več nobenih nevarnost, de bi šc kdaj Boga z kakim greham ražalil. Kako so ti pa kaj pri sere u tvoji ljudje, vpraša dalej duhovni, ali (i ni hudo se ločiti od svojih majhnih otro-čičev, ali od svojga očela, ali od svoje malere, od svojih bratov ali sester?" „Duhovni oče! ludi jez čutim slabosti človeške nature; vse eno mi ni se ločiti od leh, ki smo se v živlenji radi imeli, pa velik tro.št je za me, de je božja volja tako, de Bog vse prav naredi; velik troštjezame, kir tukej skupej zmiraj biti ne moremo, de li moji bojo kmalo za menoj prišli, de se borno tamkej v očetovi hiši skupej veselili, in nam tega veselja ne bo nobeden odvzel '}.' r) Janez 16, 22. a 9 Tako, glejtc moji ljubi kri.stjani! se pobožcn ćlovek na smertni postli trošta, in cc tuđi občuti na tclcsi smcrlnc težave, občuti pa vender tuđi pri scrci, kakor je sv. Pavla na smertni postili povedala, veliko lahkoto. Z priscrčnim zaupanjem bridko martro na svoje žnable pritiska, presladke imena: Jezu.s, Marija in sv. Jožef ima v sercu in na jcziki, in velikrat tako lepo in mirno v Gospodi zaspi, de se vsim okolj stojećim zdi kratkočasno, zdi se Jim, de so božji an-geli prišli in spremili dušo pred božjiga sodnika. Moji dragi poslušavci! ako vas zdaj želje prehajajo, de bi tuđi vi radi tako srečno vmeiii, tak naj bo tuđi vaše živlenje po tem. Ako vam vest grehe očita, nikar spreobernenja in pokore ne odkladajtc; na smertni postili se böte težko spreobernili, takrat böte Gospoda iskali, pa ga ne böte najšli, ampak v svojih hudobijah vmeiii *). Glejtc! zdaj je sveti pošten čas, zdaj nas mati katolška cerkev posebno h pokori vabi in nas z svojmi pripomocki podpira. Pa tuđi vi, kteri v velikih grehih morde niste zapopadeni, kterim pa vender tuđi vest očita, dc sveto ne živite, tuđi vi se ta sv. pošten čas pre-brihtajte, in se brumniga živlenja na vso moč poprimite; kdor je pravičen, pravi sv. pismo, naj bo se pravičniši, in kdor je svet, naj bo se svetejši2); nie omedežvaniga in nečistiga ne pojde v nebesko kralestvo 3). Živite vsi tako, kakoršniga živlenja bi bili zadovoljni na smertni postili. Čujte, in boditc pripravljeni, ker ne veste, ob kteri uri priđe Gospod 4). Amen. -wem- ĆLOVEK NA MEIIJ VAŠKIM VOJDRI. Pri vsih svojih delih se spomni posleduih reci, in ne boa nikolj grešil. Sirah. 7, 40. Vsaka bolezen ima to lastnost, de v človeku kake spremembe naredi, in de nad človckam kmalo spoznamo, de se ga zdravje ne derži. Če tuđi človek ni ob meso prišel, če je tuđi se dosti lepiga *) Jane/.. 8, Vi. — 2) Skr. niz. 'i'l, 11. — 3) Skriv. niz. ',>!, 27. *) Mat. 24, 42. 10 lica, in če tuđi bolezen skriva, pa vcnder kmalo vemo, de zdrav ni. Tvoja sapa, pravimo, terazodcva, dc nisi zdrav, že na očeh se (i bolezen pozna. In kolikor huj.ši je bolezen, toliko bolj očitne so njene znaminja. Na smertni posteli se pa clovek že cio ves spre-mcni; rudeča barva zgine iz obraza, licavpadejo, oči se vdcro in kalile postanejo, nos se vš'piči alj vkrivi, zobje so dolgi, vmazani ali černi, sapa teška, in po čeli stopa mcrzcl in limast pot. Ko se te znaminja prikažejo, smo z smertjo v kratkim vktip. —■ Pa ne samo po trupli tcmuč tuđi po sercn in du.šnih močch spremeni bolezn čio— vcka. V bolezni clovek ves pogum zgubi. V zdravju je bil zgovorn in se je rad posmojal, v bolezni mu pa kar vse vpade, bolj molči, se ne dcrz'i na smeli tcmuč lc bolj žalostno in klavcrno. V bolezni clovek kakor kralj Antijoh pravi: „Spanje je od mojih oči zbežalo, omagal sim, in serce je v meni vpadlo od skerbi: v kako veliko nadlogo in žalost sim prišel, jaz ki sim bil vesel iu ljubicu v svoji mogočnosti ^," Ce je bil clovek popred se tako prederzen ino zabavliv, bolezen mu kosti potare in ga vkroti, de je pohleven ko piska. Nckter bol-nik je v začetki siten iu čmern, pa naj le prava priđe, bo vse dru-gači, na smertni posteli tuđi čmernost in sitnost zginetc. Tuđi rao-gočnež, ki se ga je vse balo in ga častilo, zdaj pohlevno kakor reven berač na posteli leži, milo ječi in zdiha; tuđi zali posveten fant, ki je kakor labud visoko glavo nosil, in posvetna ženska, ki je z svojim lišpam in z svojo nečimerno obleko na se vlekla vse oči, ludi ona sta na smertni posteli vsa spreminjena, vsa bleda, vsa prepadena iu ostrašena. - Tako je smertna postela zgovorn pridgar, de na svetu je vse nič, vse nečimernost in teža duha 2J, de vse zgine in mine, in de na zadne je le tišti srečen, kteri v Gospodu vmerje 3). De bomo človekovo revšino in nečimernost se bolj spoznali, tak premislimo dans človeka, po tem ko je duša iz njega šla, poglejmo ga na parah ter spremimo ga do njegoviga groba. Ti pa o Gospod! nas spet razsvetli, dc nas bojo tvoje resnice iz spanja izbudilc. Ko se vmirajočimu človeku zadna solza vtrene, ko usta zavije, se stegne, in ko mu oči odperte zastoje, je že po njem. Serce se J) I. Huk. Mak. 6,10 ~- 11. — 2) Buk. priđg-. 1, 14, — 3) Skriv. razod. 14,13. 11 kake minute trepeta, pa ludi ono potihne in duša je od trupla ločena. Čemu ljubi prijatel! ki zdaj mertcv ležiš, čemu ti je zdaj vse tvoje premoženjc? Zdaj že drugi brodijo po tvojih skrinjah—■ po tvojih zhrambah in ti za mertvaško trugo nar slabši oblačilo odbirajo. Ćcmu ti je pohistvo in druge tvoje draginc in lepotije? tvoje oči nič več ne vidijo, tvoje ušesa nič več ne slišijo, tvoje serec nima ob-čutleja nobeniga več. De je merlič v hi si, več reci na znanje da. Mcrtvaški duh, mertvaška sapa se ne čuti samo znotraj, temuč tuđi zvunaj hišc, ne samo ljudjc temuč tuđi hišne živali so oplašene. Pes, kteri je že popred ene večera tulil, ves ostrašen cvili in se skriva; in kdo bi mislil, ludi hi.šna ura na steni je obstala, in prižgane luči tamno in žalostno gorijo! Mertvaški zvon se oglasi. Kdo je neki vmcrl, kdo je šcl iz tega sveta? marskdo poprasa. Vmerl je mož, vmcrl je gospodar, ki je posedil velike reci; vmerla je žena, dobra gospodina, vmerla inati majhinih otročičev; vmerl je f'ant, čverst in močen korcnjak v nar boljših letih; vmerla je zala deklica, veselje svojih starišev in vse soseske nar bolj sloveča roža. ()h smert, ti si ven-der nevsmilena! Zakaj si vzela otrokam skerbniga očeta, zakaj ljubo mater, zakaj si pokosila santa podporno njegovih starišev, zakaj odtergala žalo rožico, mlado deklico, in zakaj si segla po verlim otročiču, ki sta ga oče ino mati bolj ko svoje serce ljubila? Ali veste, kaj smert na te vprasanja pravi? Jez kosim po Gospodo-vim povelji, vse po versti stare in mlade, revne in bogate; pridem po noči kakor tat, ko se me človek nar manj nadja; vse za to, de bi bili ljudjc zmeram pripravlcni *); blagor mu, kteriga ne najdem nepripravleniga, srečen, vekomaj srečen, kteri se loči iz tega sveta v božji prijaznosti. Ako pa mahnem z svojo koso po hudodclniku, je konc storjen njegovim hudobijam, in hudodelnik se zverne v pe-klenskojamo, in kakor seje zvernil, tako na vse večne čaše obleži. Ko merliča prcobleČejo, ter mu oči zatisnejo, ga na dilo polože; in zdaj se ga začne vse bati; otroci se boje svojih starišev, stariši svojih otrok; vsi domači komaj čakajo, de bi kaj kmalo merliča iz hiše spravili in ga pokopat nesli. Se majhin otročiček, ki je svojo mater nar raji imel, ter se nar raji k nej zatekal, za mertvo mater nič ne mara, in ko mu jo kažejo, se le strani obraća in odte-guje. Poglejtc posvetnjaki, ki se za časno premoženje tolikajn J) Luk. 18, 40. 12 vpirate, in ki ste svojim toliko dobriga storili, na zadne ko böte vmerli, vas bo vso iz hisc lisalo, in želelo, dc bi berž pokopani bili. Majhino hišico iz šest dilic vam bojo dali, ter vas va-njo zabili, kakor do bi se bali, de bi von ne prišli. To ima clovek na zadne od vsiga svojga premoženja in od vsih svojih časnih skerbi. Norcje toraj vsak, kteri se le za časno vpira, svojo dušo pa v nemar pusti, „nič nismo na svet prinesli, in gotovo je de ludi nič odnesti ne mo-remo, zadosti naj nam bo toraj, de imamo živež in obleko ' ).* Tako se tuđi bogaljubni Job v svoji nadlogi (olaži: r^>ag sini prišel na svet, in spet nag pojdem iz sveta; Gospod je dal, Gospod je vzel, kakor je njemu dopadlo, tako seje zgodilo, naj bo hvaleno ime Gospoda 2).u Tako bodite tuđi vi potroštani, ki na svetu bolj vbožno, bolj v pomanjkanju živite; bodite zadovoljni, do se lc pošteno prerinkate; saj nič seboj ne ponesete, in hišico iz šest dilic böte tudi vi imeli. Ni se čuditi, de tuko beiž tiše merliča iz biše, ker kmalo zduhneti začne; nekteriga merliča smrad je tako nagravžen, do ga ne more nihče prenašati, in de ga kar berž v trugo niorajo zabiti. In bolj koje clovek zali bil, bolj ko je bil rejen in od belezni ne istrojen, bolj duhni, bolj je prepaden ter strašan. Pojditc sem, ve posvetne, nečimerne hčere! ki se rade lišpate in kinčite, ktere za tclcsiio lepoto tolkaju skerbite, poglejte, kaj je človekova lepota, ko je na pare položen! nobena stvar na svetu tako ne duhi kakor mertev clovek. Tudi ve böte na pare položene, in vaša lepota se bo v strahoto in v nagravžno smerdljivost spremenila. -Pogled merliča je že marskteriga čJoveka z zveličanskim straham napolnil in mu veliko h sprcobernenju in h pobožnim živlenju pomagal. Ko je bila Spanska kraljica Jezabela, silno lepa ženska vmcrla, je bil Fran-cišk Borgia odločen jo spremiti do kraja njeniga pogreba. Ko jo v cerkev postavijo in po navadi trugo odpro, de bi jo še enkrat vidili, ter se prepričali od nje istinosti, šine tak smrad iz trüge, de vsi zbeže, sam Francišk se no premakne. Ko vidi kraljico vso spremi-njeno, pravi: „Zdaj sini prepričan, kam vsa posvetila lepota priđe! Kaj hočem še iskati na sveti, in kako dolgo bom še za senco letal? Tudi z menoj se bo ravno taka zgodila kakor z kraljico; od slej nočem več nobenimu takitnu služiti, z kterim smert tako nevsmileno ravna. Francišk kar tisto uro sklene se svetu in vsim njegovim J) 1. do Timot. G, 7 in 8. — 2) Job. 1, 21. 13 nečimcrnostim odpovcdati, in tuđi res kmalo potloj vse zapusti in se v Jezuitarski (red) orden poda, v kterimu je do zadniga spokorno živel in svetnik vmerl. Francišk Borgia je većkrat potlej povedal, de kraljičina smert gaje od sinerti izbudila, inje priporočal, de naj človek štir in dvajsetkrat na dan na svojo smert misli. Res je, de gnjiloba in nagravžni červi se lotijo vsaciga merliča, in (lc nekteri svetniki nišo sognjili, in se njih mertve trupla so prijetilo dišale) res je, de vsi bomo sognjili, alj kakor #prerok Izaija pravi, de moli bojo naša postela in červi naša odeja '), pa vender je tuđi gotovo, de če človek bolj strože svojmu truplu, bolj gordo ga smert izdela; in bolj ko spokorno in v zatajevanju živi, manj ga smert spremeni. Zato časih vidite, do je nekteri merlič na parah veliko manj strašan; nekteri se na smeli alj zamakneno derži, de sledni lahko spozna, kako je bi! v božjo voljo vdan in de mu nišo kaj veliko prizadjali smertni vdarci. Kaj ne, de vas je pri nektorimu merliču veliko manj strah in de veliko lažeje pri njem čujete? Pao je res, kar sv. apostol Pavl pravi, de pobožnost je za vse dobra, kor ima obljubo sedajniga in prihodniga živlenja '). Ko kakiga po-božniga človeka do groba spromljaino, je našiniu sercu tako nelcama lahko, naša žalost je z nekakim veseljem sklonjena. — Ulagor ti brumna duša! pravimo, zdaj si prestala britkosti časniga živlenja, in mi nismo vredni bili, do bi bila se kaj časa med nami prebivala, zdaj žc vživaš in boš vživala nezapopadlivc sladkosti vokomaj. Naj vam pri toj priložnosti od nekiga srečniga pogreba v miscl vzamom, kteri moje serce razveseli, kadar se na-njga spomnim. Pred 300 letmi je živela na Portugalskim kraljeva liči Joana po imenu, silno lopa po svojinu truplu, pa šo lepši po svoji duši. Tako velika je bila njena lepota, de, koje Francoski kralj njeno podobo vidil, je ves ginjen pokleknu in Boga zahvali!, de mu je dano toliko lepoto viditi. Ko po njegovi smerti njegov sin kraljestvo prevzame, do Porlugalskiga kralja poslanec pošlo, do naj mu svojo sestro lepo Joano za ženo da. Iz vsih besedi poslancov je bilo skloniti, do če se to ne zgodi, bo Francozka vojska koj na Portugalskim. Ali Joana, po svoji duši vsa ncdolžna kakor angelic ni imela veselja do posvetilo možitve, njenimu sercu so vse druge, le nebeske reci dopadile. Pa brat se čez to hudujc, in pravi, de bo njega in vse kraljestvo v nesrećo pripravla, če v možitev ne privoli. Joana za *) lzain 10, U. — -) I. do Timor, i, 8. 14 en (eden odloga prosi. V tem času prišerčno moli, zdihuje in prosi, de naj ji priđe Bog na pomoč. Ko tedcn preteče, stopi Joana k svojmu bratu rekoč: „Ce je Francozki kralj se pri živlenju, ga bom pa vzela." Pa kmalo na to priđe novica iz Pariza, de Prancozki kralj je vmcrl. Zdaj snubi prelepo Jaono angležki kralj Hiliard po imenu, in njeni brat jo spet naganja." Joana spct en leden odloga prosi, spet h Bogu zdihuje, moli in prosi, in potlej pred brata stopi rekoč: „Ce je moj ženin živ se pod pokor.šino dam; alj poglejte čez en tedcn po tem priđe novica iz Angležkiga, de kralj Hiliard je mertev. Joana od posvetnih možitvi rešena, gre v klošlcr (samostan), ondi vmerje v cvetji svojga živlenja, kakor Bogu posvečena devica. Ko jo skuz dvoriše kloštra pokopat neso, kjcr je Joana svoje gredice imela, vse njene cvetlice vjenejo in se posuše, ker je njih vlastnica, prelepa gospodična Joana vmerla. Tako glejte moji ljubi krisfjani! Bog svoje zveste služabnike se po smerti počasti in njih spomin ohrani med ljudini! Vse drugačišni so pogrebi posvetnih ljudi. Ce je človek bolj imeniten in premožen, ima veliko pogrebeov, njegov pogreb je mogočen, kar se da. Alj kaj pomaga — nobeniga merliča dalj ne spremimo kot do njegoviga groba; med drugimi merliči ga pustimo na britofi, v globoko jamo ga zasnjemo, in v kratkim zgine iz med nas njegov spomin, kakor de bi ne bil nikdar na svetu živel. Će čez kake leta človek iz ptujga priđe v svojo domovino in po njem poprasa, se Ijudje komaj spomnijo, de je na svetu živel. Oh, pra-vijo, ta je že zdavnaj vmerl, že noben človek na-nj ne misli, in kjer je bil, je vse na ptuje prišlo. Tuđi otroci, zlalita (sorodniki) prijatli in znanci pozabijo v kratkim —• svojih rajneih, pozabijo za njih grob, ga tuđi miriokrat iskat gredo, de bi na njemu kaki Oče naš za rajnee omolili. Tako glejte kristjani! mine in zgine naglo vsa posvetna čast in imenitnost! Zatoraj pogubljeni v peklu po be-sedah sv. pisma tako zdihujejo: „Vse je kakor senca prešlo, ali kakor memo tekoči tekar; kakor ladja, klera po valovih tje splava, ne popusti za seboj nobeniga sledu, alj kakor se ne osledi ptica, litera po nebu zleti, tako smo tuđi mi jenjali biti, ter nimamo od svojih čednosti znaminj nobenih pokazati 1). Mertev človek je ko posekano drevo, ko se kmalo ne ve, kje de je stalo, alj kakor dim, ko se po zraku razkadi. Le pravičniga spomin vekomaj ostane, le pravični, pravi sv. pismo, vekomaj žive 2)." l) Modr. 5, 9. — 2) Modr. 5, 10. 15 Skusimo še pogledati za merličam v černi grob, kaksina se pa v grobi z njim godi. Vgrobeli je velik smrad, strašna, ostudna gnjiloba in gnusoba; šopi červov se tamkej pasejo, tako de vse meso do belih kosti oglodajo. Ako bi čez kake dneve merliča od-kopali, bi ga se vse strašnejšiga kakor na parali vidili. Ti bi nič več ne poznal svojga očeta, ne svoje matere, ne brata ne sestre, grobi vse poglihajo, ter vse svoje prebivavce eniga drugimu enakiga store. Ko je vse meso merliča snedeno, kosti se en čas ostanejo, pa sčasama tuđi te sperhnijo, ter se v prah spremene. Tako se ispolnujcjo besede večniga Boga, ki jih je našimu pervimu Očetu povedal: „Prah si, in v prah nazaj pojdeš l). Po grobih ni nobeniga razločka več, tam zgine ino mine vsa posvetna čast in visokost; bogatin in sromak, kmet in gostač, gospodar in posel, eden poleg druziga na enakih postlah leže, njih prah se ves zmeša in zemljo gnoj i.______________ Vzamimo si toraj iz današniga premišlevanja ta navk, de se ne borno nikolj visoko šopirili, de se ne borno napihvali in prevzetvali, ker vemo, dc nismo druzga kot prah in pepel; in de, če tuđi se v večnost ne pogledamo, že na hritofu ni med ljudini nobeniga razločka. Nikar ne hrepenimo po časnim blagu, ker ga borno v kratkim zapustili, in ker pojdemo revni in prazni iz tega sveta, ako bi se toliko vkup spravili. Varimo se gerdih, ostudnili, nečistih pregreh, tako tuđi požresnosti iu pijanosti, ker te hudobije človeka tuđi ob smerti se bolj spremenijo, ogerde ter božji tcmpcl ognusijo. Živimo v keršanski ljubezni med seboj, ne v kregu in nevošlivosti, ne v sovražtvi in v pravdah; poglejmo merličev na britofi kako tiho in mirno eden poleg druziga leže, in nam iz grobov šepfajo, de se za prazne reci vlečemo, in de elo nie v grob seboj ne ponesemo. Izbu-dimo se iz svoje lenobe, posebno ta sv. postni čas se izbudimo; zdaj je prijeten čas, zdaj je dan zveličanja. Zdaj se z Bogam spravimo, poprijatlimo se z smertjo in z svojim grobam, de kadar smert priđe, ji borno brez strahu roko podali, in de bo naše truplo v černi zemlji z veselim zaupanjem tistiga dneva pričakovalo, ko nas bo Angelova trobenta iz groba pokucala. Amen. ') I. Moz. buk. 3, 19. ——------t*ö«3 16 ČLOVEK NA SODBI. Pri v.sih svojih delili se spomni posleđnih reci, in ne boä nikolj greSil. , Sirah 7, 40. V poprejšnih dveh pridgah smo človeka promišlevali na smertni posteli, na parah in v njegovim grobu na britofi. Vidili smo revšino, praznost in nečimernost njegoviga trupla, praznost in nečiinernost vsili posvetnili reci, na ktire se človek v živlcnju naslanja. Zdaj pa pridc vprašanje za dušo, kaj se pa z njo zgodi? kam priđe pa ona, koje naše revno živlenje končano na sveti? Kteri nišo porajtali na besede večniga Boga, alj kteri za-nje ni.so vedili, kterim nišo bile razodete, in so se ravnali le po svoji neumni glavi, so vse sorte neumnosti stvezili od človeškc duše po smerti. Eni so rekli, de duša brez trupla ne more živeti, de toraj v nekaki nezavednosti vstajenja trupla caka. Spet so eni terdili, de se duše iz eniga trupla v druziga preselujejo, in de to preselovanje alj popotvanje do konca sveta terpi. Tako glejte kristjani! človck svoji modrosti prepu.šen v mnoge in strašne zmote zabrede; zatoraj sami nič kaj prcveč ne modrujmo, temuč modrujmo kar je prav '), in raji poslušajmo, kar nebeski učenik govori. Jezus tako pravi: „Bil je neki bogat mož, kteri seje oblačil v škerlat in tančico, ter se je vsaki dan imenitno gostil. Bil je pa tuđi neki vbožec, po imeni Lazar, kteri je ležal pred njegovimi vratini poln ran, in seje žclil nasititi z drobtinami, ktere so padale od miže bogatiga in mu jih nihee ni dal, ampak psi so hodili in so lizali njegove rane. Prigodilo se je pa, de je vmerl vbogi in je bil nesen od angelov v narocjc Abrahamovo. Vmerl je pa tuđi bogati, in je bil pokopan v pcklu 2). Iz teh Kristusovih besedi vidimo, de clovekova duša zdajci po smerti trupla prejme svoje zasluženo plačilo, de toraj stopi pred J) Do Rimi. 12, 3. — ") Luka 10, 19 — 22. 17 božjiga sodnika, ktcri ji plačilo odloči. In iako tud i sv. apostel Pavl-pravi: .,Vsim Ijudemje poslavleno vmreti in po smcrti je sodba '); vsi borno .stali pred sodnim stolam Jczu.sa Kristusa -).ii Naj bo torcj božja sodba nas e danasno promisle v a nje. Mi sicer ne moremo z nobeno dušo k sodbi iti, pa z svojmi mislami jo o Iliinl. I*, 10. — 3j Ps. 115, 12. Drobtinee -/.a novo lelo 1850. 2 18 pri sodbi božji si nie taciga misliti ne moremo, temuč vse okoljsine sodbe božje grešnika z straham napolnujejo. Perva strahota sodbe božje je tisto zapušenje, ker duša zgol sama stopi pred božjiga sodnika. Noben prijale!, noben znane jo tje ne spremi. Mi spremimo merliča le do njegoviga groba, dalj pa ne gremo, in tuđi ne moremo. Glej posvetna, v možki spol zatelebana dckle! tvoji zapeljivci ti hribe in doline obetajo, te slepe, de bojo greh na se vzeli; ti tvoji zapeljivci ne pojdejo z teboj pred božjiga sodnika, tam ne bojo tvojga greha na se jemali, temuč od vsih zapušena revca bos pred božjim sodnikam trepetala. Pijanci in posvetni dobrovoljci! v živlenju imate veliko prijatlov, de koga ogoljfate in pritisnete, eden drngimu pomagate, vsi vkup zabavljate in se smejate, ali na smertni postili vas bo obiskal malo kteri prijatel, tje pred božjiga sodnika pa kar nobeden z vami ne pojde; težko bntaro svojih hndobij tje ponesete, nihče vam je ne bo odvzel, nihče polajšal. Vi porečete: Ali ne gre angel varh z človekam pred sodbo, on njegovi zvesti tovarš od perviga zdihleja njegoviga živlenja, ali ga ne bo on zagovarjal? Ljubi prijatel! če pojdeš hudodelnik iz sveta, pojde sicer angel varh z teboj, pa ne za to, de bi te zagovarjal, temuč de bo tvojo sodbo bolj izojstril; on ne bo imel v svojih bukvih zapisanih nobeuih tvojih dobrih del in čednosti; in ker popred v živlenji nisi nič porajtal na njegovo opominjovanje, je njegova služba pri tebi z tvojo sincrtjo končana. Hudie bo pa pri tvoji sodbi veliko opraviti imel; tožil te bo, in iz svojih bukev bo skazoval, kolikokrat si se njemu zapisat, tor z njim zavezo storil, pokazal ti bo vse tvoje zanikernosti, zamude in vse tvoje hudobije. Vbogi grešnik, kako bos ves osramoten stal! Tvoj angel varh bo jokal, hudič te bo tožil, kam se bos oberuil, kam se bos djal? II Marii Devici, k svojmu patronu, in se h kakim drugim božjim svetni-kam sc'boš obernil, de bi božjiga sodnika potolažili in ti sprosili vsmiljeno sodbo. Ali tuđi z tem ne bo nič. Doklcr smo na svetu, so Marija Devica in drugi božji svetniki naši pomočniki pri Bogu, Bog nam večkrat zavolj njih perzanese, nam zavoljo njih marskako gnado dodeli; ali če smo se v božjim sovražtvu iz sveta ločili, ne gre njih pomoč unikraj našiga groba. Ncspokorni duši je nasproti vsa nebeska družina, ker po smerti se ne more spreoberniti in poboljšati nobeden človek. Kakor drevo pade, tako obleži '). 19 Grešnik! pomisli, kako boš zgol sam od vsih strani zapušen pogled ojstriga božjiga sodnika prenese], kteriga si tolikokrat v svojim živlenju ražalil, njegovo kri z nogami poteptal, svete zakra-mente obropal in tolkajn njegovih gnad zavergel! Zdaj te je spoved-nika sram, ki je reven človek kakor ti, in ki te je le za to pripravljen poslušati, de bi tvoje dušne rane zacelil in ti v zveličanje pomagal, ftli ne bo tavžentkrat hujši sramota se znajditi pred božjim sodni-kam, kteri ne bo pred tabo stal kakor v.smiljcn Samarjan, temuč kakor vsigamogoćen in vsigaveden sodnik? Kadar gresnik k sodbi priđe, vidi vse reći drugaei, kakor je bil navajen jili viditi popred v svojim živlenju. Popred v življenju je bil na duši osleplen; marskaj ni vidil, ker viditi ni hotel; lastna ljubezen in satan sta mu vse skuzi prikrivala njegove hudobije, ali zdaj pri sodbi božji vse odpade; slepota vsa zgine, in duša se vidi sama sebe vso tako kakoršina je v resnici; in še preden božji sodnik sodbo izusti, se duša že sama obsodi, ker je permorana spoznati, de je po vsi pravici večniga, pogublenja vredna. Od tega nas se bolj prepriča druga strahota, z ktero je božja sodba obdana, in v tem obstoji, de pri sodbi božji pojde grozno na ta nj k o, in de nebo nohciia, nar ni a nj š i h u d o b i j a poza b-lena. Bog je po besedah sv. pisma ') tišti sodnik, kteri obisti in osereje pregleduje. Pred Bogam ne bo kakor pred svetovimi sodniki, de bi le po zvunajnim in po večjini sojeni bili, ampak božji sodnik bo preiskal vse bavde našiga serca, odgernile se bojo pred nam i vse naše nesramne misli in želje, ktere so bile tako ostudne, de Smo se srainovali zavoljo njih še sami pred seboj, vsi naši pregrešni naklepi, vse naše zvijaće in hiiiavšine bojo prišle na dan. Zdaj moj kristjan! se znaš tako po hinavsko zaderžuti, de te nihćc, še spo-vednik po sercu ne pozna; ti sam dobro veš, de si maloprida, in se ti le vender dobro zdi, de si z svojini zvijacami spovednika preslepil, de ti ni do dna tvojga serca prišel; dobro se ti zdi, do si sv. odvezo prijel, ako ravno si v sercu ves napuhnen, nečist, nesramen, ne-vošliv in sovražen; tebi se dobro zdi, de ako ravno si preklinovavec, kvantać in pijane, de si spovednika tako izvodi), de si odvezo prijel in k sv. obhajilu pristopil. Takrat nisi mislil in nisi hotel misliti, de so tvoje spovedi in obhajila božji ropi, ali pred božjim sodnikani, kteri bo z baklo svoje pravice tvojo vest preiskal, bos spoznal, de *) Jerem. 11, 20, 2* 20 si sv. zakramcntc v svoje pogublenje prijemal. Zdaj'kristjan! na svoje besede malo poiajtaš, se večkrat, nemara všakidan, zdaj z kletevjo, zdaj z lažjo, alj z bahanjem pregrešiš, zakaj če človek vodno na svoj jezik ne pazi, (er ga v borzdah ne derž'i, mu iz ust prcgrelie kakor iz peklenskiga brezna (oko. Sveti Uuh nam pove, de veliko govorjenje ni brez greha '). Ako bi (i le od eniga samigä leta, pa kaj bom rekel od eniga leta, ako bi le od eniga mesica vse svoje pregrešne besede pred seboj vidil, bi te .strah in groza pre-hajala; kako bo se le pri .sodbi božji, ko ti bojo vse tvoje pregresne, nemarne, ostudne in nesramne besede (vojga celiga živlenja pred oči postavlene! Takrat bos spozna], de bi bilo boljši za te, ko bi bil ćeli čas svojga živlenja mutce ostal, in de bi bilo boljši, do, ko si pervič pregrešno besedo pregovori!, de bi ti bila kaka zverina jezik iztergala iz ust. Ce bo po besetlab Jezusa Kristusa 2) že od vsake prazne besede odgovor dati potreba, kam se bos pri sodbi božji obernil, kam se djal, pregrešen govorač, prckljinovavec, kvantač in opravlivic? — Za to glejte moji dragi poslusavci! so se nekteri keršanski spolcorniki zasroljo svojih pregrešnih besedi tako ojstro pokorili, de so nekteri vedno molčali in se za to ogibali vse ćloveške drušnje. Terda, ojstra bo sodba od praznih, pregrešnih besedi, tode še strasncj.ši bo, kadar pregrešno djanje na versto priđe. Zdaj kristjan! so skrite tvoje pregresne djanja, nobena živa duša ne ve, kakšine ostudne reci si v svojim živlenju dopernašal. Dopernašal si nesramnosti že v svojih otročjih letih, ne mara še veći potlej v prostim in v zakonskim stanu, velikrat sam, od nobeniga viđen, velikrat v drušnji z eno ali z več personami; in še cio po svetih krajih, na kakim zhodu, na britof'n, ali v cerkvi. Ako se ti teh hudobij zgrivano ne spove.š in se skuz zakrament svete pokore ne očistiš, bo vse pri sodbi božji pred te postavleno iu na tanjko preiskano. Vse te bo takrat tožilo ..... tanine uoči, in skrivili kraji, svisli, šupe, pođi (_~sklednij kevdri (kleti) hiše, postele, niize in klopi, ktere so skuz tvoje pregrehe oskrunjene in ogerdene bile. Od tebe v greh primorana živina bo takrat kakor Balaamova oslića govorila ino ti tvoje ostudnosti očitala. Ako bi bilo mogoče, de bi duša vmcrla, bi takrat gotovo strepetela od strahu. Ker za nebesa še ni zadosti, de človek niti hudiga ne stori, temuč so mu tuđi dobre dela potrebne, bo človek tuđi rajteugo ') Prip. 10, 19. — 2) Mat. 12, Mi, 21 dati moral od zamud v dobrih dclili, od svoje lenobo in zanikernosti v božji .službi, od pomanjkanja Ijubezni, v.smilenja in radodarnosti do bližniga. Jn pa šc cio dobre dela, kterc je clovek dopernašal, čednosti, k(ire so se nad njim svetile, bojo na vago (tehnico) djane. Odgovor bo.š dal, ali si pri svojih dobrih delih v.selej dober namen imel, če se nisi morde po Farizejsku obnašal, če nisi pri tem iskal kakiga časniga dobitka, alj kake necimerne hvale; zakaj vsc (ndi se tako sloveče dobre dela in čednosti nimajo nobene veljavc za zveličanje, ce ne zvirajo iz Ijubezni do Boga. Iz tega uzroka glejte, ■so se zvesti božji služabniki vselej ljudske hvale bali, ler so 1c raji na tihim in na skrivim lepo živeli. Kralj David se ni bal božjiga sodnika le zavoljo svojih grehov, temuč tuđi zavoljo svojih dobrih del, zato pravi: „Ne bodi v sodbo z svojim služabnikam o Gospod, zakaj pred leboj ne bo nihče najdeii pravičen ')." /vesti božji služabniki pri nobeni reci ne i.šejo samih sebe, temuć le božje časti, zatoraj kraljevi pevic pravi: „Ne nam o Gospod! temuč svojim imenu daj čast -)." Ko bo clovek rajtengo sam od sebe prestal, bo pa tuđi mogel se rajtengo dati od svojga bližniga; vsi predniki bojo od svojih podložnih (lajali odgovor, deželska in duhovska gosposka, gospo-. — 2) Mat. 1«, 24. — 3) Do Korinč. II, 31. 23 pa me ne bosle našli, temuć böte v svojih hudobijah vmerli*). Varite se zdaj, ko velikanočno spoved opravljate, de ne böte po nevred-nim prijeli sv. zakramentov; spovednika lahko ogoljfatc, vsiga-vidniga Boga pa ogoljfati ne moretc. Zatoraj se pred božjim namest-nikam kakor pred Bogam odkritoscrčno obtožitc, vse svoje dušne rane mu odgernile, in lc potlej, ko botc dobro, cisto odkritoscrčno, ponizno in modro spoved opravili, boste smeli vpanje imeti, de kar je na zemlji odvezano, je odvezano tuđi v nebesih, in tako si botc milostvo sodbo božjo naklonili. Amen. ČLOVEK V PEKLI. Pi'i vsili svojili delili se spoiimi posleđnili reci, in ne bos nikolj grešil. Sirah. 7, M. Po posebni sodbi ktero smo zadnič premišlevali, se zaćiic za dušo dolga, neizmirjena vcenost, in taje alj srečna alj nesrecna. Srečna večnost se imenuje nebesa, nesrečua se imenuje pekel. Kaj pa je pekel? Pekel je tišti strašni kraj, tisto strasno brezdno, kjer pogubljeni večne štrafinge terpe. Posvetnjaki od pckla nie kaj radi ne slišijo, in si se na tihim vpanje delajo, de ni pekla, alj ce je, de ni tako strašan, kakor se od njega pripoveduje. Nekteri samopas-neži pravijo, de so pekel in pekleiiske kazinge le duhovni ino menihi iskovali, de z njimi preproste ljudi strašijo in jih v njih dobri volji begajo. Saj ni se nihč'c iz uniga sveta nazaj prišel povedat, pravijo, kakšin de je pekel, in ce tuđi od kteriga pripovedujejo, de je prišel, to ni zagotovlena resnica; in pa saj nas Bog ni za to vstvaril, de bi »as terpinčil, temuč de bi nas zvelical. Moji ljubi kristjani! ce tuđi vi tacih pravlic ne verjetc, de bi mertvi nazaj hodili, pa od eniga jez vender dobro vom, in tuđi vi veste, de je iz uniga sveta prišel in nam povedal, kako se v večnosti godi; in kdo je ta? Jezus Kri-stus. — Ako ste kristjani böte njemu vender verjeli. On nam od pekla tako pripoveduje: Koje bil tišti bogati, pred kteriga vratini ) Janez 8, 21. u je Lazar ložal, po svoji smeiii v peklu zakopan, iu koje iz pekla zavglcdal Lazara v Abraliamovim naročji, začne vpiti: s()cc Abraham iismili se me, in pošlji Lazarja, de pomori konce svojga persta v vodo in ohladi moj jezik, ker grozovitno fcrpiin v lem plemenu." Abraham pa je rekel: -Sin! pomisli, de si prejel dobro v svojim iivlenji, Lazar pa hudo, zdaj je ta oveseljen, ti pa (crpiš; in vcrli tega je med nami in vami velik prepad postavljen, do kteri hočejo od tod k vam iti, ne niorejo in t ti cl i ne od ondod sein priditi." Boga(iu pravi: „Prosim te tedaj oče! de ga pošleš v hišo mojga očeta; pet bratov namreč imam, de jim spriča, de huli oni ne pridejo v ta kraj terplenja." Abraham inu reče: .. Ini ujo Alozesa in proroke, nje naj poslušajo.1* On pa pravi: ..Xikar, oče Abraham! ainpak če kdo mertvih k njim pojde, se bodo spokorili.* Abraham je djal: ..Ako Mozesa in prerokov ne poslušajo, tuđi ne bojo vervali, če ravno kdo mertvih vstane ' ).'' To glejte, so Jezusove besede. Pekel je toraj go(ov, kakor to re.snioo sveto pismo še v več krajih po(erdi. Premislimo toraj dans v čem de obst oje peklenske mitrtrc. O Gospod! naj nas strahota pckla presune, de se borno z večjo skcrbjo greha varovali, in se /. večjo gorečnostjo pokore poprijeli. Stopimo zdaj z ocrni vere v peklensko jamo in poglejnio, kako se po spričovanji božjih resnic pogubljenim godi. Pcrva strahota, ktera se nam v pekli pred oči postavi je ta, de so pogubljeni od Boga večno zaverženi. Sv. Krizostom pravi, de, ko bi pogubljeni v pekli še sto tavžentkrat več terpeli kakor terpe, bi vse njih terplenje nie ne bilo memo terplenja, kleriga zato občutijo, ko so od Boga za vselej odločeni. Mi zdaj na svetu zavoljo svoje slepotc, ko smo z sparenim truplam omejeni, te peklenske martre (muke) ne moremo zapopasti; alj duša bo po smerti vse drugači vidila kakor zdaj vidi. ■ Tam bo spoznala vse božje Ijnbeznivosti in vso srečo božjih izvoljenih; spoznala bo, de je bila le za Boga vstarjena in de v sklenitvi z Bogam obstoji vsa sreča izvoljenih v nebesih; tuđi jo bo naturno nagnenje zmiraj gnalo proti Bogu, alj božja vsigamo-gočnost jo bo vodno puhala nazaj v pcklensko brezno. ()h kakšina bridkost bo to za pogubleno dušo, odločena biti od svojga stvarnika, svojga Odrešenika ino svojga Posvečovavca svetiga Duha. Ce je po •) Luka 16, 24 — 31. 25 besedali Tomaža Kempčana že tukaj na svetu brez Jezusa životi živ pekol, kakšin bo se lo pckel brez njega bili ćelo dolgo neizmir-jcno večnost! Tukaj moj kristjan! ce si tuđi velik grešnik, še zmiraj upaš, i°imcrj eu o martro; oči lani ne vidijo druziga kot peklcnske pošasti; učesa ne slišijo druziga kol strašno pi'cklinjovanje iu lulenje; peklenski smrad je tako .silno velik, do lak se nikolj nikjer ne občuti na svetu; in prilem terpć pogublcni večno lakolo in žejo, ker se nikjer ne bere, de bi jini bila kaka jed alj pijaca odločena. Vender bi bila pri vsim lem pogublcna duša še najkoliko polro-Älana, ako bi bilo kdaj konce njenih marler; ali vecnosl, već-nost, ta je čez vse strašna. Naj bi bile peklenske raarlre ludi še lako hude, de bi le enkrat minilc, bi pekel ne bil tako strašen; alj ♦erpeli, večno terpeti, brez vse tolazbe, brez vsiga počitka, zme-i'am brez vsiga preneliaaja leipeti, je strahota čez vse strahote, — lo je kar pogublene duše postavlja v večno cagovanje. V pekli nie več ne šlejejo, ne ur, ne dui, ne let, tcniuč tainkaj se zmeram. zdaj pravi. Kadar tavžent iu favžent let, miljoii in sto tavžcnt krat miljonov let preteče, bo ravno tako kakor de bi se peklenske martre se le pričele. Perpendikel peklenskc ure se znieram tako glasi: Zmiraj -- večno, zmiraj večno! Kazavci peklenske ure ne kažejo nobeiiih šlevilk, temuć vse skuzi na večnosli stoje. Ako bi se po-gubleni duši povedalo, de (akrat bo rešena ko bo toliko solz najo-kala, kolikor je vod, niorja, jezer, rek, potokov in studencov na •svetu, bi bis lo reven tolažlej; pa če bi se lo pogublcni duši za resnico povedalo, bi bila tega tako vesela, de bi za kak časik mislila, de se že znajde v presvetih nebesih. Pomisli toraj moj ćlovek! Kako strašno terplenje mora biti v pekli, če bi pogubleno dušo talio reven troši toliko obveselil. Tukaj na svetu ima nesret-en ćlovek še kako polajšanje, časih nemalo zaspi, ter med lem ne obćuti svojih t<-'ža\r; časih ga ludi najkoliko potolaži kaki prijalel alj znanic; če ga serce boli, vćst peče, gre k spovedi, in spovednik ga ljubeznivo potroši», če mu tuđi še koj odvoze ne da; ako je liudodelnik v ječi v klcnjeu, se s casama privadi ječe in keten; če je ćlovek bolan, si upanje dola, de bo spet boljši, in de bo ozdravil, alj v pekli vsi ti trošti odpadejo. Tam ne bos nikolj zaspäl, ludi ne bos imel nobeniga prijatla, de bi mu svoje (ežave potožil, nobeniga spo\ ednika, de bi mu svojo ve-koćo vest razodel in zaslišal od njega kake tolažlive besede. 30 Pekleiiske ječe se ne boš tuđi nikolj privadil, se z nobeno rečjo zmotil, de bi za kaj časa na svoje težavc pozabil. Krog tebe bo pov-sod strasno rjujovcnje, jok in škripanje z zobmi '). Tako bojo pogu-bleni v pekli delali večno pokoro in se nikolj spokorili, ker bojo le obrest odrajtovali, kapital (suma) njih grehov se pa nikolj ne bo zmanjšal. Bojte se to raj ljubi kristjani, de v pekel ne priđete. Dokler ste na svetu, se vse lahko poravnate, tukaj lahko odpu.šenje već-nih in časnih štrafing zadubite; zatoraj raji zdaj kratko pokoro de-lajte, de se skuz to pred večno pokoro v peklenski jami obvarjete. Đelajte pokoro posebno zdaj sveti poslni čas, hitite k studencu Siloe 2), to je h zakraiuentu sv. pokore, kjer se lahko očistite od vsili svojih madežev, zdaj je za vas prijete» čas, zdaj dan zveli-čanja; varite se, in na vso moč skerbite, de se zavoljo zgube sve-tiga, draziga časa v pekli vekomaj ne böte kesali. Amen. '------------------EOŠ3oti jo nar veo tacih, kteri po mislili sveta pošteno žive, tuđi taki, kleri radi niolijo, radi v cerkev hodijo in ludi k sv. zakramentam pristo-pajo. IVa široki poli moj kristjan! se znajdeš, ce preveč sam sebe ljubiš, svojini truplu preobilno str< žoš, le časne srećo na •svetu išoš, in želiš, de bi se ti na svetu dobro in vse po volji godilo. Od evangelskiga bogatina se ne bere, do bi bil kake očifne progrehe dopernašal, de bi bil goljuf ali prešeštniU, odertuik ali vbijavec, in vender je v peklenski žerjavci pokopan, in zakaj? Za to, ker je dobrote na svetu vžival, ter sam sebi (ljal: ..Duša! veliko blaga imaš spravleniga za prav veliko let; počivaj, joj, pij in bodi dobre volje '').•' In zatoraj ludi sv. Pavl pravi, do božje kraljestvo ni jed in pijaca, ampak pravica, mir in veselje v sv. Duhu '■). Na široki poli se ludi znajdeš kristjan! ako v vodnim zateje-vanji ne živiš, in ne prenašaš z voljo svojih križev iu težav. Je-zus pravi: ..Ako hore kdo za nienoj priti, naj zataji sam sebe, in vsak dan svoj križ zadene iu naj gro za menoj; zakaj kdor hoće svoje živlenje obraniti, ga bo zgubil, kdor pa zgubi svoje živlenje zavoljo mene, ga bo ohranil ft).~ \'idiš toraj moj človek! de si na široki poti, če ne berzdaš vedno svojih pocutkov, ce ne krotiš vedno poželenje svojga mesa in ga ne devleš pod sužnost duha. Zvesti božji služabniki so živeli v vodnim zatajevanji. „Jez tarom svoje telo, pravi sv. Pavl, in ga devam v sužnosl, de inorebiti po tem? l) Do Filip. 2, 12. — 2) Mat. 7, i:i. in li. — 3) l/,aia 5, 14. — '')Lu!ia 12, 19. — s) Do Himl. \k, 17. — '') Luka 0. 23. in 24. 3* 36 ko drugim pridgem, sam zaveržen ne bom ')." Za to, ker so se pogubljenja bali, se jili je o pervih časih keršanstva tolikajn v pu-šavc podalo, in so tam silno ojstro in spokorno živeli; nekteri svojmu truplu nišo privošili cio nobene prijetnosti, so na golih tleh spasi, nikolj pokusili kuhane jedi, ako ravno nišo imeli velikih gre-hov nad seboj, in so od mladih nog nedolžno živeli. Sv. Anton pušavnik je zveeer h molitvi pokleknil, in večkrat, koje drugi dan solnec izhajalo, gaje se najšlo klečjočiga. In pri vsim tem, če so tuđi božji služabniki tako spokorno živeli, nišo bili brez skerbi, si nišo hotli nit; prijenjati, ker so vedili, de le tišti bo zveličan, kteri bo do zadniga stanoviten ostal 2). Zvesti božji služabniki se nišo »ikoli priložili čez krize in težave, ker so vedili, de radovoljno za Kristusam križ nositi morajo, in de Gospod njega ljubi, ki ga tepe 3). Z velikim veseljem so se keršanski marterniki martram podvergli, in so Boga hvalili, de so vredni šteti zavoljo imena Jezusoviga ter-peti necast '•); vedili so, de ce bojo Jezusovi tovarši v terplenji, bojo tuđi v poveselenji '). Tuđi po tem se lahko spozna, na kteri poti proti večnosti se človek znajde, če pomisli, kakšino veljavo de pred svetam ima. Ako vas svet obrnjta in hvali, je to pac slabo znaminje; veliko bolj varno je za vaše zveličanje, če vas svet zaničuje, sovraži in preganja. Kristus, večna resnica tako govori: rKo bi bili iz sveta, bi svet svoje (vas ko svojo lastnino) Ijubil, ker pa niste iz sveta, ampak sini vas jez od sveta odbral, toraj vas svet sovraži. Spomnite se besed, ki sim vani jih govoril; lilapic ni več kakor njegov gospod, ako so mene preganjali, bojo tuđi vas proganjali ft)." Zatoraj moji ljubi kristjani! svetove prijuznosti nikar ne išite, svet, to je velika derlial, ne hodi po pravi poti proti nebesam, zakaj ne velikima ampak majhnimu številu je zveličanje odločeno, in za to tuđi sv. Apostel Jakob pravi, de prijaznost 7. svetam je sovražtvo z Bogam, in de kdor bo svetu prijatel hotel biti,' postane božji sovražnik 1). Iz dozdaj rečeniga lahko sklcnjetc, de ne bojo samo oni pogubljeni, ki pregrešno, ampak tuđi oni, ki posvetno, lenobno žive, ki si nie za nebesa ne prizadujejo, se ne zatajujejo, svojih ') I. do Kor. 0, 27. — 2) Mat. 11, 12. — 3) I'iipov. 3, 12. — 4) Djan. Apost. 5, k\. — '') II. do Kor. 1, 7. — ") Jan. 15, 1». in 20. ') Jak. i, '*. 37 križcv z voljo ne prenašajo in svctovo prijaznosl vživajo. Pa ravno od tacih se reći mora, de njih dušni stan je veliko bolj nevaren, kakor stan velikih, očitnih gre.šnikov. Pred bo očiten grešnik spoz-nal, de se na pravi poti ne znajde, de njegova pot v pekcl pelje, kakor uni, ki sicer nie posebno hudiga ni storil, pa leno, mlačno in posvetno živi. Takimu ne gre v glavo, de bi se znajdel na široki poti in de bo pogublen; on živi brez zvelićanskiga strahu, pade v mlačnost, de ni ne merzel ne gorak, in joj! kaj Jezus od tacih reče! ,.Ker si mlačen, pravi, nisi ne merzel ne gorak, te bom začćl pluvati iz svojih ust ')." Varite se toraj dragi bratje in .sestre! varite se goljufne poti, od ktere sv, Duh pravi: «Ena pot je, ktera se zdi človeku prava, ktera pa vender v pogublenje peljc 2).u Dcržite se le tište poti, ktero nam je nas Odrcs'cnik pokazal, po kteri je on sam hodil ter svoje ućence klical: Hoditc za menoj J). Ta pot je ozka in tesna, ker nima nobenih zvunajnih prijetnost; na tcj poti je potreba na ramo vzeti svoj križ in ga vedno nositi za Kristusam; potreba seje odlo-citi od sveta, nie ljubiti, kar svet ljubi, zapustiti posvetne drušnje in kratkočase, in se zaljubiti v samoto in tihoto. Na tej poti je potreba veliko, ja vedno moliti, v vedni eujeenosti in zatajevanji živeti. Na tej poti se ni zadosti .se greha varvati, ampak tuđi skerbeti za keršanske dobre dela in kreposti (čednosti), ker vsako drevo, ktero dobriga sadu ne prinese, bo posekano in v ogenj verženo '•). Ali ce je tuđi ta pot težavna, ozka in tornjeva, ljubi kristjani! nikar se je ne bojte in nikar se na-njo podati ne odkladajtc, temuč serč'no se je poprimite; zincrain se vam bo lezeji zdela; kolikor bolj böte svoje serec od posvetnih reci odtergali, tolikajn bolj se vam bo prilegla. Pri vsih težavah in bndkostih boste občutili notrajni mir, tišti mir, kteriga vam .svet no more dati, in kteri je vcc vreden kot vse bo-gastva in vse prijetnosti sveta; tuđi že na tem revnim, z innogimi nadlogami prepreženim svetu boste okušali najkoliko tistih sladkosti, ktire izvoleni v nebesih vživajo. Amen. ') Skri\. la/.oO. 3, 16: - "i Pripov. li. \i. — 3j Mat i, 19. — ■"') Mat. 3, 10. 38 ĆLOVEK V NEBESIH. Pri vsili svojih (lelili so spornn! posleilnih roči, ino no lioš nikoli jpcšil, Sirah. 7. 'tO. V nckdajnih časih bi bil neki abotcn človek na Greškim rad prodal svojo hišo, in de bi bil to Iju dem dal na znanje, iskoplc iz. liišniga zida en kamen, ga nosi po mostu tor vpije: Hišo imam na prodaj, kdor jo hočc kupiti, naj priđe scm in naj inustcr spodobo) pogleda. Ljudje vkup pcrlete, pa ko le sam kamen vidijo, se človeku, ki ga nosi, posinoliujcjo tor pravijo: Norc! Kdo bo iz kamna presodil, kakšina de je tvoja hi.š'a. Ravno taka, glejte moji dragi poslušavci! se meni tuđi dans godi, ko bom od ncbes govoril, in ko bi rad v vaših scrcih vnel želje po nebesih; mustre od ncbes bi vam rad pokazal, pa vsaki je preslab, ravno tako slab, kakor ce bi vam po enim samim kamni celo hišo spoznati dati hotel. Kdo je v stani po vrednosti govoriti od nebeškiga veselja, pravi sv. Terezja, kerje sonćna svetloba proti nebesam, kar je nar bolj tamna noč proti nar bolj svetlim dnevu, alj kar so saje proti snegi. Kdo zamore popisati nebesko veličasfjc, ker po besedah sv. pisma oko ni vidilo, uho ni slišalo in tuđi ni v ćloveško serec prišlo, kar je Bog njim, ki njega ljubijo, pripavil *). S. Joan v skrivnim razodenji veliko prijetniga in lepiga od ncbes povć: „Angel, pravi, me je vsdignil na visoko goro in mi pokazal sv. mesto Jeruzalem —■ obdano z boijo svetlobo — njegov zid je zložen iz draziga kamna jaspiza — mesto je samo čisto zlato, kakor čisto steklo. —• Dvanajstcie vrata so iz dvanajst perl-nov vsake posebe, inestiie ulice so čisto zlato kakor skuzsvitoče steklo. Tempclna v njem nisim vidil, zakaj Gospod Bog vsigamočni in Jagne sta njegov tempcl. Mesto ne potrebuje ne sonoa ne lune, dc bi v njem svetila, kor ga božja svetloba osvetluje." In kako *) I. do Korinč. 2, 0. 39 mično je, kar od nebeske vode pripovcdujc. „Angel, pravi, mije pokaza] polok vode živlenja, ki se sveti kakor kristal, in zvira spod božjiga scdcža in Jagnetoviga. Po sredi njegovih nlic in na obeli krajih jUbtoka je drevo živlcnja, ktero rodi dvanajst sadov, in vsaki mesic prinese svoj sad, in listje drevesaje prebivavcam za zdravje. —• Božji služabniki gledajo njegovo obličje, in njegovo ime je na njih čelih ')." Vom, dragi poslušavci! de se vam že pri samih teh besedah serec proti nebesam vzdiguje; pa glejte! to in drugo kar nam sv. Janez od nebes pove, je le slaba podoba nebeškiga prebi-valisa, zakaj to se z nobenim besedam dopovedati ne da, kar je Bog ncvmcrlivim dušam pripravu. Zato sini tndi jez obnpal, vam nebesko veselje popisovati; de bi pa vender vaše želje po nebesih obudil, vam bom dans razložil, de tukej na svetu ni nikjer nebe's, tukaj jih ne böte naj.šli, počnite, kar hoćete; pavsc, kar bi tukej radi imeli, kar si tukaj želite, nam je Bog pri sebi v presvetih nebesih pripravi!. Gospod! dodeli nam gnado, de ne borno tukaj na sveti nebes iskali, temuč de borno po tvojih nebesih hrepeneli. Ako bi naša natura ne bila skoz greh popačena, bi se naš duh vedno vzdigoval proti ncbe.sam, meso bi bilo duhu pod oblastjo, in mi bi se ne navezovali na pozemeljske reci. Alj od tistiga časa, kar je prišcl grch na svet, inje človeško naturo vso popacil, je v člo-veki vse narobe; meso se vedno punta zoper duha, in^človeknc iše tega, kar mu je pripravleno na unim sveti, temuč le to hoče, de bi bilo vstreženo tukaj vsim njegovim željam; to je, de bi tukaj na sveti nebesa imeli; nebesa na unim sveti pa tako v nemar pustimo, kakor be bi jih ne bilo, alj kakor do bi ne bili vstvarjeni za - nje. Promislimo zdaj v čem si ljudjc tukaj na sveti nebes • sejo, in kako se pri lem strašno goljl'ajo. Nekteri hrepene le po posve Inim veselju in po [losvetnih kratkočasih, in pri tem vefc-nost tako v nemar puste, kakor de bi jim nikdar ne bilo vmreti potreba. Sem se štejejo sosebno mladi Ijudje, (antje in dekleta, kteri so božjiga duha iz serca prognali in so svojim poželenji prepustili. Ti so le radi pri dobri volji, pri smehu, plesu in norenju, svojim poculkam vso prostost puste, spušajo oči, koder se jim plavati x) Skriv. razođ. 21, in 22, 40 poljubi, strežejo ušcsam in radovednosti, kakor kolj jih spačenost ženo. Alj pa mislile, de je kdaj njih željam popolnama vstreženo? Nikolj ne; nikolj se ne nagleda oko, nikolj ne nasli.ši uho, pravi Tomaž Kempčan. Kor naše serce ni za ta svet, temuč le za Boga vstvarjcno, ga nikolj nobcna posvctna rec ne more nasititi, in če se mu kaka rcc v začetki se tako prijetna zdi, se je s čašama nave-liča. Clovek se naveliča petja in muzike, plesa in norenja, sic greha se navelica, de se mu studi in gravža (gabf) nad njim. In pomislite, kako je človek gpačen! greha se navelica, studi in gabi se mu nad njim, in vcndcr ga dopemaša! Posvetili kratkočasi se človeku le majliia čas priležejo, in vsi imajo to lastnost, de serce prazno puste, in de je človek po vsakint vžitini posvetnim veselju ves nekama pobit in klaven. Posvetne sladkosti so drage, in ni je, de bi ji ne bila kaka grenkost primešana; posvetne cvetlice le med tern-jem rasejo, kdor jih terga, se opraska in rani; posveten med ni brez strupa, toraj morajo posvetnjaki z Jonatam reči: „Nemalo medu smo pokusili in zdaj moramo umreti ')." De je to res, mi böte tuđi posvetnjaki sami poterdili; poterdili boste, de človek ima pač malo veselja na svetu, in de se z vsakim veseljem marsikaka grenkost požreti mora. Koljkokrat so vam posvetni kratkočasi napravili jezo, žalost in nepokoj! nemalo medu ste pokusili, pa Areč grenkobe kot sladčice zavžili. Tako se vsim godi. kteri bi si radi z posvetnim veseljem nebesa namestili, toraj se mora reči, de, ako bi drugih iiebes ne bilo, bi bile nebesa na svetu pač malovredne in revne. Drugi stavijo nar večo sreco v posvetilo premoženje; v to obračajo vse svoje misli, želje in skerbi; premoženje je njihov Bog, premoženje nihove nebesa. Pa tuđi te nebesa so revne. Posvctno premoženje se z veliko težo pripravi; kteri ga vkup spravljajo, imajo veliko grenkih skerbi, nimajo pokoja ne po uoči, ne po dnevi, nikolj nimajo toliko, de bi rekli, dc imajo vsiga dovolj. Kakor vodeničen bolnik, če bolj pije, bolj je žejin, tako tuđi bogatini, če več imajo, več imeti žele. Kdo dirja noč in dan po kupčijah? Kdo zatira vdove in sirote? Kdo je pri vsaki dražbi (licitirengi) nar pervi? Kdo caka z žitam in vinam na veči dragiiio? Ali ne bogatini, kteri na dnarjih sede, in imajo vsiga v obilnosti? Tuđi bogatini imajo tedaj revne nebesa. Bolj je srečen vbožec, ki je zadovolji! z svojim stanam; on ložej spi, si tuđi lažej l) I. «uk. kralj. Ji, 43. 41 žvižga in poje. Ljubi Kristjani! nikar se toraj ne motitc, nikar nebes ne išilc v posvetnim premoženji; bogalinain se /,e na obrazi bere, de nišo srečni na svetu. Pa če bi tuđi časno premoženje kakiga človeka srećniga slurilo, kako dolgo ga bo pa vžival? Nočem reci, de vsaki ludi se tako bogat ćlovek laliko na beraško palico priđe; pa će bi se tuđi to ne zgodilo, kako dolgo ima človek premoženje? Do stnerti. Ob smerti zasliši listi strašni glas: Neumnež! to noć bojo tvojo dušo terjali od tebe: Kar si pa spravil, ćegavo bo 'J? Ob smerti mora ćlovek vse zapustiti, od vsiga svojga premoženja le nese cne same cunjce seboj; nag pridc na svet in nag gre iz svela '-). Prc-Hiozenje loraj tuđi nišo nebesa. Vektori i majo po bese dali sv. Pa vi a !) svoj trebuh za Boga, toraj so to njih nebesa, če dobro jedö in pij6. Pa kakšina dobrota, kakšina sreća, kakšine nebesa hoćejo biti jedi in pijace, ker, će so le kolikaj preobilne, želodec in serce prco-bloze, in mu marsikake bolezni naklonejo? Vi kmećki Ijiidjc ste veliko bolj zdravi, ki vživate slabe domaće jedi, kot gospoda, ki se z zlahtnimi, zbranimi jedmi ponuja, in si z njimi kali želodec in kri. Kakšina sreća je telesna debelost in mešoba? Dobro rejeni, mešobni Ijudje so sami sebi za nadlego; od same debelosti so vsi okorni in nevkretni, velikrat tako »epripravni, de se še sami ne inorejo obuvati; po dnevi drcmljcjo, po noći ćujejo, ker jim kriv glavo zaloga, vse skozi jih kaka bolezcn tare, in za to so tuđi bolj ćmerni in sitni. Pa ker vi niste pri tem, ampak le bolj pri pijaci prizadeti, vas vprašam, kakšine nebesa ima le pijane? Ali je to sreća, ali so to nebesa, ko se ćlovek tako nazre, de priđe ob pamet, de se većkrat nie ne zave? Ako pijanci to za srećo, za nar većo srećo imajo, kako dolgo jo pa vživajo? Ko se istrezijo, so že spet žejni, in že spet po vini hrepene, kakor kajna po đežji. In kako se pa tuđi pijancam na zadne godi? Većji del pridejo v revšino in v pomanjkanje, de jih posojovavci, kerćmarji, velikrat ludi laslni otroci gerdo gledajo in kolnejo, in pa de imajo na starost vso vbito glavo, de so bolj osludni, nemarni, in de jim pijanćvanje, kakor sv. pismo pravi, klanje v želodci napravi in jih grize kakor kaca ''). Gotovo je toraj, de tuđi jedi in pijace nobeniga srecniga ne storijo, in de se tišti strašno moti, kteri jedi in pijace za nebesa ima. Te revne ') Luka 13, ao. — -) Job 1, 21. — Jj Do Filip. 3, 1». — ") Prip. 23, 3ti. 42 nebesa tutli malo časa terpe in za njim i priđe v pcklcnski ječi večna žeja in lakota. Zatoraj pravi Gospod Bog po preroku Joelu: „Pre-dramitc se pijanci! jokajfe in tulite vsi, kteri .sladko vino pijete, ker bo odtcrgano vašim ustani 1)." . Med mladim Ijudnü so nekteri tako oslepleni, de je mesena, nečista ljubezen eil in konc vsih njihovih želj; v tej ljubezni si serce hladiti so njih nar ljubsi nebesa; za vse drugo so slepi in gluhi, za vse drugo nitnajo nobeniga občutlcja. Žc sama ta slepota iri'gluhota, ki človeka v norca sprcobcrnc, se ne more sreča imenovati; in pa koliko druzih grenkosti prinese za seboj nečista ljubezen! Vidi sejim, kteri so od take ljubezni osterkani, že na očeh se jim vidi in bere, de njih serce je ncpokojno, de z medam tuđi strup v sebe serkajo; od same nečiste ljubezni so večkrat vsi pre-padeni in bledi. Nečista ljubezen ne prežene le samo božje ljubezni is scrca, temuč človeka tuđi v hudobije zapelje, ktere ga na trupli in na dusi ncvsmiljcno ogerde. Ako nečist človek tuđi svojini poželcnju streže, ako si tuđi vse privoli, kar nečisti ogenj poželi, saj je njegovo serce lc vender nepokojno, in saj tuđi on sam spozna, de takrat je bilo za-nj nar bolj veselo, takrat je bil srečcn, ko je bil &e nedolžcn, ko njegovo serce ni delalo se nobeniga razločka med možkim in ženskim spolam, in od nečistih sladnosti ni imelo se nikakoršniga zapopadka. Toraj tuđi vi po-svetni zaljublcnci nimate na sveti nobenih nebes. Počnite, kar hočete, ako se tuđi do vrata v nečiste sladnosti pogreznete, v vašim sercu ni nobeniga praviga miru, ampak nepokoj, strah in cagovanje. Ni ga miru za hudobne, reče Gospod 2~). IVlorebiti se pa v zakoni najdejo nebesa? Ce je tuđi zakonski stan od Boga postavlen, ter je tuđi prav, de se ženite in možitc, pa vender tutli v zakoni ni nobenih nebes, kakor si mladi ljudje velikrat domišlujejo. Ako v zakonskih ljudeh božji strah ne gospodari, ako v zakonski stan tako stopijo, dc Boga od sebe in iz svojga serca odženo, svojim žclj am tako strežejo, kakor konj in mezeg, ktera pameti niinata, ima, kakor je angel Raf'ael mladim Tobiju povedal 3), čez nje hudič svojo oblast. Taki se poživinijo ter vse žlahtne počutke v sebi zamorijo, eden druziga se nave-ličajo, eden drugimu zoperni postanejo, in tako je zakonski stan že na tem sveti živ pekel. Še taki, kteri lepo v božjim strahi *) Joel i, 5. — z) Izaia 57, 21. — 3) Tob. 0, 17. 43 žive v zakonskim stani, ko je med njimi še dosti lepa zastopnost, Äe (aki ne niorejo reci, de so v zakonskim stanu nebesa. Zakonski stan ima toliko težav in grenkosti, de se mora reci, de zakonski Ijudje vsako zakonsko prijetnost nczrcčcno drago plačajo. Ako imate otrokn iu vas bolj ko ves svet vesele, koliko pa zavoljo njili pre.stojitc! Nočcm v misel jemati od mater, kar z svojini majhnimi otroci prestoje, zakaj to se nikakor dopovedali ne da. Dokler so otrici majhini, imate majhine, kadar so veliki, pa velike skcrbi. Koliko žalosti in bridkosti vžijete, ce so otroci bolni, alj če vam ktero vmerje. Oli! zakonski stan nima nobenih ncbes, in ako bi se v kakim stani na svetu dobile, jib je v zakonskim stani se nar nianj. Ni jili toraj iiikjcr ncbes na sveli; povsod so /.opcrnosli m težave, bridkosti in ternje bodeče. JVaj (o resnico še tišti mož poterdi, ki je na sveti vse imel, kar cloveško serce poželi. Ta niož je kralj Salomon, in poslušajte, kako govori. „Jez sim na sveti velike reci počenjal, sim bise zidal, vinograde in verte zasajal, — sim imel hlapce, deklc in veliko družino, tuđi veliko goved in velike trope ove. Vkup sim spravil srebra in zlata, pre-nioženje kraljov in dežel; napravil sim si pevce in pevke, kar člo-veške otrokc razveseliti zamore; kar so oci poželele, si nič nisim odrekel, tuđi svojimu sercu nisim branil, de bi ne bilo kakili slad-nosti vživalo. -— Pa ko sim na vse to pogledat, sim nad vsim vidil »ecimernost in težo duha, in de pod soncam ni nobena reć stano-vitna ')." Tako govori Salomon, nar modrejši človek na svetu; iz svoje lastne skušnje se je prepriča!, do člove.škiga serca nič ne nasiti. „Ti o Gospod! pravi sv. Auguštin, si naše serce le sam za se vstvaril, in nepokojno je, dokler v tebi ne najde pokoja."' Ako bi tioveško serce v kaki reci na svetu mir in pokoj najšlo, bi bilo to le v pobožnim živlenji; pa tuđi v pobožnim živlenji še n'i nebes, ampak v resnici pobožen človek le najkoliko nebeškiga veselja okuša. Ako clovek tuđi še tako lepo živi, ni brez vsih dušnih bridkosti; duša žaljuje, dokler je v ptuji deželi; in dokler je v nevarnosli se z greham omadežvati, ne more biti brez skerbi. Ali vse drugaci j e v visocih nebesih po smerti! Tam Serce ni razdeleno, ker ga nobena reč od Boga ne odpeljuje; tam sli nobenih skušnjav, ker božji izvoleni nimajo več spačeniga ') Sirah 2, 4—11. 44 poželcnja, ker jiin luidič ne nastavlja nobcnih zaderg, in kcr so od drušnje hudobnih na večno odločeni. Izvolcna duša ni v nebesih oinračena z nobeno lamoto, lani ni za-ujo nobcnih skrivnosti, tarn ne gleda Boga kakor v zerkalu in v megli, temuć gleda ga od obličja do obličja 'j, spozna Boga kakor je sam na sebi, spozna njegovo veličastje, njegovo neizmirjenost ter vso njegovo lepoto. Bog je njena čast, njeno veseljo, njeno živlenje, njeni mir in počitek. Tamni nobeniga nevošlivca, nobeniga sovraž-nika, nobeniga zasmehovavca pobožniga živlenja. Tukaj na svet» se tuđi med dobro družino časih kaj kerha, ker smo vsi .slabostmi podverženi, alj tam med nebesko družino je vse z božjo Iju-beznjo sklonjeno in zedineno. Tukaj na svetu se človek vsiga naveliča, posvetnih kratkočasov in pregrešniga živlenja, nebeškiga veselja pa se ni mogoče naveličati; ker Bog ima toliko neskončno prijetnih lastnosti v sebi, de je zveličana duša vsa v njegovi Iju— bezni vtoplena. Jedi in pijace .se mesenimu čioveku tako zde prijetne, de bi mu bilo žal, ako bi v nebesih ne jedili in ne pili; alj Kristjani! vi to le za to mislite, ker nimatc od dušniga živlenja nobeniga zapopadka. Po telesnih jedili in pijačah je človek spet lačen in žejin, večkrat se mu vpro in zoperne postanejo; ako jih le količkaj preveč zavžije, si želodec preobloži ter kako bolezen nakopljc; alj nebeska hrana ima v.se druge, bolj žlahtne lastnosti. Tamkej, pravi sv. Jaucz, ki je bil v nebesa zamaknen, ni ne žeje ne lakote; vidil je, se ve v podobi, drevo živlenja, od kteriga se nebeski prebivavci rede. Vi bogaljubni Kristjani! kteri v zakra-inenti sv. Rešniga Telesa nebesko moč in neizreklivo veselje občutite, vi imate od nebeske jedi in pijace najkoliko zauina. Čc vaša duša žc po'sv. Obhajili tako silno hrepeni, in v njem nar veči veselje občuti, kaj boste se le občutili v nebesih, kjer Jezusa ne boste vživali pod podobami, ne v zakramenti skritiga, ampak ga böte vživali od obličja do obličja; ne kukor tukaj, na kake tedne, de duša že vsa po njemu omaguje in omedluje; ne v strahi in v trepetu, dc bi ga po nevrednim ne zavžili, tcinuc ga bo.sfe vživali brez prcnehanja in se napajali z njegovo sladkostjo. Le hodite radi k sv. Obhajili, 1c okušajte, kako sladek je Gospod, pobirajte drobtince, ki od nebeske miže padajo, tam gori v viso-cih, presvetih nebesih bo vaše veselje doveršeno. J) 1. do Korioč. 13, 12. 45 Na svetu ni nobcniga veselja brez žalosti, nobene sreće brez nesreće, nobene slailkosti brez grenkosti; premoženje, dobre volje, pojedne, posvetne veselice, ljubczeii do druziga spola, zakonski slan, ja se cio brumno življenje, vse ima svoje ternje in tezave, po vsi pravici je svet dolina solz, kraj obilniga zdiho-vanja in žaljovanja. V ncbesih pa ni nie več nobene, nar manjsi zopernosti in težave; „Bog bo, pravi sv. Janez, vse solze iz oči •svojih izvolenih obrisal, in smerli ne bo več, tuđi ne žaljovanja in jokanja, in nobcuih bolezni, ker bo vse poprejšno minulo, in ta, kteri na troni sedi, je rekel: glej novo storim vse ')." „0 srečna dežela, pravi sv. Avguštin, kdo bi ne imel po tebi gorečih želj; srecna domovina, kjer se prijatel ne zgubi, sovražnik ne obudi, kjer se nobeden ne rodi in tuđi nobeden ne vmerje, kjer borno z oblačilam nevmerlivosti obdani, in smerti iu zmoti za vselej od-makneni 2)!~ Obraćajte toraj ljubi Krisljani! proti nebesam svoje oči, tam je naš pravi dom, le (am pravi mir in počitek. Bodite potolaženi, kteri ste z krizi in težavami obloženi; ako jib z voljo prenašate, si z iijimi služite nebesa, kjer ne bo nobcniga (erplenja. Ubožici! ki Uikaj pomanjkanje terpife, ste večkrat lačni in žejni, le z voljo terpite, tanikaj gori v presvetih nebesih va.s ne b(t nikolj več terla Žeja in lakota, tam ne böte teipeli ne mraza ne vročine, in vaših oči vam ne bojo niti več zalivale grenke solze. Revni bolniki! ki tukaj ječite in zdihujete, in nekjer zdravja zadobiti ne morete, z smertjo bojo vse bolezni minule. Vsi, kteri tukaj žaljujete in jokate, boste obveseleni; vaša žalost se bo v veselje preobernila in \ašiga veselja vam ne bo nobeden odvzel. In ti draga mala Jezusova. čeda! ki lukaj med lmdobnim svetam živiš in zavoljo nebeškiga kralestva marskaj prestojiš, bodi potroštana, obraćaj proti nebesam svoje oči; prejšla bo zima, prišlo bo večno poletje; tukaj je setev, tam-kaj bo žetev. Amen. ') Skriv. razod. 21, 4—5. — ") Tract. 30. i» Joanem. — mm- 46 SV. OPRAVILO PERVIGA SVETICA OBHA.TILA ZA OTROKE. Veči srecc ni, ko porvo sv. obhajilo; pa ludi imenitnej opravilo ni, ko pripravilo otrok k pervi sveti mizi božji. Colo leto jih je potreba pripravljati, vsak leden enkrat ali po dvakrat podučiti; posebno pa d\ra ali tri (Ini pred svetim obhajilara je za pripravo nauka ino molitve potreba. To le ogledalo naj bo pomagalo njim, ki se ga radi poslužijo. I. DAN. 1. Pokliči Nvetiga Duha v pomoć: „Pridi sv. Duh i. t. d." (Glej Sveto Opravilo za šolarje. Stran 63.) 2. Zapoje se pcsem svetiga Oče naša. (Glej Sv. Opravilo stran 110 —lit.) 3. Ponovi keršanski navk od vere, upanja in ljubezni. (Glej Drobtince 111. leta 1848. Stran 43 — 45.) 4. Ponovi vcčkrat kako se spoved začnc ino konca. (Glej Sveto Opravilo. Stran fi7 -68.) 5. Opravi z otrocmi izprasevanje vesti. (Glej Sveto Opravilo. Stran (54 --- 65.) 6. Obudi grivengo z otrocmi kleče. (Glej Sveto Opravilo. Stran 66.) 7. Pozdravi Jezusa v presvetim zakramenti altarja, rekoč: 0 moj Jczus, kateri v presvetim zakramenti, v tej mali hišici v podobi kruha kakor pravi Bog ino človek z dušo ino z telesam, z kervjo ino z mesam prebivaš, noč ino dan čakaš, de bi mi, tvoje revne stvari k tebi prišli, ino si per tebi gnade pojiskali, pomoč dobili, tukaj pobožno živeti, srečno vmreti, ino se enkrat per tebi v nebe-sah vekomaj veseliti. Jaz tvoja nevredna stvar pred tebe pridem in te ponizno prosim, podeli mi to gnado, de se te dni, kar jih se do tište srečue minute imam, ko bos ti, moj Bog, k meni prišel, v m mojim seici prebivat, tako pcrpravim, de mi bo moje pervo svelo obhajilo zastava večniga živlenja. Oče naš i. t. d. Češena i. t. d. 0 ljubi Jezus, ki si rekcl: Jaz sini prava luč, ki vsakiga čio— veka razsveti, razsvetli skuz svojiga sv. Duha tuđi mojo zastopnost, de bom vsc na tanko spozna), kar sim kedaj zopcr tvoje zapovedi grešil, naj skuz vredno spovcd tako svoje serce očistim, de bo vredno prebivališe za tebe, ki si sama svetost. - Oh, kaj bi mi pomagalo, ko bi z vmazanim, grešnim sercam k tvoji sveti mizi perstopil; sveto Obhajilo bi mi ne bilo k živlenju, ampak k pogub-lenju. Bolje bi mi bilo, nikdar rojenim biti, kakor tebe skuz nevredno obhajilo kakor Judež izdati, ino si večno smert na glavo nakladati. — 0 Jezus, ki si dob'cr ino vsmilen pastir svojih ovčic, ki nočeš smerti grešnika, ampak, de se spokori ino večno živi; oh ne za-verži me, če sim te ravno že (oljkokrat ino tako zlo razžalil, ampak zavoljo svoje za me prelite kcrvi, zavoljo bridke smerti, ktero si za me prestal, mi dodeli to veliko gnado, de popolnama svoje grelie spoznam, tajisfe serčno zgrivam, se tajistih čisto spovcm, ino tako očisen vr svatovskim oblačili k tvoji sveli mizi pristopim. Oče naš i. t. d. Ccšena i. t. d. 0 Jezus, ki si rekel, de se angelci v ncbc.sih spreobernjeniga grešnika bolj veselijo, kako 99 pravičnih, ki pokore ne potrebujejo; reci mojimu angelju varim, naj me te dni, kteri se pred svetim ob-l'ajilam pretečejo, z posebno skcrbjo varje, ino mi pomaga, de nobeno minuto na to ne pozabim, kar mi naprej stoji, ampak de •skuz premišlovanje svoje vesti, skuz obudenjc grevinge nad svojinu gi'ehi, če dalje bolj svoje serce"*očistim, tako de bom angelam na dan svojiga perviga obhajila, kadar te bodo k meni, tvojim» otrokn spremili, veliko veselje naredil; dc bodo nad mojo srečo radovali, "io me za naprej se raji varvali, de tebe po svetim obhajilu nikdar več razžalil ne bom. Oče naš i. t. d. Cešena i. t. d. Ćast bodi Bogu i. t. d. Poslcdnič se zapoje: „Oj vsmileni Jezus i. t. d. (Glej Sv. Opravilo. Stran 113.) JI. DAN. Opravi vse zaporedam kakor pervi dan JV? 1 -2. 3. Keršanski nauk se pa ponovi: Od keršanske pravice ino od Sakramenta svete pokore. (Glej Drobtince III. leta 1848. Stran 50 —51, 47 — 49.) 48 Potem se drugo vse od J\? 4— 7 čedno dokonča, kakor pervi dan. III. DAN. Znčetik bo naj, kakor pervi ino drugi dan JV? 1 —2. 3. Kersanski nauk se ponovi ino potrebno razloži od presvetiga rešniga Telesa, od svete Mase ino od svetiga Obhajila. (Glej Drob-tinec III. Ieravi nastopniki apostelnov jo podelijo rcdov-nikam, kogar za rnaštvo vredniga spoznajo. In tako ima še dan dana-šeii vsak od škofa posvećen ino pooblasten mašnik oblast čudež ponovljati, katiiiga je sam"\rsegamogocni pri zadni vccerji pervokrat storil. Ali bi bil zamogel preljubi Jezus lepši svojo Ijubezen skazati? Sad te prečndne njegove Ijubezni vživajo vsi verni že 1800 let. Miljonov ino niiljoiiov jih je že bilo tako srecnih, de so pri tej sveti mizi, kjer so se z svojim Bogani ravno tako popolnama skleuili, kakor se izvoleni v nebesah sklcpajo, si moc zadobili, hudica ino vse njegove sleparije premagati, in so se tako okovarili za vecno živlenje. Le podobe nam ga ttiknj na ženili še zakrivajo, tamkaj ga pa že gledajo od oblica do obličja v njegovi svctlosti. 53 Zdaj je prišla versta ludi na vas, presrcčni olroci! Tuđi vi že smete pristopili in svojiga Boga in stvarnika prijeti. 0 pać sreeni smo, de njega vživamo. Nikanno pastirce srečniši imenovati, kot nas. Srecni so bili pastirci, de jim ga je angel pokazal, med tem, noj vsmilen Gospod — in ostani vselej v mojim serci z svojo gnado. Amen. PO SV. 0BHAJ1LI. Kaj šc vec bocem, ker tebe, moj Jezus! imam. Zdaj bi ludi r&d vmerl; ker si ti z mono, imam zastavo večniga živlenja. Ljubi Jezus! o kok velika je tvoja dobrota. Naj te za njo hvalijo vsi angeli ino svetniki, ker te jez zadosti ne morem. Pa tuđi jez te bom hvalil po svoji slabi moči. Zmeraj bom tvoj. lludoben svet me »ima od tebe odtergati. Uočeni se tebe in tvoje svete besedc dcržati. O moj Jezus! ker si dones meni toljko milosti skazal, skaži jo tuđi mojim ljubim starišam, kteri so me v pravi sveli veri izrodili, poverni jim vse, kar so mi dobriga storili; daj jim stanovitno zdravjc, dušni mir in veselje, svojo presveto gnado in poslednic većno izve-'ičanje. Poverni tuđi mojim učenik am ino vsim dobrotnikam, kar so mi dobriga storili, daj jim (ukaj pobožno v tvoji gnadi živeti, ino Po smerti k tebi v nebesa priti. Amen. 0 Jezus! moja neskončna dobrota! bodi tavžentkrut zahvalen za vse svoje dobrote. Amen. Duša Kristusova, posveti me. Telo Kristusovo, zveličaj me. Kerv Kristusova, napoji me, 58 Voda iz desne strani, operi me. Tcrplcnjc Kristusovo, poterdi me. O dobrotlivi Jezus, vsliši me. V svoje svele rane zakri me. Od lebe se ločiti ne pusti me. Pred peklenskim sovražnikam varji me. Ob uri moje smerli poklici me. Naj z vsitn svetniki bom hvalil te Zdaj ino vekomaj. Amen. Prav je, de se otrokam v spomin perviga svetica obhajila kaka čedna podoba (kip) da, ino de se častito pogostijo; saj kos lileba se jim daj! Taje dan starišam ino otrokam, ucitelam ino rednikam, katiriga nam Bog da, de se ga prav razveselimo. ~"....." .v-i'M Pogovarjal se je svoje dni cesar Napoleon v svoji nar veci časti ino oblasti z voj.šaki ino prijateli kralestva .svojiga od prctcklih dni ino imenitnih del svojiga živlenja. Veliko lepiga so mu vedli možje povedati, ino Napoleon Bonaparte jih en časck tiho posluša; po lim jih pa tuđi popraša, rckoč: „Ali pa tuđi veste gospodje, ka-tiri dan je bil nar lepši ino srečnejši mojiga živlenja?" Brcz pomi-slika so mu jeli praviti eni odMarcnge, drugi od Egiplovskih piramid, Irctji od Avstcrlic, kjer je mogoeno svoje nasprolnikc zmagal i. t. d. Zopet so menili de tišti dan, ko je cesar kronan bil. „Niste vgonili, gospodje," jim Napoleon odgovori. „Nar sreč-nej je bil dan, ko sim pervokrat per svetim obhajili bil." Vsi se mu posmeje; en sam general ga modro zasliši, ino solzc mu v oči priji-grajo. Napoleon mu na ramo poterdi, rekoč: „Prav, Druot, prav! Me veseli, de me zastopiš'." De si je ravno velika sreča ino čast veselje perviga sveliga obhajila Napoleonu olemnila, svoje pervc ino nar veči sreče pa saj pozabil ni. Svoje posledne dni je na samotnim otoki svete Helene pomnil svojiga Boga ino molil, naj mu gnado da, srečno končati. Na zadno uro pokliče vse svoje prijatele ino očitno spozna, de želi kakor katolški kristjan živeti ino vmreti, ter pobožno svele zakra-mente prejme." stojan. 59 PR1ÜIGA OB ĆASU ZAHVALE ZA NOVE ZVONOVE ■> Hvalite Gospoda na arfc in bobne in strune, na ciiiibale g-lavne, na ciinbale vesele. Psalm. 150, 4 — 5. Ovojni namen lj. p.! nas je dans ttikaj v lako obilnim številu zbral: Počaste nje Divice Matere Marije Škap u lirske, kakor priporočnice alipotrone te fare. (Prav je namrič in spodobno, Divico Marijo počastiti zavoljo njeniga veliciga zasluženja in zavoljo naših mnogih potreb, skusnjav in nadlog, v kterih nam Ona z svojo mo-gočno prošnjo per svojim Sinu Jezusu na pomoč priđe.) Drugi namen pa je obhajanjc veselja novih zvonov in zahvale za-nje Bogu vsigamogočnimu. — Kronan prerok David je bil od božjih dobrot in od njegovih mogočnih del v svojini pobožnim sercu tako ginjen, de ni le sam Boga, kar je mogel, hvalil, ampak je cio stvari na pomoč klical Boga hvaliti, in, de bi ta hvala veči, obilniši in bolj glasna bila, je ljudi niočno opominjal Gospoda hvaliti na arfe in bobne, na strune, pišale, na cimbalc glasne, na cimbalc polne veselja, de bi z tim svojim pobožnim občutljcjam bolj serca odperl. Vaši novi zvonovi, ljubi Cešničani! so liste glasne cimbale, so cimbale polnc veselja, vaši tako lepo vbrani zvonovi bojo zdaj hvalo božjo oznanovali, in vaše serca h božji hvalj budili; na te zvonove i» z tim zvonmi böte vi zanaprej Gospoda hvalili. Đe bi pa tuđi jes nckoljko vaše serca h timu namenu spodbodil, sim sklcnil dans vam govoriti pervič od svete kunšti in drugič od posvećenja in prida vaših novih zvonov. Preden pa vam to z gnado božjo razložim, pripravite se h pazlivim in vernim poslušanju. *) Pei- Materi božj' škapulirski na ČeSnicali 22. dun maliga serpana 18i9. 60 I. Prcdciij vam od svele kun.šti (iskusli ali iimctaliiosti) govorim, moram vam po vrdati, kaj je kunšt, i» kaj je sveta kunšt? - Kunst se imenuje (ista uinetiiost, z klero človck n<- Je ('obre in pridne, ampak tuđi ocem in ušesani silno prijetne dela doprinese, in scer za polepšaitje živlcnja dela, kterih se ne more izučili vsak, kteri bi hotel, kakor se rokodel.slva nauci, ampak lc tišti, komur Bog posebni dar ali talent dodeli. To je kunšt. ■■- Svreta kunšt pa je storjenje tacih del, ki človeka z pobožnimi misli, svetmi žcljami in občutleji napolnijo, ki duha pobožnosti, poniznosti, pokore, kersanske serč-nosti in svetigu hrrpeiienja bude, ter ga li dobrim delam in keršan-skim čednostini, h sveti vojski z nevidno ino ej o spodbadajo. Kna tacili kunšt ali iimetno.st je zidanja, pa ne naši vsakdajni zidariji in naše vsakdajnc zidanja, ampak listi, ki podobe cerkva ali hiš tako izrisa in izdela, dc nišo samo svojimu iiainciui dobre, ampak tako lepo in ocem prijetilo izpcljane, de, k o j i li vidi, ostermi, in premišljujc, kakšen mojsler in kako prebrisane glave je bil, de je vse tako naredil. Kaj taciga se pa v naši deželi le malo najde; tega bi morli po Laškim, zlasti pa v Kimu, v poglavitnim mostu krršanslva iskali. Takc cerkve z dubam pobožno.sti, strahu božjiga napoluijo. Druga laka umetnosl je vpodobarija, to je, kdor iz lesa izreže, ali v kamen vseka, ali v železo ali srebro vlije tako žive podobe, de tuđi tisli, ki brati ne zna, na njih svete misli, pobožne želje, in sploh kaj božjiga bere, in inu prce nukaj pravi: Tuđi ti bi imel lak biti! Kterc podobe pa nam kaj taciga ne povedö, se ne smejo med .sveto kunšt šteti. Trclja taka umetnost je malarija. To, kar vpodobar izreže, vseka, in nam v podobi uaprej postavi, lo nam pravi malar z živim barvami oznani, kakor de bi bila (a podoba res živa; pa mora clo-vek za to biti, de kaj taciga na podobali iše, najde, bere, in se v sveli gorecnosti vname. Kdor pa podobe po verhu pogleda, in lc blišečc barve, velikost podobe, ali kaj druziga postranskiga nar več ceni, on svete kunšti na podobi vidil ne bo. Sami dobro veste, de muzike in pesmi ne zna vsaki delati; obdvoje, zlast pa muzika veliko oblast čez človekovo serce ima, in to je četerta umetnost. Z veliko mocjo lepo vbrana muzika nas v globočini serca pretrese, serce poprime, po vsim truplu zagomoli, 61 in ga iz duhovniga spanja zbudi h sveti gorećnosti per službi božji, in ga povzdigne nu duhovnih ]>erutih žive vere in goreće Ijubezni pred ćastitlivi tron božji na višave. Kaj bi zainogla sveta muzika per ćloveku storiti, te je zakaj nm/.iku in kristjan! Ves se zamekne t'lovek v petje, te je združeno, in pevcam iu pevkam iz serca priđe, de se vedno le tega boji, de bi preliitro ne jenjalo. Peta in soslednu umetnost je zvonarija, to je, vmetnosl zvo-novc vliti. Zvonove vlivati je prav za prav rokodelstvo; kor se dela z rokami; vonder pa mora premeteno «lavo imeli, širjavo in viso-l'ost in povsodi prav rasprosleno debelino, kakoršneje treba, prav prevdariti, de zvon ravno tuki glas od sebe da, kakoršniga kdo hoće imeti, de se z drugim zvonmi vzame. Lcpo združeno, vbrauo zvonenje z nepopisliviin veseljam, z blažnim željam, in z serćno hvaležnostjo do Boga navda; ker je Ijudem toliko uma in modrosti dal, de mertve in ncobćutlivo stvari revniga ćlovcka tako moćno povzdiguejo, in v sredi mnogih težav in zdajiiih stisk moćno tolažijo. Dar to delati Bog da koinur böte po svoji providnosti za pB-viksanje svoje časti, za polepšanje živlenja pobožnih otrok svoje sv. cerkve. Bere se v drugih Mojzesovih bnkvah (31. postavi). Ko je Bog z JMojzesam 40 dni govorit, inu je naročit narediti šotor za-veze z mnogim ogrinali in zagrinali, škrinjo miru in sprave z keru-bini, altar za klaviic darove, altar za kadilo zažigati, mizo za poklado jetmenovih kruhov, velik svecnik in vinivavnik. Ker pa tega Mojzcs sam ni znat narediti, mu je Gospod reket: „Polej, jes sim Bezeleela z imenam poklital, in ga napolnil z božjim duhani, z Hiodrostjo, z zastopnosljo in z vinctalnostjo u vsaliim dein, de znajde, karkolj se mora zdelati iz zlata, srebra in brona, iz mar-Niora, iz žlahtnih kamncv in iz vse sorte lesa, in sim mu modrost v serce dal, dc naredi vse, karsim ti zapovedal." Tako Bog se zmeraj "apolnuje svoje služabnike, kakor Bezeleela z svojim duham in "lodrostjo, de poviksa svojo tast, stori prijetuo svojo eerkev, iu "as njene otroke razveseli in h sebi vlece. Tih kunštnili reći so znajde pa nar već v eerkvi in per cerkvi. Spoznati se mora, de 'epe zidunja so per teikvali, vpodobarije in malarija veći del per uji svoje zavetje najdete; deviske pišali v orglah za ćast božjo povik-■so^■ati se le po terkvah glase, in pobožno petje z moćnim nagiban-jam serea, kakor koralsko in figuralsko se le v katolski cerkvi sliši, 111 je razloćeno od nlelikužiiiga petja v gledišah. Cerkev sama nas z 62 imenitnim, veselim zvonenjam razveseli, mnogo glasne zvonove v visoke turne obesi, de z moćnim glasi na naše serca terka. Ona navdaja svoje otrokc z svojim duham in scrčnostjo, de radi za take naprave kaj dado, ktire ćes zlato in srebro cenijo; ja smemo reci, ona je Mati svete umetnije; ker od nje navdahneni otroci vse to narede. Vprašam vas zdaj pobožno zbrani poslušavci! Je le prav, de nehvaležni otroci zdaj cerkev zapušajo, zaničujejo, zabavljajo, kakor de bi ona časne nesreće ljudstev kriva bila, kakor bi temo, in vraže terdila, kakor bi se tepih blažnih reći ne veselila, »m-pak vse zatirala, kar ćloveško življenje olcpša, polajša in pa-sladi? Ti nehvaležniki ne vedo, kaj govore; le sebi vcrjamejo, in so sami, kar cerkvi oćitajo; mi pa se deržimo resnice, de cerkev je prijatelca, varh in mati svete umctnosti. II. Ker vam ni bilo dano priča posvečovanja vaših zvonovbiti, vam hočem dans rozložiti, kako de zvonove žegnujejo, in skrivni zapopadik žegnov razodeti. Škof z svojim služabniki nar popred molijo psalme, med tim psalmi Mizerere, de se napolnijo v, grivengo, ponižnostjo in gorecnostjo, de bi to delo z veći pcr-pravo in vrednostjo opravili. Po tim žegnajo vodo in sol, ki jo v vodo denejo; z to vodo vmijejo zvon od znnaj in od znotraj h znamnju, de od zvonov klicani moramo z čistim scrcam h službi božji in h poslusanju božje besede priditi. Skof narede z sv. oljam bolnikov na vunajnim okrožji zvona sedem križev h spo-minu, de bo zvon vabil h prijcmanju sv. Zakramcntev alj pa o-znanil, de bo bolnik na smertni postelji sv. Zakramcnte prijel. Mazanje z sv. krizmo na šterih krajih od znotraj pomeni, de bo vas zvon od šterih vetrov h ćasti božji vabil. Dalaj se denc žlaht-niga kadila in mire v' kadivnico na ogenj, in se postavi pod zvon, dc se dim v votlino zvona kadi h spominu, de imajo naše prošnje in lircpcncnjc našiga serca per glasu zvona v duhu pobožnosti in prijetnosti h Bogu se vzdigniti. Zadnić se poje sv. Evangelj ail Marte in Marije, kakor na Šmarni dan; z komor nam cerkev hoće reći: Marta je bila skerbna za Jezusovo postrežbo, Marija pa je poslušala njegovo besedo, ter sije z tim bolji del zvolila; kakor de bi nam rekla: Le delajte in dola svojiga stanu po dolžnosli opravlajte, pa se v ti skerbi nikar ne potopite; ker le eno je potrebno, namreć: Božjiga kralestva iskati, in njegove pravice; ker 63 vse drugo bo perverženO. Ko škof žegnujejo, ludi mnoge molitve molijo, v kterih zlasl treh reci Boga prosijo: Pervič, de bi Bog per glasu zvona v scrcih tih, ki ga slišjo, obudil duha po-božnosti, gorečnosti in prave žive vere, z močjo sv. Duha, kiše po sv. krizmi v serca veruih zlije. Drugič, de bi Bog naše ne-vidne sovražnike, hudobne duliove v podnebiju per glasu tega zvonu dalcč od nas zapodil, njih zalczovanje razdjal, in jih z velikim straham navdal, de bi nam kaj ne škodovali. Trctjič, de bi se per glasu žegnaniga zvona božja od nas razdražcna jeza vlolažila, nam ne žugala z strašnimi oblaki, z točo, gromam in treskam, z škodljivim vihari, z ploho in sploh z hudim vremenam; dc bi se nas vsmilil, nam zanesil in te strahove v miren dež in v cisti in zdravi zrak premcnil. Kdor na žcgen zvonov nič ne derži, »ima prav; kdor pa samo na zogen derži in sam nie ne stori, žive vere, grivenge, sv. prošnje ne obudi, ne razumi tega posvećenja m ni vreden njegoviga prida. Sami veste, kader se h božji službi vabi, kako vas na tihim zvon nagovarja, mika in vleče, de pravite: Pojmo hitro, ze zvoni. Glej moc žegna! Koko hitro se včasi hudo žugajoče vreme per glasu zvona in verni molitvi prežene in raziđe! Kadar kdo ponoći mora iti, če ga tuđi strah ni, mu je vender dolgi čas; kader pa dan zazvoni, se njegovo serce numest boječnosti z vescl-jftm in zavpanjam napolni, kakor bi bile nevidne sovražue moei delec od njega bejžale. Polej moč žegna! Ni toraj prav zader-žanje (istih kristjanov, kteri ob času hudiga vremena namest molitve kolnejo, in sami ne vedo, koga; se namest poniznih misel hudim in sovražnim izdado, na vraže iz malikovavskih časov derže, se z prošnjo cerkve zediniti nocejo, in se žegna nevredni store. Kader oče domu priđe, in svoje otroke preširne, nevboglive, ne-pokojne, prepirlivc najde, se po pravici nad njim jezi, krega in Jim terdo žuga. Kaj stori mati? Očeta pogovarja in tolaži. Ali se "e spodobi, de bi olroci oceta za zamero prosili, poboljšanje obljubili, in per ti prici izkazali, kar mislijo potlej storili? Tako se je vam zaderžati, kader oblaku zvon/. Ponižajte in zgrevajte se pod mogoeno božjo roko, sklenite svoje prošnje z prošnjo cerkve, '" z tim jezo Oceta v nebesih z grehi razžaleniga polazite in tako namenjene šibe odvernite; terdovratni otroci pa po pravici Sasluzijo zažugane šibe, de jih pokfote, ponižajo, in h boljim Hiislanii perpeljajo. 64 Tuđi se reče to kerst zvonov; ker vsaki zvon ime eniga alj več Svetnikov alj Svetnic dobi. Vas veči zvon je kerš'en na ime Matere Božje ia sv. Florijana li spominu, de je Mati Božja vaš velik varh, vaša bramba, ki vas klice in rabi; tako sv. Florijan pomoćnik zoper časen in večen ogenj. Sredni zvon je kersen na ime sv. Ane, de bi vas spomnil, svoje otroke ravno tako pobožno in skerbno Bogu rediti, kakor je sv. Ana svojo ljubo hcerko izre-dila; in na ime sv. Janeza kerstnika, ki je glas vpijočiga v pu-šavi: „Perpravite Gospodu pot, ravne storite njegove steže; sekira je že na drevo postaviena; će sadu ne prinese, bo posekano, in v ogenj verženo." Mali zvon je kersen na ime sv. Jožefa, Jezu-soviga rednika, in za zadnjo uro pomoćnika. To ima v sebi žegen vaših zvonov, kar v spominj obranite, in h svojimu podučenju, h svojimu veselju, priđu in tolažbi v živlenju in v merjenju obernite. Zdaj pa priđe se to vprašanje, h kakšnimu priđu so zvono vi? Odgovori se: II božji časti in h naši časni in večni sreči. Öe se pa hoćemo mi od tega prepričati, pomislimo: Kdaj, zakaj in kako zvoni, in kakšne misli in želje bi per zvonenju obuditi imeli? Zvoni pa posamezno, vkup in napol alj plat-zvona. Z cnim zvonam zvoni zjutraj zgodaj, opoldne in zvečer Angelsko ćešenje. Zjutraj vsdignite svoje glave, otresite dremoto svojih oči, in povsdignite pervino dneva h časti in hvali za odrešenje od greha, h časti in hvali Marije Divice kakor pomoći k našim odre-senju od Boga odbrane. Opolne odkrite možje svoje glave, svoje delo iz rok izpustite, in z sklenenim rokami v ravno ta namen molite; ravno tako zvečer, pa tuđi ne pozabite duš v vicah, ktere vaših prošenj in svojiga odrešenja željno čakajo. Vsaki večer se zvoni h časti sv. Florijanu, ki ga verni zoper nevarnost ognja na pomoč kličejo; se bolj pa ga kličimo na pomoč zoper nevarnost večniga ognja. Zvoni se zjutraj ob sedmih, kakor pravijo v zahvalo, de je v ti uri na kranjskim kuga nehala, alj je namrič ob sedmih zadni bolnik na kugi vmerl, ali pa se mu je takrat zboljšalo. Velikokrat nam Bog z kakšno kužno boleznijo žuga, kakor zdaj z kolero. Prosimo ga toraj, de bi nas pred tako strasnim šibam milostlivo obvaroval, in nam gnado prave pokore dal, de bi sami studene tacih šib, kar je greh, z resničnim spreobernenjam zamašili. — Po nekterili krajih zvoni v četertik zvečer h časti sv. Rešnumi Telesu: Piosito Jezusa, ki gaje v našo duhovno jed in pijaco ' - 65 postavi), de bi ga nam š'e na zadnjo uro srećno in vredno prejeti da). V petik dopoldne ob devetih alj odnajstili, ino popoldnc ol) >rcl» se v žalosti spomnimo biidkiga terpljenja Jeznsoviga in njegove grenke snicrti na sv. krizi, in ga hvaležno molimo. Kader za obliajilo pozvoni, in sv. llešno Telo nevarno bolnima nesö, alj priđete v cerkev, alj od deleć gledate alj slišite, molite za bolnika, de bi se vredno za zadnjo locilev pripravi), pa tuđi ne pozabite se za se kaj molili. Tuđi je treba moliti, kader oblaku zvoni, Angeljsko ćešenje alj Litanije vsih Svetnikev alj kake druge lake molitve, ki se v molitvinih bukvah simfertje najdejo. Tuđi, kader kdo vmira, alj je vmerl, mu prosite za milostlivo sodbo. Vkup alj z vsrai zvoni delopust alj li prazniku, v nedelo alj v praznik zjntraj. Ćeli teden se trudite, delate, se navelieatc: Kader to praznično zvonenje zaslisite, ste veseli, de bo zopet dan počivanja za vaše vtrudeno telo; š'c bolj pa ste veseli, de pojdele v cerkev Boga častit, njegovo besedo poslušat, in svojo dušo z duhovno jedjo pokrepćat. Xaj vam serce poskakuje, kader vas velik zvon v cerkev klice, alj vsi zvonovi na enkrat h serčnimu podvixanju opominjajo, kakor je David poskakoval rekoć: Tega siin se oveselil, kar mi je bilo povedano, de v hišo Gospoda poj-demo; naše noge stoje v tvojili lopali o Jeruzalem.'' (_Psalm 121.) Se je on senec toliko vesclil, koliko već seje nam resnice veseliti, ki se znaj de v božji hiši. — Milo pojcjo zvonovi, kader naš brat alj sestra na parah leži, kader se zanj duhovne molitve opravljaj o, alj se pa pokopava; vsi skupaj nas opominjajo za ranciga nioliti, ga božji milosti perporočiti v zvclićniinu spominu: Dans zvoni ineni, jnter bo tebi; doklerje dan, delajte: kader nov priđe, nihče već delati ne more. Plat-zvona pomeni silo in veliko nevarnost; toraj klicanje na pomor. Hitro ceikev budi svoje otroke, naglo jim na široko Pove, de kje gori alj kaki tolovaji nadlego delajo, alj je kaka druga levarnost. Naj se zbudi takrat vaša Ijubezen, sereno vsmilcnje "aj vas napolni, de svojim revnim bratani nevtrudeno na pomoć hilite. Pa kaj hočeni vam to dalaj perporoćovati, saj ćlovek, ki Je zato, doma ostati ne more. II sklepu mojiga današniga govorjenja vam še dve besedi pPrporoćiii!. Perva je mir in edinost po liišah. Glejle tri zvo- "ove ne enake peze in velikosfi, ne enaciga glasu, in se vonder *ako lepo vkupaj vzamejo, dc si ni treba lepšiga zvonenja želeti. Drobtince za n»vo leto 1850. 5 0 de bi tildi po vaših li i.sah vetliio lako lepo soglasje, lako lep mir i» edinost med druž'injo bila; dc bi oče, mali in otroci, in drugi mije družinje, akoravno razločeni po spolu, moći in oblasti, vonder vsi eno mislili in rekli; kako veliko veselje bi lo bilo za vas, za vaše Angel-varhe, za vaše patrone v nebesili, za ćelo cerkev in- nje poglavarje, za Je/.u.sa Kiislusa, Gospoda našigu! Dniga beseda je veselje, ki ga dans ljubi (.'ešnicani! obeu-tile, in tndi mi drugo-I'arni z vani občutimo, in vani li tinni sereno srečo vošimo. To veselje ni nienlivo od dans do jtilii, ainpak vam ostane, če je božja volja na tlalne rodove. Veselili bojo vas; ker so žegnani za vaso časno in veeno srećo; ker so vaši zvonovi za vaše dnarje kupleni, per vaši fami eerkvi obešeni. Nihče naj se (edaj ne kesa dnaijev, ki jili je dal, alj jili bo dal; vsigamogočen Bog, v cigar čast in hvalo ste jih napravili, vani ln> lo na skrivno vizo povernil, in slehcrnir.iu, kdor bo kaj perpo-mogil; te rožice vam bojo vedno cvetele, sad tih vsajenili dreves vas bo vedno z slastjo napolnovul, in ce buiio vaše duš'e na uniin sveti od gledanja bozjiga obličja zaderKune, bodo ravno ti zvonovi vaše iive verne brate k |)obožr,i prošnji za vas oponiinjo-vali. Ti pa o Marija Đivica! naša sredi ica in pomoćnica! sprosi nam per tvojim Ijubezniviniu Sinu Jezu.su, de borno zavoljo cešenja tvojiga imena skuz nevaruost skušnjave in nadlogc sedajniga življenja tako šli, de vecniga zgubili ne borno. Amen. L Doliuar VINA.INA kSLIZBA KOZJA alj SVETI CE.RKV.ENI OBRElil. A) ZUNAJNA SLUŽBA BOŽJA JE Čl.ON'EKU PR1H0JENA POTREBA. JPrigovor že pravi: „Kar je v sercu skiito, bode vse očito." To je terda istina. Ciovek je tako stvarjen, da priđe vse nazoči, kar se znotri v njem zbudi ino godi. Duša ino telo, iz klerih obstoji, stu ni v tako tesni zaveži, ki vse, kar jednoga zadene, ludi drugoga 67 doleti, ino se na njem razvidno pokazuje - če se človek nalaz 11 e polaji. To nam potenluje dovolno vsakdanjih prikazov. Posla-vim, če kaj dušo razveseli, se sveli človeku veselje iz jasnega obličja ino iskrečih oči; pobije inu kakš'a žalost serec, je tuđi ve.s pogled, glas ino obraz oložen ino turoben; poleti nas jeza, se ma-homa ponuleči alj pobledi lice; popade nas strah alj groza, strepeče vse telo, husje se verhoče ino so včasi naglo vsi seri i. t. d. v vsaki i'eči ino povsodi. Postavim, če se nam dober prijate] bliža, se mu že od daleč niilo nasrnejimo ino se ž njim serčno rokujemo; srečamo visoko spoštovanega gospoda alj dobrotnika, se odkrijemo, ponizno priklonimo ino se mu ćelo roko poljubimo. Ino deno ne obstoji prijate]— stvo v rokovanju, ne spostovanje ino hvala v pokloni, temuč v serčnih občutkih. Pa kakor od sam se ino skoro nevedoma pridajamo • e zviiinijue znamenja. Kakor vidimo, je ledaj telo, tako lekoi-, ogledalo duše; zvii-najno obnašanje razkriva znofrajno živlenje, novidne občutke. Tako pa tuđi na opak. Terpi telo bolezen, glad ino druge težave, jih ob-čuti tuđi duša. Njena jasnost, radost ino živahnost premine, duša je očivestno pobita. Kar pak je v posvelnem ino vsakdajnem primjena potreba, je ino velja tuđi v dtihovnem ino eerkvenem. Clovck, kteri k obilni za.stopnosli piide, spozna ino občuti skoro, da se ni mogel ne od sam se spočeti, ino da bi se ne mogel ne od sam se preživeli. Od vsili strani vidi svojo moč preslabo, čuli svojo vseslrano odvisnosl. To spoznavši se zazve, da mora nadnjim lulo višji ino vsegamogočni kraljevati, kteri gaje stvaril, živi, ino olirani; čigav tedaj je ino čignv ledaj ludi bili mora; t. j. človek, kteri sam se prav spozna, mora neobhodno v Boga verjeti, njegovo v*egamogočnosl, milost ino prevono pomoč proti sebi cutiti, njega ponizno ko svojega gospoda moliti ino mu vse češenje, hvalo ino •jubezen iz globočine svojega serca dopevnašali. Zapopadek vseli tih resnic ino občutkov se pravi vera, ino sicer znotrajna vera. Vcino pa, daje človcku (ko duhovnopočutnomu bistvu) priro-j<-no, da priđe nazoči, kar je znotri, ino da na jezik gro, kar v •sercu je. Za tega voljo mika človeka ino on si ludi prizadeva svojo znotrajno vero razvidno razodevati, kar na mnogoverstne načine stori. Tako postavim, če si čudovifni svet pregledujemo, se nam serce zavzeme nad božjoj vsegamogočnosljoj, inodrostjoj ino dobrotoj, 5* 68 ino veseli mu zapojemo čast ino hvalo. ■■- Premišlujemo sami se, spoznamo svojo slabost ino nemoč, sprcvidimo, ki nas Je božja dobrota živi ino redi, fer se pred vecnim Hogam polilevno ponižamo ino tomu v očiten dokaz si pokleknemo, povzdignemo pobožno ori proti sv. nebesam ino premilcga Boga Icpo hvalimo ino prosimo. Si pomislimo, da smo se proti Bogu, od ktercga nara vse dobrote prihajajo, nedostojno, nelivaležno ino nepokorno obnašali ino tako našega premilega očeta dostakrat razžalili, te nas obleti stid ino bridka žalost, ino mi pobesimo oči, klukamo na perse ino molimo za odpušenje ino smilenje, lvakor mitnik (colnar) v templi. Na taleoršne ino spodobne načine razodeva človek razvidno, kar znotri čuti. Nazočcvanje znotrajne vere se pravi zunajna vera alj zunajna služba božja, ktera pa le lakrat kaj veljä, kader resnično iz znotrajne izvira t. j. iz žive vere, zavpanja, ljubavi, poniznosti, častlivosli, pokornosti, zahvalnosti i. t. d. Takso ztinajno službo božjo najdemo od pervili starš'ev sliozi vse veke ino krajc ino pri vseh, ludi naj bolj .sirovih narodih, kar je nezavdarlivo zvedoštvo, da je človrku prirojena potreba, inače nebi vsi bili v (em složnih misli. B) ZUNAJNA SLUŽBA BOŽJA JE NAM TUĐI ZAPOVEDANA. Kar nas Bog po prirodi uči nas li:di izgled ino zapoved našega presvetega zveličara ino sv. cerkve. Ino sicer 1. Jezus spolnuje sam mnoge židovske običaje; postavim, se posti 40 dni; bodi k navadnim obhajilam v Jeruzalem; se da od Ivana kersliti; ne uči pred svojim tridesetim letom i. (. d. 2. Mnogi običaji so mu povolji; postavim, ki mu Magdioa z dragim mazilom noge pomazili; ki mu ljudstvo na pot vejic natrosi ino ob-lačil razgerne i. t. d. 3. Vpelja Jezus mnoge običaje v svojo sv. vero; postavim, izročivsi svojim učencom oblast grehov odvezovati dehne nad nje; veli tis(e lterstiti, kteri bodo v njega vervali; prida vsakemu svet-stvu (zakramen(u) sv. običaje; ne ozdravi skoro nikogar brez zimajnih znamenj. Tako p. naredi testo iz praha ino slin ino namaze slepemu trepavnice; si osliui perst ino se dofekne iiš'es ino ustnic mutogluliega, da začuje ino pregovori; na druge položi svojo sveto roko i. t. d. Z enoj besedoj, Jezus vpelja pri svoji veri lakso službo božjo, ktera, kakor ima biti, celega človeka (duhovno občutnega) obseže ino mu pomaga svoje znotrajne pobožne občutke doslajno 69 nazočiti ino nje skuz to šc bolj oživiti ino okrcpčti- pri sebi ino pri drugih. Zvunajnc znamenja ino sv. običaji so (edaj Jezusu ćelo povolji; ino če on terja ..Boga v dulii ino resn/ci molili" ino če Jude graja i'ekoč: „To ljudstvo ine časti samo z jezikom, serce ne ve nič za »ieu jih ne graja zato, ki Boga tuđi z jezikom ino sv. običaji častijo, temuč zato, da v .serci ino duhi ne občutijo ino ne isejo, kar zunah razodevajo - krivo misle, kakor da bi žc zvunaj.šina sama Bogu dopadliva bila, tuđi brez serčne pobožnosti. Takoršna služba božja je prazno lnnavstvo ino svetohlinstvo, ktero bi Jezus na kcr.sfjanih ravno tak zavergel, če bi jo brez žive vere opravljali. Po izgledu ino zapovedi svojega nebeskoga spočetnika Jezu Krista se je vseli ravnala .sveti mati kotolška cerkva! Z enc strani je zvesto obranila v.se sv. običaje, ktere je on sam vpeljal; iz druge je po oblasti od njega sprijeti ino v njegovom duhu nove vpeljala 'no po takem lepo doveršila sv. cerkveno-Ictni venec katolskc službe božje, kterimu je Jezus sam spočclnik. Cerkva t. j. apostoli ino njih nasledniki, vladiki so nektere tih °bičajev, ki so primerni bili, jemali iz židovstva (Judovstva) ino paganstva (malikovavstva). Zakaj oboji nišo zato imeli zunajne službe božje, da so Židovi ino pagani bili, kakor jih mi nimamo za 'ega del, kor smo kerstjani, lemuč zato, ker smo mi ino oni Ijudje, kterim je prirojena potreba zuotrajne misli v vidnih obeutlivih zna-wienjih nazočevafi. C) KOHLST ZUNAJNE SLUŽBE BOŽJE. Kar Bog človcku vstvari, kar Jezus ino mati cerkva veli, mora za nas koristno biti. Korist je dvoja, ena za nas, druga za bližiie. 1. Vidno nazočenjo znotrajne pobožnesti jo povzdigue ino okrepi pri nas samih. Toga se hitro prepričamo, ce na .sam .se pazko imamo. Mi ne občutimo samo, da nas prav serena pobožnost ino hvaležnost skoro «ili si pokleknuti ino roke ino oci proti milomu Bogu povzdignuti, temuć to storiv.ši občutimo, da bolj živo, sereno ino pobožno molimo, hvalimo ino prosimo. 1. Naš ocitni izgled obudi v drugih pobož'nost alj jo pomnoži ino okrepi. P. vidi kdor koga drugoga prav serčno moliti, se 70 občulno ludi v njemu nekakoršna pobožnost vnamc alj bolj oživi. — Taka je tuđi povsodi v posvetnih rečoh. P. kdor veliko bolečino alj žalost občuti, se začne jokati. Joe razodene žalost. Alj bolj sejoče, teže ga iz pervega stane počasi pa leži. Zato rečejo: Naj se le zjoče. — Kdor pa ga vidi, ima smilenjo ž njim, mu pomaga, alj mu nečimeren joč zameri. Ü) DOLŽNOST K ZUNAJNI SLUŽBI BOŽJI. Ker nam je alj od Boga prirojeno, od Jezu Krista ino cerkve naročeno, nam ino drugim koristilo, <•<• svojo znodajne občutko, svojo znotrajno vero očitno mzodevamn, tedaj leliko vsaki spozna, da je ludi xv. dolžiio-■:( svojo vero razvidno nazočevafi pred sam seboj ino pred drugimi, kakor Jezus zapovo: „Dajte svojo luč1 svetiti pred ljudini, naj vaše dobre dela vidijo ino neboškigaOčefa hvalijo." Bi se zdaj kdor znaj sei ino lerdil, da nm zunajšine ni treba, se slobodno sumi, da ludi niina. znolrajne vere. E) SREDSTVA ZA ZUNTAJNO SLUŽBO BOŽJO. Sredstva alj pripomoći, s kterimi leliko sv. vero razodevamo, so različne ino miiogoverstiie: 1. Beseda. Ona nam služi, če Boga molim;), alj druge učimo, kaj nam sam ka svetiga v sercu gori ino živi, 2. Telesno obnašanje. Ono podpira besedo, alj razodeva samo za se, kar je v sercu. P. če kdor ćelo tilio oči ino sklonjeno roke proti nebi povzdigise, vidimo očitno, da Boga moli ino prosi; če pa zraven svojo prošnjo glasno moli, šo to bolj razločno vemo. 3. Zala, čedna oprava (oblekaj v službi božji. Ona razodeva veliko spoštlivost, ktero do Boga znotrali ćutimo. 4. Umclnost v službi božji. Ona nam vtele.si nebeske roči v dostojnih skoro rajskih slikah, ktere dušo ino serce k nebesam ]>o-vzdigujö. 3. Vsa narav a alj priroda. Ona nam da z one strani orodje ino kvaje (torisa) za službo božjo; p. cerkve, svečo, krize i. I. d.; z druge pak občutnc znamenja v očitni izraz sv. vere; ,p. vodo, sol, kadilo, pepel i. t. d. 6. Cas v službi božji. Živi v nami sv. vera, te nam posvećuje tuđi čas, v kterem mi živimo. Ona nas uamrc vabi ino priklanja, da si izvolimo ino odločimo svete čaše ino dneve (praznike), o ka-(erih pobožno obhajamo nebeske resnice ino spomine s. prigodeb. 71 Tako u. p. nam nazočujc cerkveno lelo v svojih sv. casih ino svetkih — kakor v prihajočih slikah od konca do kraja naso o-drešitvo ino ni vere, ktera nebi imela sv. časov. Judi, Gerki, Rim-lani i. 1. d. so je imeli. 7. Sv. svetstva, od Jezu Krista postavlenc ino z milostjo božjo obdarjene. Njih vidlive znamenja govorijo ino odkrivajo velike i'esnice naše vere. Pravijo nam 1. sv. kerst, da moremo grehov ociseni biti ino se v trojno eclinein Bogu preroditi; pravi nam 2. sv. l'olerda, da se mormo v Kozjem Dubi vterditi; cc bi pak po naši slabosti zagrc.šili, nam pravi 3. s. pokora, da se moremo spcl z Bogam spraviti'; se i. bolj zvesto ž njim zediniti ino okrepiti z nebeskim kruhom v sv. obre di.5. JI esui sv. red ino 6. sv. zakon nas učita, da moremo v božjem imenu mesni ino zakonski stan začeti nio preživeti; v njegoveni imenu tuđi vse bolcčiiic preterpeti ino smertne bridkosti veli 7. posledno olje. Ino kaj sv. svetstva tak ocitno govore, k tomu podelijo po preblagi volji Jezušovi .skrivoma tuđi primemo pomor ino milost ino so za nas prava lestvica Jako-pova, po kteri ćlovek k Bogu gor ino Bog k človeku dol vhaja. 8. Sv. blagoslovi (blažila) ino sv. posvecila .....pravijo, de je dobro ino zveličavno ludi inda Boga milosti prositi, se njemu priporačati ino vse v njegovo čast posvečovati. 9. Sv. daritva alj sv. aldov. Daritva je rešnična podoba znotrajne ino živo oscreje zunajne službe božje, ino je tak stara ko Vera sama, toraj tak stara, ko clove.ški rod. Zakaj ko berž človek spozna (glej pređi), daje ves ino z vsim od premilega Boga, tej tibčuli tuđi, da ves njemu sliši, ino dolžeu se vsega Bogu •svojemu gospodu izrocili. Ponižnega ino hvaležnega serca boce to • udi storiti, alj poglede na se — na svojo pregreho ino nevrednost, spozna žalosten, da tak.ši gresen človek ne more biti sv. Bogu dostojni, dopadlivi dar. Rad bi se tedaj sam vnicil, prestvaril ino novo živlenjc začel po volji božji; ker pa tuđi toga tako ne premore ko si želi, te vzerac ktero drugo reč alj stvar božjo ino jo mesto sebe gospodu Bogu daruje s poniznim, zahvalnim, ljubczni vnothn ser-cem. Ti dar pak vkonča, bodi si da ga vmori, sežge, raztori, alj razlije, nekaj za to, ker je žeBogu sporočen, ino torej ne primemo «e ga za kaj druga rabiti; nekaj pak tuđi za to, daočivestno pokaže, kar je sam pred Bogom zadolžil za svojih pregreh voljo. Tako beremo, da sta že sina pervih starišev, Kaju ino Abel Bogu dorovala, ino gotovo mu je tuđi Adam darila dopernasal. — 72 Ravno to bercmo od Noa, Abrahama, Jakopa od Jzraelskega ljudstva ino cio od lmilikovavnih narodov, kteri .so žc bili prejšli ob vcro v pravoga Boga. Oaritvo, to oserčje službe božje, so berž zlo sveeeno ol) haj a li ino z različnimi .sv. običaji obdali, v očitni izraz znotrajnih resnic. Tako je pri .ludih moral biti dar brez madeža ino iiedolžcu; p. jagne belo ko sneg, rekoč, da prcsveteinu, naj pravienejšemu Bogu Ic cisti, poldcvcn, nedolžen dar sliši, ker te mu lc takoršno serce dopadne. Pri nas katolških ker.sljaiiih je sv. mesa ino v njoj daritva samoga Sina božjega oserčje službe božje, je njena nebeska danica, ktera naj lepše govori, sveti, greje, ino oživlja. Je tuđi obilno ino veli-čansko oskerblena od kraja do konca, s prekrasniini običaji, kteri peljajo serce ino dušo gor ino dol kakor po stopuicah na oljsko goro ino pred obličje živoga Boga, kteremu se Sin človeški alduje. F) SV. OBIČAJI. Te devotere sredstva lehko na različen način rabimo ino tedaj lehko tuđi vero na zlo različen način razodevamo. - Žc v vsak-danjein živlcnju vidimo, da se čres tisto reč jeden čisto inače veseli, čudi, serdi, straši i. t. d. kakor kteri drugi; inače izobraženi, inače sirovi; inače Azianci, inače Europejci; ja cio tišti človek čuti ino nazoči drugokrat alj poznej čre.s ti.sto reč dosta dingače svoje veselje, zavzetje, žalost -—kakor pervokrat. Po takem se lehko veru po sto ino stoteri različnosti razodeva. Bi pak to vsaki po svojem storil, bi delala ta bezbrojna različitost v obči službi božji veliko zmesnjavo, zmotoino smeli. To pomotno ino zaderžno različnost odvcrnuliso cerkveni pred-stojniki, sv. vladiki alj škosi po oblasti sprejeti od Jezu Krista taiste znamenja ino načine (šege) odločili, kterih se imsimo vsi poslužiti pri obči službi božji v nazočenje svoje vere. Tokoršne imenujemo ccrkvcnc alj sv. običaje. P. znamenje sv. križa, poškroplanjc s posvečenoj vodoj, okajanjc s kadilom i. t. d. Katcrc običaje pak ccikva vtrnim na zvoljo pusti, imenujemo pobožne običaje. P. si pokleknuli, na persa teikali, očsi roke k viški povzdigniti i. t. d. Posamesne od cerkve določene znamenja ino šege, ktere k enem ino taistem cerkvenem opravilu alj činu slišijo, p. k sv. kersti, se imenujo njegovi sv. običuji, vsi vkup pak njegov obred. P. obred sv. kersta, obred sv. zakona, obred sv. meše i. (. d. 73 Vsi sv. običaji pak, kferili se ccrkva pri vseh svojih opravilih posluži se iinenujo cerkveni obred sploli ulj poprek, alj zvu-najna služba božja. Kdor obrede opravlja je obrednik, unuk čres nje je obredoslovje. Pri odločevanju alj vstaiiovljanju sv. običajev so zraveii posa-mesni vladiki gledali ino skerb imeli na sosebne potrebe ino navade raznih krajev. To je vzrok, da so po raznih škodjah nekleri sveti obredi nekaj različni. V'emder gre vsem jednaka čast - - ino tuđi tu velja, kar drugod prigovor veli: „Z/vi v llimi po Kimskcm načini, v drugih krajih po njih običajih.u Nekteri sv. običaji imajo dvoji pomen; jeden je bolj očiten, drugi bolj skriven. Tako pomeni prižgana sveca luč sv. vere, v skrivnem pomeni pak Jezu Krista, kleri je prava luč naš'c duše. Pepel sna pepclnico) pomeni naj poprej smert ino strohlivost, bolj skrivno pak pokoro. Pastirska palica v škofbvski roki pomeni njihovo oblast čres verne, bolj skrivno pa oblast Jezu Krista, kteri je naš pravi pastir i. 1. d. Na to je dobro paziti, da se kaj krivo ne razumi. G) CEKKVKNI NAČIN GOVORITI. Sv. pismo ino ccrkva rabi tuđi besede inesto v naruvuem rada v sličnem pomeuii, t. j. ona upotrebuje besede, ktere kaj posvet-nega ino telesnega pomenijo, za nebeske ino duhovne reci — ino govori po takem z nami po človcsko—otroški šegi. Tako p. pomenijo besede: Bog vidi, liog čuje, govori, se serdi i. t. d. nekaj čisto drugoga ko v slabem naravnom alj posvet-nem pomenu. „Bog seje zhajal z Ijudmi ko dober oče" t. j. on se je jim dal spoznati. „Bog jim naredi obleko" t. j. jim da zastopnost si jo na-pravljati. „Nebesko kralcstvo" „kralestvo božje" pomeni večkrat nauk ino cerkvo Jezusovo, večkrat večno zveličanje. „Je vaše oko svetio, bo vso vaše telo svetio" t.j.čc vaš razum vse dobro spozna, lehko vetc vse prav storiti. „Dajte svojo luč svetiti"' t. j. pokažite svojo vero — namre v krepostih ino dobrom djanji. „Kdor v mene verje, ne bode vmerl vekoma" t. j. na dušnem živlcnju alj milosti božji i. t. d. i. t. d. Dostakrat se pove vzrok mesto poslcdka ino na opak. P. „delajte si prijatele s krivičnim bogastvom" t. j. z bogastvom, ktero 74 rudo v krivico zapclja. Prirojeno zlo se imenuje prirojen greh, ker iz greha po rodu izvira ino spet k grehi draži. Silno treba je (oraj dobro razunieü pravi pomen ccrkveiiih be-sed, da se duhovno, nebesko ino ne.skoncno ne zmeša s (elesuimi, posvelniini ino lesno obineja.šenimi reemi ino sintslimi. Zakaj (o bi (•išle resnice sv. vere pogerdilo ino v krivo vero prerodilo. II) DOO'OUMjVA SV. OBKEDOV. Iz*. pervoga jiv bilo v službi božji malo s. običajev, nekuj zato, ker je cerkva se le v početku bila, nekaj pa za voljo silnih pregonov, kteri so nad ujo vihrali. Al)orav spo.šlovali. II. Dcviškiga slanu velike nevarnosti, de se njih bole skerlino varvali. ..... 0 kako lep je čist rod i. t. d. I. Deviške čistosti visoka nisi. Ljuba je lepa ži- vinca, božji dar, alj veliko imenitnej je človek stvarjen po I) Zii |)»1viib-iio [iridg-iirjuni d.iiio. Ako |iiuli:.j<>, Ikh'imiki jili /,:i \nc iiodt.'l« flllUVilU. 76 božji poriobi; — »c imcuitncj so angcli cisti duhovi. - • Nar lepši ino iincnilncj med ljudini so čiste deviške duše angclam nar bolj podobne. ,,() kako lep je čist rodu i. t. d. 1. Ciste device so že neverni hajdje u veliki časti imeli; p. Ilimci Ve.staline. - • V starim zakoni devištvo sv. Duh po-vzdiguje. Pripovest 22, 11. — Nesramno nečistost so vsi narodi čerteli. 2. K nar veči časti je Kristus v novim zakoni sveto čistost povzdignil, ker si je Đcvico mater, deviškiga Jožefa varha ino svetiga Joaneza, ki je devica bil, za svojiga nar ljubšiga prijatla izvoli!. Svoje kralestvo je modrim devicam vpodobil ino je djal: Blagor jim, ki .so čistiga serca i. t. d. Mat. 5, 8. — Tuđi apostoli devištvo nad zakon hvalijo, kakor sv. Pavl Korinčanam. I. 7, 25 •— 34. — Potim je perve čaše keršanstva toljko sv. devic raj živlcnjc kakor devištvo zgubilo, p. sv. Neža, sv. Lucia i. t. d. 3. Đcviško čistost hvalijo vsi sveti očaki ino cerkveni učeniki, p. sv. Irinej, sv. Ciprijan, sv. Avgustin i. t. d. (Beri: Živlenja «rečen pol 25 - - 29.) Kako slabo pa posvetili ljudje od deviške čistosti mislijo in govord! — -...... Koljko si zapelivci prizadenejo nedolžne ob čast devištva djati! — Ni čednosti ktira bi toljko sovražnikov imela; za to je pa tuđi sveta dolžnost njo varno ohraniti. II. Nevarnosti devistva. Ko je Kristus apostole po sveti poslal, je djal: „Glej(e poslom vas kakorjagneta med volke i. t. d. Luk. 10, 3. Bodite razumni kakor kace ino priprosti kakor go-lobje." Mat. 10, 16. Ta tuđi vam, vi čisti mladenci ino device, naj velja. Veliko je sovražnikov vaših. (Beri: Keršansko Devištvo 10 20.) Bog vam je pa tuđi mogočno orožje dal vse zoper-nosti premagat: 1. Božja beseda skušnjave odženc ino nam moč da, jih premagati kakor Kgipt. Jožefu. (Beri: Devištvo 25.) 2. Herc na molitva je čistosti sveta straža, kakor je bila sveti Agati, sv. Luciji. (Beri: Devištvo 39. 92.) 3. Pogosta ino vredna prijema sv. zakramentov. „Jaz sini vinska terta, vi mladike." Joan. 15, 1 —■. (Devištvo 32 - 34.) 4 Ponizna nosa ino zogibanje nesramnih priložnost. (Devištvo 28. 30.) 77 5. Počeš'enjc Marije, angelov varliov ino boljih svelnikov. (Devištvo 34 - 37.) ITuj.ši ko je voj.ska, častiti:ej premaga, lopši krona v nobcsili. Miljonov devic je premagalo; premagali böte z Bogam tuđi vi. Konce. Preljubi mladenci ino dekliči! nar imenej, nar bolj sročen je vas deviški stan. - Vaše duše so neveste Jezusove — vaše čisto seree Jezusov tron, vi Marije sini ino hčere, angeli božji so vaši prijateli. — Nosite nar lepši venec deviške časti varno ino skerbno, dokler se vam v nebesko kiono premeni. Amen. II. BOŽIČNI PRAZNIK. 01) IHH0YSKHU PliKIlOItKNMA. Slava ltogii po višavali ino na ženili mir Ijtuloin. Luk. 'i, \\. 1. Lcpo pesm sini nicoj slišal, ali sie ujo čuli tuđi kaj vi? — Visoka pesm v nebesih zložena, od angeleov čudno sladko pre-pevaha se dones po vsim sveti razlega: Slava Bogu i. t. d. 2. Tenko poslušajte kerš. duše, ino se ludi od angelov učite lepo, sladko pesm peti: Čast ino hvala Bogu i. t. d. —• Ta je pesm vsih pravih božjih otrok; ona druži nebesa ino zemljo, poprijazni anđelu ino ljudi. 3. Komu se pa poje ta piečudno lepa pesm? Poglejte: „Dete nam je rojeno i. t. d. Izaia 9, 6. Njemu, novorojenimu Sinu božjimu ta poni volja; angelci so mu jo per jaslicah poli rekoč: „Slava Bogu, ino mir Iju dom! " —■ Kristjani! ali njo znamo tuđi mi? — Danes se hoćemo te pesmi naučili; saj le dva dola ima. I. Pcrvi del naj iz zemle v nebesa slovi': Slava Bogu po viša v a h! II. Drugi del naj se iz ncbo.s na zemljo glasi: Mir Ijudeni na zemli! • Se borno tiga naučili, borno dovolj storili. ■ — I. del. Slava Bogii! 1. V resnici, človek je med vsemistvarmi nar veči ljubcj božji. Nebo ino zemlja nam to kazeta, današni spo-min pa nar lepši priča. — Prašaj, o človek sonec — mesenc —zve-zde — zemljo — travo — drevje — ptice pod nebam—ribe po vodi, kdo je nar veči Ijubej božji na sveli? Vse stvari li bojo odgovorili: ti o človek, stvarjen po božji podobi. „Kdo je človek, do se njega spomniš, alj sin človeka i. t. «1. Psalm. 8, 4-9. — Ino zakaj le 78 je Bog loljko povKilignil? Naj bi njemu prclcpo pesm pel: Slava Bog u! i. t. (I. 2. Pa čudile so nebesa, zemlja zavzeini se! Človek je Bogu mpokoin; dokler vxc stvari Bogu hvalo pojö, človek v raji gre.ši ino kazi angelsko pesm: Slava Bogu i. t. i!. Pa tuđi po grelii človek ljubej ostane neskončne milosti božje. Angoli grešili, ino Bog jih je zavcrgel; grešil je človek ino Siu božji se ponudi človcštvo odresit, nebesa zapusti, se včloveči, je dete malo vjaselrih, čudo božje Ijubrzni, ki nam veli: ..Tako je Bog svet ljubil i. t. i'l. Joan. 3, 16. — - Za to so peli Angeli na Jeziisovo rojstvo — veselo po vsim sveti apostoli oznanovali: „Čast Bogu po vi.šavali!" 3. Tuđi mi smo čuli veliko veselje rojstva oznaniti—• tuđi mi stišali lopo iiiigelsko pe.vm; ali njo pa tuđi prav pojemo? — • Zani-kaiiiik ujo pozabis ■■- nečistnik poješ pesm razžalenja— požrešnik petje nchvale -jesavc kletve—terdovratnik posni nepokoršino: „Ne bom služili- •■■• [no vender je se tuđi grešnik ljubej božiga vsmilenja, kteriga ves advent klice: „Pripravite Gospodu pot -■-Piinesite vroden sad pokore, i. t. d. - Ino vse meso bo videlo i/.veličanje božje, pelo angelsko pesm: Slava Bogu! • Ino če te proroka gromeči glas r.e preoberne, pojili danes z pastirci k jaslicani poglej kako te malo dete Jezus ljubi. Ob serce moje, ne lmidt se ino vse svoje žive dni prepevaj: Slava Bogu po višu vab! ■■■• Pu ludi i\',> pozabi angelske pesmi II. tlel: Mir na zemlji Ijudem! - I. Blugi, dragi, slailck mir kje ,si ti doma? —- V nebesili; od umioil nam ga je Kristus prinesil. • Za to so angeli per njegovim rojstvi peli: „Mir Iju-deiii!"1 ■ Ino ko se je iz tiga sveta /.opet k Oietu povernil je ('jal: „Svoj mir vani zapustim i. t. d. Joan. 14, 57. - Kuko malo ljudi to angelsko pesm zna: Mir Ijudem. ..Grešniki miru nimajo;" • le oni ki so dobre volje, pošteniga serca, ga za-vživajo. 2. Osaben prevzetnik, si bližniga žalil — si ga že za zanicro |;io.sil? — Lakomni krivičnik si brata oškodval — si mu že kaj po-vernil? — Nesramni presestnik si svojimu sercu ino drugim za-peljanim mir poderl — si že nečiste veze raztergal? ■ Zavidnik nevošlivi žahiješ de je tvoj sosed srecea — ali si že novošlivosti slovo dal'r •- Zapiavlivc svojim velik uepokoj dela.š—: si se že odvadil pjančvati, jigrati? Ncpokujni pravdovec ......- si se z 79 svojim nasprotnikam pogmlil? —■• Očefjc ino malere, gospodarji, spodinje imale razujzdanc otroke, družino ste jih že prav v strahe vzoli? • Grešniki, grešnice sie so zBogam spravili, mir naredili z svojo vestjo? Kdor tega ne stori, tuđi mini ne bo vžival, ki ga je Kristvis, ljuilem prinesil, no bo za.sfopil angelske pesrni: ..Wir na zemlji ljudem , ki so poš'teniga serca." —■ 3. Ljube duše Kristu.vovc! svoje serco prerodimo, skuz pokoro 7, Bogam ino bližnim spravimo se. Jezusu v svojini serci jaselce naredimo, naj per nas prebival bo. Veselo borno v ljubim mini živeli ino z angeli peli: ,.Mira —- Konce. Sv. Ilironini v Bellehemi zravno Jczusovih jaslic je veilno Odrcscnika prosi!: ,.Vzemi kar je moje, daj mi kar je tvoje!" (Beri Evaii gel.sk o III eno I. 27-28.) Tako je inolil ino v pokoji vmerl. Ali ne licmo tuđi ni i za to pio.sili? — Si ne borno z angeli srečo vosili ino Boga loljko vsmilcniga hvalili, ki nam je edinorojeniga Sina dal? Oj naj se razlega sveta angclska pesm po vesolnim ,svn /.vo.st n.ijilc'ii lio jii'ijcl krono /ii Imja. .ia!\. I, \i. t. Preljubi! Vt'eraj smo ohliajuli cu.sno rojslvo vecniga kralja, dones obhajamo častilo lerplenje njegoviga vojšaka i. t. d. (Beri: Breviarium bi<>m. par. iu Cesto s. Stepli. 11. II, iVoel.) 2. Tako se na sveli preminja veselje in žalost piaznik za praznikam - den za dnevam leto za lotani; le eno xe med ljudini ne premeni: toz'ba tiez bude rase. Ona je bila ino bo, pa veći del po krivici; čast so nedolzni. 3. JVezadovoljnosl ljudi — ona tožb nesreena sna'i auče spoznati I. De sedajni casi se nišo (ali budikakor so bili svoje dni, ino še lchko bujši bojo; II. De časne reve ino nadlogc nišo bude, marveć dobre za nas. Te dve resnici hoćemo dones promisliti. Sv. Dii'i ki si 'v/. sv. Stesana govoril, razsveli ludi nas! 80 I. Ljudi objiskat, posfrahvat, poboljšat ino izvelicat Bog tri ojstre šibe ima: 1. Voj; ko. Bogatija porodi prevzelijo — ona puntarijo — opotvanje ssv. treh kraljev je lepa podoba naše pozemeljske hoje. Luč božiga vsmilenja se nam skrije, pa spet prikaže, ako luči prave vere ne zapustimo. ...... Terdno se zvezde -—■ vere Jczusove dcrž'ijmo, dokler ludi nas k Jczusu v nebesko kralestvo pripelja. Amen. 86 VI. SVECINCA ALJ OCISVAXJE PREČISTE DEV. MARIJE. OD OCITXK SIX7A1K KOŽ.IK. Ko so bili (lopolnjtMii dnevi očišvanja Marije po Mojzesovi postavi, so pri-nesli Jezusa v JiTuza't'm, de bi ga pred Gospod.» po.sl.aviu. Luk. 'i, "l'l. 1. Veselo prigodbo nam sv. Evangelj pove, kako so .starisi delc Jczusa v tempel prinesli —■ kako sta se ga razveselila Simeon ino Ana— kako hvalila Boga. ------- (Beri: Zgodbc sv. pisma II. Stran 30 -- 40.) 2. Veliko čednih naukov ima (a vesela prigodba za nas; — med vsemi nas pa izgled Marije uči sveto očit no božjo službo obhajati. -- Mariji prečisti devici očišvanja ni bilo potreba — Ichko bi se bila izgovorila, de nje postava ne veže; -..... alj hotla nanije pokazati, koljkaje dolžnost očifne službe božje — kako se naj dopolni; ..... za to nese svoje božjo dete v tempel. 3. Tildi mi hoćemo dones premišlovati: veliko dolžnost vsako nedelo ino zapovedan praznik per očitni božji službi I.Sveto maso — ll.Besedo božjo zvesto in spodobno sli.šati. Sv. Duh, ki si govoril skuz Simeona prihodne reci, govori tuđi skuz mene ino serca mojih poslušavcov ogrej! 1. Ncskončno modcr Bog je vse prav stvaril, --- šest dni za posvetno delo ino skerb, sedmi dan za božjo čast ino iz-vcličanjc duš. II. Mojz. 20, 9 ----- 10. (Beri: Veriti ker. kat. Arauk. III. 67 ■•-.) Kako nehnaležn je, kdor svetkov do ne praznuje! II. Mojz. 35, 2. Kako malopriden je, kdor Gospodovih dni prav ne posvećuje! 2. Kaj pa je dolžen kat. krisljan ob Bogu posvećenih dneh? ■— V cerkvo li službi božji jiti. (Beri Veriti ker. kat. Nauk. III. 292. -■') —■ Ako mogočc v domačo larno cerkev prili. (Beri: Razlaganje očitne službe božje Pckic Antona 387. ■ ■') -Slišati ne 1c tiho sv. maso, marveč larno sv. opravilo, peto maso ino pridgo. (Pekic 377. —) II. Velika ino sk odi iva zrno ta je krisljanam misliti, de nišo dolžni ino jim potreba ni božje besede v pridgah ino v ker. naukih poslušati. Iz te zmote izvira nevednost — ino Im-dobija. — Za to nam besedo božjo poslušati, 1. Bog zapoveduje. (Beri: Pekic, stran 460.} 87 2. Nasa, last n a potreba nas pri ganja; hotiimo si nevedni, de se podučimo —alj podučeni, de ne pozabimo— pravični, de v dobrim ne oslabimo — krivični, de v dobrim zopet oživimo skuz poslusanje bcsede božje. (Beri: Pekic, stran 4ßl.) Konce. Le en sam tempel so Izraelci imeli, v kateriga je Marija hodila; mi u vsaki srenji svojo cerkvo imamo; le skerbno v ujo li službi božji liodimo. Vsaka služba božja nam mora biti cna stopinja bližej svetih nebćs, vsaka pridga, vsak ker. nauk nebeska roža, ino naša duša pridna bučelica, ki si nabera hrane za večno živlcnje. Po tim veselo svojo posledno liro z bogaboječim Si-meonam porečemo: „Xdaj izpusti svojiga hlape a, Gospod! v miru, ker so vidile moje oči izvcličanjc svoj«. Amen. VII. PRAZNIK SVETIGA JOŽEFA. 01) KEIIŠA1NSKI0 PRWICXOSTI. •loy.ef |>a, Marijin muž, je liil [iiavičeii Mat. 1, I'J. 1. Vsc kar leže ino gre, svoje sreče jiše, v imenitnim stani — v bogastvi — posvetuih dobrotah. Malo kdo njo pa najde. 2. Sreča je u v.sacim stani doma — je vsaciinu odločeua — dc njo le prav spozna ino prav jiše, kakor sv. JožeC. To nam kaže njegovo živlenje. (Beri: Zivlenje Svctnikov I. 577) - ■ Mati prave sreče je pravičnost. 3. Kdo nas ne želi po izgledi sv. .Jožela časno srečen — večno izveličan hiti? Torej promislimo: I. Kaj je prava sreča, de njo homo poznali. II. Kako se sreča najde, de njo borno prav jiskali. ■ Bog nam ktimu svojo srečo daj! 1. Kaj je prava sreča? Bil je imeniten kalj Salomoti nar modreji ino bogateji, nar srečnejši vsih ljudi. Alj veste, kaj on od posvetne sreče govori? „Nečimarnost — Prid. 1,2. — I, 1.— Ne bogastvo — ne posvetna čast ino oblast—ne pozemeljska dobrota — tud ne posvetna učenost — ampak spoznanje božje ino pa zvesto ravnanje po sveti volji božji nas prav srečne stori. „Jisitc nar prej božiga kralestva i. t. d. 2. To nas v posvetili sroči varjo, de se ne prevzeinenio —• nebes ne pozabimo. V terplenji nas tolaži de ne obupamo, kakor Joha. --• V smerti nas v neznano vecnost veselo sprejmi, kakor sv. Jožefa. Oli srečen kdor to srečo ima! — II. Kako se prava sreča najde. K pravi sreči pravo pot nas Jezus uči: .,Jaz sini pot, resnica ino živlenje." Joan. 14, 0.— 88 Za pravo srećo ni potreba veliko blaga, le vsakdanjiga kruha — ne druge časti ko dc smo kristjani — ne druge učenosti ko kers. pravica: Stori dobro: varji se hudiga! 2. Varji se hudiga sebi storiti skuz zamudo svojih dolžuost do Boga — sebe ino bližniga. ■•— Varji se hudiga drugim storiti skuz goljlijo, tatvino, rop, laž, i. t. d. --- Srcčcn kdor čiste roke ino serce ima! Psalm 1, 1 ---. Dvakrat srečen pa kdor tuđi dobro stori. —• Naše živlenje na tim sveti je setva, tamo bo žetva. II. Kor. 9, 6. Vsak po svojim stani lehko dobro seje. —• Naš de-lavnik je na tim sveli, (am bo praznik. Vsak se tak vboaic lehko bogat u večnost gre kakor sv. JožeC. ■-■- Konce. Nehajte tožvati Eve revni otroci v dolini solz! -■■ Le prave sreče poželite - jišite • po izgledi sv. Jožefa živite. Veselo vam poreče vaš Gospod: „Pridi dober ino zvesti hlapec; ker si bil v malim zvest, bom te čez veliko postavu. Pojdi u veselje svojga Gospoda! " • Ino le to je prava sreča. Amen. VIII. VČLOVEČENJE KRISTUSOVO, OZNANKNJK MARIJE. JKZISV THOJAO HOJSTVO. Gk-j Sina bos rodila, ino ime Je/.ns nm daj. Luk. I, ,i'i. 1. Kako čudov polno je stvarjenje božjo! -■- Sonre, mesene, zvezde — vsaka bilika, v.sak červič v prahi je ćudež božje vsemogočnosti. —■• Nar cudnej stvar med vsomi je človck. , 2. Pa čudež nad vse čudeže nam priča denašen god včlo-večenja Sina božiga. „Glej, ti boš spočela v svojim telesi, ino Sina rodila, ki bo Sin Narvišiga imenovan, i. t. d. ■ Tiga ču-deža človeški um ne zapopadc—jezik ne dopovć — pero ne popise; le čuditi se je ino pa moliti! 3. Tiga prečudniga prigodka drobtinee tri hoćemo dancs premišlovati, ki so nam priča ljubezni božje iuo našiga izveličanja->-Jezusovo trojno rojstvo. Tiho poslušajte — čudite se ino pa preveliko skrivnost molite! I. Božje rojstvo Jczusa od vekomaj. Bog je od veko-maj nar popolnej bilje, začetik ino konec vsih stvari. — Bog Oče je od vekomaj sam sebe spozna! ino Sina rodil, od vćkomaj sebi enaciga—ediniga, katerigajc Ijubil v svojim veličastvi. To je bilo sina božiga pervo rojstvo, od.kteriga sv. Joancz govori: „V začetki 89 je bila Beseda, ino Reseda je biJa per Bogu, ino Bog je bila Bcseda." i. (. d. Joan. 1, 1 —5. —• Oh prečudno rojstvo v naročji Boga Očeta; nja zibcl je neskončna večnost. -- Angeli želijo nj a obličje gledati — sveto, sveto, svetomu pojö.— Inopoglejte, kaj je Edinorojen storil!—Nebesa zapustivši se včloveči iz ljubezni do nas. II. Jezusovo rojstvo skuz včlovečenje v Marijnim telesi. Zgublen je bil lep raj, zapravlena posvečjoča gnada božja človcštvo v greh ino v pogublenje predano. Odrešiti ga ni pre-mogel človek — ne angel; lc Sin božji v človeški naturi. - - Glejtc čudo ljubezni božje! Angel poslan Mariji skrivnost oznani. - ■- Marija je izrekla: „Meni se izgodi po tvoji besedi," ino Beseda je meso postala i. t. d. Nebesa so se odperle—jaslice so bile njemu zibela. -— Ob čudo preveliko! Pa ne le za ves cloveški rod —za vsaciga posebej se hočc tak rokoč vroditi. III. Jezusovo rojstvo v zakramenti presvetiga rešniga Telosa. Sv. Avguštin. Per zadni večerji je od svojih slovo vzel, rqkoc: „Ne zapustim vas sirot, i. t. d. •-- Poglejte, to je moje Tclo — to je kelh moje kervi. —• To storite v moj spomin." Fn to se ponovi per vsaki sv. maši in svetim obhajili. Jezus se skrivno vrodi; —- nja zibela o človek, je serce tvoje. Alj pa tuđi čutis, ker. duša, kaj skuz to čudno Jezusovo rojstvo per svetim obhajili zadobi»? -■■■• Ljubczn Jczusova se ti ponovi. Joan. 1-i, 23. • Zastavo večniga živlenja si osvojiš. Joan. 6, 51 —-55. Hrana se duši podeli, ino venu človek z Jozusam združen živi kakor mladika na vinski terti i. t. d. Joan. 15, 1 7. Konec. Tak je Bog svet Ijubil; kako pa mi Boga? ■ — Vs« to je storil Jezus kaj pa mi storimo za svoje izveličanje? Saj v tih svetih vclikonočnih dneh se prerodimo skuz pravo pokoro, de borno otroci božji z Jezusam se sklenjmo v «vetim obhajili, de bomo lehko z svetim Pavlam djali: „Živimo, pa ne več ini, ampak Kristus v nas živi." Amen. IX. ZA VELIKONOČNE SVETKE. OD VELIKCKVOČMGA VESELJA. CUmpod je resniono vstal ino se je [>rika/,al. Luk. 1'i, 25. 1. Nar veseljši so sv. velikonočni dni za ćelo natoro -«- za vsaciga človeka, aaj bo zdrav alj bolen -— nar veseljši za wniga kfistjana. 90 2. Sveta velika nedela nam kaže častilo vstajenje J. K. — nas pomni vstajenja vsaciga spokorjeuiga grešnika, nas opomina tuđi prihodniga vstajenja našiga. „Taje dan ki nam gaje Bog dal, de se ga veselimo ino smo prav veseli." Ps. 117, 24. Dc bo naše veselje popolnoma, hoćemo: I. Velikonočno veselje prav premisliti. II. Pogledati, kako se morem o ti ga veselja deležni storiti. — Serce je licencama v Emavz gredočima gorelo, koje Kristu« z njima govoril. Govori z nami, o Jezus, tuđi ti! 1. Veselje vstajenja. Kakor za dežam sonce — priđe za žalostjo veselje. - Velika je bila žalost licenco v Jezusovih videti Jezusa toljko terpeti -- vmreti - - pokopati ga. — Raz.škropili so se ko ovce brez pastirja. ...... Vreliko je bilo pa tuđi veselje slušati — ga videti ino z njim govoriti po vstajenji. Veselo so si pravili: „Gospod živi — seje prikazal i. t. d. 2. Pa tuđi za ves člove.ški rod je vstajanje Kristusovo čez vsc veselo. Skuz vstajanje Kristusovo je keršanska vera poterjena I. Kor. 15, 13 - 14. -~ vsi smo večniga pogublenja rešeni — mi zaresiiičeni dc borno tuđi uekdaj od nicrtvih vstali. (Beri: Jedro keiš. resnic, stran 30.) -- Oj ne žalujmo torej za rajnimi ki so v Gospodi pomeiii ■■■■- ne izdihujnio preveć boletni, revni. — „Pride ura, ino vsi ki po grobih spijo i. t. d. Jan. 5, 28 — 29. — Skcrbijmo pa, i!e bo naše vstajanje veselo kakor Jezusovo. II. Kako se velikonočniga veselja deležni storimo? Ob vstajanji Jezusovim so bili eni veseli — drugi prestrašeni. -•■■• Taka bo ludi ob vstajanji k sodnimu dnevu; pravični bojo veselje — krivični strah imeli. (Beri: Jedro 32.) — Kakovo seine vseješ, bo ti izrastlo. — Kakov človek vrnerje, tako bo od smerti vstal. — Želimo veselo od smerti vstati, 1. Vstanimo iz groba pregrešniga živlenja skuz svelo velikonocno spoved — pravo pokoro ino poboljšanje. — 2. Stanovitni v dobrim ostanimo —■ se varvaje slabih pri— ložnost — premagaje skušnjave — vredno prijemaje svete zakra-lncnto. — Tuđi Jezus ne vmerje vec — tuđi apostoli nišo Jezusa po vstajanji vec zapustili. — Ako pa borno terpeli, priporočimo vse Jezusu. Tuđi on je moral terpeti ino tak v svoje veličastvo jiti. luk. 24, 26. Konce. Veliko žalost je sv. katolška cerkev protekle dni ob-l.ajala — - zdaj obhaja veliko veselje. — Tako imamo pogosto tud 91 žalost na sveti, alj u veselje se nam bo prcmcnila, če poterpimo z Jezusam. — Jezus je premagal greh, sincrl, pekel ino hudiča, z njim bomo tudi mi prcmagali, ino se ne smerti, ne groba bali. — Izslecimo stariga clovcka -- oblecimo noviga ■-• na novo zdaj z Jezusam oživijmo! Srečno bomo živeli sladko v Gospodi zaspali — pa tuđi veselo od smerti vstali. Aleluja! Hvalijino Gospoda! Amen. X. VELIKO KRIŽEVO. VNEBOHOD JEZUSOV. POT ŽIVLE\.IA i\A OČKTA DOM. Gospod JoziiN je liil v/.et \ nebesa, ino sedi na desnici ho/ji. Murk. Hi, 1(1. 1. Pač vcsel god za nas popetnike je vnebohod Jczusov! — Kakor se veseli otrok na dom očeta — seje vcsclil Jezus. „Grem k njemu, ki me je poslal i. t. d. Jan. Iß, 5. • Prišla je ura, ino Jezus svoje ljube na goro Oljko pelja. (Beri: Zgodbe sv. pisma. III. 149.) 2. Tuđi ini popotniki za Jezusam u većnost gremo. Oj naj bi tuđi lak veselo svet zapustivši se k Očetu povcrnili! ■■•■- Za to I. Poglcjmopot, ki nas na 0čcta dom pripe 1 ja. II. Pripravimo se na pot, de bomo srečno hodili. - Daj nam Bog k timu svojo pomoć! 1. Pot v nebesa. Ko je star ocak Jakob pred Eg. kraljam stal, ga popraša: Koljko je dni in let (vojga živlcnja?—je od govorili Dni mojiga popotvanja je J30 let i. I. d. I. Mojz. 47, 7 9. — Taki ptujci smo tuđi mi. Psalm. 38, 13. 1. Popotniki glad ino žejo, zimo ino vrocino terpijo. -— Tako Jezus -■— tako mi, danes tukaj, jutre tam. „Alj noben ne žaluje za-del sedajnib težav, kdor u veselo večnost zaupa. Sv. Ciprian. 2. Popotniki i majo pogosto terd pot, kamnjc, blato, ternje ino lnido vremc. — Tako Jezus in tudi mi. „Clovck žene rojen ima veliko težav i. t. d. Job. 14, 1. 3. Popotniki najdejo mnogoterili tovaršev, dobrih ino slabih. Tudi Jczusu se je taka godila; opostolov eden ga je predah Tako se tudi nam godi per žlahti, znancih ino prijatlih. 4. Popotniki lchko tudi med razbojnike zajdejo. - Tako je bil nedolžen Jezus obsojen ino vmorjen. Tddi nam se taka zgodi. Vse lehko zgubimo, le sv. čednost ino dobrih ilel ne. 5. Popotniki nimajo stanovitne ostaje; le eno alj nekoljko noči pod eno streho prebijejo; — tudi Jezus svojiga imel ni, kamor 9? bi glavo položil. — Oh naj bi tuđi mi ne pozabili, de nismo tu doma! „Ni živlenje, ko tckanjc k smcrti. Ne enc ure, ne čctert ure se ne pomudimo; brez nchanja dirjamo na kraj groba. Crez grobe drugih k svojmu pokopu grem." Sv. Gregor Nac. Oh naj bi tuđi n ep ren eh am a bližoj nebesam prišli! II. Kako po poti modro hodili. Vsako popotvanje se začne ino konca, kakor Jezusovo. Angeli so ga oznanili, ko je rojen bil, angeli so ga sprejmili, ko se.je v sveto nebo povernil. —■ De borno tuđi mi srečno hodili ino svoj pot dokončali, 1. Ne pozabijmo, de smo v ptuji deželi. „Ves svet je naš, pa nikjer ni naše domačije." Sv. Gregor NaC. -.....Posvetili ljudje pa živijo kakor bi bili (ukaj doma. 2. Ne privezujmo sere a na min I ive reci. Popotnik se ne srne preveč z stvarmi muditi, katire grede najde. —- „Ako ste z Kristusam vstali, jišite kar je zgoraj, i. t. d. Kol. 3, 1 —3. 3. Zaklade za nebesa si naberajmo po nauki ino izgledi Jezusa. Mat. 6, 19 — 20. -■■ Vse borno zapustili, le dobre dela pojdejo za nami. (Beri: Prijetne Pripovedi, stran 89.) 4. Prav pogosto po nebesih izdihujmo, kakor Jezus, sveti Pavl ino drugi Svetniki. „Kako mi na zemljo merzi, kedar nebesa pogledam." Sv. lgnaci. - Tako borno veselo dokončali svoj časen pot ino veselo sli za Jezusam v nebesa na tišti kraj, kateriga nam je pripravu. Konce. Pač veselo je za Jezusa na oljski gori bilo, viditi izveličansko opravilo dogotovleno — terplonje dokončano — popot-vanja vesel ino častit konec! — Lehko seje ogledal na pretočene leta ino dni — veselo ozcrl v nebesko veličastvo, kliro ga čakalo, rckoč: „Ako hi mene ljubili, bi se veselili, ker grem k Očetu." — Oh preljubi Jezus, ki zdaj na desnici svojiga Očcta v neizrečenim veselji sediš ino nam prostor pripravljaš, daj nam saj en kotec tarn u veliki hiši svojiga Očeta, dc kjcr si ti, Gospod, homo ludi mi tvoji služavniki. Amen. XI. BINKOŠTNA NEDELA. ZAKAJ JM SVETIGA DUHA PHI NAS. Duha l'esnice svet ne more pi'ijeti, ker ga ne vidi in tuđi ne po/.na. Jan. ti, 17. 1. Svete keršanske cerkve častitliv začetik je denašna bin-kostna nedela. — Imemtna ino velika je nje »tava — Jezus je 93 vogfelni kamen, ki njo odrešil ino posvetit, ter njo za vse ljudi postavu; apostoli cerkve zidarji; alj se plahi ino ne zadosti vedni. 2. Denašno nedelo priđe sv. Buh, on oče luči ino moči -..... vse oživi ino z nebeškinii darmi napolni. — Temo -- zimo odžene, ino na pervo pridgo sv. Petra se jih 3000 Judov kersti. (Beri: Zgodbe sv. pisma III. 152.) 3. Tuđi nam je sv. Duh poslan; per sv. kersti v posvećenje — -per sv, birmi v poterdenje dan. Veliko ljudi ga pa ne občuti. Kako je to? — K. mnogoterim ne priđe ■-■ veliko jih pa zapusti. Pre-mislijmo: I. Zakaj ne priđe? II. Pokaj sv. Duh per nas ne ostane? Oh pridi sv. Duh saj zdaj to uro, ino napolni serca svojih vernih! I. Kamo sv. Duh ne gre? Golob je nar čistej ptica; v podobi goloba se je sv. Duh prikazal. Sv. Duh nar čistejši beži 1. Grescn stan človcka. Grešnik Boga ločen—■ mertev na dusi — hlapec satana ne more biti tcmpel sv. Duha, ki ljubi pravico ino krivico sovraži. — Sv. Duh je studene svetosti in vsake čednosti; modrost pa v hudobnim človeki ne prebiva. — Sv. Duh je oče miru; miru pa grešniki nimajo. — Svetimu Duhu priti brani: 2. Nevera iz napuha, ki se mu vstavlja kakor juternimu soncu temen oblak. Brez vere ni moč Bogu dopasti; — nevera božje kralestvo podkopava — dušo tepta; - - kako bi Duh resnice k laži prišel? — „Kdor ne verje, je že obsojen." — Svetimu Duhu je na poti. 3. Prevelika tveza na posvetno. V serci, ki je pozemelj-skiga prepolno, sv. Duh prostora nima. -- Ternje posvetne skerbi dare sv. Duha zaduši. „Ne jišite toljko: kaj bi jedli — pili, i. t. d. Svetimu Duhu vrata zapera 4. Telesna slada alj nečisto veselje; nad tim greham se sv. Duhu nar več gnusi. — Nečistnike vidimo svelo vero zgubiti — pa ne se preoberniti. Sv. Pavl je modrijane, visoke glave pridobil, pa Filipa ino Družile ne......Nesramne sladuhe sv. Duh beži. — Oh, očistimo čedno serce svoje sv. Duhu, de k nam priđe, pa tuđi sker-bijmo de naz zopet ne zapusti! II. Koga sv. Duh zapusti? Ko je Noe po polopi goloba iz-pustil, se je hitro povernil, ker ni najdel na ženili ko blato. Blato za dušo je: 1, Posvetna Ijubezn; ona sv. Duhu slovo da. „Ne ljubite sveta, tuđi ne kar je na sveti." I. Joan. 2, 15 16. Kar sv. Duh 94 poželi, tiga se svet brani. - Posvclen duh je svetiga Duha sovraž-nik. -- • „Nihčc ne more dvoma gospođama služili." 2. Posvetile, nečemarne šege — zaničvanje svetih reci - razberzdano govorjenje ---* nosa — živež čez mero, stan ino potrebo. ,,Vse to ni od Oćeta —-1. Joan. 2, 16. 3. Obhoja z liudobuimi Ijudmi. — Mladcnča — devico ki v slabo tovaršijo gre — slabo znanje naredi, sv. Duh zapusti; — taki tavajo ko slepci po cesti pogublenja. — Oh kako potreba nam je se v.siga tiga varvati, ako hoćemo tempel sv. Duha biti! Konce. Dražej ko je dar — veći naj bo okovar. Ohranijnio .svoje serce ■— hiso — družino vsiga hudiga, kar sv. Duha žali, liiij bo pri nas. —- On nas bo učil — lepo vladal, nas napolnil z veseljem ino pravično žalostjo --- On oče mili vsi'h dobrot. Amen. XII. BINK0STN1 PONDELEK. OUKAJTA.I IVAJDKIVO — INO l'EK MIRI KAJ PTÜJK DLAGO. Vsakdo ki liutlo o vprašalo od rodu do roda. Njuga modrosl bojo pripovcdali narodje, ino njugovo hvalu lio o/.na-uovalo zlicraijše. Sirah. 39, 13 — 1*. 103 FRANC SERAF ŠMID APOSTOLSKI MOŽ DUNAJSKE (BEČKE) VISI ŠKOFIJE. Slava SIovcucov so imenitni možje, kateri ljudćm z svojo učenostjo ino čednostjo svclijo kakor zvczilc na jasnim ncbi. Veliko fakih mož je od nckdaj živelo ino jih se živi v čast ino hvalo svojiga rodu, pa to je žalost, de jih veliko svojih bratov rado pozabi, nckoljko jih se cio svojiga ljudstva sramuje; mnogoterim pa Nemci kakor Lahi ino Mažjari slovenske imena tak premenijo, dc jih Slovenci težko spoznajo, de so kdaj njihovi bili. Tako se je slavnimu duhovniku ino apostolskimu možu Francišku Smidu godilo, katiri so se prav za prav Kovač pisali; zakaj njih oče so bili rojen Krajne, so se dobre nože delati izučili, se na Dunaji (v Beči) kakor rokodel uožćir (mescršmid) vselili, spremenivši svoje ime, ker jih Nemci po slovensko nišo lehko klicali. Naj pa bo ime ncmško alj slovensko, de je Ic mož po volji božji kakor rajni France Smid, pobožen Dunajski sin pošteniga očeta Krajnca, kateri so po svojih apostolskih ilclah ino pobožnih bukvah (knigah) ki so jih pisali, Nemcam ino Sloven-cam svetla luč. Otrok perva sreća so bogaboječi stariši, pa tuđi starišev nar veči čast so pobožni, lepo izrejeni otroci. „Oče ako ravno vmerje, pravi sv. Duh, se le živi v svojim poštenim sini, kateri se po imeni ■svojga rajniga očeta časti, kakor od rajniga Franciška beremo (čitamo). -— Na Dunaji v predmestji Lihtcntal so dva dni pred svetim Jakobam leta 1764 luč tiga svela ogledali. Bogaboječi stariši so jih prav po keršansko izredili, kakor je se po Krajnskim, hvala Bogu! stara navada. Pa tuđi mlad France; je stariše čedno vbogal ino ,še na svoje stare dni nar rajši od svojiga keršanskiga očeta ino 'jube matere govoril. Solze so Ijubeznivimu starčeku v oči priigrale, pripovcdovaii od lepih naukov očefa ino matere svoje......Tak pervo seme podučenja starišev nar globlej pade, nar dalej ostane ino nar 106 lepši sad obrodi. Bog nam daj takili skerbnih očetov ino pa mater, ki bi svoje otroke pridno 111 * i 1 i ino jini živ izgled pošteniga keršansko -— katolškiga živlcnja bili, kakor rajna Kovačova svojimu sinu Prancclu. Svet bi se hitro poboljša!, kor po navadi jabelko daleč od debla ne pade. Kcdar mladenč na razpotje svojiga živlenja dojde, se Bog ino svet za njega poskusita. Kdo pa izderži? On, kateriga stariši ino učileli alj rcditeli po nankili ino izgledih inladenču v serec vtisnejo. Franc Serafik so že v mladih letuh slepoto sveta ino minlivost vsiga pozemeljskiga spoznali, ter so vedeli kako resnična je beseda sve-tigaJoana, Jezusoviga Ijubeja: _Kdor svet ljubi, bo z svetam konce vzel: le kdor voljo b ožjo dopolni, ostane vekomaj. Ne ljubite tor ej sveta, ne ti ga kar je na sveti." — Izvolili so v svojini šestnajstim leti živlenje svojiga svetiga priporočnika (patrona} Franciška Zcralika posneniati ino so v redovno (orden) Franciskanov stopili, Bogu iz celiga serca služit ino za izveli-čanje svoje, pa ludi drugih skerbet. Stariši pridni ino premožni jih uiso silili, pa jiin sudi branili nišo, kakor se modrim rodifclam spodobi: pa viiloli so Ie radi, de je blagi sin pravo pot k nebesam uastopil. A'eselo lehko živi, kdor si pravi stan izvoli, naj si bo stan duhovski alj posvetili; nar bolj Ichko pa v samostani Bogu služi, kdor se Bogu ves izroci po izgledi svetiga Franciška Seralika, kateriga navadna beseda je bila: rMoj Bog ino moje vsc." Tuđi naš Franc če ravno novin med svojini bratmi so tako na tenko ino sveto po redi svojiga svetiga očeta živeli, de so bili vsim praviga redovnika živ izgled. Pobožno moliti ino pa pridno učiti se, bilo je njih veselje, premagovati slabe želje ino popolnomaj prihajati, bilo je neprenehama njih djanje. Kakor jim v glini učenost - je rastla jim tuđi v serci sveta krepost ino čednost, ker so vedli de je resniena beseda sve-(igaPavIn, ki veli: ,,Pobožnost je za vsc dobra, ino za se-clojin ino prihoden svet obljubo ima, de bo srecna." Bog je pa svojimu mladimu služavniku drugo službo odločil. Xaj bi ne ostala luč pod polovnikam skrita, ampak se lepši svetila, ujo je hotel na svečnik postaviti, po tem ko seje v tihim samostani božje Ijubezni prav močno vžgala ino zadobila žlahtniga olja prave pobožnosti. Ob čaši cesarja JožefaJI. so menihe iz samostanov jemali ino žugali vse samostane zatreti. Viši očetji Franciskanov so torej mladimu Francu svelvali samostan zapustiti ino izvoliti duhovski 107 s Drugo leto po tim so Jili pa nad.škof se visi v duliovsko službo povzdignili vekoc: „Kogar cesar častijo, naj ga tuđi jaz počastim." Novi domkantor (tako je bilo službi ime), na persih zlat križ ino skosovo kapo na glavi, so bili po starim ponižen ino ljubezniv služavnik Gospoda. Vsako babelo in vsaciga otroka na poti so prijazno pozdravili ino radi z vsakim gavorili, kdor se jim je približal. Kakor so bili v keršanskim djanji brez truda pridni, se pridnej so bili v molitvi doma. Zgodaj (zarano) so vstajali ino kleče opravili svojo molitvo juterno, ravno tak tuđi vcčerno. Vsak dan so služili v cerkvi sveto maso; ino svoje posledne dni pa v kapelci doma, kcr nišo več v cerkvo mogli. Vsako popoldne so objiskali presveto rešnje Telo, ino so vsak dan kaj svetiga brali. Vsako leto so se nar manj cnkrat v sveto samoto podali, svoje serce skuz molitvo ino pobožno premislovanje v dobrim pomladit, kakor sv. apostol Pavl veli: „Ponovite se v svojim dubi ino serci." Zakrament svete pokore so pogosto prijcli, svojo vest tuđi nar ma nj sili madežev očistit ino z čistim sercam obbajat nar svetejši skrivnosli. Po izgledi svetiga Franciška Zalezja so se ravnali, kteri je duhovnikam svoje škofije priporočal dvakrat na meseuc k spovedi jiti. Kakor pobožni, bili so tuđi veseliga serca in dobre volje prav po otroško. Imeli so lepe orgle, ki so na vrateno svete napeve (vize) prav čedno delale. Poklicali so svojo staro kuharco — pobožno babelo, dc sta skupaj sveto pesm zapela, kakor so njo orgle vložile. Ino je prišel njih kak prijatel objiskat, so mu to veselje storili rckoč: „Marjana pridi, bova gospodu eno zapela." Ino komu bi ne bilo per takih ljudih serce veselo! „Ako ne böte kakor otroci, govori Kristus, ne pojdete v nebesko kralestvo." Pravi služavnik božji ne pozabi svojiga Boga ne doma, ne na poti; bogoljubno serce po Bogu hrepeni, kakor od častitiga go-spod Franca beremo. So se podali po svojih pastirskih hojah kakiga boluika objiskat ino memo ccrkve sli, so se Kristusu v presvetim rosnim Telesu vselej oglasili rckoc: „Pervo objiskanje se spodobi Narvišimu, Bogu, ki na altarji skrit prebiva. Cetertinka ure pred SJogam v hisi božji je bolji ino več velja ko jezar drugih." Ino kakor je bilo njih serce polno božje Ijubczni, so bile polne tuđi njih usta svetili pogovorov; |0. 8 114 iao v (ljanji. Tak so blagi Smid svoje viši pastirje visoko poštovali žive, za mertve pa radi molili. Nar višiga poglavarja katolške cerkve —• svetiga očeta Papcža so pa nad vse v posebni časti imeli, ino od njih progovorili le z častjo. Kakor je pobožniga Smida sveto živlenje črez hribe ino doline slovelo, tako je tuđi njili ljubezn ljube duše v dalnih krajih obsegla, ki so se jim v pismih priporočali. Radi so pisali, pa njih listi bili so polni duha Jezusoviga. Njih pogovori kakor njih pisma, vse je bilo (oljko prijelno, de se jih niliee navelical ni. - • Vsc-skuzi dobre volje so se vedli veseliti z veselim, pa tuđi z žaloslnim žalvati kar je prav. Pošteno ino redno so se po svojim stani nosili, brez vsako hlimbe ino prešernosti. Iz lica jim je sjala Ijubezniva nedolžnost, ki človeku Iepoto daja ino njo obrani. V njih prebivavnici ni bilo bleSa, pa tuđi nesnage ne, ampak vse čedno po redi kakor služavniku božjimu gro. Vsepovsod seje vidila keršanskiga modrijana pamet ino boja za Kristusam. Cesar lepiga so se mladenc privadili, tuđi castitliv starcik nišo pozabili; lepe njih lastnosti bile so zcleniimi rož'niarinu podobne, ki neprenebaiua lepo diši. Priden delavc v vinogradi Gospodovim celih petdeset let so svoje druge nove maše vcakali. Brez vsiga šuma ino posvetniga hruma so hotli častit spomin obhajati, ko so bili pred petdes'etiiii letmi mašnik Bogu posvećen. Služili so tiho sveto maso v cerkvi samostana častitih sester svete Uršule, Bogu v zahvalo, ki jim je toljko let srecno včakati dal, za vse brezštevilne milosti ino dobrote, ktire so zavžili; pa tuđi prosili so za odpušanje vsili pomot ino zamud svoje svete službe. Vnovie so svoje serce Bogu posvetili ino obljubili njemu do posledniga izdihlcja zvesto služiti. Pre-mili cesar Ferdinand I. so hotli per tej lepi priložnosti castitliviga mašnika po zasluženji častiti, fer so Jim zlat križ ces. kralj, avstri-anskiga Leopoldniga reda podelili, sveti Oče papež Gregor XVI. so jih pa med viši duhovšino svojiga apost, stola povzdignili ino njim blagovoljno pismo pisali. Tako se pravi služavnik božji tuđi pred svetam časti, ako Bogu ino bliž'nimu brez vsakc častilakom-nosti zvesto služi. Od nar viši Gosposkc duhovske ino deželske počešeni so prijeti kar nišo jiskali: spodobno ceuo svojiga zastu-ženja. Vsi so jih ljubili, na cesarskim dvori veliko obrajtali, maš-niki so jih imeli kakor žlahten kamen duhovskiga stana, ino ljudstvo jih je poštovalo kakor svetiga služavnika božjiga. Soncc 115 živicnja se jim je prijazno na večer oziralo po hribih preteklih (Ini, jim oznanvaje veselo večnost. Se štiri leta jim je dober Bog po drugi novi masi živlenja na-dalšal, ki so bile posledne leta pridniga delavca. Spisali so navečer živlenja .se za mladino bukvice čednih izrekov ino izgledov, pa tuđi tolažilo za starost po imeni: „Gospod! tvoja volja se naj zgodi," ker so jim bile te besede nar Ijubši vse žive dni. Kakor . pa ura doteka ino obstoji, tako clovccko truplo onemaga ino boleha kedar se smerti bliža. Blagor mu kdor Gospodov glas čuje ino se lepo k smerti pripravlja kakor pobožen Smid, katirga ćelo živlenje bilo je pripravlenje k smerti. Leta 1841 jib je bolezn na kraj groba pripravila; dali so se z svetmi zakramentami prevideti, ino so željno čakali, dojili lioče Bog na plačilo zaklicat. Pa jim je se nad eno leto odlog dal, naj bi se od njih terpeti ino na smert pripravljati učili. Neprenehama so se v domači kapelci ma.šovali ražen poslc-dnih treli dni. Dali so si vsak dan nckoljko iz svojih knig za bolnike brati, niolituv ino premislovanje posebno iz Kristusoviga terplenja, dokler na smertni posteli slajši tolaža ni kakor posledni nauki Jezu-sovi, pa njegovo terplenje ino smert. Kakor dober liisni oče tuđi v svoji posledni bolezni domaćih pozabili nišo, ino skerbno naročali naj k sveti masi grejo. „Kdor za svoje domaće ne skerbi, so djali, je hujsi ko nevernik." Bližoj smerti ko so bili, slajši mir so v svojim serci uživali. „Nebesa v sebi ćutim," so svojim prijatelam rekli; ino kdor nebesa v sebi ima, njemu jih nihče vzeti ne more, njemu se smerti bati ni. Ko so pa jeli zlo slabeti, so jih z svetmi zakramenti očitno ino prav častito prevideli. Vsi žive vere ino pa v s,veto božjo voljo podani so zavžili posledno popotnico. Ino ko nišo glasno moliti več mogli, so tiho molili, nar lepši reci iz svetiga ])isma ponovljali, Jezusa ino Marijo, pa svetiga Joana Ijubeja Jezusoviga so v pomoć klicali, tuđi svetimu Francišku Zalezju ino Zeraslku svojimu pri-poročniku so se izročili. Deseta ura desetiga grudna 1843 po noči je dotekla, pobožno bridko martro kušnejo, izročijo svojo dušo v svetih pet kervavih ran, ino po njih je bilo. V 79. leti svoje starosti so sladko v Gospodi zaspali, katerimu so od mladih dni zvesto služili. — Blagor mertvim ki v Gospodi vmerjejo: oni počivajo od svojiga truda, ino njih dela grejo za njim. Lepo je bilo rajniga Franca Zeraiika pobožno živlenje, kakor Živlenje bila je tuđi mirna njih sinert. vSveta pobožnost bila je njih 8* 116 vodila, resnićna poniznost rij ili družica; v sveti šamoti lepo tiho živeti ino pa za svelo nebesa skorbeti bile so njihove želje, prav veliko dobriga storiti bilo je njih veselje. -— Glej, duša moja! ta je prava stcza, ki v časno srećo ino v izveličanje večno pelja. Kar se od svctiga Franci.ška Zcraiika bere, se lehko tuđi od rajniga reče: Franciško vbog ino ponižen bogat v nebesa gredo, ino znn- pamo de jim angeli nebeske pesmi pojo. Siuuišuk. „ . . . , MVarfl" 'J— FRANC VERITI BOGABOJEČ DUHOViVl LJUBLANTSKE SKOFIJE, SLOVENCOV PRIDES PISATEL. (Popisali g. ilii»-ii\if* I^iinc . kanonik \ \o\iiu iiitv>li.) Brosebna hvala iSlovenšine je, de njo plnjci skoraj Itolj obrajtajo ino povzdigajo kakor domaći rojaki. Kakor hitro se slovenske be~ sede prav lotijo, ino oku.sijo nje sladke glasove, njo (udi ljnbijo; le on slovenski jezik gerdo ima, ki ga ne pozna. Takih neprijatlov je bilo na cente, ino, žali bože! de jih je še. Eni mislijo de Slo-venšine znati potreba drugi de se nje navućiti mogoće ni. \'se tote in take zamećvuvce jezika našiga naj rajni visoko ćaslit gospod Franc Veriti na laž ino v sramoto denejo, oni duhovski oćc po-božiiih slovenskih bukuv, katerih so nam obilno popisali,' de so ravno roje» Lah bili. iVas A^eriti Franc so bili iz Tercja, (are sv. Marije nad Botiui v Vidimski xiki škostji, v terdi Kamiji, kder so laški zidarji veći dcl doma, kteri k nam zidat liodijo. Kcrseni 16. grudna v leti 1771 so imeli gosposke, premožne pa tuđi keršanske starise, kteri so jih v strahu božjim izrodili. Ko so domu odrastli, so jih v Vidim (Udine) dali, kjer so šest latinskih sol hvale vredno skončali. — i'a mladi se noroglavi dijaki (studenti) so radi mulia.sti. Zdaj se med sebo sprejo ino razdražijo, zdaj njo po svojih potah poteg-nejo, de ni prav, ino pa pogosto cio brez vedenja sfarišev. Tuđi z našim Veriti Francam je bila taka. 117 Z svojimi sosolci so se sporekli, zapustili sole ino Iasko dcž'elo, • se podali na Av.strijansko ino Vogcrsko, ter so v Požonu v stacuno .stopili se kupnje vuci*. Kar pa lnladenč prenaglo skleue, po navadi hitro obžaljo ino rad zapusti, kakor nas Franc stacuno. Ni jim dopadla preposvetna barantija, v katerl je navada hvalili, kar hvale \ redno ni, dc ,se bolj drago preda; nasproti pa grajali, kar je dobro, de se boljši kup dobi. Ino samopašni kupčivavci takih laži elo za greli nimajo! Po (im se ve, de niladenc eiste vesli per lakim posli leliko ne oslane. Povernili so se \r laske kraje ino se morske službe lotili, ter so bili na barki mornar, ktira je listo dobo r. morskimi razhojniki vojsko imela. Poglavarju so se mlad Veriti (oljko prikupili, de jih je v kratkim za bandjera poslavil, poznej pa za hišnika svojim Iju— dem izvolil. htiri leta so na nepokojnim morji služili, veliko težav prebavili, v mnogoterih ncvar.sinah bili, zdaj na morji zdaj na suhim, kakor .se mornarjam v navadi godi. — ■ Tako si mora svet poskusiti, kdor doma Ka dobro ne vzame. Se le na ptujim se izuei drago domovino ljubiti ino spoznati, de je ljubo doma, kdor ga ima. Ko so pošten oce Miklavž Verili zvedeli, \ kaki službi je njihov Franc, mu moder moz pišejo, naj nevarno službo ncvtegama zapustiv.ši se k domu povernc. „Nisim te od hiš'e goni), de si brez mojiga vedenja pobegnil; nisim (e v noben stati silil, de bi se meni vmikal. Pridi, so mu pisali, hočem li prepustiti našo lastino (po-sestvo)."* Na, to pismo poglavar Franca iz službe pusti, ino Veriti grejo vravni»; domo. Z velikim vescljam so oče zgubleniga sina, bratje ino sestre svojiga brata .vprijeli. Tako je dober Bog žlalili ljubczn dal, katire hribi ino doline ne razkrušijo, leta ne pogasijo, ako je njih ljubczn keršanska. Taka ljubczn žlahti srečo podpira ino je sorodovinc zlati pas. Je pa Ijubczn med žlahto le naravska in samopašna, se hitro v sovraštvo ino čert premeni. Otroci kolnejo svoje stariše, stališi otroke hudimu izdajajo, ino po smerti starišev se že na sedmim za premoženjc stergajo. ■ Bog nas varji take žlahte, ino nam dobre stariše ino otroke, Ijubeznive brate iao sestre daj, kakor našimu Francu. ■■■— Poscstniku nar potrebnoj stvar je pridna ino skerbna gospodinja; ona tri vögle per hiši derži, ino srečen je, kdor dobro ženko dobi, ki je velik dar božji. Skcrben oče Miklavž so torej svojimu sinu Francu za nevesto skerbeli, poprej ko bi gospodariti začcl. Nevesta je bila pri volji Franca vzeti, ino je svojimu namenjenimu ženinu 118 perslan poslala, kakor je v listih krajih zarokov šega. Alj naj g 1 cda, kdor se na vseIej veže, ce serce k sercii se prilože; zmota je lehka, alj dolg je kas. Mlad Veriti so bili prebogabo-jeei, de bi jih bila ženitva oslepila, so si ludi po sveli preveč po-skusili, kakor de bi ne bili dobro promislili, kaj storijo. Nar poprej so se z Bogam v molitvi posvetvali ino za razsvetlcnje svetiga Duha prosili. Po tem so se k svojinm duhovskimu pastirju podali prosit za svet, ali bi si zakonski slan izvolili? Fajmošter modcr ino pobozeu mož nišo na pervo besedo sklonili, ampak se z mladim Francctam vočkrat pogovarjali projiskovaje njega lastnosti, prcmislovaje sorca nagone ino živlenja protokliga storjene stopinje. Dali so Jim v tim čaši pripravne bukve brati, ino narocali skerbno jiskati kamo jih Bog kliče. Moder pastir so lehko spoznali, de je Bog mladenča za duhovski stan odločil, kteriga je po sveti v toljkih nevaršinah brez madeža ohranil^ino mu toljko sveto-željo dal za božjo čast ino izveličanje duš. Tuđi Francu se je zdelo, do posveten stan za njih ni. Poslali so nevesti perstan nazaj ino si drugo nevesto izvolili, sveto katolško cerkev, z katero se skuz masni stan poročili so terdno sklonili. Tako se z Bogam sročen stan prav izvoli, ne pa poslušaju meso ino kerv, ki sta šlepa; ino če slepec slepca vodi, obdva v jamo nesrečc padeta. Franc Veriti pošten ino močen premagavc samiga sebe se serčno zopet v sole podajo, nadjavši se tuđi težave viših šol ino skušnjavc sveta srečno premagati. Dobro so se desete sole izučili. Zavolj posebne učenosti ino pobožnosti so njih Videmski nad-.škof Peter dvanajstiga brozna (maliga travna) v leti 1800 mašnika posvetili. —■ Srečen kdor vreden v to čast stopi ino tuđi vredno po svojim stani živi. Viši ko stojiš, globokejši padež, čc se v svojim stani pregrešiš. Ako bi bil dolžnosti duhovskiga stanu prav promislil ino jih tako poznal, kakor jih zdaj spoznam, rajši bi bil zemljo oral, kakor mašoval — pravi sv. Vinccnc Pavian. Staroj ko sim, bolj to spoznam, ino kmetiškim Ijudem pravim, naj bi spoznali duhovskiga stanu imenitnost, pa ludi nevaršino, naj bi za mašnike molili ino jim sprosili od Boga pomoč. Pač gerdo je duhovske zavidati, de predobro žive, še gerši jih opravljati, ako se v čem prigreše. Grehi pastirjev so nesreča ovčic, ne smeha ampak joka vredni. Kakor je poslal Kristus svoje apostole po vsim sveti kralostvo božje oznanovai, tako mora biti vsak mašnik pripravlen jiti križam 119 svet, kamor ga Bog po svojih nanicstnikah zakliče, zakaj mejniki kralestva božiga so kraj sveta, sveta katolška cerkev meje nima; po vsej zemlji je vinograd Gospodov, ino u vsacim kraji kder Ijudje živijo, rastejo za nebesa torte nevmerjočih duš. To lepo katolško resnico so mlad duhovni Franc čisto spoznali, se nišo na svoj dom vezali, ampak so se z vcseljam naKrajnsko podali delat v Gospodov vinograd. Kako so pa prišli na Krajnsko? V tistih časih so imeli viši škofji (patrijarhi) v Ogleji po Krajn-skim, Stajarskim ino Koroškiin, po desnim kraji Drave viši duhovsko oblast. Blizo sto let je, kar so iz velike škofije Oglejske dve naredili: eno v Gorici, drugo pa v Vidmi. V naših kraj ili ni bilo sol, ino redek je bil in naših krajev rojak, posvećen mašnik. Pošiljali so od laske Gorice ino drugih tistih okoljc duhovnike v naše krajc, ino ni bilo stare fare, kjer bi eden alj mašnika dva ne bila iz Laškiga doma. Veči del so laški duhovni med nami dobro izhćijali, ino mladi za starim radi prišli še pred uokoljko petdosct letmi v naše krajc služit, dokler je bila per nas huda za mašnike. Tako so bili Lah Ciprijani v llorjuli lajmošler, ino so pisali v Vidim jio oniga noviga mašnika, naj bi prišel k njim za kaplana. Ker pa on jili hotel ni, so se gospod Franc Vcriti na pot podair, ino so pervi dan po svetim Urbani v leti 1800 srcčuo~V ilorjul došli. Alj sromak nišo slovenske besedc znali. „Bil sim - - so djali — mutast kaplan." Kar pa čio— vek ne zna, se z božjo pomočjo lehko nauči, ako le hoče ino skerbi, kakor naš ncvtruden Vcriti. Tožka je bila svoje dni se Slovenšine učiti, dokler ni bilo prave pismenosti (slovenske grainatikej, ne besednika. Pa kakor bučelica marliva po rožah leta ino pridno sterd nabora, ter delavna toljko nabere, dc tuđi drugim žlahtniga blaga da, tako so se naš gospod Franc doma od gospod (ajmoštra slovenšine skerbno učili, pa tuđi k iarmauam v solo hodili, prašali ino poslušali, pomnih ino pisali, de so prirastu Slovcncov slavni ucitel, ino slavni pisatel toljko lepih ino pobožnih knig. V trch li'tali so se slovenske besede tako dobro privadli, de so jili o svetim Jurji 1803 k svetmu Petru v Selce v lioško dohantijo kaplana prestavili. Ta služba je bila za njih prete-žavna, pastirskiga dela za eniga kaplana preveliko, de bi ne one-niagali. Preselili so jih o svetim Filipi 1804 na Kerko, na spodno Krajnsko, kjer so dve leti služili skerben ino priden kaplan. Gospod Poderžni, školbvi tajnik so gospod Franca pridgvati slišali ino se z veseljam prepričali, dc čc ravno rojen Lah, bojo Krajncain zali 120 sajmošter; (ako lepo jini je slovensku besedu tekla ino duhovska zastopnost .sjala. Poročili so jim namestno (aro svetiga Mihela v Kovtah blizo Verhuikc v leti 180(5, katero so sest let čedno po stezi keršanske pravice vodili skerben pastir. V leti 1812 so prišli o svetim Jožcfi v lio rjul za fajmoštra. Ljublen od svojih ovčic, od svojih tovaršev poštvan, od viših po zasluženji veliko obrajtan, so Bogu ino ljudem čedno služili. Xjili nosa je bila po duhovsko, njih zaderžanje nedolžuo ino pošteno. Več je služba njih jiskala, kakor pa oni službe; njih zve-stobs jih je lepši priporočala kakor se toljke ino tak© zvedočbo, katire se prepogosto ložej izprosijo kakor za.služijo, ino so rade pisan plajš lastne slabote. V Horjulu so začeti delavc v Gospodovim vinogradi [><> njih besedi kakor mutast kaplan, v llorjuli so sudi kakor zgovoni ino skerben fajmošfer od leta 1812 do 1810, celih oseni ino dvajset let doslužili k vclikimu priđu kersanskih duš, iievtruden učenik v pismi kakor v besedi. Koljkor so vtegniü, so za polepšanje zemlje duhovske ino tclcsn.e skerbeli. Pero ino pa vertnarski vinjek bila sta njim nar Ijubši oroT^je. Moliti ino učiti, pisali ino drevje žlahiniti bilo je fajmoštra vsakdanje delo. Đopoldnc si jih najdel v duhovskim verti pisati pobožne bukve ino sjati sraic besedc božje na zemljo slovenskiga ljudstva, po poldne .si jih najdel v l'arovškiin verti sti-dunosno drevje saditi, ćopiti, pa tuđi rože zalivati. De bi Horjulski veči vert (ograd) imeli, so k poprejnimu vertu zemlje dokupili ino tak čedno osadili, de ga je bilo veselje gledati: pa ne lc gledati, ampak tuđi kaj zavžiti; zakaj nar žlalitnej sadja so nasadili, zara-niga ino poznejiga, de čc je Jetvinn za to, se ob vsaki dobi sadja ima. Po zasluženji njih je kmetijsko društvo med svoje vude po- vzdiguilo........Blagor mu, kdor si z pridam kratek čas tlela; ou druži dobro z veselim, lepo z hasnovitim, on svet polepša ino poboljša kakor naš priden lajmošter. Ako pa vsajeno žlahtno drevje dober sad rodi, uosijo čedno ino vbrano spisane bukve se holjšiga, ne le za enc dni ino leta, ampak za ćelo vecnost. Ino je hvale domorodic vreden, kateri piše v jeziki maternim, tak dvojne hvale veljfi kdor se ptujiga jezika tako dobro izuči ino v njim toljko popiše kakor naš častiti Vcriti Franc. Nar imenitiicj njihovo delo je: Živtenje svetnikov za \sv. dni celiga leta, čvetere bukvi natisnjene v Ljublani pervic v leti 1828, vdrugič 1831. Živlcnje svetnikov je oživlen svet evangelj, lfcl branje za kristjane zlafa vredno. Trudili so .se že za to delo rajni častivređni Mihael llofman, uckclajni korar v IVovim mosti, prav poboden svetoželjn gospod, od kaferili imamo duhovske Ek.sereioije v Ljublani natisnjenc 1839. Kar .so pa oni lepo začeti, so Franc Veriti .sretno i/zgotovili, .svetih bukvo, ka'irc vsakaka bogoljubna duša z vcscljam boro, po.sneinaje lope izglede ino nauke božjih prijalelov. Drugo slovensko delo je bilo: liazlaganje svotih cvangel-jcv za vso nedele ino praznike lota, uatisnjeno v Ljublani 1830. Dobro je to branje za verno v sahoto večer, de se pripravijo Ka pt Uvodno neilelo ino praznili k sveli službi božji, vejo kalori evan-gclj se bo čitat, dc ga bodo ložej raKiimili, kor se le malokaj v corkvi sv. evan^eli razlaga. So boli shizijo lo pobožne bukvo bol-nikam, alj pa tisliin kri.stjanam, kteii po zimi v cerkvo no morejo, de doma premišlujejo besedo l)ožjo, [>o (im so v dubi •/, koršansko srenjo «klcncjo ino opravijo mašno molit\e alj pa .sv. roženkraric doma. Tretje delo je: Kor. Kat. Nauk «a odrašerie ljudi. X. delov. V Ljublani 1831. Ta obširn katchizni ni le krisljanatn pripravna šola, ki se žolijo kcr.šanskiga nauka prav na tonko učili, ainpak je (udi mladi»! (hiliovnikam velika pomoć. Težko te bukve pridgarji pogre-sajo, ker v njih vse \orne ino djanskc nauke lepo ra^loženc, pa tuđi vse te ka(olšk(^ rosnice po besedih svetiga pisma, cerkvenih učenikov ino zborov obilno dopričane najdejo. Spi.sali so za svet postni cas: Premi.šlo vaiijc Kristu.s oviga terplenja. Tuđi za kratek čas so pisali povest nauka poliio po imeiii Fcliks na. voski ino šroki poti, v podobi pokazajo, kako .se grešniku ino kako pravienimu v živlenji godi. -..... Kno poslodnih [>i- salskih dolje: Pcrpravlcnjc k smerti. Pisali so jih korar v No-vim-mestu ino dali v lijublani natisniti 1841. \reliko .so popisali, kar Ne ni na svetio prišlo; zakaj poro ino vinjek so noprenehaina priden tlelavc v rokah imeli, doklcr jih ti i Gospod iz dola na platilo poklical. Njih slovenska beseda je bila vglojena, Ichko vsim zostopna, slovenšina je čedna, no preolišpana, anipak modro osnovana. Duh pisanja scer ne leta visoko, pa globoko v serec gre. Posvetniga lišpa v njih pisinib ne najdes, pa dobro zerno pobožnosli te bo oži-velo ino vuelo za pravo keršansko živlonj(v. Pisarija Veriti Franca je saduno.sniku podobna, ki ima lepši sadje ko cvel. Hvalo jim vsak keršanski domorodic ve. 122 Vsak prideu delavc si pa na večer počitka želi, saj nekoljko odcliniti prej ko zaspi, ino se pripraviti k sladkimu .spanju. Tuđi Veriti naš so željeli na svoje stare dni v častito družbo kauonikov (korarjov) v Novomesto priti. Milostlivi Ljublaii.ski knez ino škof so jih radi v to službo odločili, ino svctli cesar jirn to čast blagovo-ljili. Na svetiga Urbana 1840 so se v Novomesto preselili, ne počivat, ampak po svoji moči lepo pridno v družbi častitih tovaršev delat dokler šo sonce živlenja šija ino za gore smerti ne zajde. Radi so oznanovali be.sedo božjo, pisali ino brali, pa (udi vert ob-delovali; ako za sebe ne, pa za druge; kakor mož pravičen, ki samo sebi ne živi, ampak lepo za vsc skerbi, dc bojo drugi kaj prida imeli, če ravno njega med njimi ne bo. Naj bi človek ne pozabil de ni na tim sveti doma, se na dolgo pot odpravljal ino se ložej ločil tiga svela, mu dober Bog na stare dni krize ino težave pomnoži. Tuđi častit gospod Veriti so šest let pred svojo smertjo hinio zboleli (voda se jim je zapirala); ino pri-jatli so mislili de ne bojo več trave loptali. Alj tuđi skuz temne oblake se včasih na večer sonce prijazno pogleda; kakor so Veriti se zopet toljko ozdravili, de so pogosto sami djali: «Bolj siin zdaj zdrav kakor sini bil pred svojo boleznjo.'' Alj stara bolezn se rada ponovi in po navadi vsakokrat huji priđe, dokler čleveka ne vmori. Preteklo zimo jih je zopet una nevolja napadla, ino spomlad (v vigredi) leta 18-19 so večkrat potožili, de so če dalje nevečnej ino jih moč zlo zapuša. Alj prideu delavc v Gospodovi žetvi nišo pridgc opustili kedar je vorsla njih zadela; samo posledno nedelo pred smertjo si nišo upali na lećo (kanzelj. Voda se jim je po žvoti raz-ccdila, zdravniki jim nišo dalej pomagati mogli; k Bogn so se torej obernili ino z svetmi zakrainenti prevideti dali, spoznaje dc njih posledna ura doteka. „Velike bolečine tcrpim — so djali —■ pa hvala Bogu, de mi jih da tako lehko ino voljno polerpeti." — Pač je poterpežlivost na stare dni nar bolje zdravilo; ona zdravi dušo za prihodno živlenjc, v katerim bolezni ino smerti ne bo. Alj lc tišti lehko na posledno uro poterpi, kdor se svoje žive dni terpeti uči. Še eniga veselja so pobožen Veriti včakali. Na svetiga Areha (15. maliga serpana) so Ljublanski milostivi škof ino knez v Novomesto birmat došli ino hitro poprašali, kako gospod Veriti izhajajo? Ko jim povcdö de z njimi h kraju gre, se na ravnost podajo bol-nika objiskat, ker so jih radi imeli. Poprosili so milostiviga viši Pastirja naj jim Oni apostolski blagoslov (papežev žegen) milostivo 133 pođelijo; kar so jim blagi škosprav radi storili. Lchka ino mirna jim je bila na to po.sleilna noc. „Sročen sim, so djali v jutro po tim, de sim od svojiga škofa to milost doscgel; današni dan bom pa ludi ta svet zapustil." Kakor so rekli, se jim je tuđi zgodilo. Dvaiinjsta ura 16. inaliga serpana je minula, ino Veriti začno vmirati. Eden njih zvestih tovaršev jim po.slcdne molitve vmerjoćih molijo, ino ob treh po polduc so mirno vGospodi zaspali. Njih smert je bila vsih znancov ino prijatlov žalost. Tuđi milostivi škof so sli pred svojim odhodam rajniga poškropit, (er so se žalostili dalej podali. Ino komu bi se ne tožilo po toljko pričinim duhovskim pa-stirju! Poslcdno izporočilo rajniga Veriti Franca je nam nar lepši priča, de so bili mašnik po volji božji ino postavah svete matere katolške cerkve. Nišo veliko zapustili, ino tako je prav; saj tlu— hovsko blago nima po smerti nobcniga teka; kar so pa inaliga imeli, so za pošteno pogrebšino ino scdmiuo, kar še ostane na svete maše isporučili. Kar jim na davkih gre, naj bo za vboge. Svoje slovenske bukve so sporočili svoji poprejni čedi v Ilorjuli, kar je latinšinc ino pa rokopisov ne natisnenih, so mladim duhovnim novo posvećenim ■— laske bukve pa školiji izročili. Nar lepši dota pa, ktero so rajni prečastiflivi Franc Verili vsim Slovcncam zapustili, so njih lepe, pobožne bukve, ki so jih spisali. Berimo jih, ino pa pomninio v hvali moža, ki so po svojih pismih nas vsih učitcl. Bog daj, de bi v nebesih tuđi za nas prosili! J/l'KOB KOSAR SLAVNI DUHOVNIK SEKOVSKE SKOFIJE. ,,Kratko je živci, vomier veliko Časa i/.ponil." Mudr. 4. Ä*ajni so se rodili 2. mal. serpana leta 1814 pri sv. Jurju na Scav-nici. Malih sol so se v Mariboru vi.ših ]>a ino bogoslovja v Gradcu izučili. Služili so per Mariji Tro.štarci zvunaj Gradca, kdc so bili Slovencam na božjim poti spovednik. Viši pastir so učeniga, tu pobožniga duhovnika k sobi vzeli. Veliko dobriga so v tej svoji častiti službi posebno Slovencoin, svojini rojakom storili, kjer so tuđi bivši dvorili kapeltm knezo-vladika Koinana 13. mal. travna 1846 po dolgi belezni mirno v Gospodu zaspali v 32. letu svoje starosti ino v 8. duhovskih opravil. iVjehove bogaboječosli, gorecosti za rast Božjo in izveličanje duš, iijehovc Ijubcznive priljudnosti ino posebne dobrotlivosfi do vbogih, njehove učenosti ino rodoljubive iskrenosti popisati nije tukaj moj iiamcn, kor se bojim z preslabimi besodami narisati zivlcnje z.vcstiga duhovnika ino gorečiga domorodca za prid sv. matere cerkve in izobrazenje „predragih svojih Slovenrov." Zato naj rajnimu bodi- ta Ic pcsuiira v spomiu: RAJXIMU DUHOVNIKU. Oči inu /oalihiii tetnue , Vsi um ž.cljino sladek mir, Ki vi, n\\\ x roke o\ ijI<• \ sr , Jti'la barva bo slmchi V raju , čislo li; serce ; — Poti je iicdul/.iit! liodil, Tori'j bolo lialo inu , Kol' Mišci se mlada zora Kol' dmuca rcMiiin tu. Ti'i'dno tnu pojas privož'li', Dali'ö pelja njfyov pot — T:ik popolnik so pripi'a\lja V ptnj<> /.«Mule. doltfi liod. >S\oto »Iju krepi ude, Moč ni ti deli slodnokrat, On «i jiskal je lovnršii , Ki «;a vodi kalvur bial. Iloko naj manipcl kinči, Sccr ni Ireba robi'a veix., Soli iiikdar veo nede točil, Tilg ta režil sinerliii meč; -■-i\aj mu bode u Knamenje , Da je bil služavnik -/.vest , Da j« v opravilib svetili \sclj nliranil čislo \esl. »tolo mu ntdočo dajlo, Kaznio o^i'iule mu , Tako g-a b pokopu neste , Kiikor služil je Itogu : Daro\al je čisli aldov , Aeoniade/.an Uogu , Slavo j ■ prepcval vt-dno Vsikdar samo Vcčncuui. S\il'lc mu na sliuhicin polu, Od vsib v/.i'l je r.c slo\o, Sveli; vćre luč ga polja , Dobre dcla gor v nebo. Lelika naj mu bod« zemlja, Sladek bodi njemu iriir; Tam v nebesati gleda Uoga ; l$il je ovcVic zvest jiaslir. Vei'li na ffi'ob mu križ poslavtK, Spomenik naj lop.ši je ; Žalosti 1c vse po/.ah'te. Sladko spava mu serce: Ti prijatni kar ne plakuj, Vtibnite vsi zvonovi, Domovina solz ne takaj; Sin , prijatel mirno spi. 125 Tam poNlel'le, \i jiastirn Na zeleni tratici, Med pokojno s\oj(i čedo Blizo \ saki o\ rici ■. Da pastir in čedu priđe, Kđar n;is Ironibe gla.s zlnicli, V belili lialah k soilbi sledni In na vek se veseli! Hazlojf. JOŽEF ZORE, MOŽ PO VOLJI BOŽJI, 1\O KERČMAK DE MALO TAKIII. A a Icvim bregi Savo, čeleilinko tire spod zidaniga mosta, terdo na cesti, ki skoz Loko iiaproj v Zagreb polja, Zoretovo poslopje stoji, zala hisa in gostivnica po dolgim in širokim znana. Tukaj se je rodil, živol in vincil Jožef l'otočin, po domare Zore imenovan, ki je bil mož po volji božji, praviren in pošten, de je malo takili. Zasluži, dese mu v Drobliucali spominik postavi. Njegovi bnnnni in borni stariši mu nišo imeli ne dnarja ne pre-moženja veliko zapustiti, zapustili pa so mu obilno lepili naukov, strah božji mu v serce vtisnili in po uankih sv. vere mladenca iz-kojili. On je pa tuđi rad slušal kar so ga učili, rad vbogal kar so mu velevali; priden bil na doli pa tuđi priden v molitvi in v službi božji. Nikolj kaj slabiga ni bilo tuli od njega, in slarej ko je bil, bolj moder je prihajal. 0 naj bi otroci prav spoznali, kako velik tlar božji so bogaboječi skerbni stariši, vse drugač bi vbogali in Jim hvaležni bili! •-- Kaj pomaga vse drugo, ako praviga keršan-•skiga poduka ni? Dnaiji se lehko vkradejo, zemljiša dostikrat za-pravijo; le kar se v mladosti naučimo, nam zmiraj ostane, tiga nam nihče vkrasti ne more. Ino kdor oceta in mater prav spoštuje, bo od Boga pogosto že na tem sveli oblagodarvan, kakor je tuđi Jožef Zore bil. Bogu in ljudem Ijub je odraste), zmiraj tiho in mirno živci, ni z drugim spolam gerdiga znanja delal alj po noći voglaril kakor sedajnih santov veliko zna; vender je v srečen zakon pri.šel, in 126 ludi per njemu se je dopolnilo, kar sveto pismo pravi, de dobra ženka 1)0 le tistimu v zakon dana, ki njo zasluži skoz svoje dobre dola. Barbika iz sloveče Klcmhasovc hi.se nad zidanim inostam je bila njegova nevesta, njegova zvesla žena in tovaršica na poli živlenja. Eniga serca in enigaduha s(a bila, u vsili rcčcli popolnama v božjo voljo vdana, iu pokojno kakor pohlevna voda po potoci so njune leta tekle. -- Pač blagor možu ki dobro ženo v dar dobi; ona veći ceno ima, kakor polnc škrinje dnarjev! Oj mladenci in dekliči! ako hočete srečni v zakoni biti, varite vene nedolžnosti, de ga k poroki ponesete; kdor v svojim samiskiin stani razvujzdano živi, je podoben niladinm drevesu, kateriga červ je; nie prida ne bo iz njega. Le pošten mladenč zamore dober oče biti, kakor je rajni Zore bil. Priden gospodar je vodno skerb imel za otrokc in posle. Po kerčniah poliajkvati alj per gorčah v tovaršiji pijanih bratov bokale prazniti, kakor nekateri kmetje tuđi v tištim kraj i navado imajo, mu ni bilo mar in tuđi ni časa imel. Zmirtij si je kaki opravk dati vedel, k vsakim delu urno segel, pa tuđi prijazno stregel popot-nikam, ki so se per njegovi kerčmi oglasili. Imel je vsaki čas dobro zdravo pijaco, je z malim dobičkain zadovoljn bil, in kmalo je slovela za Savo njegova hisa in blizo in dalcč v dobro ime prišla tako, de je v.se k njemu vrelo in mu ni trebalo oštarijskiga kazala. Ino ker je v svoji bruninosti Boga vodno pred očmi imel, ga je tuđi Bog vidama blagoslovil; karkolj je počel, mu je po sroči šio in blago in premoženjc v rokali raslo. Marskatoriga sicer bogastvo zmoti in v zaderge hudičove spelje, inar.skalor se napihuje in baha z polno mošno dnarjev in revniga soseda zaničlivo gleda, pozabi Boga in dušo in so ves na časne reci navoze; alj rajni Zore ni bil tako neumen; on je bil modre bistre glavo, je spoznal praznoto in ininlivost posvetniga blaga in dobro vedel, do pred Bogam le sveta čednost velja, in de sviliiata obloka v njegovih očeh nobenimu cene ne da. Pohlevno so je nosil in ponizno oblačil po tačasni šegi modrih ljudi. Njegova srajca in suknja za vratam nikolj robea niste imele, opersnika (lajbiča) nihčc ni vidil na njem; pa tuđi raztergan alj vmaziin ni hodil, temuč zniiraj čedno in spodobno opravlen, kakor gro za takiga moža. — Ino kakor je živel on, je privajal tuđi otroke svoje, z katerimi ga je Oče nebeski obilno obdarval. Koliko etrok ravno je imel sam no vom; nekoliko jih je žo malih pomerlo, 127 eden mu je v Savi vtonil, za katerim je veliko veliko žalost imel; dva sina pa in sedem hčer je lepo odrastilo. Oslarije so otrokam posebno dekletam v veliko nevarnost. Vsake baze pivci pridejo, mnogi ptujci gcrdo kvasijo mlade ljudi pohujsvaje; vender Zore je bil njih vidni angel varh, vedno čul nad njimi, za nje niolil in z božjo pomočjo vse pred zapelvanjani obvarval in s kruliam pre-skerbel. Vsak večer po zimi in po leti, če je le kolikaj mogoče bilo, je ž njimi svet rožnikranc niolil, vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik v cerkuv k pridgi in h keršanskim nauku jih poslal, pa tuđi sam vselej sci in pazlivo gledat kako se zaderžijo. — Ena njegovih Iicer si enkrat brez njegoviga vedenja nekoliko po novi šegi obteko omisli, se skrivaj napravi in v cerkuv gro, Icr meni, de oče nič zvedeli ne bodo. Alj oče Zore jo kmalo zagleda, se čudi in nuli, iu svojini ormi verjeti uoče, de bi to njegovo dekle bilo. l'oln pravične jeze se domu poda, ličer pred se vzeme, in ojstro zaropotata. Brez pomude je niorla tisto oblačilo prodati in dnarje njemu odrajtali. — Ena druga njegovih deklet si je za jopco sukna kupila in v Ljublano poslala po svoji sestri, ki je blizo tam omo-žena bila, de bi mestni šivar prav lično ji narcdil. Ne veni ali je sukna zmankalo alj kaj; sestra piše in pismo očelu v roke priđe, in ludi ž ujo Imdo rajtengo ima. Per tisli priči mora v Ljublano pisati, sukno nazajvzeti, in jopca je bila v (lomači liiši prirezaua iu nare-jena. — Prav je imel; vsaj ni veči nevaršine za mlado dekleta, kakor je nečimerna obleka. Dokler se ponizno nosijo, nima peklen-šok nobene oblasti do njih in v božjim varstvi so; kader pa začuo se lišpali, šopiriti ino (lomače priprave se sramovati, jih milost božja že opusa in kmalo zapelivcam v roke padejo, ki jih popol-'lania spačijo in dostikrat časno iu večno nesrečne store. Dvoma njegovih deklet je bilo per sv. kersti ime Marije dano; in ko so včasi pivci eno alj drugo po nem.ško zaklicali in rekli »Mari!" ga je vselej nevolja prijela, in se je potožil rekoč: „Mi imamo le eno Marijo, katera je v nebesih; moje dekleta Pa so lc Miče." Povejte, ali ni bil mož vbogi v dubi? zato pa tuđi terdno upam, de je v nebeskim kralcstvi. Pazno je gledati Jiodil, ali se njegove hčere, ki so piveam •Stregle, sramožlivo zaderžijo? Ako je le nekoličko zagleda), de so kdo ž njimi norčovati alj cukati lioče, je že bil v sobi; lc pogledal J'h in sie so, naglo kakor bi bil pihnil, in ni jih bilo več nazaj. 128 Zveccr, kujo ina deset odbila, so vsi ležat šli: samo on, če je se kaj goslev ime], je per njih posedel, sem ler (je kako besedo rekel in z lepo jih odpravil. Xi bil kakor veliko kerčmarjev j<', ki ćelo noc, čc le pivcov iinajo, vino na mizo nosijo; pijancov in zapravlivcov ki se r.a brado zalivajo, ni redil, in sanfalinov, ki ženske napajajo, de jih ložej omotijo in pieslepijo, per njem ni nobeden piti dobil; ni hole] jim potuhe dajati in njih grelsa deležen biti. Slabe kerčme, kjcr gospodar in gospodinja nobene vesti nimala, so nastave hudi-čovc sosebno za mlade ljudi; koliko dekličev bo v njih pretantanih in ob devištvo pcrpravlcuih, ki se potem milo jočejo in zdihujcjo, pa prepozno. Naj bi vrade vsim lakim kočani pravico vinotoka vzele, v zlate bukve z zlatimi četkami bi jih rad zapisal. Zore je bil tuđi zlo modcr in resen v svojih pogovorih. Vpričo njega ni snu1! niliče kaj slahiga zinifi. ne ljudi opravljali, ne zoper sramožlivost alj vero govoriti; brez odlogagaje zavernil, naj je l)il kmet alj gospod. Bil je mož beseda; karje rekcije bilo gotovo, in kar je obljubu, seje vsak leliko zanesel, kakor bi prihito bilo. Vse ga je v časti imelo, ne samo v srenji in v fari, marveč daloč okrog se je od njega in njogo\ ili lepili laslnosli govorilo, Cio rajni škof gospod Franc Cimerman so se enkrat per njeni oglasili, vidil in poznat moža, od katoriga so toliko lepiga čuli. kimtje so nm sploh „oče Zore1" rekli, iu če je kilo kaj prodati tinel, žita, masla alj kaj drugiga taciga, se ni za kup poganjal; oče Zore so mu vselej toliko dali, kolikor bi bil drugod dobi!. Eniga dne sim nekiga kmeta sieial, kateri je nieiuik pšenice k njciiiti na prodaj nesel, in poprašaje ga, pocim de je pšenica, mi odgovor da: „Ne veni; mi bodo že oče Zore povedali.-' To je lepo in veselo slišati; tak ino/, je zlata vreden. V svojim blagostani pa ludi icvokov in cerkuv ni pozabil, in nobeniga brez dara od hise puslil ni, rad z dnarjam pomagal in po-sodil koje vidil znance v potrebi; cbreslov pa nikolj Imdo tiMJal ni. In kakor star Tobija je tuđi on svoje otroke učil: »Kakor premo-r e t e, b o d i t e in i I o s 11 i v i; č e b o I e v e 1 i k o i ni e 1 i, v e I i k o d a j t e, ( e pa malo imate, ludi malo z dobrim, veselim sere am dajte." Kcrstni in birmski boler alj kumej je tolikim bil, de že sam ni vedel kolikim. Kcdar nišo mogli bolrov naprositi, sta pa oče Zore in njegova žena pristopila. Bil je angel božji za tište kraje in njegov spotnin i;e bo vgasnil. Alj človek od žene rojen, veli brumen Job, le kratko časa živi in je mnogim nadlogam podveržen. Tuđi oče 129 Zore je pcs'ati in bolchati jel. V leti 1841 okolj velikcnoči se mcrt-voud oglasi in ročno je svojo hišo oskerbel in z sv. zakramenti se prcviditi dal. Veliko tednov je ležal, pa poterpliv kakor je zmiraj bil, je bil tuđi v bolezni ves u voljo božjo vdan, je rožnikranc ncprenehain niolil in nobena nevolja ni skalila njegoviga miliga obraza. S(ar 75 let je mirno v Gospodu zaspal in svojo cisto dušo ncbeškiimi Occlu izročil. Pred sv. Lovreneam en dan so njegovo truplo v zemljo zagernili; in ko so njegov fajmošter, sedajni deliant v Vidmi, gospod Anton Reic, ki so ga v njegovi bolezni pogosto obiskovali, na njegovi gomili mertvaško besedo rekli, je bil med vsim pričjočim tak jok in stok, kakor bi bili vsih očeta pokopali. Natc fantje in možje, kmetje in posebno oštirji, in beritc več-krat, kako je raj ni Zore živci. Ne tožujte zoper hude čaše, čaši so nedolžni; le zaderžite se, kakor vas sveta vera in zdrava pamet uči, in spet bodo dobri čaši in vi srečni tu in tam. JoŽl'f Ho/.IIKIII. , -----------t-födi----------— VEROZVESTOST ino VELIKODUŠNOST MARIJE ŠKOCIJANSKE KR ALICE '). X «c nikdar se dogodivščina bolj na zlo obraćala, prigodki bolj 'zopačevali nišo; nikdar se se Inulobnost premedenejših zvijac poslužila, toliko laži in obrekovanja si dovolila ni, kakor v živlcn-Jopisu nesrečne Marie Stuart kraljice škocijanske. (Skocija je sdaj sjedinjena s Angležkoj.) - Podkupleni pisavci ino prilizavni hva-livci angležke kraljice Elizabete, ki so iz te kervožejne (kervolač-•>e), nasladne vladarec na vso moč krepostnovitežko ino veliko kraljico storiti hoteli; tuđi znevereni katoličani, ki so Mario sovra-iili, ker je u veri stanovitna ostala: vsi so se poganjali z svojim obrckovanjem ino najlepše nakinčanimi lažmi uno povzdignuti, toto (Mario) osumniti ino pred svetom osramotiti. Med (cm pa je vemdar bilo zgodopiseov, ki so istino (resnico) popričati hoteli, ino so Marii čast oteli. Izmed teh pisavcov se ') Poslovenil .Ternoj Cirinjsror. Droblince za nevo leto 18ÖÜ. , 9 130 osobito odlikuje VilhelniKamdcn, kteri akoravnokalvinjan je vemdar jako nepristran pisavcc bil; on je iz zancslivih vesti ino nezaverž-livih pišem svojo dogodivščino spisoval. Iz njegovih del hoćemo slovenskim čitavcom (bravcom) v razgled nekterc ustmene ino pismene besede te nesrečne kraljice iz njenih poslednih (Ini priobčiti. Zastonj ino večkrat je Maria svojo nedolžnost popričovala v listih do kraljice; zagovarjali in opravičevali so jo možje, vječo k njoj poslani, da bi jo zaslušali. Po dvajsellctni ječi je bila od zgol samih njoj sovražnih sodnikov kriva spoznana pregreh, kterih sojo dolžili, najmer: „da iiamenuje kraljico, angležko kraljestvo ino vero (krivovero) pogubiti." Obsodbo potverdi parlament (sbor) od Elizabete ravnan ino gospodovan. Trije povereniki (komisari) ji obsodbo oznanijo. — Maria se tega oznanjenja ćelo nie ustrašila ni, temoc je s povzdignjenimi proti nebesam očmi ino rokami Boga zahvalila za to odločeno obsodbo. Hitro prosi za mešnika, da od njih sakramente pokore ino sv. rešnjega lelesa prejme, ter se po njihovi vo-ditvi k smerti pripravi. —■ Katolškega mešnika, kteroga je zahte-vala, ji odrecejo, ino ji pošlejo zneverenoga škofa z jednim pred-garom, kterih pa ni vzela. Na dusno leta 158si so k njoj poslani povereniki ujo vsega kraljevoga kinca oropali. Na to silovitost (okrutnost) piše Maria sledeči list do kraljice: MOJA GOSPA! Iz celoga serdea hvalim Boga, daše inu je dopadlo, težavno putovanje mojega živetja po vaši obsodbi dokončati. Ne želim, da se moje živetje podaljša, ker sem uže predolgo njegove bridkosti pokušala. Samo to prosim od Vašega Veličanstva, da, ker od nek-terih gorečih ministrov, ki v angležki deržavi najvišje časti uživajo, nikaksne dobrotnosti upati ne morem, da se samo od Vas, in od nobednoga drugoga sledeče prošnje izpolnijo. Ker upati ne morem, da bi me na Angležkim po katolških opravkih in obredih pokopali, kterih (obredov) so se stari kralji, Vaši ino moji prededi neprema-klivo deržali; ker so se v Skociji grobovi mojih prededov osramotili, ino njih pepcl se raztresel: Prosim pervič: naj se moje telo, poklem so se moji sovražniki moje nedolžne kervi napojili, po mojih služebnikih v kakšno sveto deželo prenese, ino se tam pokople, osobito pak u Francozkoj, kde kosti kraljice moje predrage matere počivajo, da to ubogo telo, kteromu nišo nikdcr mira dali, dokler je sdruženo bilo z mojo dušo, (da to ubogo telo) saj nekda mira naiđe, kad bude ločeno duše. Drugič: zared (zavoljo) nekšnega 131 straha, ki mi ga je zavtlala samosiluost fsliran.stvo) fistih, kterih oblasti ste nie izročili, prosim od Vašega veličanstva, ne dajte me na skrivoma umoriti, temoč nazoči moje družine ino drugih, ki zamorejo posvedočiti (popričati) niojo vero ino pokorščino do prave čerkve, ino (posvedočiti) konce mojega živlenja, poslednič besede iz mojih ust ino posledne izdihleje mojega serca proti krivičnoj ob-sodbi; ako bi moji sovražniki utcgnili kaj razglasiti. Tretjič prosim vas, dovolite moji družini, ktera mi je u tolikih težavah tako zvesto (verno) služila, dovolite ji, da se prosto preseliti srne, kamo sü hočc; dovolite ji tuđi užitek mojega pičlega premoženja, ktero je moje siromaštvo v moji posledni odločbi jim sporočilo. ■ Zarotim Vas, moja gospa! pri kervi Jezusa Kristusa, pri Vaši žlahti, pri spomimi llenrika Vll., našega občega očeta, ino pri naslovu (časti) kraljice, po kterim se imenujem kraljica do svoje smerti, nikar mi ne odrecite tako pravičnih prošnjah, ino posvedočite mi to po vlasdioročncm pismu. Uočeni ledaj imucti, kakor sem živela.u Vaša povdana sestra ino vjela Maria, kraljica. N'e ve se, jeli Klizahcta lo pismo dobiln. ali so ga njeni ministri utajili; gotovo je, da nikakvoga odgovora naili ni bilo. Izveršenje obsodbe se seje, k veliki nesreći uboge Marije, tri niesce odložilo. 17. Svečana 1587 seji je venr.lar po grofu Srew.s-biiri n družbi drugih Ijordov (velikašev) ino dvuih rabelnov ozna-nilo: kraljica angležka s deželskimi stanovi vred je potrebo spoznala, da se proti njoj (Marii) izrečena obsodba zutra v jutro rano izversi. Maria spervoga prestrašena, odgovoii poslaucom vcnular Z veselim šc ceh) smehlajočim licem: ..Ju/, nclii bila mislila, da bi moja sestra kraljica tako daleč bila zabloditi mogla; ker pa je vera-dar njena volja takt», bodi mi smeit, po kleroj je vsem mojim teža-vam konce, čez v.se dobrodošla. Kako zamorein se duže svojo (iu.šo vediti brez večnega veselja, ktera (duša) prebiva u telesu, ki ne more od rabelnove roke ne mahleja preterpeti?1' — „Zraven tega pa pokličem nebo ino zemljo za svedočbo svoje nedolžnosti, •n edino, kar me pri tej zauičlivi smerti tolaži (teši), je, da u veri svojih prededov umerjem. Jaz prosim Boga, naj mi on po velikosti mojih strahov tuđi stanovitnost pomnoži, naj on smert, ktero terpela budem, za spokorjenje mojih grehov sprejme." Njena prošnja za spovednika pa ji je bila odrečena, „z grozovit-nostjo- piše Kamden, „ktera med kristjani še takrat navadna ni, «ko najvećega hudobnikaumorijo." -— .Vamesto katol.škega mešnika 9* 132 soji namenili doktora Fletchera, kteroga pa je ona serdito s temile besodami si prepovcdla: ,Bo pa tedaj Bog moj tolažnik!" — Eden izmed komisarov grof Kent njeni najhujši sovražnik na lo njeno pre-poved (da .si je krivoverncga predgara prepovedla) luto (hudo) razserden, reće Maru te pomenlive bcsede: „Vase živlenje bi bilo naši veri smert, ino Vaša smert bude njoj (veri) živlenje." Po tem prizoru (nastopu) je začela Maria mirno ino premišleno k smerti se pripravljati, tako (kakor njeni zgodopisec govori), „da najvadjenejši redovnik (klošterski duhovnik), ki je kroz 30 let smert vedno premišljaval, nebi bolje bil mogel." — Zvečer je nekaj pojedla, rekši, kijcto potrebno, da iz pomanjkanja telesnih moći njene živivnc moči ne oslabijo, da njeno obličje zutra nikakšne slabosti ne ovadi (izda), ktera bi za njo bila nedostojna. Svojega vra-čitela Bourgoina je vprašala: Neli opazil iz govorenja poverenikov (komisarov), kako močna daje istina (resnica)? „Pravijo," je rekla, „jaz moram umreti, kor sein se zaklela, Elizabeto umoriti: grof Kent pa je u mislili imel, jedini uzrok moje smerti je strah, da nebi jaz krivoveri nekda na rep stopila. Moja prava pregreha je potem tukim moja stanovitnost u veri, drugo je le odeja; moja smert je tedaj le slava, ne kazen (kaštiga)." Po kratki večerji ino po serdčnomilem pogovoru (nastopu) z družinoj, u kterim je od nje slovo vzela, svoje pičlo premoženje med njo razdelila, njo za svoje pomote odpuščenja prosila ino potolažila: je pisala 3 liste. Jednoga kralju francozkemu Henriku III.; drugega vojvodu od Guize, oba skoro jednakega zapopadka; tretjega svojemu spovedniku.--Li.st do pervoga se takole glasi: MOJ GOSPOD SVAK! Pokehdob je Bog, kakor z vso ponižnostjo verovati moram, za spokorjenje mojih grehov dopustu, da na Angležko pridsa, tej (angležkoj) kraljici, svojoj teti v naročje se veržem, bila sem preko 20 let v ječi, konečno od nje ino njenih deržavnih sovetnikov k smerti obsodjena. Prosila sem, naj se mi moje pisma, kterc so mi bili odvzeli, zopet dajo, ker sem hotela svoje sporočilo vrediti. Potem sem želela, da se moje razduseno (mertvo) truplo u Vaše kraljestvo prenese, u kterem čast imam, kraljica, Vaša sestra ino kervna žlahtnica biti; pa kakor moja nesreča brez utehe (tolažbe), ostanejo tuđi moje prošbe brez odgovora. Denes po obedi se mi je oznanilo, da viiitra v jutro ob 7. uri se nad menoj ko najhudnobnejšoj tega sveta, obsodba izveršila bude. Ne mimogoče, Vam obširno 133 povedati, kaj seje vse pripetilo (prigodilo). Bodi Vašemu veličanstvu dovolj, mojemu vračitelu ino mojoj družini v tem verjeti, od kterih prcdumim (mislimj, da so vcrjetni. K smerli sem ćelo pri— pravlena, ino jo budem prisvoji ncdolžnosti zaničovajc sprejela, kakor sem jo s potcrplivostjo pričakovala. Moje rojstvo, po klc-rim sem pooblasljena angležko kraljestvo si prisvojiti; (a moja pravica ino katolška vcra ste uzrok moje obsodbc; akoprcm fako-ravno) obrckovanje te uzroke skcrbno zakriva, ino druge razgla-suje. Vzeli so mi tuđi mojega milodaniika, ino sdaj me se spravljaj o ob tolažbo (utcho), ktero sem od spovedi ino sv. poputnice pričakovala, ino me z v.so silo silijo, pomoć ino podučenje od njihovih predgarov sprejeti; pa nikdar ne bodem nie učinila, kar bi za moje rojstvo ino za mojo vero bilo nedostojno. Teisti, ki Vam bodo pripovedovali, kako sem umerla, bodo Vam posvedočili mojo stano-vitnost. »cjedno mi preostane, Vas prositi, da, ker ste vsikdar mi s\ojo ljubezen zagotovljali, mi laislo sdaj skaž'ete kroz to, ako za me kak najkristjanskejšo kraljico, klera katolška umerje, moliti za-povetc; poicm da Vi, ker jaz višega premoženja znebljena iz tega .sveta se ločim, (da Vi) moji ljubi družini nekaksno povračilo dati blagovoljile. Kar mojega sina utiče, priporocim ga Vam na toliko, kak si on zasluži, jer za njega nemorem dobra biti (porok biti). Svojo breztolažno družino se enkral Vam priporocim, in ako bi Vaše Veličanstvo se za me toliko darovati (žćrtvovati) hotelo, da se kakšen mali samostan (klošterj postavi ino tam kak primerni milodar razdeli; polem bi Vi bili uzrok, da bi moja duša s tem obil-nejšimi zaslugami okinčana pred Boga prišla. Prosim Vas to Jezusu Kristusu v čast, kteroga budem tuđi odmah po svoji smerti za Vas prosila ■■— ko Vaša, moj gospod svak! najpovdanejša svakinja ino vernoserdčna sestra Maria, kraljica. V listu do spovednika se je na kratkoma tako izrazila: „Zared vere sem denes težko skušnjavo terpela. Domišljevali so si od mene, po krivovercih me tešiti (tolažitij! Od Bourgoina ino drugih budete zvedli, kako zvesto sem vero spoznala, ino kako v nj ej umreti kanim. Prosila sem, da se Vam spovedati ino presveti sakrament od Vas prejeti smem, pa to so mi grozovitno (Vknitno) odrekli. Ne dovoljeno, da se moje telo dalje prenese; ravno tako tuđi ni dovoljeno, da svojo poslcdno voljo izrečem, ino sporočilo napravim. Spoznam teda in izpovcm velikost svojih grehov u obče, dokler sem hotela vam poseboma se spovedati, ino prosim Vas za 134 božjo voljo, pomagajte nccoj za me Boga prosili, za odpuscenjo mojih grehov, (er mi posute odvezo vsch mojih sloijenih grehov. Prizađevala si bodem Vas med glcdavci opaziti, ino kleče, ako se mi dovolji, od Vas blagoslova prositi. Pošlite mi kakšnih molitvi, ktere bi mi necoj in osobito zojtra v jutro služiti mogle, jer čas je kratek ino ni mi priložno Vam več pisati, i. t. d." — Maria je molila dolgo v noč; — Ob jutornim svilu svojega po-slcdnoga dneva obleče bogato oblačilo iz svile ino zameta, ediito oblačilo, ki si gaje bila za se prideržala, ino ne razdala. „Jaz bi Vnm bila rada," je rekla svojini služobnicam, ..to obleko dala, in iino nepodstavljeno, ktero sem včera nosila, oblekla; pa potrebno je za me, da pri budoči svečanosti (prazničnosti) v dostojni obleki se pokažem." — Potom ko seje oblekla ino nakiučila, se odenkrat svojo družino pred se pusti, zapovc svojo posledno voljo ji probrati, tor prosi, naj se z maliini sporočili zadovoljijo, ker njeni sadajni stan ji vcfc dovolil ni. Se enkrat opomene družino k strahu ino lu-bezi\i do Boga, k ohranenju vere, k slogi med seboj, ino se v njih molitvo priporoči. - — Po dokončanim svojim nagovoru poljubi ženske, možkim pa da roko poljubiti; potom .se medjokanjem ino žalovanjom svoje družine, u svoje molitvište poda, kde v molitvo zamišlena ostane, dokler Tomaž Andrews, šerif (predstojnik) grofnije Nordkampton u sobo (hišo) stopi, ter ji naznani, daje uže čas u dvorano (prostrano sobo) priti, kde bode morala svoje živlcnje končati. „Le nuj!" je rekla, „pripravlena sem." Vedroga lica, veliča-stDO stopäje, slonokosteni križ u roki grc za šerifom ino za svojoj jokajočoj družino. Krč njenih hi.š jo spremejo grofi Srewsbiiri ino Kent, Paulet ino Druri, kteri so jo v družbi mnogih visokih oseb tam pričakali.Tu je naišla tuđi svojega domaćega dvornika Melvila; padel je na kolcna, povzdignil roke, ter izrekel te otožne besedc: „Oh! kako nesrečen sem, gospa! Kdo je imcl pred incnoj kda tako žalosten glas nazvestiti, kakor sem jaz prisiljen ga svoji domovini prinesti? Moral bom ji (domovini) povedati, da sem vidil svojo milostivo kraljioo v Anglcžkoj obglaviti!" — Od samoga joka ni mogel govoriti več; tuđi Maria bila je genjena, bolj od smilenja kakor od žalosti: „Nehaj," je rekla, „moj dober služebnik jokati se; več uzrokov imaš veseliti se, kakor žalovati; jer sdaj budeš vidil, da je terplcnje Marijino k svojemu davno zaželjenemu koncu doteklo! —• Spoznaj moj dober sluga, da svet, najbolje premišlo-van, je „ničemernost" (praznost), ino vselej večim težavam 135 izvcržen, kakor se s cclim solzomorjem objokati da. Pa prosim te, nesi tištim, h kterim priđeš, od mene taj glas, da sem neprc-menlivo verna (zvesta) svojoj cerkvi, nepremakliva u svojoj Ijubc-zni do Škocije ino do Francozke, svojo dušo dala. Povej mojemu sinu, da njega u svojih poslednih trenutkih iz globočine svojega serca opominjam ino prosim, naj se terdno derži vere svojih prc-dedov, naj mirno vlada svoje ljudstva, naj nie ne počenja proti kraljici angležkoj. Nie kvarlivega (škodlivega) nisem Škoeiji učinila; ino terdno ostanem blagih misel; kakor sem za Francozko vsikdar mislila! — Bog odpusti jiin, ki so po mojoj kervi žejali, ko jelen po studenčinoj. — Ti veš, o Bog! — tebi, ki istinitost (rei-ničnost) mojega serdea poznaš; tebi je znano, kako moćno sem žetela, med škocianskim in auglezkim kraljestvom mir ino slogo uzderzati." (Pri teh besedah si obriše neklere pretočene solze) „/> Bogom tedaj dober Melvil, se enkrat z Bogom! pomagaj svojoj gospej ino kraljici z pomočjo svoje molitve!" — Maria je prosila, naj pri smerti nje nikar ne razdnizijo od njene družine; grof Keniji hoče to prošnjo odrečti, izgovarjaje se: li ijudjc bi z svojim govorenjem in iipitjem ujo samo, pa tuđi gledavec motili; — na to nepredvidjeno osramotenje nepripravljena, seje, ce ravno že proti smertnim strahom viležko uterdjena, razzalostila: „Tetića sem Vaše kraljice!" je zaupila, „iz kraljeve kervi Hcnrika Vil. rodjena, zaročena kraljica francozka, ino pomazana kraljica skocianska!~ -..... Pooblastjenci vidivši, da si ona te prošnje nikak odreeti ne da, se dogovorijo, ter odberejo iz njene družine dve ženski, ino četiri niožke, kteri sojo sprovoditi smeli; drugi morali so brcztolažni zaostati. Iz mostovža (hodišča), kdc seje to dogodilo, stopijo v dvorano, kdc Maria pri ustopu zagleda strahovito morišče: oba rabclna, klado ino sekiro. Ona to vse pogleda, brez da seji lice spremeni, alj da bi se ustrašila. Dvorana bila je polna gledavcov. 3Iaria se približa morišču, ter prosi Pauleta, naj ji kviško pomaga: „To bode posleden trud," reče njemu, ..kteroga si zavoljo mene zavdate; je tuđi perva dobrotna služba, ktero meni učinite." •-— Ko se na, zgoraj pripravljen, stolce usede, prebere (prečita) Beal sramotno smertno obsodbo ino zapoved umoritve. Maria tako mirno posluša, kö da to nje nič ne utiče. Potcm nastopi zneveren dekan Fletcher, ter progovori razžalijočo besedo od pokore ino dobre priprave k smerti. Ker je govornik u svojem nesla-nem besedovanju Marijino živlenje veckrat zbadlivo v misel jemal, ino večne resnice lc na zlo obraćah se kraljica ni mogla uhraniti. 136 da nebi svoje nepoterplivosti ovadila (izdala); zato je lemu siro-vemu možu večkrat besedo presekala, in ga prav resno zavernila: „Naj nie ne skerbi za njeno duš'no zveličanjo: v katolški veri sein se narodila, v njej sem živela, ino v njcj hočeni umreti." — Vsemu temu klubovaje bi ti nadležen clovek ne bil nchal nje žaliti, ako bi mu ne bili grofovi konečno ukazali, naj se na stran poda ino raji moli za njeno spreobernenje. Maria se za-stonj okoli ogleduje (ozira), da bi svojega spovednika opazila, in odveze grehov ga prosila. — Ne ga mogla opaziti! — Se enkrat se uzdigne ino progovori sbranemu ljudstvu sledeče besede: „IVedko je gledišče, kraljico na morišu umreti videti. Nikdar nisem bila vajena v tako veliki skupščini (sboru) zagrinjalo z lica poteg-niti, ino svoje kraljeve kinče položiti; nikdar nisem rabelnov za strežee imela; pa vse kar se Bogu dopade, se mora dopasti ludi nam, ino temu kar je previdnost božja odločila, se imamo vdati. Zaklinjam se pred obličjem živoga Boga, da svojoj tetići nikdar po živlenju, nikdar po kroni (prcstolu) stregla nisem, niti nisem kaj druga takvoga učinila, kar bi to obsodbo zaslužilo, samo ako se mi v greh šteje moja vera; jaz pa se srečno stejem, posledno kaplo svoje kervi za tö vero preliti. Ves moj tip je na liste— ga, kteri mi je na krizi, ki ga v roki imam, predstavljen, in zau-pam, ta časna smert, ktero zavoljo njegovoga imena terpim, mi bode začetek večnoga živlcnja s angeli. Upam, zveličani (blaženi) duhovi budo mojo kerv sprejeli, in toisto v odpušcenje vseh mojih grehov pred božji prestol (sedež) nesli." Potem je kleče po latinsko molila. Posledne besede njene molitve so bile: „Kakor so bile tvoje roke gospod Jezus Kristus! razpetc na krizi, (ako vzemi mene v razpete roke svoje miloserčnosti." Večkrat je križ poljubila (kušni-la), in ustavsa si da glavo ino vrat razpraviti, in oči zavezati. Kadar v 30. psalmu; „Na te gospod! sein zaupal," domoli do besed: „V tvoje roke izročim svojo dušo," — položi glavo naklado, da smertni udarce zadobi. Tako je končala velika gospa, ktera je glede svojega rojstva, glede velikih dušnih darov, pobožnosti ino telesne lepote (krasotc) odloeena bila kraljevi prestol (sedež) kinčati, ako bi bila o drugi dobi se narodila, ne takrat, ko so nesrečne veroločitve v Europi uzrok bile, daje brat brata preganjal, jedna verna družba drugo sovražila. —- --------mm-------- c. MLADIM INO STARIM V PODUČENJE INO POSVARJENJE. Kedar böte vse to vidili, veđita de je blizu pred dv urini. Jezu» per sv. Mat. ik, 33. 139 STRAH INO GROZA ĆERNE VOJSKE NA V0GERSK1M V LETI 1849. Mi) a te đni puntarija obcta, .strah ino grozo pa naredi; lepe krajc v pusavo, ljudi premeni v dercče ssveri. Kdor liga no verjamc, naj bere od cerne vojske na Vogerskim, ki seje j)o zimi lela 1848 začela ino se le v jesen Icla 1849 vkončala, vpepelila veliko jezer hi.š, sci, tergov ino mest, prelila na potoke kervi ino pognojila zemljo z truplami jezer grozovitno pobitih, nev.smileno obešenili ino postre-Icnih. Le enokoljko drobtinc naj iz godovine te grozovitne vojske poberem. 1. Mlad vojsak, edini sin matere vdovc, se je iz Horvacke zemlje vzdignil ino za hrabrim Banani Jozipam Jclačičam sei v vojsko, branit ljubo domovino, ce.sarja ino domaće pravice. Ko so Dunaj (Beč) vkročali, je z svojo trumo na Vogersko vdaril, ino se toljko hrabro nosil, de so ga oficirja storili, de si je ravno šc Ic okolj 18 let star bil. Eno noć priđe versta na njega z vojšaki jiti na oglede. Serčno se na nevarn pot poda, ino v kratkim sovražne Mažjare zapazi. Bilo je sovražnikov sila, cesarskim vjiti prepozno, obsujejo jih, ne-koljko pokosijo, mladiga oficirja pa izslcčejo, pred sebo tepo do bližne sume (hoste), mu roke ino noge posekajo ino ga na pol obe-sijo, de ni revež mogel živeti, ne vmreti. V cnih urah dojde druga tropa cesarskih oglednikov, čuje v šumi milo iasdihvati, se približa ino najde sromaka na drevi pojemati. Isnemcjo ga, mu dajo piti, de si omoci suh jezik ino pregovori, kratko pripovedaje, kako nevsmi-lcno so Mažjari tovarše posekali, njega pa tako gerdo razmesarili. „Kaj se vam zdi •-- poslednič pobara —• alj sim bil zvest vojsak ce-•sarju ino domovini?" V solzah mu tovarš poterdi, ki zravno njega kleči, de je hraber vojsak svoje domovine bil. „Ali vmerjem kakor pošten bojak na bojiši časti?-* 140 To tebi prićajo (voje smertne rane —mu poj daš' odgovori. „Piši lo moji ljubi materi, de sin cesarju ino domovini zvest vmerje - — de po meni žaljvala ne bo.~ -- To so bile njega posledne besede. Kerv je iztočil, ino med mo-litvami tovaršev vmerl. --• Glejte grozovitost puntarjev, zvestobo sina matere ino domaće dežele! 2. Nekoljko cesarskih konjikov iz bitke prijaba mćmo dobrove, ino v lesi vojšake začujejo, ki so ravno tri svojih tovarscv pokopali, jim iz zelene vejc križ naredili ino vsadili na grob. Po tim krog groba pokleknejo ino za rajne svoje tovarše pobožno molijo^ naj jim sveti vecna luč, ki so se za dom ino cesarstvo tako zvesto vojskovali; zakaj eden rajnih je hnel zlato svetinjo na persib. Tako so tuđi konjiki krog pobožne tmmo stali, nihče jih ni v molitvi motil, dokler so lepo opravili poslcdno službo svojim rajnim tovaršam, pobrali svoje orožje ino dalej nad sovražnike šli. —- Grozovito je gledati vojšake v boji, lepo jih videti v molitvi. Bližna smert moliti ući. 3. Mažjari puntarji so na svoje vojaške banderc podobo Marije z božjim deteUun namatali dali, ki je Vogerska velika patrona, naj bi katoličane slepili kakor bi se puntarji za katolško vero ino za Marijno čast vojskovali. Krivoverski Kalvinci pa, ki Marije ne ća-stijo, so podobi zanićlivo berke naredili ino tako posmehlivo podobo nosili. Ko so pobožni Rusi to vgledali, so so gorečo razscrdili, na banderarje na ravnost planili, ino so zaničvavce svetih podob z (stavnico) bandero pobili. - ■• Lep izgled, de imamo podobe božje ino svetnikov v časti imeti. — 4. V boji blizo Poreda sta dva bataljona Rusov dolgo v ogni stala ino onemagala. Pošlejo jih v stransko ves Kiralj počivat. V sredi vesi svoje puške v stave denejo, ino na ravnost v cerkvo grejo, ki je bila do golo stene odrona ino od puntarskih Kalvinov oropana. Tako gerdo razdrena veža božja se je Rus am vsmilila. Brez pomislika bernjo napravijo, ino dvajset goldinarjev na razdren altar položijo. Župnik (f'ajmošter) pridejo gledat ino vpra-šajo čemu bo ta mili dar? Odgovorijo: „Vojšaki Rusi položijo svoje betvice na altar, oskrunjeno hišo Gospoda zopet popravit." — Tako lepo nas Rusi učijo za hišo božjo skerbeti. Kaj so pa puntarji storili? 5. Veliko sto cerkuv so požgali, altarje poderli, z svetim oljam si čizme mazali, zvone iz turna vergli ino v gromeče tope (štuke} prelili. Dva sto zvonov so cesarski v Aradi najdli, katere 141 So piintarji navozili —• Cesarski pa jih cerkvam odrajtali. Prazne cerkve so v terdnjave (Testinge) prcnarcdili, iz katerih so na ljudi streljali. Taka se sveti veri godi, kder se ljudstvo spunta. Peklen-ske vrata se tak rekoc odprö, ino vse hudobnc moči po tistih ne-srečnih krajah grozo delajo. Na mesti zvonov miliga pctja vojske trombe bučijo; na lcpim polji vojaški meč kosi; za germovjam naj-deš nove gomile pcrsti, pod katcrimi vojšaki počivajo, ki so v ne-vsmileni vojski kerv prelili. Ne poje pastir per svoji čedi, sovražniki so njo odgnali ino poklali: ne orje kmet na ravnim polji; sovražni konjiki so mu sjanje poteptnli. Kristjanov v cerkvo ni, ki so v hribe izbežali. Ilmla je vojska; pa vsili vojsk nar grozovitnej je (•orna vojska, v kateri se brat nad svojiga brata, sin nad očeta, sosed nad soscda postavi, kakor leta. 1849 na Vogcrskim. f>. V lcpim kraji ki se zove Banat, so pimtaiji nar hujši divjali. Veliko mesto Novisad so tako strasno razdjali, de razun ene cerkve ni skoraj kamen na kameni ostal; ino kakor timu nesrečnimu mestu seje vsim sosednim selam ino tcrgam godilo. Nenajdeš ćele strehe, ne okna, ne stene, ki bi predrena ne bila. Veliko vesi snio oblio-dili, piše vojšak, pa nismo žive duše najdli. V eni mali vesi so nas trsje pesi srečali, vsi gladovni ino ko štrenja pretergani. Pa tuđi oni so se plahi poskrili ljudi vgledati, ki so liuj.ši divjali od živine. Per svetim Ivani (tako se selo zove) smo bcliga goloba vgleduli, ki je žalostilo letal od eniga ožganiga drevcsa na drugiga. A'smilil se je nam vbožic; iz vsmilenja smo mu ovsa potrošili, naj bi se reva prcživel ino šc vcakal boljih dni. — Tako pliće pod iiebam nad bunto ljudi žalujejo; kaj bi se ljudem hoda ne godila, ki morjo po z kervjo politi zemli hoditi! Puntarija ino pa hiena le človeske kervi želi. 7. Vitežki ban Jclačič je od juga puntarje vžugsfl; pa je moral tuđi njih nar liuj.ši jihto probaviti. Kakor serditi risi so Mažjarji nad tište kraje mahali, nišo serecam sive glave, ne decam nedolžiiini, ne redovnikani posvećenim prizanesli. Arse je padlo pod njih ker-vavim mecam, kar so dosegli. „Prišli smo na Kruško goro v imeni-ten samostani -ban Jelacic pripoveduje -■■• pa ni bilo žive duše čuti. Vse smo pretiskali, alj nihče se nam ni oglasu, ne prikazal. Zdaj hoćemo vode iz vodnjaka (šterne) zajeti - ino groza! Ves štepih je merličev polu. Nad dvajset mertvih menihov smo iz vodnjaka potegnili, kteri so glave ranjene imeli. Mažjari so jih, kakor se je kazalo, žive v .štepih pometali, ino se le po tem z 142 kaninjam ino z dervojam posuli. Tako so po drugih krajih v studence merličev nametali ino vodo tako osmerdili, de vbogi ljudje ino živina nišo imeli žejo vgasiti. -— Bogu se vsmili, de je hudobncžam do zdrava voda na poti, ktire svojim nasprotnikam ne privošijo! Ali ni človek tako izdivjan hujši od živine? 8. Otroka se še vsakdo vsmili, ino ga sprejme; puntarji na Vogerskim pa so brez vsmilcnja deca morili, kakor bi jih bil hudo-ben Herodež najel. Nad tri sto otrok je iz Novigasada v stanice bana Jelačiča pribežaJo, ktire so niorli vojšaki prerediti, dokler ni bilo starišev na pobegi za njim. „Le bcžite k cesarskim vojšakam, kjer böte videli černo-romeno bandero, ino pa ostanite tani dokler za vanii dojdemo" — tako so oeetje ino matere v stranih otrok'e odpravili, naj bi jih Mažjari ne pomorili. Alj veliko otrok ne bo videlo ne majke ne ofca več; soviažni puntarji so jih pobili — v ogni svojih kuč (hi.šj so gorcli. — Pa tuđi veliko dec ki so doma ostali, so storili žalostno smert. „V eni požgani ccrkvi smo najdli stene z nar nespodobncjšmi obrcki ocerkane, na steni pa otroka viscti, ziavno mertve reve pa psa ludi obešeniga." -— Vse te ino take grozovitne prigode pri— povedujt'jo vojšaki, kar so sami videli, slišali ino si tuđi poskusili. - - Bog^nas take vojske varji! — Bine bil hrabri vojvoda Radecki muliaste^ljah^ vžugal, Ban Jelacie z Vindišgracam puntarsktf Du-najcane vstrahoval, bi ne bile naše čerstve vojske z moćnimi Rusi prcvzctuih Mažjarov pokrocale, bi bili kmetje z malopridnimi nicstlani potegnili, bi ne bili vojšaki, naših dežel zlata vredni korenjaki cesarju zvesti ino ne premaglivi ostali, tuđi naše mesta, vesi ino verlo stanovje bi bile žalostite pogoriša; gladovni pesi bi po razsutim zidovji letali, ino kak zapušen golob bi po ogoreliin drevji letal živeža laccn jiskaje. — ATas je pa Bog v svoji milosti toljke nesreće ovarval, varimo se, de se nam vprihodno še kaj huji ga ne prigodi. „Bojmo se Boga ino spoštujmo cesarja, z sun-tarji ino z puntarji pa, ki nju zanicujejo, se ne pecajmo. Zakaj hitro priđe njih poguba, ino kdo ve kaka kazen (štrafa) jih caka? Prip. 24, 21 — 22. A. SI. \m HVALEŽEN SIN INO SERLEN VOJŠAK. Serčnost ino hvaležnost, ljubczn starišev iao pa oćelnjave so čednosti vredne vse hvale ino časti. Vojšak je slava svojiga kraja ino svojih ljudi, kteriga serce te lepe čednosti venčajo. Takih dragih bizerjev naše vojske eden je Joan Fuhs po imeni, rojen v Bolfberzi na Koroškim, vboge dekle sin, ktiro sroto je protin tako sklučil, de sini sama več kruha služiti mogla; blagi sin, če ravno vojšak v regimenti Prohaska, jo redi. Preteklo leto 1848 se je na Laškim kakor naddesetnik (Feldbebel) tako moško nosil, de so nm hrabrosti zlato svetinjo na persi pripeli, ino ga z redam sve-tiga Jurja Rusovski cesar počastili; verh tega je postal tuđi oficir. Je tako počešenje veselo, je se lepši njegovo djanje serčne Iju— bezni do svoje revne matere. Vsaciga mcsenca pošle svoji materi deset goldinarjev srebra, ki jili sroti po nekim mestnim sosedi odšteje. Ko je mati hudo zbolcla, ino mu soscd piše, dc srota vodenična boljši postrežbe potrebuje, ji blagi sin brez odloga sto' goldinarjev pošle, naj materi strežejo boljši ko rnorejo, ino piše te čedne besede hvaležniga otroka: „Vsa moja čast, ki sini njo dosegcl, svetinja na pcr.sih ino viši služba, katiro sini nastopil, pohvala našiga častitiga maršala ino drugih visokih vitezov naše hrabre vojske mi ne veljajo toljko, ino mi taciga veselja ne dajo, kakor dc sim vstan svoji vbogi materi na boleni posteli tolaž ino pomoč poslati" Taje zlata beseda serčniga vojšaka ino hvaležniga sina. Bog ga živi, ino več takih sinov naši deželi daj! A. SI. 144 PRAVA VERA ČREZ VSE VELJA ')• S*o novim leti 1841 se je preselila neka udova iz Amadje v tursko mesto Erbelo. Imela je dvoje otrok; fantcku je bilo ime Nueji, de-klicu pu Simuni. Vsi (rije so bili v krivi veri rojeni, pa ker ni bilo nikogar, de bi jib poducil bil, jiin ni zamoriti, de svoje zmote nišo popustili. Kakor hitro pa so za gotovo zvedeli, de ni prave vere na sveti razun katolške, nišo nie odlašali, temuc brez zamude vsi trije .se preobernili in pravovemi kristjani postali. Z hvaležnim sercam so Boga čestili in nekoliko časa v lepim miru živeli; alj na onkrat se cerni oblaki nad njih glavami zavlečejo in luida ura skušujav jim vdari (kole). Eniga dne, ko je mlada hči Simuni po vode šla, se perslini za ujo neki sitnež turske vere, dobro znan vsim zavolj svojih hudobij in zavolj sovražniga duha, ki gaje do kristjanov imel, jo nagovori in ji svetuje, naj bi se turskim vražam vdala. Ona pa se nad tem, kar sliši, tako prestraši, de ni mogla ne besedice ziniti, ter se v beg poda ia po vsih udih trepetaje do .svoje matere prisöpe. Alj hudobncž ji ne da miru. Ko je vidil, de vpervić ni opravil, se je z svojo ženo pogovori! in skoraj ni verjeti, de bi si človek tako sleparijo zmisliti mogel. Drugi dan namrec priđe njegova žena vsa zagernjena po šegi tistih krajev, pred liišo vboge udove, in pričo dveli možov zaterdi in priseže, de je ona Simuni in želi po turski veri živeti. Ino te dve prici gerd goljuf ročno pred sodnika polje, kjer vsc piičajo ino terdijo, kar so vidili in slišali; ino sodnik ukaže, de naj priđe mlada Simuni k njemu. Uboga in gre, kakor je gesposka hotla; ino tam njo hvalijo ino ji srečo vošijo, dejevero spremenila ino Turkinja postala: ona pa, ker od vsiga nie ne ve, se zavzeme nad toliko hudobijo in se zaroti, de nikdar kaj takiga mislila ni. Vcnder ker so priče v eno mero terdile, de sojo dobro slišale, 1) Iz niisjonai-skih pism. 145 kar je govorila ino so persegle na svojo izreko, je sodnik sodbo ■sklonil in spoznal, dc ni več krisfjana, tcinuč do mora turskim ver-11 im prišteta biti. Zastonj je (arnovala, zastonj roke sklepovala; bolj ko joka bolj ko se brani, bolj hudo ji žugajo, in zaduič sodnik cio povelje da, vječojo zapreti ino tepsti, dokler svoje zniote ne spozna in gole resnice ne pove. Ino brez odloga jo v ječo veržejo, ji roke in noge vklcnejo, ob kruhi ino vodi pustijo in sledili den tri— krat z palico otepejo. -- /jC je pet «Ini v jeci kopernela in molče kot jagnje svojo brid— kost terpela in terdno si naprejvzela, raji vmieti kakor Boga zapustiti ino vero zatajiti. Med tem pa so se Turki bati jeli, de bi Fran-cozki konzul v Bagdad od njihove krivice kaj ne zvedel; zakaj ravno sli.sali so, kako je tri mesence poprej nad dvajset ker.šanskih dekličev iz siižnosti otel; ter so mislili, bi znal kaj slišati, se za njo potegniti, in zraven se njim kako gorko narediti. Za tiga del jo odklenejo, več ne tolčejo in prav prijazno z njo ravnati začno , ter Hienijo, de jo z lepim obljubaini preslepili bodo; alj močno so gol-fali se. Vsim vabilam, vsim zvijačam se hrabro vstavi in kor eniga dne njeni čuvaji nišo dobro pazili, jim je vlutila in na ravnost v Mosuljo potegnila. V mesti Mosul je bil Frar.cozki podkonzul, go-spod Joan Beni, od kateriga je đostikrat slišala, kako se za ne-dolžne in siromake poteguje. K njemu tedaj je zaupanje vzela, iz svoje ječe všla, ino v drusni svoje matere za milost in poinoč prosila ga. Gospod Beni jo je sprijel kakor svoje lastno dete, jo pohvali! zavolj njene stanovitosti, njeno serčnost vnovič oživcl in pri sebi jo obderžal. Alj komej je nemalo bolj mirno dihati jela, jo že spet druga nesreća obi.še. Kader .so Turki vidili, doje ona pobegnila, so zgrabili njeniga brata in namesto sestre v ječo ga zaperli; pa tud njega je gospod Beni srečno rešil ino k sebi vzel. N'eiuler nesreće se ni bil konce. Turski Basa, ki je iinel nar viši oblast črez vso deželo ino bil pravičen niož, je sei od ontod in njegov namestnik ni bil njemu nie podobcii. A' glavo sijevtepel, naj velja kar hoče, Šimuni mora v turski veri ostati. V praznik us. l'etra ino Pavla je pred se poklical priče iz Eibele in tud podkou-Z"li povelje dal, naj dekleta pripelje v sodno hišo. Tega pa on ni hotel storiti in namesto nje on sam pred sodnika stopil, (er ga na-ganjal, naj bi se ne pečal z to rečjo, saj tako dolgo ne, dokler Basa nazaj ne priđe; alj za.stonj je bilo vse, karkolj si je prizadel. Ino Urobli nee zu novo telo löOO. , 10 146 kadcr so Turki vidili, do dekliča z lcpo v pest ne dobe, so sli prav po tolovajsko sami v podkonzula hišo, so zgrabili vbogo Šiniuni ino njo z gerdo z seboj vlekli. Vplasila scer se je zlo, vender stanovita in zvesfa svojiinu Bogu ostane in svojimu preganjaven priča, de raj se da razsckati na drobne kosce, kakor od svoje vere odstopiti. Spet jo zaprejo v hudo ječo, ker jtf nihče kristjanov ni obiskati smel alj jaki podkonzul j^ni pozabil in si veliko prizadel, od ontod jo resiti. Poslal je prošnje in pisma do Ba.šata, pa k nesreći so tolo-vajem v roke prišle. Drugič pošle, in poslanec prinese od Bašata prav vesele pisma; alj njegov namestnik na nje nie porajlal ni, temuč je sklieal zbor in pričo podkonzula, kat eri je moral zraven slati bere pismo, v katerim je ta hudo tožil zoper krivico soduc go-sposke. ino pismo prebravsi kakor obseden zavpije: „Tak to so tožbe, z katerimi se en krisijan zoper nas vzdignili prederzne! Nalc ga, de ga vkrotite, in ako menife, de njegova smert vam storjeno krivico zbriše, nič ne branim, le ma.Mijfe se nad njim." Vender vsmertiii ga .se nišo upali, le na vbogo Šanuni se je vsa njih jeza vlegla. Pred sodnika spet jo vlečejo, jo prosijo, jo opomiiijajo, ji dobro obetujo in lnulo zugajo; in zadnič sodnik sodbo sklene ino pravi: „V imeni postave J-kler.cin, de moraš v turski veri ostati!" — „Nuk, odreče brez strahu, jaz sim ki'istjana iu do smeiti kristjjiiia ostali hočem." Ves serdit sodnik kviško plane in Irinogam zapovc, bičati (gaj/Jali) jo. Se tišti danji olvolj sto palic naštejejo, jo za läse vla-čijo in z lasmi vred ćele kose kože iz glave popiplejo; ona scer tro— peče in od bolečine omediuj«^, vender stanovilno ino voljno terpi in pravi: „Bolj ko sini z kervjo oblita, bolj sim Jezusu podobna; njegova tiuKv smeiti." Na to sodnik se bolj razkačen svojim bričam očita, de so mehkužneži, ki deklino gladijo ne pa tepejo, jo Zgrabi in se strašno zagrozi, de jo gotovo k pameti pripravil bo. V težke verige (ketne) jo vklene, tako de je vročc sonce ravno na njo sijalo in po malim malim jedi ji da, palic pa vsaki dan obilno; ino tako revna že je bila, de je neki zdravnik, kijoje v tem stani vidil, rekel, de težko bo črez štir in dvajset ur živela. Ino kar ji je se nar huji djalo, je kervolog ji zmiraj žugal, de jo bo nesramnežam v roke dal, kaleri jo bodo osramotili in po svojih žel-jah z njo ravnali. Vendor tega Bog ni pripustu. Zašumelo je, de Francozki konzul je do turskiga cara pisat, iu tud Basa je svojimu namestniku v 147 drugič ojstro poveljo poslal, naj do svojiga dohoda deklino v miru pusti. Ino polštcrti mesene potem pridc res nazaj in blago devico, ki se je tako junaško obnesla in kakor mučenka (marternica) terpela, njeni materi izroči. Ino mati ino liči ste se vernile v domačo meslo Amadjo, kjer .ste v pokoji živrlc, in spoštovane bile od vsih, ki so nju poznali, zavolj njime pobožnosti ino lepiga zaderžanja. Južct' lio/nian. KAJ ZAMORE IILDA VEST! Meki premožen žlahtnik alj plemenitaš se na pot poda, in vzamc samo eniga poslužica alj postrežnika za svojiga pajdaša z seboj. Postrcžniku, kaleri je dobro vedcl, de njegovi gospod žlabtne kam-čike in veliko šumo denarjov z seboj ima, na mise! pade, se zaklada polastiti, pa ne po stezi poštenja ino čednosti, ampak po široki cesti pregrehe. Za tega del si terduo naprcvzame, njega per pervi per-ložnosli vsmertiti, ino se po tem v drugo deželo preseliti. Vcs krc-p c li i 1 je na perložnost njega ob živlenje spraviti. To so bile njegove edine želje. Tako si pogosto človek želi svojo nesrećo; in česar se nar več veseli, mu žalost prinese! —- Ko eniga dne gospod iz konja stopi, vzame strežaj na enkrat, ko bi ticnil, iz svojiga žepa oj.stro nabito pistolo, in ga per prici vsmerli, de se na zemljo zverne ino na cesti zivlenje sklene. Beiž ko je inoč, mu velik kamen na vrat obesi, ter ga brez v.smilenja v silno globoko vodo pogrezi. Potem si naglo osvoji kernir, jezdari k morju, preda konja, fer se z svojim ropam na ladjo v Anglijo poda, kjer se vseli. Tamkaj začne z majh-nim rečmi kupčovati, de bi se ropan zaklad ne razkril. Z veliko pomišljivostjo je vse svoje žive dni te krivične ilenarje obračal, de bi si bil svoje opravilo polagaina tako, de bi ne bili Ijudje na to pad-niti zamogli, raširal. Ob kratkim so ga ludje za premožniga ino imenitniga kupčovavca obiajtali, ino zavolj njegove perljudnosti radi imeli. Občinsko (splob) so mislili, de si je to veliko premoženjc z svojim trudam ino z svojo vmetnostjo nalezil. Imenitno in zalo ženko sije za svojo tovaršico izbral; pridna in pa dobra gospodinjaje bila. Otroci so bili pridni, delavni ino bogaboječi. Viši gospodje, kteri 10» 148 so ga kakor pridniga in pravičniga kupcovavca obrajtali, so ga v imcnitnc službe cn za drugim zaklicali. 01) kratkim poslane, ker se je lak čedno nosil, in ga vsc rado imelo, mestni poglavar. To službo je tako zvesto oskerbcl, de so vsi z njim zadovoljni bili; pa njegova vest mu ni nikdar pokoja dala, njegovo serec je botlo razpočili. Ako je nar boljsi delo opravil, alj pravico delal, mu je hudobija, ktere seje v svojim živlenju kriv sloril, živo pred njegovo dušo stopila, ino vest mu je vsmerteniga gospoda prcbridko očitala. Sirah njegovi je bil nezkončen. Ne po dnevi, ne po noći ni bil brez strahu, in vedno seje bal, de bo enkrat, prej alj poznej, pristojna ura — ura razodenja — prišla; katera je tuđi v resnici prišla. IVekidan je v sodnici pred sedel, koje človek, kler je svojiga lastniga «ospodarja vmoril, pri sprašovanji bil. Priseženci vbijavca po pravici obsodijo, de ima obešen biti; vender po postavi se čakajo na obsod svojiga presednika. Zdaj je jela huda vest neizrečeno njega peci; prišel je dan pravičniga povernila. Sponinil seje, kaj je pred 30 letami sto-ril, in ni mogel vbijavca, kalerimu je bil sam enak, k snicrti obso-diti. Podoba vmorjeniga gospoda ga je toljko mučila, de je na enkrat, ko bi trenil, sprcmenil svojo harvo na licah. Vstane od svojiga sodniga stola, in ves zgrevan in z velikim jokam stopi k hudobnežu, ter sodne prisednike nagovori, rekoč: „Bog je pravi-čen, on pravično kaznuje! Oh, ludi jaz zaslužim to kazn (šlrafingo)! Skuz celih trideset let sim svojo krivico vedno prikriva!, ker sim mojiga žlahniga gospoda, kateri mi ni nikdar kaj žaliga storil, na polu vsmertil, mu velik kamen na vrat obesil, brez vsmilenja v silno globoko vodo progrezil ino z njegovim zakladam semkaj se podal; pa dalej te krivice zamolčati mi moja vest ne da. Jaz sim vbijavc; sodite me po ojstri pravici. rKdo dopovć strah ino grozo vpričejočih! V.se gospode so solze (ako polile, de so se njim ko jagode po licah vdirale. Gospodi so njega obsodili, de bo obešen. Od velike serčne žalosti nad toljkimi hudobijami seje svojih grehov čisto spovedal. Omedlel bi bil od velike žalosti, ako bi ga ne bili namestnik božji potolažili. Podučili so ga pravo gievengo obuditi ino zakrament svete pokore tako vredno prijeti, de je po tem vsim spokornikam nar lepši izgled bil. Kedar na smcrlen prostor stopi, poprosi, naj mu dovolijo progovorili. Vgleda milo podobo Jezusovo, se k nji oberne in milo zdihuje, rekoč: „0 nar dobrotlivši Jezus, dobro veni, de nisim vreden biti tvoj sin, ki .sim jaz, vbijavec mojiga gospoda, zasluži), de nie na vekomaj zaverže.š. Pa vender, 149 ker si perbežaljšc gresnikov, v.smili se mene. Veči koje moja krivica, veči pravico imam, de .se me vsmiliš. Velike so moje pre-grehe, odpušaiija vreden nisini; pa se veći je tvoje vsmilenje. Od-pii.sti mi vse moje grehe, vsmili se moje duše, naj si bo ravno mojga trupla strašen konec, kakor sini zaslužili „Zadnič zaćne jokäjc gledavce prosili, rekoč: ..Molite za mene, molite za mene! Rabelj! zdaj stori svoje delo" ■—kmalo je bil streu. Strah, kteri je zbrano množieo obletel, se popisati ne da. Silna žalost je zapušeno udovo skoraj na smrrtno posteljo vergla. Jok in plakanje je napolnilo celo sosesko. Povsodi so solzc tekle, solze žalosti, in iz vsili sere so goreče molitve k svetim nebesam puhtele. Poglejtc. kaj dela hnda vest! Vest je iiotrajni skrivili glas, ki nas za dobro hvali, za hinio pa graja, nas svari pred greham, in k dobrimu opominja. Kar je per hiši gospodar, je |>er človeku vest. ki spi alj pa čuje, vlada prav alj pa napak. Dobra, pravična vest je angelj - hnda krivična vest pa živi pekel, ki človeka noč ino dan peče ino grize, huji ko škorpjon, in človeku pokoja ne da. Xi zdravila za hudo pekočo vest, ražen zakramenta sv. pokore. Ne odlagajmo tedaj poravnati svojo vest, dokler vsevedejoč soduik bukcv naše vesti ne odpre, ino odkrije vse naše tuđi nar skrivnej misli in djanja; nas bo tozila naša luida vest! iVc zanašaj se pa tuđi (i, hudodelc , de bi božji pravici odišel! Naglo te bo božja roka zadela; pripravi se! liogn .se im: iiioic.š .skrili, Torej -\;»i-ji ,sc ^resili: I!o^r vs<: vi'1, Ureli se delati no su\<\ Jakob Gričar, Sostošolc. ----------— E»e.äž, kaler«* napili-neva ino tak sretno prek derere vode dopUn°ava. Alj \ oda jo nama. skor cei živež zkuzila. l*o(o\ala sva vev* po no< i kukor |io «lnevi skos ncizmerno pusca\o po toplim pesku, kor (am sonee cei dan žarko prijieka. Pri v.saki stopinji je naju sirah veći prihujul, togote ino nevolje so se množile, kor sele storli dan prideva iz mertve naravc vkraje, kjcr je že nekolko germovja raslo ino kjer sva ludi žc druge popotnike sretovala. katerili .sva se bojala, da naju za suzne ne spoznajo ino grosrovitniniu gospodaru izrocijo. Xa enkrat se za nama prali vzdigati zapaziva, ino vkralkim \idiva dva dromedara (t. j. velbluda, katerim oudasni prebivavci ..barko pu-šcav" pravijo, ker so zares v pesčenih valovili (o, kar so barke na morju), katera sta za nama bitela. Ko nekelko bližoj pridrapata, spoznava svojega gospodara z blapcom, ki sta tuđi naji že zapazila ino spoznala. Kam se zdaj obcnuiti, kam pobegnati, kerjenenio-goče razdraženemu nevernikii vjiti ino i.jogoveinu moru. ki mu je že iz nožnic. zazvonil? Oziiava se trepetaje na vse strani ino med prepadnemu j)oc()\ju zapaziva berlog. I ino , koijkoi• nama pripusti grozen strah, se podava (ja: alj ker sva se škrakcov, gadov ino drugih kae bojala, se ne poskrijeva v globočino berloga, temoc se podava v kot na lovo roko, kor sva skoro brez dihauja ticala. Za neklere miglaje prilece najn gospodar s hlapeom h bei logu; klicala sta naju ino se nama strašno grozila; ker pa njima nihec no odgovori. 151 skočila raž (Irornctlarev, katere gospodar /,a uzde derži, hlapec pak je moral jiti v bori»»", da naju izpodi. Hitro skoči v bcrlog, al v temi je zavoljo svillobe souca zunej ničesar ni mogel razločiti, s tem već pak je kričal rckoč: lo pojdita vun, hudodelca, že vaj i aka zaslužena kazen. Komej le besedc izgovori skoči iz globo-uiie birloga oroslauka k njemu, ga popade in zadu.ši ter k .svojemu ležišču zavlečc. Grozovitnež zunaj nije mogel svojega službenika pričakati — morebiti si je inislil, da se lilispcu vslavlava — ■ ino se sam v berlog poda strasno preklinjnje naju ino lilapca. AIj ni se bil do niij prisel (uđi njega oroslanka popade ii-o zadavi. Smertni znoj nojn obiđe v (usnim kotu, ker sva si mislila, daje zdaj red na nama, ako ravno nama se strahovata zver menje grozovila zdi kot ima divjaka. AIj božja roka naj je ovarvala. — Oroslanka zapusti s svojim mladim v zobeli berlog, brez da se na naj ogleda. 8e dolgo časa sva prestrašena ino tiboma v hujim.1 m zavetju ticala, sonce se sic nagibati počimlje, kadar si upava v/. berloga ložili. Zunaj najde-vadromedara iiajnih zatirancov, katera «ta leže čakala na jezdece ino prežvekvala. Naložena s(a bila z mnogoverstnimi polrebami. —• Kleče na suhim pesku vzdigneva roke k \ecnimu Bogu, se mu iz globočine seica zaliva.Iiva za čudovito otelje ino oblubiva z pobožnim zivlcnjam njemu vse dni svojega živletija hvalcžna biti. \'se-deva se v prazne sedle ino se !e deseti den prideva na kraj pusča-ve, kjer so ravno zimsko-p;erški vojtiki- tabor imeli. Tem pro-dava dromedara, se med sr boj posloviva ino vsaki se poda v svoj« deraovino z sercom polnim Inalcžnosti do močne roke božje. f!a/.li(2-. --------- te-sxs.i —— i'KHNl VJIAN. ĐOLGE PRAVĐK KOA'LC. Imel je v nekim (erzi blizo Horvatske svojvoljn go.'.pod černiga vrana, ktiriga je naučil, de je liodil za njim, ino Ijudeni kratek čas ilelal. Krasti pa, ino sosedam škodo delati ga ni odučil. Vražji vran je sosedu slamnato streho pulil, meso v strebo vtikal, na štepih alj vednjak počepal ino vodo kalil, tuđi otrok ni \- miru pustil, ki so 152 rjavc la.se imeli. Sosed gospođicu izporoči, naj vrana spravi v krnj, alj ga zapiraj; ako ne, ga hoće vstreliti. — Svojglaven gospodie sc pa smeji ino sosedu z vranam naganja. Tako znajo hudobni Ijudje, ki med sosestvam mir podirajo, ino vjedalce jišejo. „Blagor mirnim; otroci božji bojo imenovani." Cigavi olroci so pa nepo-kojni? Sosedajeza popade, ki vidi, de vran spet .streho puli. Reče hlapcu, dc pukso nabije, ino černiga vrana vstreli. Malaroč, pa veliko hudiga naplete. Samouhast gospodič soseda loži, de mu je vrana, vsmertil, ki mu je ljubši ko sto cekinov bil, zakaj cerni vran je znanosti alj kunšti vcdel, katerim seje vse čudilo. Gosposka .soseda na .sodbo pokliče, naj odgovori, kako ino zakaj je dal vrana v.streliti? Sosed ne taji, de je cerniga vranu vgonobil, pa po pravici, kor je nc-gudiia živina soscdain veliko škodo ino nadlogo delal. Škode var-vati svoje pohištvo pa vsak gospodar pravico ino dolžnosl ima. Ker sosed vrana z dobrim v kraj spravil ni, je moral cerni vran smert storiti. Sodnik vranomorca popraša, ali ni vcdel, de je bil vran čudno učena stvar, ki je znal devet umetno.st, kakor skakali, blebetati, lajati ino na pol govoriti? Tožen pravi, de vsiga liga ne ve. Hitro tožvavc osem prič dobi, ki piisežejo, de je bil vran .silo čudna stvar, kteri je znal, kar nobeden vran lehko nezna, in de je gospođicu strasno velika škoda, ki se mu poverniti ne da. Gosposka vranomora obsodi vstreleniga vrana plaćati, ino se z vranarjam pogoditi. Vranar vstreleno živino za dvajset cekinov ceni; drugači pa od pravde ne henja. Gosposka pervo pravdo sklenc, de je vra-nomor kriv, ino vrana plaćali dolžen. Obsojen, premožen mož te pravice ne spozna za pravico. Tako pravda na doktorje priđe. Druga obsodba spozna, de je taka pravda hudovoljna, ki ne ji.š'c pravice, ampak cekinov, ino po tem vranomora odveže. Vranar se pa ne da vgnati, ter pravdo v tretjič naplete, ter priseže, de bi vrana naj boljšimu prijatlu iz pod 20 zlatcv ne bil dal. Na viši pravici spoznajo črez nekoljko let, de je bil vran, ker je po spričingi lake čudne reci znal, po pravici dvajset cekinov vreden, ino de ima vranomor verh cekinov tuđi pri 220 gl. v srebri potroškov plaćati. .....- Kteri je imcl pravico? —toženc ali tožitel? Vsak poreče: vražji vran, ni bil pravde vreden, še manj pa dvajset cekinov. -— Ktiri pa je bil per tej pravdi na dobički? Porečeš: on, ki je cekine pograbi). Počakaj eno malo! Krivično blago dobriga prinosio ne bo. 153 Sosed obsojen je gospođicu cekine po prisegi odštel, a)j prisega krivičnika (oljko opeče, de si se cekinov pograbiti ne «pa; za njim jili pošlejo. Toljko draziga vrana se ni leliko bilo na sveti. Alj v kratkib letali je samoiihast tožnik vidama obožal, moral (isti kraj zapustiti, ino jiti po sveti za kniliam. Tuđi krive priče so že večidcl pomerle. Sosed pa čc ravno lmdo obsojen, še na svojini stani živi srečeii ino poštovan: le od pravde slišati ne more. -...... Vsaka pravda je vražji, cerni vran. Kdor po krivici pravdo zderži, nar vec zgubi. Fr. O. BOU JE NAlt KOLJI VAIUI UTltOK. Blizo ene vaši je stala slara zapušena cerkvica, v sredi pokopa-lisa, v katiro pa već pokapali nišo; obilno je sladka trava po njim rastla. V cerkvici sta se oltar ino prrdižuira na starim me.sti stala, samo stoli so že solo gnili. Horštnarjova žena, priđe enkrat na pokopalisc visoko travo kosit, ino ima svojo majliuo dete •/. sebo, katiro je v svoj koš .spat položila ino v cerkvico na oltar zanesla, de bi se inu kaj ne zgodilo med tem, de ona svojo delo opravi. Staro kozo, katiro je tuđi z seboj na pašo pripelala, je na ccrkvcnc vrata pervezala, te pa od-perte pustila, de bi precej slišala, kadar se otrok izbudi ino jokati začne. Zdaj , kjer meni, de je vsc dobro preskerbela, se spravi žena na svojo delo, precej veliko trave nakosi, ino jo v plaste spravi, de bi jo potem domu zanesla. Na enkrat okamenita zagleda volka blizo cerkve, ki ravno kozo poposli hoče. Koza še toljko časa ima, de se v cerkvico za vrata zmuzne. Volk jo v sredo cerk-vice preskoci, koza pa hitro nazaj vun izbeži ino vrata za seboj tresi, na kadrih je bila privezana. Zdaj je bila sicer koza rešena, alj otrok, revno otrok, katiro se mirno v kosi na oltarju spi, je bilo v naj hujsi nevaršini. Splašena mati se komaj zave, od straha že vsa terda, vpije ino kliče na pomoč ljudi iz bližniga polja, katiri pritečejo; alj slišaje, kaj seje zgodilo, ostermijo ino ne vejo pomagati. Pride tuđi borštnar iz bližniga lesu. mož serčen ino bistriga uma, hiti po svojo pukšo ino poskuša vrata odpreti. Alj klučanca seje zaletela ino ni bilo moč skuz vrata v cerkvico priti. Postavi! 154 si je tedaj leslvico alj lojtro k oknu, ino si, prizadeva skuz odperto okno volka pred pukso dobiti. Volk pa, divji ino .serdit, vse kote po cerkviri pretuli, praska ino grize, skoči zdaj nad vrata, zdaj na »odar (kor) zdaj za oltar, jiskaje, zopet vjiti. Mož na okni o pravim rasi pukso sproži, ino srečno volka podere. — V.si, posebno pa mati, od veselja zakričijo, pa se ne vejo, kaj seje z otrokoin zgodilo. Zdaj vrata razbijejo. ino mali, v strahu trepetaje ino v zaviipanju na Boga ino angela varha, h oltarju hiti, gledat li detetu. AIj koliko veselje vsi imajo, videti dete se zmiram mirno v kosi spati. Na kolena padejo pred oltarjom, ino v goreči hvaležnosti jim serce kipi proti vcčniniu Gospodu, ki je v r.aj huji nevarnosti skozi svojiga angela dete strasne smerti, stariše pa velike ino bridke žalosti obvarval. — Tako lehko v božjih rokah mirno počivamo. Iii|Ks|. ------.......ttesm----------- KAJ STORl SV. DUH. Te dm eukrat - pišejo brumen inisjonar iz polnočnc Amerike — priđe k meni neka ajdovska deklina, ter ine lepo popro.si, da bi jo kerstil in zapisal v katolško a ero. Jaz ji razložim, de so mora poprej podučiti saj v nar potrchmših resnicah naše svete vere, na-preden sv. kerst prijeti hoče. „Podučena sim žc, mi odgovori, imam prijatlico, ki je kristjana; ta me je naukvala, in kar je ona vedila, sim se tuđi jaz navučila." Ko sim se prepriča], da v resnici dobro zna vsc potrebne nauke, in ko sini vidil, kake brihtne glave je in kako njeno serce gori od želja sv. kerst prijeti, sim jo praš'al, ali se stariše ima, ali kaj vejo ino kaj rečejo k temu? „Doncs zutraj, mi odgovori, sin» prosila očeta, naj mi pervolijo sem iti, pa so me ojstro in serdito pogledali in rekli: Že nekaj časa se mi zlo spre-menjena zdiš in ne vcm, kaj bo z teboj? - I>e pojdi, pa (o ti povem, ako zvem, de si kristjana, na urata t(> born nabil in tako dolgo tepel, dokler se mertva k mojim nogani skerhne.š." ;,Ino ti se nič ne bojiš?" sini dalej vprašal. -Koga se bom bala, mi reče, kader bom eukrat ker.šena, kader bom posvečujočo gnado božjo zadobila in mi moji grehi zbrisani bodo! — če pred vmerjem, pa 155 pred v nebesa prišla bom." Z kerstno vodo sim jo oblil in z bolim oblačilam nedol&no.sti sini jo ogernil; in polna veselja in miruje .šla k svojim starišam nazaj. Kaj je njeni oče storil z ujo, ali jo je do ismerfi pretepel alj ne, se nisim zvedel; pa (o vem, kar Jezus pravi, de kdor očela alj mater zavolj njega zapusti, bo vecno živlcnjc dosegel. Kožman. -----------— \Myu----------■ - TUD1 BE8KDA ČLOVEKA VBI.IE. \ nekim gradi za Dravo so rejenka imeli, ki je bil dekle samice •sin. Odra.stil je, pastirčoval, ino pomagal per vsukiin deli. Xeko je.sen so proso meli, ki je bilo strašno snetlivo; ino gerdo kadilo se je. Gospodična priđe na skeden, ino ko hlapčiča vsiga vmazauiga vgleda, reče v pričo v.sili ljudi, ki so proso spravljali: „Ti si pa cern ko vrag!" Ljudjc .so .se inu smejali ino ga po tim priimku imenovali. IUapčck odraste ino gerdo ime vrag mu ostane. Znanci ga po tim kličejo, in on navajen za zlo ne vzeme. Alj perimke dajati je gerdo, koga po gerdim perimku zvati je nevarno in tuđi greh. Pogosto beseda človcka vbije. Leta 1847 je raMio ta clovck za Dra\-o dclal, ino neki mesar iz bližniga terga mrnio priđe. ATamesti čedno pozdraviti — ga po-draži. Mesar ni slovensko znal, pa je vedcl kako ga imajo. Slovenc je nemško zastopil, pa neniške gerde besedc ni vajen bil. Mesar se nad njim zadere: .Teulcl kaj delaš?~ Sloveuc ga pa za to besedo z kolam po glavi lopi, de se per priči mertev zvernc. — Glejtc gerdih perimkov žalosten konce. Tuđi beseda človeka vbije. A. SI. SS«, IMEMTNA GOSTIJA SLOVEJVCOV. Svoje tliu, bo že blizo jezar alj tavžent let, so imeli Slovenci veliko kralestvo za Dravo ino Savo, kteriga so Goratan alj Karan-tanijo imenovali. Kmetje so bili žc veči del kristjani, gospoda se 156 jo pa še tcrdovratiio malikvanja deržala. Vojvoda Ingvo,jih poglavar, je v Gorotan.skim gradi blizo Celovca stanoval ino je bil bogaboječ kristjan. Napravi! je svojim podložnim veliko go-stijo, na küro je gospodo, pa tuđi kmetc povabil. Kniete je k svoji inizi posadil, zlale ino sreberne bokale pred nje postavu polne nar boljiga vina; gospodi, žlabtničam ino vitezam pa okaže na dvoriši postreči, jim dati bornih jedi, pa slabiga vina v glinastih posodbah. -•— Smcšna postrežbaje bila ta, pa je lepo resnico pričala. Gospoda to videti se hitro razserdi, ino se vojvodu liudo pošvara nad toljko sramoto, de mora na dvoriši biti, dokler se kmetje v njegovim verlim poslopji tako bogato gostijo. Vojvoda je na to njih «varanje čakal, ino jim djal: .,Kaj se švaratc nad tim? kaj hoćete? Vi prebivate po gradili, pijete iz velikih bokalov, ro-početc 7. svojimi mečami ino sučete svetle sulice, to je res; te kmetje pa v svojih dimnicah živijo, slabo jejo ino tiho zemljo obde-lujejo, pa vam povem, de so veliko boljsi ko vi, čc ste ravno zlahfniki. Ti borni kmetje so sprijeli svetiga cvangelja nauk, so se omili .skuz svet kcrsl, ino so vsi lepi ino čisti na duši, prijetni Bogu; za to sim J i li k svoji mizi povabil. Vi pa ste terdovratno v svojih zmotah malikvavci, vmazani na duši ino tak nečedni, de se mi gabi do vas. Torcj sim vkazal vam na glinastih posodbah postreči; za neverne malikvavce je tako prav." Ta beseda je gospodo močno opekla, pa ne v hudo tcnuič v dobro. Zalostno grejo žlahtniki na svoj dom, pa premišlujejo, kaj se jim je na dvori vojvoda zgodilo, ter se boje, de bi se jim tuđi po smerti kaj taciga ne pripetilo. Iz Salcburga pridejo keršanski uče-niki, oznanujejo vescl cvangelski glas ne samo kmetam, ampak tuđi gospodam; inoglej, veči dol, se jih da kerstiti. Kako se bo pa kaj na unim sveti godilo? Ktiri bojo pervi za mizo nebeske svatovšinc? A. SI. ZA O(l|>erl born v pi-llikiili svojo usta ino ski-ito iziekel od 'iić-lka svela. Slat. 13, 35. 159 RESNICA LJUBI LEIH) OBLEKO. ■tili so svojo dni lind pridgar v nekim razujdanim kraji, ki so lju-dcm toljko žcrke pravili, de jim je po kostili gomeznelo. Poslusiteli se jih boje, ino niulokdo k njim k spovcdi gre. Se hnjsi so iz lecc obiiašajo ino sc zanikainiin ljudeni grozijo; ljudjc se pa jih pikanja navelicajo ino cio pridge opustijo. Od lela do leta .srenja hujsi pri— haja; semc božjih naukov na skalo pada. .4 Žalostilo grejo pastir v ncdelo na večer v svoj sadunosnik pre-mišlovaje plemenito drevje in obilen žlahen sad, kterga rodi, hudob-niga ljudstva pa hudobno djanje, per katirim nobcniga pobolšanja ni. Pojiskaje nar boljiga sadja najdcjo, de lcpo sadje le ]>od lepo zelenim ino košalim pojam raste; kjer perja ni, sadje od sončne vrocinc vsahne, alj se od lmdiga vetru posuši. Vidiš! pmlgarju na mi.sel j)ade, plemenilo drevo me modro uči, resnice mojiga nauka v čedno perje be.sede ino prijetnih prilik za-viti; resniea ljubi lepo obleko, de se nje ljudjc ne splašijo. —■ Jeli so pohlevno pridgvati; vsako nedelo ino svetek kako čedno priliko povedali so. Ljudjc so jili tuđi jeli radi poslušati, ino so doma lepe prilike pravili, katire so slišali v cerkvi. V kratkim je bila cerkev poslušavcam pretesna. Tako gola resniea požeri ino se mora posladiti. Tuđi bolniki rajši sladke zdravila pijejo, kakor grenek peliuovec. A. SI. POPOTNIKI NA SVETI. Burja na morji barko na otok (ostrov) zanose. Lepa zelena okrajna je bila, na katiri mornarji poprirnejo. Vcci del pnpotnikov barko 160 zapustivši se po otoki razjidc; lc enokoljko se jih iz barke ne gane. „Veter bi potegnil, so tijali, barka bi naglo odplavala, mi bi pa zaostali; ni vamo po otoki hoditi." Drugi se na suho podajo, pokusljo sadja, ino si lepiga kraja gledajo; pa se hitro v barko poverncjo, de bi nje ne zamudili. „Ni varno popotnikam se predalcc od pota zgubiti/' so djali. Tretji se po zelenim otoki dalej razjidejo, sadje poberajo ino se veselo gostijo. Veter y.apiha, barka se maja, mornarji zakličejo ino oni v skoke vlijejo v barko, pa slabej prostor dobijo. Slerti popotniki se pa ćelo po šrokim razkropijo, jejo ino pijejo, do žalo kamenje poberajo. Trobenta iz barke zabuči; pa pravijo, de se se ne nnidi. Trobenta v drugo zabuči; oni se se ne odpravijo, ker se jim po dobrotab ino dragotah toži. Tromba tretjic zadoni ino barka odrinc. Oni žalostilo za njo vderejo; alj že je na globokim. V sfrubili za ujo planejo, v veliki nevar.šini plavajo, ino vsi mokri, na pol nicrtvi barko dosežejo. Zadno mesto $c jim odkažc. Petih popotnikov pa cio več v barko ni; po otoki se razidejo ino v blago vsi zgubijo. Zima priđe, drevjc obleti; ne najdejo strehe ne živeža na otoci, ino vzamejo žalosten konec. Tako no vsiin posvelucžam godi, kteri pozabijo, de nišo na tim sveti doma. A. si. - i:J>S5ssOB£ W1bE YEST1. MVuda vest je človcku vedna muka. Ko je hudoben Kajn svöj^jfli brata Abclna limoril, gaje odmah tak nudi strah popadel, da šo mu vedno roke ino noge trepetalc; povsod se je skrival vedno si do-mišlovaje, da tuđi njega nekdo usmertil bude. Se cio najpervi je on bilj ki je mesto Enachia sozidal, da bi le tam varen bil. Huda vest so idešce, ki vsikdar šiplejo; je pevanje, ki nikdar ne preneha; je cerv, ki vsikdar gloda; je buija, ki vsikdar hrumi; je pes, ki vsikdar laja; so usta, ki nikdar ne molčijo; je teža, ki vsikdar tisi; je obraz, ki vsikdar straši; je tem, ki vsikdar bode; je rog, ki vsikdar trobi. Ideš lik jedi, ostane vemdar taj terdi kos; piješ li Šani-panicra, ostane vemdar taj bridki pelin; ako li se igraš (kartaš), ona vsikdar kole; ako li rajaš (plešeš), ostane vemdar (aj htidi igerc (godec); hodiš li po rćžovertu, te vemdar žge ta kopriva; ako li se razveseluješ na vse strani, ostane vemdar ta vtožnost. Trtahel ') je zlatne podobe pod slamo skrila; Rahab je ogleduli'e ^ozuetove pod strchbjs predivom in sterniščm öÜela; pa pregrelia v nudi vesti se ne da ođeti. —• Jernej Ciringar. J) tfahcl je zlaltn« malike švojćg-a ožeta Labana nk'rađia, ktet-c je potem pri prciskovanju pod slamo Skrila. I. bukve Mojz. XXXI. E. solo xar dowkaco rejo OTBOK^h Kdor ljubi svojo dete, ga neprenehama v strahi ima', nad njim veselja vüaku ino mu ni potreba na ptuje vrata terkati. Je oče vnierl, vender je kakor bi živel; zapustil je v njem svojo podobo. Neber/.dau konj nevkroten izrasle , «amopasen pa ra/.vajcn otrok. Kaxg'lajas otroka, bo te Htrahoval; čc 7, njim igraš, žalil te bo. Ne posmeliuj ne mu, đe li ne bo /.alovali, ino poslednič nad njim skomine ne dubiš. V mladosti sinu svojvolje ne dajaj, ino mar ti bodi kar si domišla. V mladih letah vklanjaj mu vrat, de terdovralen ino tebi nepokorn ne bo ; kar bi te v serce bolelo. Jezu« Sirah 30, 1 — 1«. \n DOMAĆE ZDRAVILA •)• i'(i Iiiidje premalo vejo, koliko zdravil (vračtva alj arcnij) doma imajo. Lehko si pomagajo, ako jih poznajo; postavim: bezg (bezovec) zasluži, da se mu odkrije; mleko je velik božji dar; ino kis alj jesih, naj si ravno kisel, zakoljkor hujši, za toljko boljši je. Po nemško. Die Leute wissen zu wenig, wie viel Heilmittel oder Arzneien sie zu Haust Haben. Leicht Helfen sie sich, wenn sie dieselben kennen; z. V. der Hollunder verdient, daß man sich abdecke vor ihm, die Milch ist eine große Gabe Gottes, und der Gssig, mag er nur sauer sein; je schärfer er ist, desto besser. Vem, de je se malokdo zmed vas premišljaval, kako žlahtna reć je kis alj jesih, posebno vinski kis; zatorej čujte in pazite, po-vedati vam čem, kako hasnoviten je. 1. Kis se rabi za mnogoverstne jedi. Merzel bob (bažula) in drugo sočivje ne diši, ako ni okisano; kumarc, solato in drugo zelenjado, kdo bi jo jedel, ko bi kiša ne bilo! 2. Meso, ako se ob čaši bude vročine v kis položi alj vpertiče v njem namočene zavije, se precej dolgo ohrani, de ne dehni in červivo ne postane. 3. Ako se kdo zlo vseka, vreže alj po kaki drugi nesreći hudo rani, ni boljšiga, kakor z dobrim vinskim kisam rano izmivati in v nja pomočene rute na njo polagati tako dolgo, de kervoviti neha; potem se ne gnoji in kmalo zaceli. Se ve de skli; pa kar ne skli, tuđi ne ćeli. *) Pokusne za solo. — Šolski uöitell bojo dobni učili, ako bojo svoje potnere v narekili ino v »teviUtvi po tih izgledih razložili. 4. Po leti, na priliko ob žetvi, košnji in ajdovi setvi, kader sonce hudo pripeka in si ne moraš žeje vgasiti, nekoliko kusa med studenčuo vodo deni, nar poprej te bo ohladilo. 5. V hišah, kir veliko ljudi v tesnobi prebiva alj bolnike imajo, se zrak dostikrat osmradi in cio strupen postane; alj z kisam si ga lchko spet popraviš. Prinesi kako razbeljeno železo v stanico in kiša nanj vlij, ročno bolj zdrava sapa bode. 6. Ako bolnika omcdlcrca posili, z dobrim kisam mu sence dergui alj rutico z njim namočeno pod nos mu derži, kmalo se bo zavedel in okrepčal. Tuđi je dobro, kader je bolezn nalezliva in moraš bolniku streci, de si z vinskim kisam usta oplahneš alj kako kapljo požreš. Glejte! kako velika todc malo poznana dobrota božja je kis; pa tuđi kako potrebna pri hiši; zatorej ljube dekleta! kader böte enkrat gospodinje, le skerbite, de vaša hiša nikolj ne bo brez dobriga kiša. IZ ZEMLJOPISA. Sitajarsko je lepa in rodovita dežela; ima vina in žita, železa in živine toliko, def veliko tega blaga sosedam proda. Sonce Štajarcu iz Vogerske in Hrovatije vstaja_, na Krajnsko in Koroško pa zahaja. Pod scverjam Kstrajb alj Avstrijansko ■ pod jugam Hrovaško leži. Štajerska vojvodina ima 20 mest, 96 tergov, 3593 vesi iu 163,496 hiš, v katerih 1.058,246 ljudi, Nemcov 875,400, ino Slovencov 183,846 prebiva. Ima dve škofiji in poprej pet, po novi vravnavi pa tri kroge. Poglavitno mesto je Gradec, v katerim 47,515 ljudi živi. Po nemško. Steiermark ist cin schönes fruchtbares Land, hat Wein und (^'treibe, Visen und Vieh in solcher Menge, daß es viel davon den Nachbarn verkauft. Die Sonne geht dein Steuer aus dein Ungarn-«nd Kroatenlande auf, und geht gegen Kram und Kärnten unter. Gegen Norden liegt Oesterreich, gegen Süden Kroatien. Das Her» zogchum Steiermark hat 20 Städte, 96 Marktflecken, 3593 Dörfer und 163,496 Häuser, in denen 1.058,246 Menschen, Deutsche 17» 875,400, und Slovencu 183,846 wohnen. Es hat 2 Vistkümcr und früher 5, nach der neuen Einrichtung aber 3 Kreise. Die Hauptstadt ist Graz, welche 47,515 Einwohner hat. Vsaka dežela kakor tiuli ćela zemlja ima 4 poglavitnc strani, izhodno, zahodno, južno alj .spodno in severno alj zgorno stran. Vuccni možje in morski brodniki imajo tako (magnetno) iglo, ki to posebno lastnost alj svojost ima, de karsor in kakorkolj se postavi, se sama iz sebe vselej proti polnoči oberne, in potem se lehko druge strani razsodijo. Kdor pa nima te igle, naj se na kraj oberne, ker se mu zutraj sonce prikaže, in ima ravno pred seboj izhod alj jutro; na desni roki poldnc alj jug: na levi zaliod alj večer iu za seboj polnoč alj sever. Zemlja se meri na štirvoglate kose, katerim se stirjak alj kvadrat veli. Štirjaški sežen alj klaftra se takole zaznamva (~J i» ima 36 štirjaških šolnov (Q')> 1 Ö' 'ma 1^4 štirjaških pavcov (D")j 1 Cl" ima 1*4 štirjaških cert alj lili (D'")- 1 oralo obseže 1600 štirjaških sežnov; in 10,000 oralov je 1 štirjaška mila. Stajarska dežela ima 390 Q mil in 6265 oralov; Krajnsko pa je nad polovico majnši in nima vcc kakor 173 D mil in 546.2 oralov. —tOEM-l ZOPER TERPINČENJE ZlVAIi. Ein Vogelfänger sängt in einem Jahre 70 Amsel», 103 Stieglitze, 52 Finken, 260 Meisen, 83 Zcistrl, 802 Drosseln, 2003 Ita-vitzer, 3 Nachtigallen, 12 Wachteln und 112 Krammetsvögel; wie viel Vögel fing er? Antwort: 3500. Slavičke popreda po 8 petic........vsako prepeliro po desetki — brinjovkc po 4 kr. -•- tri šinkovce je oslepil in po goldinarji dal -—' kose po groši; drugih pa vsako sto po tolarji; koliko je skupil? — Odgovor 71 gold. 28 kr. Lep dnarje skupil, bole rekli. Dro, lep dnar! pa tega dnarja se tako gerd niadcž dcrži, dc se ne da lehko izbrisati in nc hotel bi ga na svoji vesti imeti. Tri vboge ličike, tri sinkovce je z žereco iglo oslepil, de jih je dražej prodal. — Kaj menite, ali je to prav? ali se smejo živali terpinčiti alj mučiti? Nak, nikdar ne. Mi jih smemo v svoj prid in v pomoć oberniti, mi jih smemo pokončati, ce so nam škodlive; alj nevsmileno terpinčiti in kervovariti, jim nepotrebno bolečine in težave delati, tega Bog obvari! to je greh, ki pogosto že na tim sveti kaznovan bode. Mladi šterkovci, ki metulje, pajka, kebre in drugo živad lovijo in jim noge alj perute tergajo, si dostikrat roko alj nogo vlomijo in sami poskusijo, kake bolccine to naredi. Fantalini, ki skoraj ćelo spomlad po hosti letajo, v.se drevesa preplezajo, tićje gnezda raz-derajo, jajčikc truplejo in starkam mlade in mladim starke jemlejo, de potem revčiki od gladapoginiti morajo, so večidel nevsmileniga, hudobniga serca, in bati se je, de tolovaji iz njih prirasejo. Slušajte, kaj sveto pismo pravi: „Kader greš po poti, in na kakim drevesi alj na zemlji kako ticje gnezdo najde.š in mater na mladih alj na jajcih sedeti: ne vzemi mater z mladici vred, ampak pusti jo, ako ji mlade vzemeš, proč zleteti — de ti dobro pojde in de bos dolgo živci." V. Mojz. 22, 6, 7. llavno tako je tuđi od deželskiga vladarstva razun zadne tri mesence vsakiga letaojstro prepovedano, majhne vertne in hostne ptice loviti; posebno pa bo takim žugano, ki tem pticam gnezda poderajo, jajcika poberajo alj mladice vzemejo. Za tiga dol, ljubi otročiči! obljubite mi dones, de ne böte no-Ikmic živali terpincili alj ncvsmilcno tepli, ne pesa ne mačke, ne krave ne konja: sosebno pa vam priporočim, de nekaterih ptić, kakor so sternadi, drozgi, škorci, penice, pastaricice, tašice, senice, slavički, škorjanci, žolne, lastovke, i. t. d. ne böte lovili ne streljali; zakaj one so zlo koristite in veliko veliko kobilic, go-sene, kebrov, cervov in druziga mercesa iz vertov potrebijo. Ne vnićiti, marveč vabiti moramo te pridne živalice v verte in hoste, zato kir so umniga kmetijslva nar veći prijatlice. \n OD M rä It E. J*er Novaki so 50 cclšckov knopra alj ocvirkov nabrali, po lolarji v šajni pa prodali; koljko so izkupili? v šajni —■ koljko znese v src-bri? Odgovor: 75 gold. v sajni alj 30 gold. v srebri. Kako razne vender so pota, po katerih si človek kaj prisluži, ako le marlivjc in pamet v glavi ima! Ali poznale knoper? ali veste Uje rase in cimu de je? — Knoper rasle na hrastovim drevji alj dobji, se večidel dobro plačuje in zlasti llrovatam in Vogram, ki obilno dobja imajo, nekater goldinar v inusno pripravi. Pa knopra, ravno kakor hostiiih grušk iu koštanja ne srne vsak poberati, tcmuč le lastnik zemlje to pravico ima. Zatorej ako vidiš, de lastnik noće alj morebiti nima časa knopra v svojim poberati, pojtli in poprosi ga «aj tebi dopusti, in pogodi se ž njim. In kar si nabial, ne smcs na sonci alj na peči sušiti, ampak v scnci; tuđi ne na kakim zapertim kraji, kamor sapa blizo ne mora de ne oplesne, timvec na zrač-jim, lesenim vodri, kir leliko veter po njem pilila. Tuđi ga ne smeš na debelim ležati pustiti, de se ne pokvari; ampak pogosto gaje treba premešati alj premotati, potom se lepo suši. Rumenkastiga, dobro posušeniga knopra usnarji kaj radi kupijo, zmleti ga dajo in listo moko za kože rabijo, iz katerih podplate delajo. Kader je tedaj malo knopra, tuđi usnje alj leder v ceni poskoči. Kcr so per Novaki na celšek merili, vam moram se od suhe mere kaj povedati, z katero se žilo, sočivje, seine in druga taka suha roba meri. Sko-raj vsaka dežela drugačno moro ima, in čc böte kaj po sveti hodili ln z kupčijo se pecali, se od marskakc mere slišali böte; alj za zdaj "aj bo zadosti, de poznate moro, ki je v Cclskiin, alj kakor bomo fcftnaprej rekli, v slovenskim krogi navadna. —- Celšek, alj kakor s«i sploh veli škafin po Krajnskim mernik, 20 mer alj firkclnov ('erži, in dva celšeka sta en vogan alj meccl, ki sam je v našim Drobtincc za novo leto 1850. 12 178 cesarstvi prav za prav veljavcn. Polovica alj polovača je pol cel-žeka in 10 firkelnov derži. Fnkel ima 2 polica alj 4 maselce. —-Iz tega vidite, de se mora nekokrat pripogniti, napreden se celšek knopra vkupej spravi; vender kaikolj prodajali böte, lepo vas prosim, nikarte goljfati, marveč vselej pravično mero dajte in zapom-nite si, kar star pregovor pravi: Mera in vaga v nebesa pomaga. -a>č3 ZA PERVE SOLE. (Kune c.) J) Po drugih slovnicah izdelana. Das Zeitwort. Zeitwörter sind, welche von einer Person oder Sache entweder ein Thun oder Leiden, einen Zustand oder eine Beschaffenheit nebst der Zeitbestimmung aussagen; z. V. GLAGOL. Ijclagol se veli beseda, katcra nam pove, kaj in kdaj kaka oseba alj stvar dela alj terpi, alj kaj se z njo godi in v kterim stanu de je. Postavim: Der Lehrer lehrt, die Schüler lernen; „öitel uöi, uöenci s« niijo. Die Schüler werden von dem Lehrer geprüft; ucenei 80 t84 vprašani od „iitela. Im Frühlinge blühen und grünen die Bäume; V spomlad vse drevje evete i» zeleni. Die Bienen schwärmen; ibele rojijo. Ich werde gelobt; me livaüjo. Der Seidcnwurm spinnt die Seide; sviloprejka pred« svilo. Der Weber zettelt das Garn an; «kavc? prejo osnuje. Gattungen der Zeitwörter. Die Zeitwörter werden im Deutschen wie auch im Slowenischen nach ihrer Gattung eingetheilt l>) in thätig übergehende, als: lieben; b) in thätig nn-übergchcnde, als: springen; <) in zurückführende, als: sieh fürchten, sich bemühen; und U fcfthfst, moliš; ff tU'fhft, moli; Wortes liegen, als: ich lese, borom; du-liesest, bore»; er liest, Koro. Nur wenn ein besonderer Nachdruck daraus sselegt wird, setzt man im Tlovenischcn diese persönlichen Fürwörter hinzu. 8. Die Abwandlung. Ein Zeitwort so verändern, daß an demselben Form, Art, Zeit, Zahl und Person gehörig bezeichnet wird, heißt: dasselbe abwandeln, und die Art, wie dieses geschieht, heißt: Abwandlung. Um aber ein Zeitwort gehörig und vollständig abwandeln zu tonnen, müssen wir uns iu gewissen Zeiten der Hilfszeitwörter haben, sein und werden, bedienen. Im Slovenischen ist nur ein Hilsi^eit-wort, das aus drei Theilen besteht, als: «im, biti und bodom. 189 wir (zwei) bethen, moliva, mo-livc; Wir bfthfll, molimo; le te-daj se piisejo in govore, kadar z potisam kaj povemo; p: zakaj ti ne govoriš? warum sprichst nicht bit? 6. Pregib. Glagol lako prcnicnjati, de so na njim oblika, naklon, čas, slovilo in oseba, kakor gro, zaznamova, se pravi glagol pr cg i bal i, in viza, po kleri se to zgodi, se imenuje pregib. De nam je pa mogoče glagol v vsih ćasili in naklonili pregibati, ])olrebujemo pomožnili glagolov. VSlovenskim je sim(jVin) edini pomožni glagol; v IVemškim so pa Ilije : hilbni imeli, fl'ilt biti, in tvcvbni poslati. 190 Abwandlung des Hilfswvrtes sein. 1. Anzeigende Art. Verbindende Art. « «Gcwißl'cil) lViöglichkeit/» «Pedmgmig) Gegenwärtige Zeit. , (5inz. Ich bin ich sei ich wäre ^ Du bist du seist du wärest H Vr ist ^ er :c. sci ^ er ^c. wäre ' Mehrz. Wir sind Z' wir seien Z' wir wären ^ Ihr seid ' ihr seiet ' ihr wäret ^ Sie sind ste seien sie wären Halbvcrgcingcnc Zeit. Einz. Ich war ich wäre Tu warst du wärest sehlt. ßr :c. war ^ er ic. wäre ^ Mehrz. Vir waren I- wir wären I' Ihr wäret ihr wäret fehlt. Sir waren sie wären Völligvergangcne Zeit. (5inz. Ich bin ich sei ich wäre Du b.st ce. du seist ^ du wärest V Er:c. ist 3 er :c. sei Z er :c. wäre Z ?)lchrz. Wir sind ^ wir seien -3' wir wären H' Ihr seid ' ihr seiet ' ihr wäret " Sie sind ste seien sie wären Länssstvergangcne Zeit. b'in;. Ich war ich wäre Du warst «i. du wärest ^ Vr ?c. war F er :c. wäre F .,, Mehr;. Wir waren-3> wir wären -3' '^ Ihr wäret ' ihr wäret ' Sie waren sie wären Künftige Zeit. Einz. Ich werde ^ ich werde ^ ich würde Du wirst H- du werdest H' du würdest H (5r :c. wird ' er ?c. werde ' er:c. würde 191 PREGIB POMOŽNIGA GLAGOLA B I T I. I. X a/.na 11 i viii naklon. a) Zdajni čas. Etllnobroj. Dvabi'oj. Viäebroj. (id) bin) (wir jiuci finb) (wir ftnb) 1. sim sva, možk., ženk. in sred. sve smo 2. si sta „ ste ste 3. je sta „ ste so b) Pretekli čas. (ich bin gewesen) (wir zwei sind gewesen. (wir sind gewesen^ 1. sim bil-a-o sva bila „ sve bile smo bili—bile 2. si bil-a-o sta bila „ ste bile ste bili—bile 3. je bil-a-o sta bila „ ste bile so bili—bile * c) Prihodni čas. (ich werte fein) (wir zwei werben fein) (imr werben fein) 1. bom bova „ bove borno 2. bos bola „ böte böte 3. bo bola „ bole bodo 2. Pogojivni naklon, a) Sa dani i in pridodni čas. (ich wäre) (wir zwei wären) (wir wären) (ich werbe fein) (wir zwei werben fein) (wir werben fein) 1. l)i bil-a-o bi bila Y bile bi bili—bile 2. bi bil-a-o bi bila „ bile bi bili—bile 3. bi bil-a-o bi bila „ bile bi bili—bile b) Pretekli čas. (ich wäre gewesen) (wir zwei wären gewesen) (wir wären gew.) 1. bil-a-o bi bil-a-o bila-e „ bi bila-c bili-e bi bili-e 2. bil-a-:O bi bil-a-o bila-e „ bi bila-e bili-e bi bili-e 3. bil-a-o bi bil-a-o bila-e „ bi bila-e bili-e bi bili-e Op om b a. Ce se gori imenovanim časam naj ()oll, lVtstC0 predstavi, so vsi v želivnim naklonu OlMtnfchflibc übet julciffcttbc 3(rt.) 3. V e 1 i v n i n a k 1 o n. (fei bn) (feib ihr zwei) (fein wir) 1.------ bodiva _ bodive bodimo 2. bodi (ti) bodita „ bodite bodite 3. bodi (on-a-o)naj bo bodita (naj bota) bodite (naj böte) naj bodo (ich bin) (wir zwei sinb) (wir sind) 192 Anzeigende Art. Verbindende Art. (Gewißheit) «Möglichkeit) (Bedingung) Künftige Zeit. Mehrz. Wir werden ^ wir werden ^ wir würden , Ihr werdet Z' ihr werdet Z' ihr würdet H Sie werden ' sie werden ' sie würden Künftigvergcmgcne Zeit. Oinz. Ich werde ich werde ich würde Du wirst H du werdest I du würdest F (§r :e. wird -^. er :e. werde ^. er ?e. würde -I, Mehrz. Wir werden ^ wir weiden ^ wir würden ^ Ihr werdet Z.' ihr werdet Z' ihr würdet H' Eie werden ' sie werden ' sie würden Die gebiethende Art. Die unbestimmte Art. (5inz. Sei du. Mehrz. Seid ihr. Gegenwärtige Zeit: Sein. Sei er, sie. Sein sie. Vergangene Zeit: Gewesen sein. Künftige Zeit: Sein werden. M ittelwor t. Die gegenwärtige Zeit mangelt. Die vergangene Zeit: Gewesen. Abwandlung regelmäßiger Zeitwörter. Thätige Form. Anzeigende Art. Verbindende Art. (Gewißheit) Ci»;. Ich lobe Du lobst Er:c. lobt Mchrz. Wir loben ' Ihr lobet Sie loben (Möglichkeit) _ Gegenwärtige Zeit. ich lobe du lobest er:e. lobe wir loben ihr lobet sie loben (Vedmgllng) ich lobte du lobtest F er:c. lobte 3 wir lobten " ihr lobtet '^ sie lobten ^ 19t 4. Deicžje. Sedanji čas: bijoc-a-e (fctCtlb). Protekli čas I. bil-a-o (gewesen) Pretekli čas II. bivši (flenxfcil). Pretekli čas terpivne oblike: bit-a-o (gclDCfctl). Pribodiü ras: bodoc-a-e (h'V, fcic, Klä, fein ttJtvt»). 5. Narccaj. (Ga iiinia.) 6. Neodloiüvni naklon. Biti (fein). 7. N a m e n i v ii i naklon. Bit (um ju fein). 8. G1 ago 1 uo ime. Bitje (>nä ©ein) bistvo (baö ©efen). PREGIB OBl'III GLAGOLOV. Glagoli imo troji izhod: na am — em—im; in se Ichko vsi po cnim zglcihi, po cnini licu prcj er:c. habe ^ er n. hätte ^ Mehrz. Wir haben 3 wir haben D wir hätten D Ihr habet ihr habet ' ihr hättet Sie haben sie haben sie hätten Längstvergangcne Zeit. Einz. Ich hatte , ich hätte Du hattest du hättest Er:c. hatte ^ er:c. hätte A ^ ^ . Mehrz. Wir hatten A wir hätten K '^ Ihr hattet ' ihr hättet Sie hatten sie hätten Künftige Zeit. Einz. Ich werde ich werde ich würde Du wirst du werdest du würdest Er :c. wird I^ er :e. werde A er :c. würde A Mchrz. Wir werden 3 wir werden 3 wir würden 3 Ihr werdet ihr werdet ihr würdet Sie werden sie werden sie würden Künftigvergangcne Zeit. Einz. Ich werde ^» ich werde «» ich würde ^ Du wirst F« du werdest 3/ du würdest ^ Er ?c. wird " er ic. werde ^ er:c. würde «^ Mehrz. Wir werden ^ wir werden H" wir würden ^ Ihr werdet ^ ihr werdet ^ ihr würdet ^ Sie werden ^ sie werden " sie würden - 195 Edlnobroj Dvabroj Vläebroj b) Pretekli čas. (icb, habe gelobt) (wir zwei haben gelobt) (wir haben gel.) 1. sim livalil-a-o sva hvalila „ vse hvalile smo hvalili-e 2. si hvalil-a-o sta hvalila „ ste hvalile ste hvalili-e 3. je hvalil-a-o sta hvalila _ ste hvalile so hvalili-e c) Davno pretekli čas. (ich Hatte gelobt) (wir zwei satten gelobt) (wir satten gel.) t. sim bil-a-o hvalil-a-o sva bila hvalila, sve bile smo bili-e hvalili-e hvalile 2. si bil-a-o hvalil-a-o sta bila hvalila, ste bile ste bili-e hvalili-e hvalile 3. je bil-a-o hvalil-a-o sta bila hvalila, ste bile so bili-e hvalili-e hvalile d) Prihodni čas. (ich werbe (oben) (wir zwei werben loben) (mir werben loben) 1. born hvalil-a-o bova hvalila „ bove hvalile borno hvalili-e 2. bo.š hvalil-a-o bota hvalila „ böte hvalile böte hvalili-e 3. bo hvalil-a-o bota hvalila „ böte hvalile bojo hvalili-e 2. Po goji vni naklon. Zdajni in prihodni čas. (tcf) Würbe (oben) (wir zwei würben loben) (wir würben loben) 1. bi hvalil-a-o bi hvalila-e bi hvalili-e 2. bi hvalil-a-o bi hvalila-e bi hvalili-c 3. bi hvalil-a-o bi hvalila-e bi hvalili-e Pretekli čas. (iđ> würbe gelobt (Wir zwei würben gelobt (wir würben gelobt Haben) baben) fyaben . . . 1. bi bil hvalil-a-o bi bila-e hvalila-e bi bili-e hvalili-e 2. bi bil hvalil-a-o bi bila-e hvalila-e bi bili—c hvalili-e 3. bi bil hvalil-a-o bi bila-e hvalila-e bi bili-e hvalili-e Opoinba. Čc se gori imenovanim časam naj predstavi, so vsi v želivnim naklonu. 13* (ich Habe gelobt) (wir zwei Haben gelobt) (wir Haben gel.) (ich Hatte gelobt) (wir zwei Hatten gelobt) (wir Hatten gel.) (ich werde loben) (wir zwei werben loben) (wir werben loben) (ich Würbe loben) (wir zwei würben loben) (wir würben loben) (ich würbe gelobt (Wir zwei würben gelobt (wir würden gelobt Haben) Haben) Haben . . . l9a Die gebiethende Art. Einz. Lobe du Lobe er, sie. ^ "' Mehrz. Loben wir Lobet ihr Loben sie. Mittelwort. Die unbestimmte Art. Gegenwärtige Zeit. Loben. Vergangene Zeit. Gelobet haben. Künftige Zeit. Loben werden. Die gegenwärtige Zeit. Lobend. Die vergangene Zeit. Gelobt. Leidende Form. 1. Anzeigende Art. Verbindende Art. (Gewißheit) (Möglichkeit) (Bedingung) Gegenwärtige Zeit. Einz. Ich werde ich werde ich würde ^ Du wirst du werdest du würdest A Er:c. wird 3^ er:c. werde 2, er:c. wurde ' Mehrz. Wir werden A wir werden A wir würden 2 Ihr werdet ihr werdet ihr würdet ^ Sie werden sie werden sie würden - Halbvergangene Zeit. l^inz. Ich ward c» ich wurde c» Du wardst A du wurdest D fehlt. Gr?c. ward r^ er?c. wurde >-- 197 Edlnobroj Dvabroj VlSobroj 3. V e 1 i v n i naklon. (lobi bu) (loben iinr jtoci) (toben ttrir) 1.-------■ %K~ hvaliva-e hvalimo 2. hvali hvalila-e hvalite 3. naj hvali naj hvalita-e naj hvalijo 4. Deležj e. Zdajni čas: hvalijoč-a-e (lobenb). Prctekli čas: .storivne oblike: I. hvalil-a-o (gelobt). „ „ II. hvalivši (gelobt), terpivne oblike: hvalen-a-o (gelobt). 5. Nare čaj. hvale (trn Soben). 6. Neodločivni naklon. ' hvaliti (loben). 7. NTamenivninaklon. hvalit (um ju loben). 8. Glagolno ime. hvalenjc (baS Sobcn). TERPIVNA OBLIKA. 1. Naznanivni naklon, a) Zdajni čas. Ndinobroj. Dvabroj. ViSebfoj. (i^ hjerbe gelobt) (»iv [jnjei] h>etben gel.) Ovi* werben gelobt) 1. sim hvalen-a-o sva-e hvalena-c smo hvaleni-e 4. si hvalen-a-o sta-c hvalena-e ste hvaleni-e 3. je hvalen-a-o sta-e hvalena-e so hvaleni-e b) Pretekli čas. (tđ) bin gelobt toorben) (nnr [jtwei] ftnb ge= (njtt finb gelobt »or* lobt ftovben) ben) l.simbil-a-ohvalen-a-o sva-e bila-e hvalena-e smo bili-ehval«ni-c 2. si bil-a-o hvalen-a-o sta-e bila-e hvalena-e ste bili-e hvaleni-c 3.jebil-a-o hvalen-a-o sta-c bila-e hvalena-c so bili—e hvaleni-e (ich werde gelobt) (wir ^zweij werben gel.) (wir werben gelobt) (ich bin gelobt worden) (wir ^zwei^ sinb ge- (wir sinb gelobt wor- lobt worben) ben) Anzeigende Art. Verbindende Art. (Gewißheit,) (Möglichkeit) (Vctingung) Mehrz. Wir wurden c» wir wurden » Ihr wurdet A ihr wurdet A fehlt. Sie wurden " sie wurden ^ * Vülligvcrgangenc Zeit. Einz. Ich bin ^ ich sei ^ ich wäre » Du bist F' du seiest ^ du wärest ? Er:c. ist ^ er:c. sei " er:c. wäre " Mehrz. Wir sind ^ wir seien D wir wären I Ihr seid ^ ihr seiet ^ ihr wäret ? Sie sind ^ sie seien ^ sie wären ^ Längstvergangene Zeit. Ginz. Ich war ^. ich wäre «-. ; Du warst ^ du wärest F' ,., <§r:c. war " er:c. wäre " ^.. Mehrz. Wir waren K wir wären Z ' ^ Ihr wäret ^ ihr wäret Z' Sie waren ^ sie wären ^ Künftige Zeit. Vinz. Ich werde ^. ich werde ^ ich würde » Du wirst F' du werdest D* du würdest ^ (5r:c. wird " er :c. werde ^ er :e. würde " Mehrz. Wir werden Z wir werden Z wir würden 3 Ihr werdet 3 ihr werdet ^ ihr würdet A Sie werden ^ sie werden ^ sie würden ^ Künftigvergangcne Zeit. Ginz. Ich werde A^ ich werde A^ ich würde ^ Du wirst ' du werdest ^ du würdest ' Er :c. wird ^ er :c. werde ^ er :c. würde ^ Mehrz. Wir werden ^ wir werden ^ wir würden ^ Ihr werdet ^. ihr werdet ^. ihr würdet ^. Sie werden 3' sie werden » sie würden 3' m Eđlnobioj Dvabioj Vlžebroj c) Prihodni čas. (tcb, werbegetobt Wer- (wir [jtvet] werben (wir werben gelobt ben) gelobt werben) werben) 1. bpm hvalen-a-o bova-e hvalena-c bomo hvaleni-c 2. bos hvalen-a-o bota-e hvalcna-e böte hvaleni-c 3. bo hvalen-a-o bota-e hvalena-e bodo hvaleni-e 2. Pogojivni naklon, a) Pretekli čas. (iä) würbe gelobt (wir [§tvei] würben (wir würben gelobt werben) gelobt Werben) »erben) l.bibil-a-o hvalen-a-o bi bila-e hvalena-e bi bili-e hvalcni-c 2. bibil-a-o hvalen-a-o bi bila-e hvalena-e bi bili-e hvaleni-e 3. bi bil-a-o hyalen-a-o bi bila-e hvalena-e bi bili-c hvaleni-e Davno pretekli čas. (lđ) würbe gelobt Wor> (wir [jtoei] würben (wir würben gelobt ben fein) gelobt werben fein) werben fein) l.bibil-a-o hvalen-a-o bi bila-e hvalena-c bi bili-e hvaleni-e bil-a-o bila-c bili-c 2. bi bil-a-o hvalen-a-o bi bila-e hvalena-c bi bili-e hvaleni-e bil-a-o bila-e bili-e 3. bibil-a-o hvalen-a-o bi bila-e hvalena-c bi bili-e hvalcni-e bil-a-o bila-e bili-c 3. Velivni naklon. (icb, fotl gelobt wer* (wir t^rDeij sotten (wir sollen gelobt ben) gelobt Werben) Werben) 1. bodi alj naj boin bodiva-e alj naj bo- bodimo alj naj bomo hvalen-a-o va-e hvalena-e hvaleni-e 2. bodi hvalen-a-o bodita-e hvalena-e bodite hvaleni-e 3. bodi alj naj bo hva- bodita-e alj naj bo- len-a-o ta-e hvalena-c naj bodo hvaleni-e Ncodlocivni naklon: hvalen-a-o biti (gelobt Werben). (ich Werbegelobt Wer- (wir ^zwei^ werben (wir werben gelobt ben) gelobt werben) werben) (ich würbe gelobt (wir ^zWeil würben (wir würben gelobt werben) gelobt Werben) werben) (ich Würbe gelobt Wo» (wir l^zWei^ würben (wir würben gelobt ben fein) gelobt worben fein) worben fein) sich soll gelobt wer- (wir iMeij sollen (wir sollen gelobt ben) gelobt Werben) Werben) (gelobt Werben). 200 ^ Gebiethende Art. Unbestimmte Art. Ginz. Du sollst gelobt werden. Gegcnw. Zeit. Gelobt werden. Er:c. soll gelobt werden. - Vcrgang. Zeit. Gelobt worden Mehrz. Ihr sollet gelobt werden. sein. Sie sollen gelobt werden. künftige Zeit. Werden gelobt werden. Mittelwort. Vergangene Zeit. Gelobt. > Nach dem Muster l o b e n werden im Deutschen alle jene Zeitwörter abgewandelt, welche in der Abwandlung ihre Stammsnlbc niemals verändern. Man nennt sie regelmäßige Zeitwörter. (5s gibt aber viele andere Zeitwörter, welche in der Abwandlung ihre Stammsilbe verändern, und unregelmäßige Zeitwörter genannt werden. Dergleichen sind: Unbestimmte Gegenwär- Halbver- Völligvergan- Gebic- Art. tige Zeit. gang. Zeit. gene Zeit. thende Art. Befehlen Ich befehle Ich befahl Ich habe befohlen Befiehl! uk»2itt, du befiehlst er befiehlt Bitten ich bitte ich bath ich habe gebethen bitte! Ps0«ltl Blasen ich blase ich blies ich habe geblasen blase! Bleiben ich bleibe ich blieb ich bin geblieben bleibe! »»tati Brechen ich breche ich brach ich habe gebrochen brich ! lomi«, du brichst er bricht Bringen ich bringe ich brachte ich habe gebracht bringe! pernesti Denken ich denke ich dachte ich habe gedacht denke! miljlltl Dürfen ich darf ich durfte ich habe dürfen 8M«t> Empfangen ich empfange ich empfing ich habe empfan- empfange! plH«t> du empfängst gen er empfängt «01 REDI GLAGOLOV. O-Mbuuijšfovmen bev 3cit»uörtcr.) Glngolc po raznih redili, klerih je šest, prav prcgibati, je treba vediti, kako se v zdajnim času — v neodločivnim naklonu — v deležju storivne in terpivne oblike spremene: Zdajni čas. Neodloć. Delezjc storiv. Deležje terpivne nakl. oblike. oblike. I. red na-em - ti - el, la, lo en, ena, eno 11. red na-nem - niti - nil, nila, nilo njen, njena, njeno III. red na-im -eti - el, ela, elo en, ena, eno IV. red na-im -iti - il, ila, ilo cn, ena, eno V. red na - am - ati - al, ala, alo an, äna, ano vam ) VI.redna- . vati \ "val' i i , ala, alo van ovana, ovano njem t uvati ( - oval, ovan Vada. Glagoli I. reda. nesem nesti ncsel- la- lo nesen-a-o, tragen tresem tresti trcsel tresen , fcpttffa grizem grizti grizel grizen, beiflt'lt pasem pasti pasci pasen, iüetbeu Izjemki. i. i (1. tepem tepsti tepel tepen, schlagen grebeni grcbsti grebel greben, fdmvmt dolbem dolbsti dolbel dolben, meifKln skubem skubsti skubel skuben, liefen i. t. d. 2W Unbestimmte Gegenwär- 'Halbver- Völligvergan- Gebie-Art. tige Zeit. gang. Zeit. gene Zeit, thende Art. Empfehlen Ich empfehle ich empfahl ich habe empfoh- empfiehl! perpnroöili du tlNpfiehlst ltN er enchsiehlt Gssen ich esse ich aß ich habe gegessen iß! ^e»ti du ißt er ißt Fahren ich fahre ich fuhr ich bin gefahren fahre! pehlttl du fährst er fährt Fallen ich falle ich siel ich bin gefallen falle! pa»»! du fällst er fällt Fangen ich fange ich fing ich habe gefangen fange! !c>vi,$cn molčim raolčati molčal fdnueiejen spim spati spal schlafen stojim stati stal flehen i. t. d. Glagoli IV. reda. niesim mesiti mesil niesen, fneten vidim viditi vidil viden, feljen dojim dojiti dojil dojen, fciiigen vučini vučiti vučil viičen, lehren i. t. d. vozim voziti vozil vožen, fiteren kosira kositi kosil koSen, maxien pustim pustiti pustil pusen, lassen sodira soditi sodil soj en, vierten i. t. d. Glagoli V. reda. glodani glodati glodal glodan, tmflen motam motati motal motan, ljafyeln plavam plavati plaviti plavan, l"d)n.MntntClt trepetam trepetati trepetal trepetan, beben i. t. d. pišem pisati pisal pisan, fefneiben lauem lagati lagal lagan, lüflett brišem brisati brisal brisan, iDtfcfycn mečem metati metal metan, UH'vfetl i. t. d. Glagoli VI. reda. kmetvam kmetvati kmetval kmetvan, lanbtütvt^fc^. ogledavam ogledavati ogledaval ogledavan, besichtigen darujcni darovati daroval darovan, )>enben gospodujem gospodvati gospodval gospodvan, f)CVVfd;CH i. t. d «N6 Unbestimmte Gegcnwär« Halbvcr- Völligvergan' Gebie- Art. tige Zeit. gang. Zeit. gene Zeit, thende Art. Nennen ich nenne ich nannte ich habe genannt nenne!' imenovati ' Rathen ich rathe ich rieth ich habe gerathen rathe! »vetvnli du räthst er räth ^m ^ >,nl.,. Reißen ich reiße ich rieß ich habe gerissen reiße! tergati Riechen ich rieche ich roch ich habe gerochen rieche! volanu u. s. w. Das Nebenwort. Nebenwörtcr sind jene, welche nizeigen, wann, wo und wie eine Handlung geschieht. Dergleichen sind: NAREČJE. Narecje je bcscda, ki pove, kdaj, kje in kako se kaj godi. Take narečjaso, in sicer: 1 Auf die Frage: wann? 1. Na prasaiije: kdaj? dan», heute; jutii, morgen; davi, heute Morgens; pojiNrisnjim, übermorgen; nocoj, heute Nacht; predvoei-üj^üim, vorgestern; 2gudaj, früh; rann, Morgens früh; viieiaj, gestern; »no«, gestern Nachts; l!j»t,uj, Morgens; xvo5e>-, Abends; papoldoo, Nachmittags; leto», l'ener; Ker^, bald; du»^ ko Ii«,^, sobald als möglich; v8elej, stets; >!,da> «daj, sogleich; ku,,, plötzlich; ravnokai-, soeben; undan, ,inkrat, neulich, i. t. d. 2. Auf die Frage: wo? 2. Na prasanje: kje? <», hier; oj, oben; dolej, unten; Kliso, nahe; dale«, weit; 2»o<>-oj, drinnen; «u„ej, draußen; nikjer, nirgends; 8!mtei-ije, hin u»d her; pioö, weg; vme«, inzwischen; kjer-koli, wo immer; navado!, thalab; «i'mle slesim), Hieher; nara^en, auseinander; kvi»ko, aufwärts >.<. d. «!,»««! 3. Auf die Frage: wie? 3. Na prasanje: kako? milo, gnädig; Klago, edel; loinavo, heiser; grešnu, sündhaft; p!e-memlo, adelig; savidljivo, neidisch; umetavno, kunstreich; 2I0, sehr; Iiill-o, geschwind; mal», wenig; prav, recht; taki, gleich; posamim, 207 einzeln; »korej, fast; lepo, schön; gerd«, haßlich; ve«o!o, lustig; rad, gern; pocasi, langsam; poverbama, übelhaupt; tikama, knapp; nevedama, unversehens; vedama, wissentlich; prenebama, unterbrochen; nevtogama, ohne Verzug; »casama, nach und nach; pri miru, ruhig; znak, rücklings; napak, verkehrt; kriiiem, kreuzweis i. <. d. Nebenwörter, welche die Beschaffenheit einer Handlung anzeigen, können im Deutschen in Beiwörter verwandelt werden, indem man denselben am Ende ein e anhängt, als: lustig vesolo der lustige. — Im Slo-venischen sind beinahe die meisten Nebenwörter mit dem sächlichen Geschlechtsalisgange o oder e schon als wahre Beiwörter. Narccja, ktera oil djanja po-vedo, kako se godi alj stori, se v Nemskim Ichko v priloge spre-obernejo, ce se jim z konci e dostavi; p: Heb lubeznivo der liebe; ■— v Slovenskim so pa že vcči del v srednim spolu skončam o alj e pravi prilogi; p: lepo pise, er schreibt schön; rudece mala, «mahlt roth. Das Vorwort Vorwörter sind jene, welche vor Haupt- oder Fürwörter» stehen, und die Verhältnisse der Dinge anzeigen. PREDLOG. Predlogi so besede, ktere postavlamo pred imena (poglav-ke) in zaimena, de pokažemo, kako se dve reci proti sebi za-deržite. Die Vorwörter werden nicht abgeändert, aber sie fordern, daß das Haupt- und Fürwort, vor oder nach welchem sie stehen, i» eine gewisse Endung gesetzt werde. Einige fordern die zweite, andere die dritte, wieder andere die vierte Endung. Predlogi se ne sklanjajo, de-vajo pa imena in zaimena v kak sklon, in sicer v rodivnika (2. skl.), v prisvojivnika (3. skl.), kazavnika (4. skl.), mestnika (5. skl.), alj druži vnika (6. skl.). Izgledi. Oblaki vise v zraku, die Wolken hängen in der Luft; Po noi:i un«,8vetl, beider Nacht scheint der Mond, I^'itel bodi med učenei, ber Lehrer geht unter den Schülern herum. Iz vode se v-?dignje sopar, uis de,» Wasser steigt der Dampf auf. Ob deseti!» gi-em .spat, um 10 Uhr gehe ich schlafen. Poleg potoka sim se sprebajal, ich erging mich neben dem Bache. Po pošti born pismo posla!, ich werde de» Brief durch die Post schicken. Xemla se proti j»<> u verti, die Erde dreht sich 208 gegen Osten. lieka sko2 mesto teče, der Fluß stießt durch die Stadt. Hti od leve proti desni pijemo, wir schreiben von der linken gegen die rechte Hand. Na ulioab sc> vodn^aki, auf dcn Gassen sind die Brunnen. 8treba^e 2 opeko pokiita, das Dach ist mit Ziegeln gedeckt. V ko»lel, ^e mozeg, in den Knochen ist das Mark. t'er meni, bei mir; za biso, hinter dem Hause; z lica, von der Wange; cez bišo, über das Haus; sbi-iba, vom Berge; izbriba,aus dem Berge; posred tiavnika, mitten durch die Wiese; vstrio In»«, neben dem Hause; prek reke, quer über den Fluß; zravenpola, neben dem Wege; nad sovraiinika, gegen den Feind; pod drevu iti, unter den Baum gehen; pod l1i'ovo»»m lojinti, unter dem Baume liegen; 0 koölöi, um Weihnachten; k voooru, gegen Abend; nam«8t kratk, anstatt des Bruders; ^unu^ l««e, außerhalb des Hauses; tukra^ volle, dießseils des Wassers; unki-u, ß'arv, jenseits des Berges i. t. ci. Das Bindewort Bindewörter sind jene, womit man theils einzelne Wörter, theils ganze Sätze verbindet, um sich kürzer und deutlicher auszudrücken; z. B. Ich habe deinen Vater und deinen Onkel gesehen. Die Bindewörter sind von mancherlei Art, und zwar: VEZ. Vezi so besede, s ktcriini kakor posamesne besede, tako tuđi ćele stavke zvežemo, de kraj.še in bolj razložno govorimo; p: Tvojiga očeta in strica sim vidil. Vezi so razniga pomena, in sicer: l. Bindende: ,,!, ino, und; ter, und; tudi, auch; ampak ^ 6. Vergleichende: 6. l'riwerjavMi'"^' >!"'! kakor, wie; ravno, nämlich, eben; ko, kat, als wie. " ^ Das Empfindungswort. Empfindungswörter sind jene, welche bald traurige, bald freudige Empfindungen ausdrücken; z V, MEDMET. Medmeti so besedice, s kte-i'imi damo kak c'utlcj žalosti alj veselja na znanje; p: Oh! ach! oj! ojoj! joj! o je! au weh! jojmene! weh mir! gorje! weh! gorje no gorje! ach und weh! ^uhej! juh?! hnjsa! hopsa! l)eisa! bla-gortebi! wohl dir! hvala ttogu! Gottlob! Oh, kakosna bolerin»! Ach, welch' ci» Schmerz! ^ ^^^Itrulnc.^ tio bi se ložej okrcvali. Lep dar je ta, pa se lepši sercc mlado, ktero ga da. Iz mnogih izgledov naj le eniga povt'm našim školnikam v posnemo. Med visokimi gorami na gornih Štajarjih za cesto blizo Ljubu a Trafaje ležijo, v čedni dolini star (erg. V Trofajah so gospod de-hant šolarjam oznanili, koljko vbogi vojšaki za nas tcrpijo, koljko je ranjenih ino bolenih, kteri so se za nas vojskovali, koljko pa ludi našega vsmilenja vrednih ino potrebnih. Gospod šolski otroke pohvalijo rekoč. de jih veliko zasluzi ob skušnji obdarovanja; alj lepši bilo bi, ce bi šolci dare jim namenjene za vboge ranjene voj-šake obernili. Veselo šolarji privoli jo ino prosijo, svoje podarila vojšakam poslati, kteri kerv za domovino piolivajo. „Lchko bojo tuđi drugi naše dobro djanjc zvedili ino vbogim vojšakam pomagali, ino to bo nas nar bolj veselilo, to bo naše nar lepši darilo; saj je boljši dati, pravi Jezus, kakor prijeti.■* Tako so šolarji v Trofajah djali, ministranti, ki h sveti maši služijo, so svoje prihranjene kraj-carje vložili ino tako nabranih 23 goldinarjev srebra na Dunaj (v Beč) blagim gospem poslali, ktere so bolnižnico (špital) za bolne, ranjene vojšake oskorbele. - Tako se prava Ijubezen do Boga, bližniga in domovine s otroških seieah oživi, tako se mladina za Boga ino cesarja, za sveto cerkuv ino deželo izrodi. - - Bog nam daj veliko takih šol, kakor je v Trofajah. Taka šola je prav po domaće. A. SI. ----------tmm---------- SOLA NAPUHA. Bi.akor čednosti imajo svoje sole tuđi hudobije, katirih mogočen oče je napiib, on budi duh, ki večidel ljudi obsede. pa tako tihoma ino skrivaj, dc ga človek sam ne občuti. Clovek iz mladih nog sebi nar rajši dopadc po korenini porod-niga greha. To korenino dopadenja polivajo starši, gnojijo učeniki ino ogrebajo lizuni sveta. Tako izraste napuha drevo, ki se le vlo-miti — alj vkloniti ne da. l'crva šola napuha se per otroku začne, kedar ga ošabno lišpajo. olišpano drugim kažejo, ino hvalijo kako je pipi (lepo). Dete misli, de res kaj velja, kjer lepo drago oblcko ima; hitro se Sli hodnika sramuje ino zaničuje druge, ki nišo oblečeni kakor ona. Tako se napuhu v mladim serci gnezdo nanosi. Druga sola napuha je v naših solah. Z samo pohvalo spodbadajo ino vadijo učiti se, opustiti ino storiti vse le zavolj časti, de šolc svoje tovarše prekosi. Vidi mladenč, de je sošolce daleč piekosil, se zaničlivo po njih ozira rekoč: „Kdo mije kos?" Oni od zadej pa prejniga zavidajo, pogosto tuđi certeli začuo, katiriga dojiti ne morejo. Na darovanji sole eni veselja nad samim sebo poskakujejo, drugi pa nevošlivosti jočejo; per darovanih ino pohvalenih se napuh od veselja vzdiguje, per grajenih ga žalost podpihuje; tako se napuh v soli izvali. Tretja sola napuha je p os v et na obhoja pdrašenih mla-denčev ino deklet. Žalo truplo, lice belo rudeče v čednim oblačili dopadc. Lizuni ino sladkarji lepoto hvalijo, ino hvalo mladina rada čuje, naj si hvali lesica alj zajc. Vsako jutro se v ogledalo pogleda, po deselkrat se vstopi pred ogledalo na dan. Dalej se gleda, večpo-tov ko se vidi človek zdrav ino mlad, bolj sam sebe ima rad, se nad druge povzdigvaje. Tako se napuh izgodnja ino perje dobiva. Sterta sola je veljava per Ijudeh. Mladenc se potrebniga izuč/, svojiga posla privadi ino občuti de kajzna ino velja. Deklica tuđi začuje, de nje jišejo ino željijo. Hitro rada obdva pozabita Boga, vse svoje misli ino želje na se oberneta, se na svoj lasten tron posadita ino Ijudem prijazno smejita, ki ju hvalijo ino kadijo. Dim hvale ino pohvale človeka omoti ino napuh ves goden izleti', leta široko ino visoko, pa zadnič nisko obsedi. Tako napuh, on hudi duh, miijone ljudi oslcpi, de svojih slabost ne vidijo — jih ogluši, de posvarjenja slišati ne morejo, jim vest zaduši, de se ne poboljšajo. Ako jih ravno v pekel vleče, pravijo de so nedolžni. Keršanska duša! varji se hudiga duha —- nesrečniga napuha; on je oče peklenskiga brezdna. DVANAJST ZDRAVIL ZA OTROKE, KKDAR SE SLABO RED1J0: 1. Zalaz. Otrok perva gerdoba je nesramožlivost, perva hu-doba pa laže. Otrok, ki laže, slabo kaže ino oznani, de ima serce popačeno. Brez zamude je potreba otroke laži odvaditi. Otroci se legati odvadijo, kedar spoznajo, de jim laž kaj ne pomaga. Za vsako laž otroku šiba na tri verhe sliši. 14* 212 2. Za prazne, grešne tožbc. Slabo vajeni otroci radi druge tožujejo, se vesele, de so bratje alj sestrice, tovarši alj tovaršice kregani alj kazovani. Druge otroke prazno alj hudobno tožvati deca veselilo ne bo, ako občutijo, de se jib otroci za (o ogibajo. Po-svarjcnje bratorno je zlata vredno, ojstriga posvarjenja prazno tož-vanje, šibe pa pregre.šno molčanjc ino zakrivanje. 3. Za krajo alj goljfijo. Se otroku v pervih letah vse do-volji, kar poželji, bo jelo hitro izmikati, kar mu dopade, alj pa legati ino goljsati za prijetnc reci. Kar si otrok izlaže, to vkrade, kar pa vkrade, naj samo na tišti kraj odrajta, kjer izmcknc; kar izgoljfa naj brez odloga nazaj da. Tuđi jigla vkradena človeka obesi. 4. Za beračijo. Mladino v beračijo poslati, se pravi otroke rabelnu prodati; mlad berač, star pa tat. Nauk je za otroke nar boljši božji dar. Hočcš potepcne berače z lepim odpraviti, jih bera-čije odvaditi, le keršanskiga nauka jih poprašuj; malovredni jo bojo hitro potegnili, prav potrebni pa ostali, de jim kar premore.š, podelis. 5. Za otroško termo ino svojovoljo. Ako se otroci ku-jajo, derejo, bercajo ino svoje termo dcržijo, naj nikolj kaj ne do-bijo. Jim pa kuja vjide, ino lepo prosijo, jim daj, kar je prav; hitro bo otroške lerme kraj. 6. Za otroško razpušenost. Ako otroci popotnim ljudem naganjajo, berače vkarjajo alj do kamnje lućajo, ojstro jih v strahe vzemi. Ćesarsc Jurcc privadi, bo tuđi Jurj znal. Nepokojniljudjera-stejo iz razpušenih otrok; za rano se jim mora greben zšibo pristriči. 7. Za Icnobo ino po tepanje. Otrok brez dela ne sme biti, ino ce mu niinaš druziga posluvanja dati, naj prebira bažulo (fižolo) alj pa lcčo. Otrok .si mora že v mladih letah poskusiti, dc kdor ne dcla, noj tuđi ne je. To dc za otroke delo ne bodi pretežito, ne prc-dolgo, ampak za male le maliga kaj. 8. Za prilizvanje ino muzanje. Se otroci z lizanjam priku-pijo ino dobijo kar poželijo z muzanjam, bojo ravne pote zapu-stivši krive steže hodili. Ne slušaj liže, ino muze ne obrajtaj, terauč le pridne sante ino dekliče rad im ej. 9. Za mlade žurko po skrivnih kotali. Nar veći nevarsina za otroke je šamota po pašah ino skrivanje po kotali. Pazi ino za-lezi jih veckrat, naj ne mislijo, de jih nihcc ne vidi. Uči jih Boga se bati ino pa angela varha poštvati, tako ne bojo skrivaj grešili. 10. Za gerde besede ino nespodobne marnje. Mladi otroci ino pa opice, kar slišijo, govorijo, ino kar vidijo, store. 213 Vanij dcca gcrdih pajdašev ino jim v slabe tovaršije ne daj, tako jih ne bos slisal kleli, ne legati, ne klafati. Slabe tovaršije pokva-rijo dobre storije; dobro ne stori, kdor se hudobije uči. 11. Za lenobo v službi božji. Čudna je, pa skušena ino gotova (resnica) de se človek od mladih dni Iohkej kleti, ko pa moliti nauci; se urno k jigri, kesno pa k molitvi pripravi, v taberno malokdaj, v cerkvo pa pogosto zamudi. Otroci bojo radi v cerkvo hodili. ako jih bojo mati ino oče k službi božji vodili — se bojo čedno zaderžali, ako jih bojo starši skerbno v pasko jemali (na nje gledali). Dvojno oko otrokam nar lepši sveti: oko božje ino pa slaršev, ki jih neprenehaina vidi. 12. Za slajo ino razvajo. Srečen človek ni, kdor veliko ima, ampak on, ki inaliga potrebuje; nar veči nesreća je razvada. Daj otroku česar potrebuje, pa ne kar se mu poljubi, tako ne bos ti, ne otrok na zgubi. De te ino takc zdravila otrokam gotovo pomagajo, je mali skusnja poterdila. Kdor ne verjame, naj poskusi! A. SI. SPOTIKE SOLAIWEV NA DOMAĆIM PRAGI. Strašna slepota mnogih staržev je kriva, dc se otrokam duhovski živež podučenja v strup premenja! Koljko si starisi truda vžijcjo, prej ko otroke na noge izpra-vijo. Pa tuđi veselje veliko imajo, kedar jini začno po hisi kobacati, po malim črez prag na ledino lazili, pisane ledinčice tergat. Ino kedar si dote polno pest ledincic naterga, pa z njimi v hišo leti, se na pragi spotekne ino si glavo razbije, koljko imata oče ino mati skerbf, de bi se mu rana zacelila. l'ridno mu rano obezujeta, ma-žeta ino izmivata, de bi se mu ne poznala. Kedar pa dete odrasle, začne v solo hoditi, ino prihajati pa-inelno, se ludina domačim pragi spotika, smertne rane dobivlja; pa «14 vsmilenih sfarišev yc malo, ki bi nm jili skcibno eclili. Za to v so-dajnih časih toljko otrok zboli, ino tuđi vmerje, ne na trtipli, fennič i:a duši, ki scer v solo hodijo, pa se doma na svojih lastnih doma-čih stareših spotikajo, ino pohujšajo, tcr doma v hudo prcme-nijo, kar se dobriga v soli izučijo. De je krivična tožba ljudi, kakor bi bile sole krive, kaj (i so hujši Ijudje, kakor so bili svoje dni, ko še vsih Ich sol ni bilo, bom prav na debelo pokaza), ino se za poštenje sol poskusil, kakor je moja dalnost. Kcr reja otrok ne velja samo za srećo eniga človeka, ene his'e alj cniga rodu, ampak za cele kraje, dežele ino kralestva, za tega del so modri duhovski ino deželski poglavarji rejo otrok ino omi-kanjc ljudstva na svoje rame zadeli, ino postavili sole, ter jim dali rednikc ino učitelc. Sole so po mostili velike ino slavne, za veči gospode. Od tam dobimo duhovske in dcželskc poglavarje, vuci-telc, sodnike in druge može visoko vučene. Tuđi v manših mestah so sole za visoke ino sredne stanove, pa tuđi med kmetam so sole, tuđi tam na veski ledini, kjer šo svoje dni mali santiči lediivce nabe-rali, zdaj sama ,sola stoji, kamor hodijo otrocici naberat lepih cvet-lic keršanskiga nauka in drugih resnic. Koljka dobrota je dobra sola, posebna pomoć starišam, svoje otroke vsiga potrebniga in lepiga izvučiti! Dan na dan se sole zboljsujejo, zmiroj omikanje in vinet-nost ljudstva v lepsim cvelji rasle, in mnogi stariši morjo reci, de svoje dni se nišo toljko mogli navućiti, in kar tedaj sami nišo prijeli, tuđi otrokam dati ne morejo. Otreci vbožnih tako lehko, kakor otroci bogatincov dobroto šolskiga poducenja vživajo. Prcmož'ni starisi placujejo kaj maliga , in vbožčcki pa zapstojn ravno tisto dobroto vživajo. Hvala pa tuđi Bogu, de pošiljajo že raj otroke v šfflO, kakor poprej. vVlj stariši, kteri otroke v solo posiljatc, pazite ino varujti jih, dc se vam na domaćim pragi ne bojo spotikali. Neki starši pošiljajo le za(o otroke v solo, de se njim na enc ure is pred oci vgenejo. Pridejo otroci iz sole, lak malo malo kateri starši otroke isprasajo cesa so .se kaj vucili, kaj .se jim je za vucit r.arocilo. — »Ko pa sam brati in pisati ne znani — pravi oce alj mati — kako pa čem vedeti, alj se kaj vuci alj niti; mene lehko nalaže." Ne znaš pisati in brati, pa poprašaj ga, kaj se vuči keršanskiga navka, kakšno lepo pripoved alj drugih lepih naukov. Tirjajte pogosto rajtengo od šolskiga podvucenja; to bo šolarce zlo h vuku priganjalo. Ne 1« dc starše malo skerbi, kako se otroei v soli «15 vučijo, se le lepe nauke ino čednosti, katerihsošolarcisevšolivadli in vucili, otrokam skus svojo zaderžanjc iz glave in iz serca izbi— jejo, ter temu nasprotno ravnajo, kar so se otroci v soli vucili. IVa mesu de bi njim lepe nauke, dobro seme, ki je na otročje serce padlo, skus ljubeznivo opominjanje ino z lepimi sgledi š'c globokej vti.snili, pa v djanji pokažejo, de tuđi njim nie ni za lepe nauke, za pošteno zaderžanje. Otroci se v soli vučijo naj lepši delo kristjana, pravoverstva nar iincnitncj dolznosti svete molitve. — Kaj pa doma? V svetih mislili nad molitvico, ki se nje je v soli navučilo, priđe otrok iz sole do domačiga praga, stopi z enoj nogoj črez prag, z drugoj se pa spotekne, ko vidi, dc se oče in mati pogosto se ne pokrižala, ko zvoni poklan, zjutraj alj pa večno luč. Mati pravi dekli: ..Mica! pojdi, poglej, kje so neki otroci, de ne sliš'ijo poldan zvoniti, de bi prišli jest." Dobro ves mati, zakaj zvoni! Zjutraj zato, de se gre kosilčat alj zajterkvat, o poklan južnat, zvečer pa večerjat ino spat. Pametna si! saj krave tam na ledini tud slišijo zvoniti, na vse kolobite damo pridirjajo, ino čunke tud pricvilijo, ki slišijo z pominjekam ropotati. — • Tako je pominjek ino čunke — blagosloven zvon ino krisfjani — tuđi vse eno? /a take res, kterih Bog je Irebuh. Tožujcte stariši, de sedajna mladina ni tako pobožna, kak je bila svoje dni. Res je; pa od kod to priđe? Svoje o Slovenskim se viilijo podobc nar «laj-šifja sere a Je/.n.sa in sveticu serea Marije k pohotnim pora.stenju po-Ntavlenc, ino ravno loljko se Imli pobožnih iiiašnikov mijile, ktei'i /, vso gon^čnostjo ne trndijo lolo pofaslcnje med vornimi razšii'ili in pov/.dig'imti; pak vundci' se li; malukditj loljko lepu, /.a počaslenji; nar sluj.šig-a serca .lezusa in sveli^a serca iMaiijc /pisane pcsini prav eno-S'ln.sno ] eti slišajo. — «les sini se že večkrat zko/. laslno skušnjo previžal, de so lakili /.ločastnosli le predpevci in organisti nar veo krivi, kir so k lolim pcsmam alj preveč ■/, vite, alj pak ćelo n e-pe r in erj eii e vize zhrali; torej k ovim naslednini pesmam nekaj cclo no\ih, nekaj pa že starih, za lote pesini perinerjenili vi/., klere po Sekovski škofiji prav radi ino prav lepo pojejo, /.a orgle v nole postavim, ino jih /,;\ pro jiiMlanji*, poskušnjo, in /a ra/.širanje pomidini. De bi z tim delom In kaj malima za povzdijjnenjis cćrkvene pohoi-nosti storiti /.amogcl, lak ho mi moj trud /. tim \edenjam sluxcisLno povernjen, ino žo bom ylcdal voč Icpih curkvcnili vii in pesmi za ruzširanje nabrati, — Vize v posledno najdeš. 1' r a n c 1) a ni i š , začasni vinlitel. 224 2. Za nas je scrce klalo — (plalo) Pred kak smo sposnali: Vse gnade nam je dalo V altarski skrivnosti. Odpevek: Česeno i. 1. d. 3. Krez vsakiga se smili, Ce ravno grešnik je; Tani zgrivani dobili So grehov smilenje. Odpevek: Češeno i. t. d. 4. 0 Jezus! v ranah tvojih, In v serci tvojem jas Dobim v nevoljan mojih Nar velk.ši trost vsak čas. Odpevek: Ćešeno i. t. d. 5. K tem serci perbežimo Tej, kda nam vmreti bo; Ce vredno zadobimo Sveto resno Telo. Odpevek: Česeno i. t. d. 6. Od grehov nas očisti Skos svojga serca kri, De milost znamo v tišti Dobit k zveličanji. Odpevek: Česeno i. t. d. Mark. Ghuer. II. PESEx\I K NAR SVETEJŠEM SERCI MARIJE. 1. Bodi tavžcntkrat češeiui Mati božje milosti; Tako smilna ni obena, Kak si, o Maria, ti. 225 Kor. Tvojo serce mi častimo, 0 Maria gnadliva! K tvojem serci perbežimo , Božja mati smilena. 2. Ti si cisto sorce dala Bogu vcčncmu za dar, No divica si ostala, 'A čistim cercam ti vsikdar. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 3. Ja iz tvoje serčne kervi Jezus je z'ivlenje vzel, On je v tvojem serci živi Bog no človek biti htel. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 4. Tvojo serce gaje grelo, ]Vo redilo milostiio. Iz Ijubezni je gorelo, '.; De bi dete varno bio. Odpevek: Tvojo Serce i. t. d. 5. Kak je serce te bolelo, Kda je sin v terplenje šal; Keljko žalost je terpelo, Kda za nas je smert jirestäl. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 6. Serce tvojo v solzah plava, V žalosti se raztopi: Kadar Jezusova glava 'Z križa nagjena \isi. Odpevek: Tvojo serce i. t. li. 7. Ti si Jezusovo telo Mertvo htela v krilo vzei', Tvojo serce je želelo Zadnič ga pri sebi 'mel. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. Problincc za novo leto 1850, v 15 226 8. Kdo ma serce kamenitno, Ki Marijo gledat zna Tak terpeti grozovitno, No smilenja nj i ne da? Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 9. „Ves, o grešnik, grehi tvoji" — Pravi Mati žalostna • „So kak meci v duši moji Ojstri do kervaviga." Odpevek: Tvojo serce i. t. d, 10. „Vsaka kletva, vsakajeza, Z keroj žališ Jezusa, .0 Mene kak za lasi teza, ' ;ofl Mojmu serci žalost da." Odpevek: Tvojo serce i. t. d. lt. „Giešnik, al' te to ne gene? ' De brez vsega smilenja Ti tak grozno martraš mene, ■■'■" Kaj sim tebi storila?'' Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 12. „Vunder z' meno 'maj smilenje, Či ga z1 sebo nimaš več, » < .» Oh, poboljšaj si živlenje— -1 No odvzemi grešni meč." Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 13. 0 Maria! serce tvojo Se inen' zlo zasmili zdaj, Vzemi me za dese svojo, No me vari vekomaj. Odpevek: Tvojo serce i, t. d. 14. K' tebi čem se jes podati, 0 Marija! bodi ti Moja Ijubezniva mati Zdaj no v smertni žalosti. ' ' Odpćvek: Tvojo serce i. t. d. 227 15. V solzni žalostili dolini Mi otroci jokatno, Bodi ti nas trošt edini, K' tebi mi zdihavarao. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 16. 0 ti božja Porodnica, Prošnje no zaverzi ti; Bodi naša pomoćnica, Resi nas 'z nevarnosti. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 17. Ženile no nebes Kralica! O (livica žcgnaua! Bodi naša besednica, \Taša mati in gospa! Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 18. Tvojem lubeznivem Sini Zdaj ino na zadni čas Kas izroči noj zedini, Prosi Jezusa za nas. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. 19. V smerti men 'k p> moći segni No pokaži Jezusa; — "L tvoj ga serca meč potegni, Brani ine sovražnika. Odpevek: Tvojo serco i. t. d. 20. V tvojem serci volki, mali Najdcjo pomoć vsak čas, Zato te, Marija, hvali Mojga serca pesme glas. Odpevek: Tvojo serce i. t. d. Mark. GUzer. 13* «28 III. PESEM: „JEZUS MOJO POŽELENJE.« 1. Jezus, mojo poželjenje. Moj edini Ijublcnik! Ti si mojo vso živlenje, Đobrotliv odrešenik. 2. Grchi me potreti čejo,/!1 ibfli* Kda se Jezus ne glasi; Ino dušno mojo žejo, Samo on mi pogasi'. 3. Zelja ce me dolpobifi, Zato se za njim podam; Uočeni noč noj dan hodili, Ce le najt' ga trošt imam. 4. Kdo mi v nebo da zleteti, Noj ćelo do trona prit': Kde bom Jezusa imeti Znal, in večno si zavžit'? 5. Vse nadlöge on prežene, Grešni ogen pogasi, Terdo serce k joči *) gene, Ino bridko posladi. 6. Vsaka, tuđi dolga cesta, Ćelo Ichka bo za me, Če le pridem taj do mesta, Kder mi Jezus proti gre. 7. Kteri brumno vunizrece Sladko Jezusa Ime, ■ Tej, če kaki greh ga peče, Lehko grata 'mu sercö. J) K jok». «29 8. Jezus! daj mi tvojo gnado, Ti mogočni božji Sin! Naj mi gre ćelo v' navado Sploh imeti tvoj spomin. $>. 0 posvetne vi norosti! Lchko vas ćelo predam, Ce le Jczusa sladosti V scrcc zadobiti znam. — 10. Žalost mi ćelo premine , Nič mi ni žcleti zdaj; Poln od Jezusa sJadinc Zc imam nebeski raj. miu'it Po neniäko Al. Slür; poslovenil Gutman. IV. SREĆA SVETIGA OBHAJILA. 1. Lepo bodi pozdravlcua Ti nedolžna množica! Vura doslej že nobena Ni za te tak srečna bla. Glej, tvoj Jezus tebe klice, K svoji mizi vabi te: „Najte k meni otročiče, Njih kralestvo božjo je." ill# \Y %. Dones ste vi obljubili V pričo ljudstva zbraniga, De ne böte zapustili Nikdar svojga Jezusa. Oh, nikolj ne zapustite 'Ga, ki toljko ljubi vas, Le gorečo 'ga ljubite; Srccni böte ysaki ifim. «30 3. Kelkokrat ste poželeli Ze prijeti Jczusa; Oh (ak bodite veseli, Zdaj se vam zavžiti da. Angclci se vcsclijo, Bogi livalo zdaj dajo, Ino srečno vam želijo, Kir k vam Jczus prišel bo. i. Al' vam serec ni goreče Ko vam Jczus bliz«, se'i ~— Glejte, skoro vam poreče: „Mojo dele, ljubim te." Tud' pobožno vi recite: :•->!;.;»•"!(: „OmojJczus, ljubim (c.* Ga v ljubezni ohranitc, Nikdar ne razžalite. 5. Zvesli bod'tc, zve&tim krona Tanigor je prij)ravlena, Kjer okoli bož'ga trona Poje trunua zvo.Icna. Le pobožno pristopitc K božji «lizi tu seju zdaj; Srečjio pa potem hoditc K gostuvanji v sveti raj! Mili. Stojan, V. VEČERNO POZĐHAVLBNJE JEZUSA. 1. Kak dale od tod — Je tvoja pot, Q J.cKus, šc od rnene? (Mrači se že, —- Vsc rosno je, No zvejzde razsvetlene.) 2. 0 pridi saj — Na večer zdaj, Objisi dušo mojo! (Odperto je — Mojo serce Za prebivaljše tvojo.) «31 3. Glej, temna noc •— Skusnjave moč Me hitro spet sprehaja, (Le kjer si ti, — Tam straha ni, Skušnjava tam ne vstaja.) 4. Zveličar moj — 0 daj'nicoj Per tebi men' počivat', (In jutre spct —- Nebesko jed Per tvoji mizi vživat'.) 5. Ogledaj se — Kak željno te Žc caka duša moja; (Objiši njo ■■■- iSaj vselej bo Zvcsta nevesta tvoja.) 6. Počivaj ti — ■ Le v serci mi, Z čednostmi zasajenim; (Naj tebi le - Odpira se, In drugimu nobenim'.) f. Ob, vsliši me •— In pusti se V 1-epoti svoji vživat'! (Naj bo odpcrt — Nebeski verf i De pridem taj prebivat.) 8. Govori tam — 0 Jezus sam Prijazno z du^o mojo; (V Ijubezen jo — Obleci vso, Olepšaj z gnado svojo.) 9. Oh Žegnaj me --• Noj pusti se V ljubezni men' objeti; (Oživi me — Ker sončice Od jutra spct zasveti.) Mih. Stoja». 232 '.}'tiit VI. ČEfŠENA SI MARIA. 1. Pozdravimo kristjani -, f Mario, z ktcro se .. K tein zakon.skemi stani Zaročil JožeCje; Na kteri dopadenje Je večni Bog iincl, Dc svetu zvcličanjc Skos ujo je dati lite!. 2. Kak angel ujo 'incmijc - ', Marijo, no kak ujo Elizabet poštuje, Tak ujo pozdravimo. Kak cerkva njoj se moli In spozna njeno moč, -3 Tak tuđi mi v nevoli Njo prosmo za pomoć. 3. Češcna si Marija, *) Ti gnade polna si! Gospod je z' teboj bia : Za mater te zvoli; Med vsemi si ženama Od Boga žegnana; Zkos te je Jezus z nami -! Sad tvoj'ga telesa. 4. 0 sveta Božja mati, • ■ Marija! sprosi nam Hudobnosti spoznati, In spremeniti stan; A^si gresniki kričimo: „0 mati slisi nas!" Naj mir skos te dobimö, Zdaj in ua smertni čas. Kajni L. Vulkmer. J) Maiija li češena — In gnade jioliia si — Med vseuii sreßna žena Uoff mater ti.1 zvoli. 233 VII. PESM ZA NOVO LETO »). 1. Doncs po vsih kraj ih zemlje Nekaj nov'ga se godi, Sivi starčik slovo jemlje, Mlado detc se rodi. Sivi starcik, staro leto, V jamo večnosti beži; Mlado dete, novo leto Pa med nami oživi. 2. Če krog sebe poglcdujein Mene serce zaboli, Toljko bratov pogiešujcin. Ktcrih videti več ni. S starini letam so zaspali Z njim so v dolgo večnost šli, Nam pa pot so pokazali, Ktcro pojdemo tud mi. 3. Kakor rožica na sveti Tuđi ćlovek ti cvetiš, Dostikrat v nar lep^im cveti Se ko rožea posušiš; Đans še zdravi in veseli Čast Bogu prepevamo; K letu lchko že trehneli, Nič več tukaj nas ne bo. . 4. Oh zato lepo živimo, Poslušajmo božji glas, In za Jczusam hodimo Ko je toljko Ijubil nas. Glejtc! danes kerv prelival Dctc milo, Jezus je, V obrezvanji grehe zmival In satcl terpeti žc. ') Se |>6jc [to napuvi M XVII. Vliacclncnili pesiu. V Celovci 1»36 per Joaii. Leonu. 234 5. Boga lcpo zahvalimo Doncs za toljko dobröt, Ino se priporočimo Naj nam dober bo Gospod. V novim leti naj Marija Z ljubim sinam Jezusam Bode naša tovaršija Z ljubim svetim Jožesam. .r. \irk. VIII. PESEM OD ZVONOV NA ĆESNICAH. \) 1. Boditc veseli — Po (ej fari celi, Boga zahvalite — Tu v cćrkvi, doma Za nove zvonovc — - Za vbrane glasove, Lc vsi ga častite —• Iz cel'ga serca. 9. Ko svit se zaznava - In zarja priplava, Tud clovck ustane ■— Ko dan zazvoni. Za slavo Marije — Ko poldne odbije, Molilvice znane — Zvečer naredi. 3. Za praznik, nedelo Vam bode zapelo V saboto zvonenjc — In zjutraj tako; Bo serčno in milo — Vas k Maši vabilo Po dusno zivlcnjc — Za verne sladko. 4. Tud božja beseda — Ki hudim preseda Pa brumne tolaži — V bridkostih sveta, Z svetlobo navdaja — Mir božji zasaja, K je ljubši in dragši — Cez ceno zlata. 5. Ob casi nesreće — Per sercu bodeče, Per moči sovražni — Alj kedar gori, Bo zvon vam oznanil — Deb' sieden naj branil, Serčan, neprestrašen — Odtel bi ljudi. ') Su p6jo po zvonikarjevi v slovenski gerilci, drugi zvtizik. 6. Prav milo pojcjo — K' merlica ncscjo Na pokopalisc ■— Za dolgo slavi. Tcčejo solzice -— Samotne srotice; Nasaj iz te lu'se — Očeta ne bo. 7. Ko .strasno gromenjc — Nam dela grozenje. Iz grehov spomina — Se (rese sereć: Zvoni nam čez gričc — K molitvi nas klice, De toča naj zgine —- In dežik naj grc. 8. V česenje Marije ----- Se velik zvon zlije, I'o cesenski strani -- Bo vedno nam pel: Tud svetga Florjana ■--• Zoldnirja Lorhjana '), De ognja nas brani - Castil bo vesel. 9. Svet' Ani v česenje — V lepo pozdravlenjc Marije divice — Bo srednji zvon pel; In Janez' Kerstnika ■— V pušav' učenika.. De varje krivice - Nas žalost in rev. 10. Za smertuo ločitev -- In revnih molitev V ti žalostili uri •-■ • Bo mali zvonil. Svet Jožef, pomagaj — V poslednji premagi, De vsaki v pokori — Zveličau bi bil. ' 11. Ko sliste zvonenje -— Naj vaše česenje Se vzdigne v visave — Ko vervanja dar, De priđe dol gnada — Izpro^cna, rada, De zmaga težave — Omamlena stvar. 12. Glasovi so vbrani — Na (Jesenski strani; De b' serca šo VA«£ — Zcclijjjene b'lc Brez krega, prepira — Sovražniga tira, Po poti do paše — Izvolcne šle. 13. Preljubi! lc dati — Nikar se kesati; To vedno veselje — Bo v zdajni nadlög': Pa upajmo tuđi — De v kaki zamudi Bo vslisal tud' želje — Nam milostliv Bog. L. J)olln;ir. ') l.o. li je bilo staro mesto n-i goinii» A»«liij;ins!\i[ii, kjor su .sv. Klor-Jana vtopill. 236 IX. JUTERNA. 1. Zbcžala je noč, Pozdravlja me zarja, Vcscljsi scrce Mi v persih udarja; Kak' sladko sim spal, 4 "- Kak dobro to stri, : "' Spctjasno oko, Spet urna je kri. 2. Sini v božje roke Se snoč' priporočil, In angclca Bog M'je v varstvo odlocil. In angeljčik varh Per postelji stal, Zato sim sladko Počival in spal! 3. In luna lepo Na nebi svetila, Skoz lince na me Je žarke ceđila; In zvezdic je trop Nad mano žaril, 0 kdo bi gotov V tem varstvu ne bil?! 4. Ker dneva mi svit - » Je zopet zazoril, Tud doncs zvesto Vse svoje bom storil. Enkrat pa o Bog Ko zadnič zaspim, Daj, de se tako Ko dans prebudim. Oliban. 237 X. FRANC PIRC, MISJONAR V AMERIKI ')• Kadar po prcvidnost' božji Sim slovo od Krajncov vzel, Prot' Amerik dolgi poti Se podal bil prav vcsel. Sim prchodil v,se pokrajnc, Pet kralestvov in morjc, Zjitlem ravno se tolkajne Đalne ptuje tud' zemlje. Po nevarnih potih dolgih Cez stir taužent ur hoda. V stirih mescih dni petnajstili Sim prešel skor pol sveta. Božja roka me pcrpclje V gornc džele Indije; Kadar v Krajnskim poldan bije Tukaj mal eez polnoc je. Božja roka me perpelje Med Indjance prav lepe, — Serce moje zlo me grejc Vidit1 moje tu polje. Kntalo zvedli so Indjani De prišel je Misjonar; - • Taki tu so tok spoznani Ko nar ljubši božji dar. Zdaj mi priđe ber.š na proti Poglavar en dan hoda, Me kleče za žegen prosi In mi koj roko podti. — Lepo tud me je poprosil Iti tuđi v Lakrova, Kjcr že nekaj jih je kerstil Brumni pred že Baraga 2). Kokcr hitro sim dovolil Njega prošnjo dopolnit', Bers mi konje je pripravi! Hoće sam me kjc spremit'. Sli smo hitro brez odlaska, Kojni naglo prelete Cei' dan brez usga poritka Gojzde, vode in brode. Verni so nie bli sprejeli Iz mogočo vso častjo, \r cerkev so nie bli spremili Ter veselo zapojo! —• Potlej so me bli peljali V čedno lepo kamerco, V hiso poglavarja djali, Kjer imam postrežbo vso. ') Častitli v gospori Franc l'in;, misijoniir In ncvUinloni ilelavo v Gospo-(l'jvlni vertu Amerikanskih div jii.špn, ludi na svoje znane« na kiajn-sliim ne pozabijo. Nekt-rikiat so žo kakšno lopo pisinice in podučilo pesmico svojini zapnšuniin farmanain poslali. Ä'ekaj oil lakih zlatavrcd-nili do|iiaov je tud! meni; dulctolo, kar tukaj droblinco Droblisicam hraloljiilmo priložim. Znahiti, ker je nam Gorencam v poduk prav tc"no brio, bi tuđi našim dalnim bratani k prida pri li vtegnilo. A. P r a p r o t n i k. Podlire/.an. -) (». Harala je ludi Amerikanski misijonar i/. Iirajnskig;a. 238 Novo cerkev sim jim žegnal K' časti Jezusa na križ' Vsc to drugo sim napravu, Kar je (roba v božji bis'. IVajdel (u sem že kristjanov Keršenih ćcz dveslo duš, Tuđi zraven dosti ajdov, K'nc spoznajo vere lui". Pridgam ino spovedujem Po francosko dolmcčam, Z gnado ludi zlo se mujam Deb Indjansko znal tud sam. Ni ga lukaj nevoslivc* Tuđi ni krivicnika, Ni ga slišat opravlivca, Ne vpitja ponočniga! Vsc ovčice so mi znane, Tukaj sim kot bil domä, .....- Serca vsib so meni vdanc, Vsak me za prijatla 'ma. — Tukaj sim lc per zamurcih Zadovoljen in vesel, Nisim se se k'sal po Krajncih, Ue sim od njih slovo vzej. V cerkvi imam vsak dan praznik, Vunder kadar mi pa ptidt* K maši, pridgi pridejo, Lcten čas mojga godii K sercu g're jim božji nauk, Velka žalost me objide Radi me poslusajo. —■ Bridko men' per sere'je bio. Matere cio pernesejo Otročiče, zibelke, De le pridge ne zgrešejo, lijub' otroc' pa žegua ne. - Takim du.šam je veselje Evangeli oznanvat' Jim nasitit svete želje, Ker se vid' obilni sad. — Ćelo faro .sim spovedal Vsim podelil Jezusa Iludobijc nisim slišal T:id' ne greha smertniga. - V.si se kakor bratje Ijub'jo Vsi ta pravga so duba Brumno ž'vc in radi moljo Vedno hvalijo Bogd. Ko se spomnim na prijalle, K'so ta dan me objiskval, In deržal' vesel' navade, Tar duhovske vkup kraralal. Mislil bil sim sam per sebi Kok' b'se revež jez vezval, V taki ptuji dalni d'želi, Po prijatlah bom žalval. Bog mi je vezil' perpravil Zlo sim bil ga jest vesel, K'ga ne bom isikol' pozabil Zlo se mi je všcči zdel. Divje ajde tri sim kerstil Na veseli moj ta dan Pollcj jih h kosii' povabil In glavaija tuđi z nam'. 239 Zdaj se mi začne v«selje, Ktcrga vživam zmcram bolj, Spolnene so moje želje, Zävolj kar sim sem peršel. Le za to sim dom zapustil. In prišel na leta kraj, Duše de bi Bogu döbil In jih peljal v sveti raj. — Prav veselo je prc-tekel Srečen dan mojga godu Goste svoje sim nasitil. Duše bolj koker telo. Tud je peršlo drugili ajdov K malo polno kamerco, Z njim pa tuđi bil pervencov Sivi starček z palico. Vsi so meni v rok« segli Kakor šega tukaj je, Po indjansko so se vsedli Tje po tleh okol' mene. Pros'jo deb'jih jez podučil, Vero radi bi spoznal' Jest sim jim pa kerst obljubu, Ko bojo nauk dobro znal'. Zdaj začnera jim govoriti Sveto vero previžvat', Jezusa jim znanca striti, Pot k nebcsam jim kazat'. Men' seje serce topilo, Od veselja velkiga, Koj v obrazih se je vidio Notrajne svet'ga duha. Naglo je popoldan mnulo, Bli smo skupej v lerdo noc Dobro vsim se to je zdelo, K' so spoznali vere luč. Zdaj je naglo bil poterkal Ptuji človck na vso moč, Pros' deb' Sakramente nesel, En', k' bo vmerla zdaj to not1. V ojstrim vetru, hudim mrazu, Dve milj' delec jez letim V teinnim gojzdu sneg pregazti Duše le de ne Kam'dim. Kadar zdaj pred kočo pridem Zlo serce me zaboli, Ker že notri jokat slišiiu — Prav'jo živa več že ni! — Deklica pa ni bla vmerla, V omedlevci le leži, Duhat dam ji mal zdravila, Naglo ona se zbudi! — Lepo vneto zdaj prejela Svete Sakramente bla, Srečna je Boga hvalila, De ji zdravja gnado da. Roke druga pomolila, Vboga mlada revica, Me za nauk in kerst prosila, Kje bla še ncveruica. Kadar seje naučila, Kar kristjanu vedit gre Bla je sveti kerst prcjela Velki praznik svetga dne. 240 So na snehjo perpelali, K sama mogla iti ni, V corkev so ji pomagali, Klera njo lc veseli. Jez sim bil ji prot' pcrhitel Ji vcscl roko potlal, Sim molitve čez njo rckcl, Deb Gospod ji gnado dal. Satana sim bil zarotil In jo spremil pred altar, Jczus' sim jo lepo 'zročil In ji vdelil sveti kerst. — Pred altarjem solze toči, Kakor nekdaj Simeon, Včakala je vere Inči K' vidi Jezusovi tron. 'sako Bog iz ajdi dela In jih vodi lepo k seb Smerani veči je uja čeda Dosti kmalo bo za žcf. Iz nevernih množim faro Jih sprebernil že precej, Upani tuđi z božjo guado \'eč .se striti zanaprej. Ob nedelih jih keršujem Kar med tednam podučim, Več ko duš si perdobujem, l?;*; I)eb' brez kersla saj ne vmerla, Pričo mene v p'ku ne sla. -■— \rse poskušam jo se zbrihtat' In z dravilam jo zbudet', —■ Bog je hotel milost skazat' Zona.jave govorit'. Ko je podučena bila, Kar je bio mogoče bers Ino vse to poterdila Zadobila zdravje, kerst. ■— Prav hvaležna in vesela ;■ ,jii£ Milost božjo zdaj časti, De je gnado zadobila, Že na pragu večnosti. — Ui To, prijatii! Vani popišein, Dost !se druzga zainolčim. (,'a.sti joz pri Vas ne iscin. ])«' /,;t^ln/,ik ne /.gubim. V.sak nuj U» Gospoda hvali Milost božjo naj časti. Ker povsod on slabe /.voli, Ue veliki' st'ii roči. Vedno lepo .sveto ž'vite, l)e za.sluilc vccno luč, In za ine tud v lues molite. l)c Gospod mi da pomoć'. l)c po nu-ri zaslLi^eiija, \oscliino se 7. svetnik'; Krono vefniga življenja Da! pravičnim bo sotlnik. ULLI* RltATkCH ASM: PESVIIl I. MATI PKK 7AHVAA. I. ltele, lo spančkaj: inoj Ijnbčck si (i. Svoje nedolžne /.atisni oci. Mirno, pokojno krog lebo naj bo; Muhom te branim: lo spavaj sladko. 2. Angelci, vsi Ijube/jiivi ko ti, So okolj zibke, kjcr dete leži. Angel varh čuje in gleda natc, I)e ti nobtMiu stvar škodvat' u«1 .sine. 3. Spančkaj, le spančkaj, počivaj I<"po; Mama po noči per tebi tud' bo. Mamci prepozno, prezgodaj lud ni, Iijubezin materna vedno bedi'. 1 Ajaj ia spančkaj moj sinko sladko; Casek ti teče ko čisto zlato. Serčik preljubi, dingač bo poznej; Dram'le te bodo skeibi za naprej. Di'obtlnce ia novo leto 1850. 16 «42 5. Mehko počivaj; tvoj atej skcrbi Mami za živež, ki tebe doji. Kedar odrasteš, ne žabi na to, Starsam poverni ljubezin lepo. Lijio'.d Iločički. II. VERLI MOŽ. 1. Prijatli, prijatelce moje! Naj Štajarc vam milo zapoje Od zgodbe na sveti — Kok morio bi vmreti Že v zibeli dete mlado, Kob verliga moža ne b'lo. 2. Gospa plemenita in zala Se svoje dni vunkaj peljala Po lepi ravnini — Domaći dolini Prek vode po mosti v sprehaj; Povodnja ji brani nazaj. 3. Oblaki se grozno stcmnili, ' '.-uk*l#". Lijaki z pod neba so lili; Valovi derejo —■ Vse križam nesejo. Tud zibelo cio prineso, In v zibeli dcte mlado. 4. Gospa vidi zibelo plati, Otroka pa rokce vzdigvati; Vsa plaha in bleda — Krog sebe pogleda, Možakam ponudi sto kron, Kdor resi otroka, za Ion. 5. Mož sei čni se hitro izuje, Po vodi za zibelo pluje, Valovi se vpira — Vse milo ozira Za možam, če priđe nazaj? On zibel privleče na kraj, ;. 243 6. Ves moker, od mraza se trese, Vesel gospej dete prinese: „Tu Ijubčika 'majo Pa njemu naj dajo, „Kar meni obljubili so, „Otroku za doto (erbšuo) naj bo." Lipold RoCički. III. TOLAZBA SIROTEJA. 1. Mati mila, oče dragi Tukaj spijo, bratje blagi, Vsi so zapustili me; Zlata mama me dojili, Atej, bratje me ljubili, Bog vam plaćaj tamkaj vsc. 2. Hitro dnevi so bežali, Sladko mama se smejali, Mi igralo je serce; Zdaj so mene zapustili, ln ne slisjo me v gomili, Milo jočem se kleče. 3. „Ne obvupaj sinko mali, „Varje tebe Angel zali; „Ga tolaž'jo mati zdaj; — „Jaz sem sla tu gor v nebesa, »Te pustila brez slovesa, „Da pripravim tebi kraj." Kazlag. IV. SIROTA. 1. Alati zible, lepo poje, Dete milo se sraebla, j^e ne ve za reve svoje Ne za žalosti sveta. te* «44 j...^, 2. Mati vmcrje, zlata mamo — Milo joče deklica, Po širokim sveti sama Se ozira Milica. * 3. Le za mamo serce bije, ,,.. „ Mamo išce le oko, Mami le ljubezn klije \ Mamo usta kličejo. 4. Tje na grob ji venec deiic 'Z žlahtnih rožic, lep, cveteč, Z vencam deklica povene — Nju zdaj nič ne loći veo. 5 Kazlii dali, I)e bo naši1 prave sroče vir. Kdorkolj .si (i i. 1. »I. 3. Bog jim daj svelvavce lake, Kijim pravo svetvajo, Daj jim zvoslc (ud voj.šake: Avstrija mogočna bo. .Moć jim bode naj sveta pravica. \jili vodila bodi jim modröst In Ijube/.in ljudstva njih družica Milost bodi v.selj njih visoko*!. Kdorkolj si i. t. d. 4. Naj Novraž'niki bržijo \aj potihne vojske hrup! Puntarji .se naj bojijo, Mine naj njih navka stri'f»! Lc gosposka modra in pravična 1 |T ti i - ^ as ^riv'Cft bode branila , Lc pokoršin», čc je rcsnič'n«, .^•ra^o .srečo nam obranila. Krtorkolj si ti i, I. d. 5. Svetli ce.sar naj živijo! Njim zdravica naj velja Kjcr nas jezik govorijo, Kjer Slovenci .so domä: Štajarc, Krajne, Korosr, Slovaki, Ceh, Primorc in Dalmad'n, Horvat, Pole, naj pije vsaki Matere Slovenje sin! Lipolrf Hüftiöki. III. SLOVO MLADEN ČA Kl NA VOJSKO GRE. 1. Bog te obvarj' o domovina zvesta, Dcžela, moj ga rojstva žlahen kraj; Mcn'je odločcna unajna cesta, "2W Za le vojskvali se odpravljam /.daj. V jsolnirstvu me gosposkaje odhrula. Je/, bocem bili ludi zve.st vojšak: Oerslnobe zvirk bo roka moja dala, Sovražnik meii' luisproli lio sromäk. 2. Ostantc zdravi moj preljubi ore, Vaš nauk me spremi kamor se podam. Kom skerbel, koljkor meni lio niogoče , De Mlorini čast ino veselje vam. Vi Ijubcznivo .s(e me izrodili, Oh »inogokrat nadlezin sim vam l>il; Alj .scrčno lud' se bole veselili Zahvale moje dokler bodem ;/.\\. 3. Preljubczniva moja druga mali! Na vaših persili naj še poslom'm. Za slovo niraain druziga vam dali; Bogu ino Manji vas zročim. Težko je meni vas zdaj zapustiti, Ko bi nar raj hvaležno stregel vam; A!j najno voljo h božjo vsclj sklcni<< Uči! je naj preljubi Jezus sam. •1. Preljubi bratje ino sestre moje. Vas stanšam v pomoć zdaj zapust/m. Lepo imajte slariše vi svoje, Vse dobro slisati od vas želim. Nikar za mene preveč ne žalujte, Saj angel varh povsođ per meni je, O^etu večnimu se izročujte Ino molite ludi vi za me. 5. Sosedje, znanci, moji vi vcrstmki, Bog vas obvarj', vam ljubo zdravjc daj, De bole mi lovarši, pomočniki, Kdar priđe ver.sta jit' tud vam naprej. Ne st'rite domovini te sramote 7 Dc bi soldašini se vmikali; 350 6. Vojšuk za dom in vero polu gorkotc Je hvale vredcn de se počasti. In vi ki böte se doma ostali Le pridno polje obdelavajte; I» dc požegna Bog kar böte sjali, Boga ru/.žaliti le varjte se. Tud' rokodel talenta ne zakopli, Ne bod nemani in hiti ljubi brat, De kedar bodemo na sodbo stopli, Bo vsaki nas v nebesih sročen svat. Lipold Iločički. IV. OD BEGUNOV INO TOBAKARJEV. 1. Od tobakarjev bom zape!. Mladenci, vas na misel vzcl; Prav zvcsto me poslušajte; Pescm resnična je. 2. Brez Boga tobakar živi, In v cerkvi videti ga ni; Brcz spovedi živi gerdo, Kaj pa za dušo bo? 3. Gorjaco suce in proti, De se ga človek vsak boji, Se brani in ne da prijćV, Ko volk hočc živet'. 4. Kcr pa zadosti greha stri, Se tobakar tuđi vlovi, V železje bode zakovan, Nektir ob glavo djan. 5. Veliko jih obesijo, Bcgunov dost postrcljajo, Veliko jih skuz šibe gre, Pretepa. de gorje. 6. Ncktir tam v hosti obleži, Kjer svetili zakramentov ni; Brez spovedi tam stori smert, In pckcl mu odpert. 7. Cesarju kdor pokorn ni, Njemu se dobro ne godi; In kdor gosposke ne spozna, En tak ni od Boga. 8. Se tobakarji spuntajo, Po dva, po tri zakolejo, Vmorijo kdor jim stopi v bran, Požgejo mnogi stan. 9. Bcguni ino vhajovci So v tobakarski bratovšni; Bod' Hrovat, Štajarc alj pa Krajne, Bo hitro tat in pjanc. 10. Lcnuhje vsaki tobakar, Nesramen hitro vlaćugar, On vinjeti gerdo govori, Počne strašne reci. «51 U. Boljši cesarju je služit', Kakor smradliv tobak nosit'; Keršanska le pokoršina V zveličanje pelja. Lipold Kočički. V. TKOJNA DOMOVINA. 1. Pcsem va.s, mladenci moji, Sprcmlja naj po vaši hoji, Ste doma alj v terdim boji, Naj ovcscljujc vas! Trojna domovina je Te popevke sladck glas. 2. Perva domovina mila Je dežela, k vas rodila, Pervc radosti darila V vigredi ncdolžnih let; Kakor v lepim raji vas Venčal je mladosti cvet. 3. Tam ste perve rožee brali, Po ledincah si igrali, Za potokam mlin delali. Vsaki hribec znan leži Vsako drevce pomni vas Na veselje mladih dni. 4. Druga domovina mila Cerkev je ki vas kerstila, Vene nedolznosti zročila. Kerstni kamen tam stoji In oltar, kjer pervokrat Ste per božji mizi b'li. 5. Žlahta vaša tam počiva, Zemlja stari.še pokriva; Domovina ljubezniva Je per beli cerkvi tam; Tamkaj hladna postelca Je postlana tuđi vam. 6. Tretja domovina mila Se bo enkrat vam odkrila Kcdar duša se locila Tiga revniga sveta. Tukaj ste popotniki, Tam v nebesih pa doma. J. Vh-k. m*m — 252 ChSOLENE PESMK. I. SEDA.JM SVET. 1. Skoro de ni xa veijeti Kok se zdaj godi po sveti. Lc prcini.sli vse stanove, Tadle iiHJdil ho.š gotove. Od tili viših noćeiti peti: Bi me znali poprijeti. Oni sami dobro vejo Dc izvzeti se no smejo. Mnogi je preojster, hud, Pa gospod predober lud. 2. Mestočani zlo bogati Vajeni so se bahati. Vosjo take oblačile Deb' se z enga tri stonle^ Toljko žnur našiti dajo, De od sukna vec veljajo; In kar živca" njih /.adene, Se bogastvo lehko tsklenc: Sto beraticv to ne me, Kar en tak na dan zaje. 3. iVajdejo se tud (eržani, Ki so vsaki dan pijani Otročaji pa in žena Zablenaje. zapuSena. Mož po kerčmah rogovih „Pojmo, pravi, borno pili!1' Pridge let' no dan ne čuje, Rokodclstvo omagujc In' na sletlnje kaj ima? Kruha prosi in peklä. I. Kniete, naj bi rajui \stali. Za gospodo bi deržali; Tuke nosjo oblačila, Žene v locni šrokc krila. Težko kilo zdaj stan ogoni; Tako knezi in baroiii Tcnkc sukne so no.siüi. » Ino v ifameti hodili; ,, cr .,ysidaj ujo nosi kmeta sin. Illapec, dekla marsulin. 5. Ako v kako kerćmo gremo, Se le prevzetijo zvemo. Vidimo vsc sorte prate, Pomorančc zravn' salate. Mnogotere so starine In v butelah laske vine, Vino černo in rumeno / Bo na mizo prinešeno. Komu se pripravlja to? To kosilo kmetčko bo. 6. Ni kosilo brumne Marte; Glej na miz' čveterc kvarte Za kinezlat', tarokirat' Za trišakat' trapulirat', Za nasekati človeka De se kraspa ino veka, Ce nesreća ga zadene, In goljufam se ne vgene. Zadni penes tam zgubi, Ki mu v žepi £e tiči. 7. Kdar je praznik nar svetojsi Delajo pa nar gerdejši. Mnogi se tako nalije, J)e gerdo ko žvina vpije. Bujka klusc ino lira, Tepe ino ne zavira. Kdor se liitro ne pritukno. Ga udrihiie in prisniukne. Naj bo kmetie alj gospöcl. Vsakiga divjak se Ini'. 8. Glejte, kuko je družina, Huj razvajena ko žvina, Pikra ino bcsedliva, , Zberliva in zapravliva. Illapci majo gerdo znanje. Dekle skrivao vlačuganje. Spol zi spolam se razvadi, De se vidjo prcveć radi. In kar priđe V- liti rcn, To naj zibel govon'. 253 9. Zdaj poslranski oltočići So nar liujši zreli ptici. Oče po navadi zbegne, .Mati jili učit' ne vtegne. _,.;( Zrastejo brez vsiga nauku, Xe privadjo se opravka. In ker v službo s<- podajo, Delat' ćelo kaj ne znajo. Oj prevbogi si ti kmcl! ,1 Kras( le zuajn ino klcl'. 10. Bratje! tak ne sine vcč bi(i; Svet se mora spokoriti, Koke bocmo si podati, Groba sami se varvati. Deea bocmo v slrabi 'meli. Slabili poslov ne tcrpcti, >• Varvat' slabe tovaršij«' Vganjat gerdc cigauije. Do nam bo vse to niogoč, Daj niiiii Bog svojo pomoć! Lipulil IluMćki. II. PJANCAM ZGANOPIVCAVI ' ). 1. Ljudstvo pije zdaj žganjico; En bokal že za petico Daja ga oštirska roka. Glejmo stariše, otroka, Ktiro v lituž pripcljajo, Mu že žganja piti dajo. Stari, mladi žganja pjani Nišo Turki ne kristjain. Svinja nima gertsi rive Kakor taki žganopivc. 2. Pohujšlivost je velika Preopitiga jezika. Na poboj in kreg naganja, Piha ogenj presestvanja. Pjanc se veržo na tatvino. Krade žito, duarje, vino; Ker mu kraje ni po volji, Tuđi ropat gre okoli. Kdor mu 'z dobriga ne da^ Pjariic tuđi vbije ga. ') Se poje kakor poprejtia ,M i. 254 3. Pjanc se redko strezen vidi, Vsaki dan se huje spridi. Opominvatiju žganjuhi So vsi mcrzli ino gluhi. Cerkev njih so ošterije, Tam se noc in dan prepije. Zanemarijo kmetijo, Tam zažrejo domačijo. Žganja jim zadosti ni, Dokler 'z gerla ne gon. y 4. Ce bi trupla že zgorele, Deb' saj duše se otele! Alj pijane se sprcoberne Takrat, ko se v jamo zverne. Z otročaji vboga žena Joka srota zapusena, Nima živeža ne strehe, Ćuti rajnga moža grehe; Mož ji dolge zapusti, , Pa otroke v revšini. 5. Mnoga ves je pogorela, Kedar pjanc ne ve kaj dela. Mnoga hiš'a že zažgana, Ko je bila glava pjana. Pjanc ko že ne more piti Se tobak hoće kaditi. \aj bo gumno, naj bo stala, Tam se pjanc po kermi vala Ino z pipo zasmudi; Tako on in terg zgori. 6. Kakor grozovitna kuga Pjanost v naših dnevih žuga Nam popačiti mladino, Cio izpriditi družino. Ljudstvo bode obdivjalo In poštenje cio nehalo Ktcri v žganje se zgubijo, Žganja več ne opustijo; Caka jih nesrečna smert, Pekcl takim je odpert. Li po 1(1 Uočićki. III. OD KOMUNISTOV. 1. Svet misli si zlo premeten, Od vsih strani jako učen. Že vsak lenuh gospod če bit', Vsak potepuh starino pit'. 2. Kar pridni so prideluli Se komunistam lastno zdi „Saj, pravijo, vsi bratci smo, „Kar gleštamo je vsih blago." 3. „Kar si poerbal, tvoje ni, „To slisi tud med vse ljudi. „Kar ti v darilo si dobil, Boš ravno tak med nas delil." 255 4. „Tak vbožnih ljudi več ne bo, „Vsi lehko tak bogati so. .,Kar si prihraniš, pridobiši „Zopet med druge razdelis." 5. „Posestva tvojiga vcc u i „Kakor dozdaj pod klučami; „Razločka stanov već no bo." Tak komunisti hočejo. 6. Vsi so gospodje in gospe; Kaj 'z tiga bo, vsak lebko ve: Kedar požerto vse blago, Po tim sromak tud vsaki bo. 7. Lcnuh ni sjal, tud nima žret' Kar je pridelal pridcn kmet; Pokaj bi polepuli zapil Kar je gospod si pridobil? 8. Mestlan, teržan dost' truda 'ma, Ki rokodeli, barantä; Naj vživa kar pridelal je, Ne potcpuh ki križam gre. 9. Na kniete se zanašajo, De tumpci z njim' potcgnejo; Alj Bog je kmetu glavo dal, De bo goljiijo berš spoznal. 10. Katolska vera nas uči De Bog talente razdeli, Da en'mu dva, pa drug'mu pet, Ne vsakmu en'ga, ne deset. 'n 11. 0 komunist, poberi se! Tvoj nauk slepar iz pekla je, Ljubezin Bog od nas želi, Ne pa oropati ljudi. 25<; 12. Lo pririno rudi ridajmo, fn vbogim pu pomozimo; To nas uri ker.šanski nauk. To je srečnih ljudi oprnvk. I.l|iuli1 Korički IV. VODBK l'OYIZ.VOSTI. Varj se plazit nu visino! Hada tarn so moti glavu: Ino sunila v globino lkara ' ) jo kdnj blisnva. Sa sterinine ne hoditi! Ter po ..st crni ini je nevarno Ino zgoraj razscrditi Vtegnil bi togotno Marnu "). Tud visoko se ne nosi! Klas po koncu jo snietljivi. Vrednosti ga tist prekosi, Ki priklanja se na nji\ f. lii^pano se ne oblači! Vso prvvzctno oblačilo Dušo iiejzrcčcno pati Jo potiska lnidinu vkrilo. Sobo sam nikar ne livu.li! ' Lastna hvala smrad nanosi, In liudö si nos opali, Kdor kadilo sam si troši. Daj (ud drugim kaj veljati! Kdor prebrisan lioče biti. So na sinošno ninogckrati Od bodakov da vloviti. \aj d<¥ drugi govorijo ! Znaš do vsi, alj mofc alj >.cnku Sčasani tistiga certijo, Ki na ono zmirani brenku. Vadi se tud kuj terpeti! Bli nokdaj ko zdaj so kri>.i, Vse ne more.š tak imeli Kakor rad po svoji vizi. Kad poslu.šaj dobre svete, In nikdar jih već ne žabi. Srecen boi vse svoje lete, Srečen še, ko smert te zgrabi. ___________ Joiof Hiiänik. '» Ikaros, ^oh» des Oät>>l»s< velbraiuttc sich a» te» Eoiuicostrahlc» seine Flügel, u»e stiirzte.ins Meer, weil er zu hoch gesiogcn. ^) Gott!» tes Regens bei lc» Slaven, sie wohnte auf steile» Berge«, und hatte dort ihre Fruchtquellen, wer sti, tollkühn unt kek ihr genaht, den übergoß sie, und stin Glück wurde zu Wasser, POPRAVA. Stran 17* beri: Na Slajarskim živi 1,059,246 ljudi, Ncmcov 6U.OO0 jtio Slovencov 415,'JitJ. 3n ©teiermaif rechnen 1,059,246 9)iciii*«n, C'+^OOO ©eutfd)« unfc klb^'Hi ©lDO(nen. loiiožiie pesiKE v Drobi i tw y U V. / H ;i ^ f> • • • '«isf ■ ■..... ; ■ ' -*- , i\n /a// ///■ /iiv !ft////., iAi/ r,)t/l/// ,/i'f . • I// r\>r>//>// irf/ivv//«///'//, />/■ ,j////,■/, ,// i/t . | • • • » / ' ' (hf rt ,sr;//' ///'//// //// , Os/ /',>(/? /t'r 'Y ,/f 'j'/J ife t>ef: ftr C/t<)/- T- o/i . if^U'.'LiiJiL.LjM1^ S% ' '' ^~ /iv» ,/'/////////// f> /// ■ Jlf*•■, As//,// i/ •'//////// // / . I ./i'/iffj det-t» »" &*, <*/inu>, /?' 'v/u*-. :-tt'-rt rjfsissfY//,'s/ .'^7,?/t'// J/s/i _ ._____________ _____l_j7J___......_. ___:_______________________' I ' "-$ 'Hl —"~ ' />~~~ ■ v—:5;—n-—-5— ■ ' .u >/•/'* /n r/t isn/e.'- , .'/■Jfiijtj »uj/// ,/////// j/7t III Pr.vcin ,, ,lc£U,\< n/ofo /jo'/js/c/i/r I/\iios/ /tsl'/y/A'rAof,>/,///?/ r//f//t///. . liii/un/i ' rjtlt/,) , II,e IO //f X, / Jf/I - f/ '//"/ ' \ */'/>////• "r/t < m ,j, //?/■ /I' i S/V' /'v/ xvt'fiijd oj//ft/'i/ft /■'a/./riJt/t > ^"- D"lH'-r. I f. jm- - iX- -m- / 0 y0- M s— / j * »■ ■ • rt/ r r/'t// r//n>7t i ,if //" /i i)t/ i >/ '=.t/ // ft/A- ,i/'f(//t' /,/// ,l/t//i ////■ X'/tre , ,y>!>l>t/J// -tnt-Xt i'S. u ■ ■ . ■ ^________________ ^__________________________________________________, ' _______________________________ < // , TYeifSf Amt u/ otty - vy-Vv-y •')'.«'/t Are/Zt.ir/.'-a-£#{.//) jo V Večerao i>ozsfr:ivhliift> Jev.f/s». /j- I)rini/.v\ , Ini/tt/i/t I J,/r/ić ' t'/ta CY, ,M- Z-f, -(-'rit ,'Ut#nt> Jf-, ,.')'ff I ltUs £hlinc.ili V. It'l :i \'l /// /l/t III''III,VI, I . ^jti/trttt - ^h^-g—t—-ar "'ff -9——p-----g;—t - -■£----»----Tjf—H-----irrmtn *"/// // .y,f>/ir/,-(/j ""■/ /J"/"//,■ ,'/ r' , i/i'f/it. /" /'i///> Zf 6> '" (' r' • zq»irrg^rr~j^?"rgirz-js-JL^z5£Ž-_zzn: ~zJrrr.i:ii.':^r.zz:—L"z: II '/jt/ntvictt ,s\rl liinr/ ro,y/f/■///; v Ih-flil mrit/i \'/r/tt vtictf //o /Kinf'k I ■ • /joff */( ;v/v /,,/,>/ /v ,,,/y /// / ///>//u r/'i// ////,/<■// rzrpr.----Y ^f^_— v \ j----------g—g, t--f-^r_4>-J-^ f/ Zt-//^ ,/'/// //rt/ //////,)////•/ //// ti/; //'// ,,/.J'/f'/fr ' /,'//// /[ ,/t//v/ /// J/ ■'/ , ("/,'/// ,'t ?i\ ii/t/t/ rt '//'///i ///t// /,s//// •//'.)''/////// ,//'/■/,/( '' ,'/////A:/,/j v ' // .t(/>i/t'tn< /ni t , \„, „/,>,,, rt„t///// >0f>(/ ^V/v III., \ l() \ 'O /t///f.l//'/t/'// kl 11/t t'o fs/ifff/t' vJ)ro/)luiff//i I' /<"/// \'t'.itt /to >tftl/,\'k/ rl^Ofif/ /f />//<>f'f, t- ///>///./>/'//uf ,f/w /^ , J(Zt /tt. ///////a Yef,jfi'(/ z/f/tt /t /•''/"/;t//t // /i fif//f> Cf ////. fft/tf/tn/ '//r //tt>///?>.j/'fs /r f/Z ortt' /'f ,-hz. //./'ft/" /i/'/f ////// ,;/■/,j/ t'S't - ,1///' , ■( f}tt/*'S>/1 ?/V'(/- //• •///,/ /f/i//' /'/'//f: ■////'hf'*"'{■ lr>i/tllt/,i//)',6 //■■/(/'//////■ . /).', S)'?, '/' '///' ■£/* /'*■'/ ./f/s, /*#/• fJ< ZiM/ //f f/f' /u> •E5^r--qš==q^zs=rl > n iE— * 1 g - -X— I*- 1 lir-». |» P~' ___4__^P ^ip J 13----«----'■-------¥■— & > ^ 1- * m I ^ - -.^u..-a—a---3—LrjL-3^.-»—-r—t—ig—5^ w_-3—L s 5--^—-—' ,j/'f/f , J/ ///r///s.j r/ 1%/' -i/// t/f ff ,,/trfff/r //rf/r/////<„ Jfft ( i/ /f// /'t,ifA t/r rr /// /////, • /J< //// .' ////// ///■//?/ ^HjL__«I___4 «T I Zi *, ^J—*a— "'«ti j------1-^* *£—^—** — ^^-_._l—-g—j—l-^ » z-^-^ ' * ^-*—-*•———t— 5-^— // //' s /// 'JCt ttt/ r/f/'Yfi f/i'', •// /^ /'ifff "f t/f —V "t» — ----- ~"—^------------^-----*------L—•- -5.----^.-—J-» ■ ■*—J.T- -J- -!-♦ ......" ■js;,, i,, ,'/'1' jj/. ,j/, 1/ /,,,*/. /, ■/.______/,//,/,/// /:/, ,. //,■■///,. 1 //,/, , /f.',/ / .Jftff/'fio xo//rr vsJr*////i//• // I('/<<. ,,//// /t'tl/tlttfft . Mtie/rrtrS-t' t^i/jff /S/ //■ /■ .u"/// ^//'/■/s /St rt.//rt/ /ft- #^s s / ■// Y/ , SZ/'f si'//// f'f '//' ///'///> . /f/ ft///' r//i /'/ f/rt y Vri-rr/t-f/ /Jtwr/it, vD/v/)////rt///// /r/(t , , tt<;/,r,tff , Ih/ /}•/>/t/r, f/t . ,y///r/ .,, yi ,,/tt So ^. rettn, i/ rtS //// , ' I^Epi|ü^l§pppiiBai|i§ ^'t/t/ ,jt /t ,tSt/ S/, ^////t /, .,S,u-t' rt'S. ^.t/ r/st /t s/t/ft/pc ts i t . ■ i tttt't i Str /ti ztf ////////t> /'/ Sr,> f/,tS/ /r/i/'t' t//t>c , ,} <)/f/rc os/ /< fS// ,s-/(///f/ , i ■ //ro/>////< /r/t ////'/// /trt/ S/ S/ /SS/, ' ' ^ " X" ^ . i li ^ /t,'/t// /(-f/t /''<•(''/, I lttJ.l/ r r/it// , J/ 0s//jt'w/v*nff J>- /toro/,/ . i /JroJkf////(/////let1// -3h-?-—4^ .J'T'V ^ ' v -g—S_±r*iztrr:—J^-r-j—^—> ^ I —^---- _v. /i/t/// ,/,/■'.>/,/ ,>/?>/>/• , l/s ///±//j /i/>/ ////»// i/e; - />f> ,£//mj su // /e /c////< .o/t*-/*'/, .;,/ r///'/ /v ///>///// /,i/i zf/ ,J. J\f \(',\//f slovo vxr/itr \~/)r/j/>//ftrf//t // /c/s/ jfni l'/iiliiuJt/.. X ■ /i /^ /' / ' ' '/ -t > / / . ■* ■ 0 /i /f/ftr in.t'f.iffi h/'^/z/i'■///t/j, \*-/)/-»/j///t/■//// ////■/// hni/n i ' •////. /i'o/lt/Stt/ .^/r///r// ,j///j/ J//Z. .'///'// .j///,j , Jj„ //// ,//// f/ J/ /i. J'f/ i'/j/j / . /;»,'/// v'y/ /j/irf///// /V/ .i'firj//1 if /J A'/////t/ //// , « / /)f//o\y/f//r y.cu/tiff ///# //trcv/r, vs/r////n/< //// /f/r/// , bi/ /'/'Ot'mit/t f T/i * ^ 5 j j » ,. £ «I /'/ •/'/^ ,//////// ,;/ /v i//f,t/// r/> ,, if/ /r////< i" ff /ti ///'/> ji ////'//f/ /f, // s/s/.?/// // ? i //'/// //////// f// ¥/f/// ^t ft/ //'/ f ///> /tf/'/n //i ,^ f/fi/'t/ t'f/j i/' '" oiirt/t/t