r,nt Post Approved ^18852/0020 LETO -^AR4 6 /997 mis li (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovenccv v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Managcr) Fr. Basi' Valentine, O.F.M., Baraga House, 1-9 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kcw, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787 - Fax: (03)9853 6176 + Naročnina za leto 1997 je deset avstralskih dolarjev, izven Avstralije dvajset, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne upošteva + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswiek, Victoria 3056 - Tel.(03)9387 8488 - Fax (03)9380 2141 MESEC JUNIJ je za nas mesec spominov.Mislimo na tisoče povojnih žrtev leta 1945. Pa glej: kot da bi nam tudi njihova nedolžno prelita kri pomagala do samostojnosti — ravno v juniju smo dočakali svojo državnost. Bodimo Bogu hvaležni, da so sanje naših dedov postale resnica. Ponosen seem na svoj narod, ki je prebrodil vse viharje zgodovine in ni izginil s površja zemlje,ampak se vedno ljubosumno varuje deželo pod Triglavom. Eno pa me je nedavno zelo prizadelo. Dr. Hribar mi je poslal kopijo avstralske revije ESCAPE (Vol 4, Issue 2,1997), ki ima tudi Članek o Sloveniji. Do gotove meje jo lepo opiše, da pa ji tudi — vsaj upam, da nezaslužen — pežat, ki nam ni v tast. Slovenija naj bi bila "raj za homoseksualce". S tem bomo vabili turiste? Notem tiščati glavo v pesek kot noj in trditi, da mi tega ne poznamo, a prepričan sem, da je naša dežela pod Triglavom še kaj nedolžna v primeri z mnogimi vetji mi in bolj pokvarjenimi narodi.Članek govori tudi o razvedrilu za mladino, Disku, in v isti sapi pove, da je v Sloveniji "age of consent" štirinajsto leto starosti. Lahko razumeš, da je vstop v Disko dovoljen s Štirinajstimi leti, ali pa... Slovenska jed ni omenjena nobena, pa! pa so — kot v norčevanju — omenjene tri glavne jedi: avstrijski zrezek, italijanski makaroni in še madžarski golaž. Uredništvo revije Escape bi moralo dobitf nekaj krepkih pisem, ki bodo postavili Slovenijo tja, kamor v resnici spada. BoŠpisal? — Urednik in upravnik + + + Naslovna slika ja delo melbournska umetnice ZORKE ČERNJAK. Fo tografija pa predstavlja spomenik tkofa Baraga prad vhodom v Baragov dom verskega irediiča v Kew. KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti- UČIMO SE SLOVENSKO - I. del — Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol. —Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda PiSotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN L1TERARV READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. THE SLOVENI ANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. - Cena 15 dolaijev. DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleSko govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. ŽIVLJENJSKI IZZIVI — je naslov knjige avstralskega Slovenca inz-Ivana Žigona, kije izšla v Ljubljani. Cena je 15 dolarjev. THE SNOWY - CRADLE OF A NEVV AUSTRALIA bo naslov nove knjige našega sydneyskega rojaka Ivana Kobala. Prednaročila sprejem2 avtor. SREČANJA PORTRETI DEJANJA — J Trije deli v eni knjigi naSega sydneyskega rojaka Ljenka Urbančiča. Cena knjigi je (vkljuCno poštnina) 25 dolarjev, za Študente in upokojence pa 20 dolarjev. VVHISPER — Angleško-slovenske pesmi Danijele Hliš — Cena 10 dol- POLITIKA IN DUHOVNIK - Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz živ' ljenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zadnjo izdajo v Štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. DAIRY OF A SUBMARINER - V angleščini pisan dnevnik slovenskega podmorniEarjja JOHNA de Majnika. Cena 13 dolaijev. božje -Di A • ^ ■ • Leto % misli « 3 \}{ in St '! r\c Loveške 6 JUNIJ 1997 Slovenija — izberi življenje! - F.Petrič (Druiina) — stran 129 "Spet ima Bog eno dušo veti..." — l.pogl.r"Le eno je potrebno"— — Kare) Mauser - stran 131 Premalo poznan svetniški kandidat — + A. ŠuStar — stran 134 Slovenci na TV Kanalu 31 — Elica Rizmal — stran 135 Tebi, Margaret — pesem - Draga Gelt - stran 136 Moja debela je n ah drsava Slovenija -A. Gosnar—stran 137 Središče sv. Rafaela, Sydney - P. Valerijan - stran 139 Slovenska kapelica v Penrose P. - stran 140 ^pod Triglava — stran 142 Na poti do oltar ja-A. M. Slomšek naš oltarni kandidat — Prir. K. Mahnič — stran 144 Središče Svete Družine,Adelaide P. Janez - stran 146 Moje celice — zapiski iz zaporov -Joiko Kragelj - stran 147 Naše nabirke — stran 147 Kaj praznujemo 29. junija 1997 - stran 148 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne—P. Bazi lij— stran 150 Hvala za lep sprejem! — Martha Magajna — stran 152 Znamke (Baragova) — stran 153 Z vseh vetrov - stran 154 kotiček naših mladih — stran 156 Križem avstralske Slovenije - stran 157 spet nekaj uvoienega iz R. Slovenije — stran 160^ Slovenija - iiberi življenje! "GLEJ, predložil sem ti življenje in srečo, smrt in 'nesrečo. Predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod!" Te besede iz svetega pisma so navdihnile slovenske škofe, da so na svoji seji v Celju, 26. maja letos, napovedali sinodo Cerkve na Slovenskem v pripravi na leto 2000. Slovenski narod, ki že več kot 1250 let živi iz evangeljskega oznani'i, naj bi se ob prelomu tisočletja zopet tesneje ovedel svojih krščanskih korenin in dejavneje zaživel evangeljsko oznanilo. Nova evangelizacija na pragu tretjega tisočletja, h kateri vabi in spodbuja papež, ne more biti le delo zanesenih posameznikov ali v zakupu posameznih karizmatičnih gibanj. Papež v apostolskem pismu Na pragu tretjega tisočletja izrecno spodbuja, naj se organizirajo sinode in s tem zavezuje Cerkev v narodu k delu za novo evangelizacijo. O vsebini sinode, kjer naj bi, po besedah nadškofa Rodeta, "naredili nekakšen obračun o svojem delu, o preteklosti, proučili svoj sedanji položaj in predvsem naredili natančen načrt za novo evangelizacijo svoje dežele oz. prebivalstva", se bo še veliko pisalo. Že zdaj pa lahko premišljamo ob geslu sinode, ki se glasi IZBERI ŽIVLJENJE. Slovenci smo se v tem stoletju nekajkrat srečali z grožnjo, da bomo fizično izginili iz družine svetovnih narodov. Prva svetovna vojna je imela eno največjih gorskih bitk v vsej človeški zgodovini na naših tleh - Soško fronto. Umrlo je čez 600.000 ljudi z različnih strani, med njimi množica slovenskih fantov in mož- Spominske plošče pričajo o njih številu. Po vojni nas je doletela razdeljenost na tri oz. štiri države, kjer urno bili vsepovsod kot narod v manjšini in ogroženi. Druga svetovna vojna je prinesla še hujše grožnje in posledice. Načrtna preselitev z nemškega zasedbenega ozemlja v Nemčijo in Srbijo. Upor proti okupatorju, ki je terjal (marsikdaj po nepotrebnem) številne nedolžne žrtve in še komunistična revolucija, ki je ob bratomorni vojni prinesla dolgotrajno, 45-letno obdobje enoumja Po vojni je komunistična oblast po sovjetskem vzoru Trava poležava in ne raste več, srna se tam ne pase več, komaj tiča seda nanj, pa jo plaho podrobi drugam in ne more pozabiti mesta, kamor je sedla . .. Stanko Majcen Iz pesmi Kočevski Rog V mesecu spomina na Vafo krvavo žrtev, se priporočamo Vaši priprošnji. 130 obračunala z vsemi, ki bi jo lahko ogrožali. Tako je bilo ubitih tudi okrog 12000 domobrancev in njihovih družin (že dozdaj je prišlo na spominske plošče po slovenskih župnijah čez 6000 Žrtev). Koliko talentov, pridnih rok in energije, ki bi nart prišla še kako prav, je bilo z vsemi žrtvami tega stoletja pokopanih ? Tretjič smo bili Slovenci ogroženi ob osamosvojitvi leia 1991. Čudežne svetovne okoliščine in naša enotnost s° pripomogle, da je bila vojna na naših tleh kratka. Ob fizični ogroženosti, ki smo jo Slovenci v tem stoletju izkusili, lahko pritrdimo nekdanjemu svetovalcu ameriškega predsednika za nacionalno varnost Zbignievvu Brzezinskemu, fr ugotavlja, da je bilo dvajseto stoletje stoletje megaumiranja & organizirane blaznosti. Številke so grozljive: vojne so terjal 87 milijonov življenj (med prvo svetovno vojno je npr. umrl° trinajst milijonov civilistov, med drugo pa dvajset milijonov)< poskus izgradnje totalitarnih sistemov (fašizma, nacizma 1,1 komunizma) pa še nadaljnih 80 milijonov. Hitler je dal pobit1 sedemnajst milijonov ljudi, propadli poskus izgradnJe komunizma pa je terjal življenja vsaj 60 milijonov ljudi (sam0 Stalin jih je pobil 25 milijonov). Skupaj je torej naše dvajset0 stoletje zahtevalo 170 milijonov žrtev. Brzezinski predvideva> da je bilo teh žrtev verjetno še več, saj je npr. podatke 0 Stalinovih čistkah težko dobiti (tako kakor pri nas ne morem0 izvedeti nič o pobojih v Kočevskem rogu...). Ob prebiranj11 take statistike vidimo, kako smo bili Slovenci del in Žrtve uničevalnega stroja totalitarnih ideologij. Zato po vseh slabih izkušnjah našega naroda Cerkev 0° izteku drugega tisočletja vabi in ponavlja vsem "dobromisleči^ ljudem v domovini, zamejstvu in zdomstvu", da si "izberem0 Življenje". Nadškof Rode je v pogovoru o sinod1 poudaril: "Slovenski narod je pred izbiro: ali se bom0 predajali tokovom smrti, ali se bomo odločili za življenji Tretje možnosti ni. Kdor se odloči za življenje, se odloči Boga!" Če so nas v preteklem obdobju ogrožali drugi, se Z^al ogrožamo kar sami: alkohol, splavi, mamila so le tri imena fizično ogrožanje življenj v našem ljudstvu. Še bolj kot ta PLl nas ogroža moralna letargija, ki je posledica 45-letnega enoumja: Razpihovanje sovraštva s pismi bralcev, ki postaj*1 prava manija nekaterih naših dnevnikov; laž, ki jo nekatetl razglašajo za resnico; divje lastninjenje, po katerem ■st' nekdanji partijski veljaki spreminjajo v sodobne kapitalist’ kraje, ki jih nekateri z "narodnimi interesi" hočejo razglasiti ^ narodno koristne, itd. Klic k novi evangelizaciji prihaja 0 pravem času in na pravem prostoru. * Slovenija - izberi življenje! FRANCI PETBi Misli, junij »Spet £wa _ Ob 200-letnici Baragovega rojstva je tu / v V prvo poglavja romana Karla Mauserja 0 /k >* m J A Jk mg o Saragu "LE ENO JE POTREBNO". €✓ W \J' UVM' V* (A ^ C * * « FRANCOSKA revolucija v letu 1789 je Evropo Z(l»iajala v koreninah. Cesarske in knežje glave na vseh koncih niso mogle razumeti, da se je uprl človek, ki je vse dotlej mirno in ponižno koračil po 'Varih kolovozih svetnih in duhovnih postav. Ko pa Je leta 1793 pod velikim rezilom giljotine odletela glava francoskega cesarja Ludvika, so kronane glave ostrmele. Po vseh evropskih dvorih so se °rale črne maše, Avstrija in Prusija sta zbrali v°jake. Anglija, rimskonemško cesarstvo, Španija, Sicilija in Holandska so obljubile svojo pomoč. Pričel se je bojni metež, vrstile so se zmage in P°razi in ljudje so zdihovali pod bremeni vojnih 0lltribucij. Težo bojevanja je nosila Avstrija. Cesar Franc je gledal za zavezniki, se v upanju naslonil "u Rusijo, toda ko se je v Italiji pojavil Napoleon, Se je bojna sreča nagnila na francosko stran. O Svečnici leta 1797 so mu Avstrijci po hudem boju "‘orali prepustiti Mantovo. Cesar Franc je poskušal resiti južno bojišče s tem, da je proti Napoleonu P°slal svojega najboljšega poveljnika brata Karla. dan 17. svečana se je pripeljal v Ljubljano in c barski pesmi, s katero so visokega gosta Pozdravili, je pesnik Vodnik dodal: Trka nam Francoz na vrata, dobri Fronc za nas skrbi, pošlje svojga ljubga brata, Karel rešit nas hiti. Vendar tudi poveljnik Karel ni mogel ustaviti Napoleona. Skozi Ljubljano so se pričeli vsipati begunci, ki so bežali pred Francozi in tedaj je tudi Ljubljano popadel strah. Ljudje so pričeli bežati na vse kraje. Tisti, ki so ostali, so videli rešitev samo v tem, da pošljejo k generalu Bernadottu odposlanca, ki naj prosi za milost in prizanesljivost. Na veliki petek, ki je bil to leto na zadnji suščev dan, je v zgodnjem jutru prijezdilo v Ljubljano štirideset huzarjev s stotnikom, ki je prinesel pomirjevalni glas francoskega generala: "Naši soldatje bodo ojstro v svoji dolžnosti deržani, de nebodo smeli vam nič kriviga sturiti, inu vsaki soldat bo per ti priči s smrtjo poštrafan, kateri se v vaše prebivališča s silo vrine, inu na tako vižo ropanja dolžan sturi. Mi nismo obdivjanim premagavcem enaki, naše zaderžanje inu perludnost vas bo moglo previžati, de mi čez nadloge, katere vojska s seboj pernese, zdihujemo; mi jih bomo ložji sturili; pridite, inu ne zapustite vaše ogitiša. " Kratko francosko vladanje res ni prineslo prehudih kontribucij, toda že po dobrem mesecu, ko je bil sklenjeni mir v Leobnu, se je umikajoča francoska vojska grdo obnašala tudi po Ljubljani. 'Tiste majske dni je deževalo in, da so bili vojaki na suhem, so vdrli v frančiškansko, kapucinsko in nunsko cerkev. Tudi kraje je bilo veliko in ljudje so se oddahnili, ko so 8. maja zginili zadnji Francozi. Strah globoko v srcih je vendar ostal. Vojske prineso bolezni, šle so govorice, da so na nekaterih krajih zbruhnile koze, da so Francozi pregnali iz Kima samega papeža in da se Francoz ne bo umiril, dokler ne'dobi vsega, po čemer hrepeni. Ljudje še niso pozabili kobilic, ki so pred leti požrle vse proso, in snega, ki je za binkošti leta 1795 tako padal, da je ležal tri dni. Skrbi so trle graščake in kmetiče. Vsak po svoje je čutil, da se v svetu nekaj spreminja, novotarije so prinašale razpore, celo med duhovno gosposko si niso bili vsi edini. Posebno preprost človek je čutil, kako lepo je bilo včasih, ko so v skrbeh potrkali na samostanska vrata in se olajšani vračali. Zdaj menihov skoraj ni več in pridige nekaterih gospodov so takšne, da se ljudje boje že samega Boga. Bilo je zgodaj zjutraj na praznik sv. Petra in Pavla. Niti daniti se še ni začelo in graščinica Mala vas na Dolenjskem je bila še potopljena v nočno tišino. Le v sobi, kjer je spal gospodar Janez Baraga z Ženo Katarino, je bilo okence oblito z bledo svetlobo. Gospodar se je opravljal. Saj je že nekaj dni čakal, kdaj mu bo žena rekla, da je treba po babico, toda zdaj je njen vzdih prišel tako nenadoma, da se je ustrašil. Ob vsakem rojevanju je bil v skrbeh, čeprav je punčka Amalija pred dvema letoma srečno prijokala na svet. Toda dvakrat prej je z' otrokom prišla žalost v hišo. Trikrat prav za prav, če pomisli še na Franceta, ki mu ga je dal Bog v prvem zakonu. "Naj pokličem deklo, da bo pri tebi, dokler se z babico ne vrnem?" je rekel tiho. "Ne bo tako brž," je rekla spokojno. "Lahko bom sama." Ko je stopil na dvorišče, je že iz navade pogledal v nebo. Bilo je jasno in zvezdnato. Pričel je zapregati in, kakor da bo skrb manjša, če bo sam sebe slišal, si je skoraj na glas govoril: "Nič ne more biti napak. Res ni posebno močna, toda _ po Amaliji se je popravila. Vse te mesece nikoli ni vzdihnila in ne potožila. " Toda skrb ni odšla iz srca niti potem, ko je peljal babico iz Dobrniča. Bila je že starejša ženska, ki je tudi Amalijo prinesla na svet. Govorila je vanj, toda komaj jo je slišal. Doma niti ni takoj spregel. Z babico je stopil v sobo, toliko, da je porodnico mogel še enkrat videti. "Ti je hudo?" je vprašal ljubeče. Odkimala je. Nato se je skušala nasmehniti. "Janez, tako rada bi videla, da bi mi Bog dal fantka. " Baragu se je zadrgnilo grlo. Vedel je, kaj misli. Zdravega fantka, ki bo nekoč hodil kakor njegov oče. Po hiši, po dvorišču in po njivah. "Kar bo Bog dal, Katarina. Da bi bilo le zdravo. " Babica ga je ljubeznivo porinila skoz vrata. "Dekla Neža naj vstane in zakuri, da bom imeli1 toplo vodo pri roki, " je rekla. "Tebi bi svetoval da pojdi leč nazaj, pa vem, da ne boš zaspal. Zefl° pa stičenski Materi božji priporoči. " Potrto je lezel po stopnicah navzdol, poklici deklo in nato šel odpregat. Ko je odpeljal konja v’ hlev in mu vrgel pušelj sena, je bil spet >ll> dvorišču. Bleda svetloba na okencu zgoraj ga Je bolela in skrbela. Kako tudi iz ljubezni raste trnje, je pomislil■ Takrat, ko mu je umrla prva žena Ana, je ljubeze'1 odpisal. Niti potem, ko se je največja bolečina unesla, ni mislil nanjo, zakaj edini otrok, ki ga Je imel, je bil revež. Kadar je pogledal pokvečeno telo in tehtal njegovo obnašanje, je vedel, da bo otrok celo življenje samo životaril in da bo do zadnje uW odvisen od drugih ljudi. Tedaj je bil oskrbnik mirenskega gradu, dekle so gledale na otroka in brat Ignacij, ki je oskrboval grad Belnek, je zdaj pa zdaj prišel na obisk. In prav Ignacij je bil, ki je splel vezi do Jenčičevih v Mal1 vasi. Nobena ženska na svetit bi ne vzela vdovca s takim otrokom, Katarina ga je. Morda zato, ker Je bila že v zrelih letih. Triintrideset let ji je bilo, k° ju je dobrniški župnik Tomaž Zajec zvezal v sveti zakon. Prav ta misel mu je vselej vstala, kadar je videt ženo v trpljenju. Tudi zdaj. Noč je bila topla in na obzorju se je pokazala prva svetloba, toda do dneva je bilo še daleč. N1 mogel strpeti, moral je v hišo vsaj toliko, da bi >iCt dnu stopnic prisluhnil, kaj se godi. Pa ni uje drugega kakor babičin klepet. Ni nažgal luči, le vrata v kuhinjo je odprl, kj&' je dekla Neža še vsa zaspana pristavila velik lonec Z vodo. "Mi je težko, da sem te še za praznik moral vreči tako zgodaj pokonci," se je opravičil, ko Je stal med vrati. "Nič zato, da bi se le vse srečno steklo," ]e rekla milo. "Vselej, kadar je kje bolezen ali križ, se domislim stičenskih gospodov. Spoznali so se na zdravila za ljudi in živali in k Jenčičevim so tako radi prišli. Hudo krivico so cesarski napravili, ko so jih razgnali. Se še spomnim, kakšna žalost je bil“ tiste dni. Milostljivi gospod opat Tauffrer so jokalif ko so odhajali. " Sedla je na klop in se zastrmela v ogenj■ Najstarejša je bila pri hiši, suha, zgarana, toda trdna, da, je po hiši lahko opravila še vsako delo-'Baraga jo je imel posebno rad še zavoljo tega, ke^ je s pokvečenim otrokom Francetom imela največ Potrpljenja in jo je otrok še najbolj poslušal. Bila je del hiše, del lepega starega življenja, ki so ga vojske in kontribucije pričele drobiti. "Mislim, da se bo tudi to pot tako srečno Meki o, kakor se je pri Amaliji, " je rekla nenadoma. Da sta Marija in Vincenc umrla, je bila pač božja volja. liog ve, kaj vse bi imela prestati v življenju?" Čudno potrt se je gospodar Baraga umaknil ,laZaj v hišo in zgubljeno gledal v okenca, ki so cakala na jutranjo svetlobo. Močan lesen strop nad Rlavo mu je bil prenizek, moral je nazaj na dvorišče. Zvezde so že bledele in nad dolinico pod Sladičem je ležal nadih zgodltjega jutra. Vedno je li hipu nima nikamor preložiti. Potegnil se je na klop pod lipo. Samo sedel je in 8° je že stisnilo pri srcu. Kolikokrat sta s Katarino Sa,»a sedela todle in govoričila. Poznalo se ji je, da je bila v šoli stičenskih menihov, vedno je našla misel, ki je bila za most med skrbmi. Ko se je rodila Amalija in obstala, je bila njena sreča tolikšna, da je preplavila tudi njega. Naslonil je glavo v roke in se spet zastrmel v svetlo okence. Zdaj pa zdaj je šla senca mimo njega, babica je hodila po sobi. Moralo se mu je dremniti, zakaj Nežin klic ga je tako naglo vrgel pokonci, da se je dekla ustrašila. "Babica vas kliče, gospodar, " je rekla v zadregi. Sele na stopnicah se je spomnil, da tako ropota, da bo prebudil celo hišo. Potišal je stopinje, toda babica je že stala pred vrati in precej trdo rekla: "Hodiš, kakor da je prišla cela vojska. " Obstal je in tako zaskrbljeno pogledal kvišku, da se ji je zasmilil. "Saj je vse prav, Janez. Nič ne skrbi. Fantka si dobil." Z roso v očeh m po prstih je prišel v sobo. Sklonil se je k ženi, pa kar nič mu ni prišlo iz grla. "Fantek je, Janez, " je šepnila. "Zdrav fantek. " Z roko je šel prek njenih prepotenih las. Bilo mu je nerodno pred babico. Se isti dan, pozno popoldne, sta boter Anton Zurbi in botrica Julijana Abulner s kočijo pripeljala najmlajšega Baraga k staremu krstnemu kamnu v dobrniško cerkev. Po krstu je kaplan Anton Herman zapisal v krstne bukve novo ime: IRENEJ FRIDERIK BARAGA. "Spet ima Bog eno dušo več, " je rekel veselo. Baragova sB°menika u dobrnilki c»rkyj: Krstni kamen, kjer je bil Baraga kričen; njegov doprsni kip L PREMALO POZNAN SVETNIŠKI KANDIDAT ALOJZU LETOS 29. junija se spominjamo 200 let od rojstva velikega slovenskega misijonarja Friderika Baraga. To obletnico bodo praznovali v Ameriki pa tudi v domovini. Na slovesnost v Ameriko bodo šli v organizaciji Družine romarji iz Slovenije. Romanje bo vodil škof Alojz Hran. V domovini bodo prav tako posebne slovesnosti. Slovenska pošta je izdala posebno znamko. Baragovi dnevi so vsako leto v Ameriki in tudi pri nas doma. Vendar je Baraga kot velika misijonska in svetniška osebnost premalo znan. Starejši morda še nekaj vedo o škofu Baragu, mladi pa komaj kaj. Dolgo časa je bilo tako rekoč prepovedano govoriti in pisati o škofu Baragu. V Trebnjem se sicer po njem imenuje trg pred župniščem. Tam stoji tudi Baragov kip. Zadnj? leta so Baragovi dnevi v Mali vasi, Dobrniču in Trebnjem. Na poseben način sem povezan s škofom Baragom, saj je bil lastnik trebanjskega gradu, mimo katere sem več let hodil v osnovno šolo. Danes ta grad, žal, razpada. Moj rojstni kaj jc tudi blizu graščine v Mali vasi, kjer bil škof Baraga rojen. Kot pripovedujejo, je hodil Baraga peš iz Trebnjega v Dobrnič prek Grmade, mimo moje rojstne hiše. Bil sem krščen v isti cerkvi v Dobrniču kot škof Baraga; ali tudi pri istem krstnem kamnu, mi ni znano. Baraga je nedvomno izredna slovenska osebnost. Njegova življenjska pot je bila zelo nenavadna. Najprej je kazalo, da bo postal graščak in se poročil. Potem pa je spoznal božji klic na drugačno pot in postal duhovnik in, kar je bilo še veliko pomembnejše, odločil se je za misijone med Indijanci v Severni Ameriki. Izredno požrtvovalno je deloval med njimi kot misijonar in kot škof. Opravil ni samo veliko versko delo, ampak tudi kulturno, socialno in gospodarsko. Zato ima Baraga izredne zasluge in cela pokrajina v Michiganu je poimenovana po njem. 200.obletnica rojstva škofa Baraga nam daje veliko priložnosti, da bi ga bolje spoznali in tudi. da bi ga predstavili svetu. Slovenci se lahko predstavimo samo s kulturo in verskim življenjem, saj na gospodarskem, političnem in vojaškem področju nimamo nobenih posebnih možnosti. V kulturnem svetu in v Cerkvi pa jc Baraga zares velika osebnost in na tak način poseben predstavnik slovenskega naroda. Tiho sem upal, da bo lani, ko jc prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II., razglasil najbolj znane svetniške kandidate - Antona Martina Slomška, Friderika Baraga in Janeza Gnidovca - za blažene. Zanimal sem sc, kako je s stvarjo, pa sem zvedel za Baraga in Gnidovca, aa proces še ni tako daleč. Za Slomška je bilo veliko upanje, a tudi ta želja sc takrat n> izpolnila. ITpajmo, da bo kmalu beatifikacija škofa Slomška in bomo tako dobili prvega blaženega med Slovenci. Praznovanje 200.obletnice rojstva pa naj bo tudi spodbuda, da bi se še bolj prizadevali za beatifikacijo škofa Baraga in za njegovo poznanje. Zato je potrebna molitev, priporočanje škofu Baragu, pa tudi sodelovanje z Baragovim odborom. Prej je odbor vodil msgr. Zdravko Reven, sedaj pa ga vodi ravnatelj semenišča dr. Franc Šuštar. Posebno mladi naj bi Baraga čim bolj spoznali, da bi jim postal vzornik. Saj ravno ob takih vzornikih raste navdušenje za velike in pogumne odločitve in tega si ob tem jubileju prav posebno želimo. Prav na Baragov rojstni dan, 29. junija, so duhovniška posvečenja. Zato je ta obletnica tudi povabilo, da bi mladi bolje spoznali Baraga in se ob njem navdušili. To ne velja samo za tiste, k* hočejo postati duhovniki, ampak tudi za vse druge, da bi na tak način spoznali del slovenske in svetovne kulture. SIOVEMCI na IV V začetku letošnjega junija je SLOVENSKI Magazin, prva redna slovenska televizijska oddaja v Avstraliji, praznoval že leto in pol svojega obstoja. Oddajo predvajajo na MCTC (Melbourne Community Television Consortium), TV kanal 31, ga dobite na televiziji malo desno ob kanalu SBS. Na vrsto pride naša polurna oddaja vsakih štirinajst dni in sicer na torek ob 7.30 zvečer. (Če je kakšna sPremeniba v času, jo napovem pri slovenski oddaji radiu SBS.) Začetnik in organizator je Slovenski narodni svet Viktorije (SNSVic), ki je že julija 1995 stopil v zvezo z Radiotelevizijo Slovenije. Uredništvo posebnih oddaj, imenovanih Slovenski Magazin, nam je obljubilo, da nam bodo vsake štirinajst dni pošiljali svoj TV-program tudi v Avstralijo. Dotlej so Slovenski magazin pošiljali v '^nieriko in Veliko Britanijo ter ga pripravili tudi za nemško govoreče področje Evrope. Pravzaprav je idejo, da bi tudi avstralski Slovenci imeli svojo TV-oddajo, sprožila Stanka Gregorič, ko je bila še članica odbora Viktorijskega narodnega sveta. Za stike s Slovensko televizijo je Poskrbel Vinko Rizmal, zdaj pa je moje delo, da iz Slovenije prejeti program s pomočjo Philla Harrisa lz Lennox Production preuredim za TV 31. Novi uvodniki in zaključki z nadarjeno Kristino Cestnik, lastni posnetki aktualnih dogodkov v naši skupnosti, za katere poskrbi s svojo kamero Matija Ustnik, včasih pa tudi Phill Harris, so oddajo Naredili bolj zanimivo. Svoje je dodala tudi nioniaža, v kateri s Harrisom skrbiva, da je -kolikor je le možno - predvajanega tudi v slovenščini. V začetku je bilo nekaj negodovanja, ker so r°jaki pričakovali, da bo ddaja povsem v slovenskem jeziku. Vendar se moramo zavedati, da *n>a ta naša oddaja predvsem namen, da ostali svet spozna Slovence ter našo majhno in mlado ter lepo deželo v sredini Evrope. Nekateri se pritožujejo, da nas v Slovenskem ®agazinu na TV neprestano imenujejo Slovene (izg. ^*°vin), domovino naše mladosti - Slovenijo pa v a“gčleščini izgovarjajo Slovinia. Nam je taka JZgovorjava tuja, saj smo vedno trdili, da prihajamo fr°m Slovenia", z izgovorjavo e v besedi za kanalu 31 m ELICA RIZMAL ne "i". In beseda Slovene (izg. Slovin) nam je neprijetna še toliko bolj, ker je po izgovorjavi tako blizu angleški besedi "sloven" (umazan, zanikrn). Zato se strinjamo s člankom dr. Edita Gobca, ZDA, v katerem razlaga, da je sicer prišlo do takšnega imenovanja zaradi*francoskega prevoda imena Slovenije in Slovencev, da pa je že čas, da se to popravi ter citira duhovito izjavo rojaka: da bomo namreč uporabljali ime Slovene takrat, ko se bodo prebivalci ameriške države Virginije imenovali Virgines (zgovorjeno bi pomenilo "devičniki") in ue več Virginians, kot jih imenujejo po slovničnih pravilih angleškega jezika. Slovenska oddaja je zelo priljubljena pri vodstvu TV kanala 31 iii je bila v strokovnem časopisu tudi dobro ocenjena. Cenijo jo tudi številni gledalci, ki niso slovenskega rodu. Večkrat se zgodi, da kličejo pisarno viktorijskega Slovenskega narodnega sveta, hvalijo slovenske lepote in zanimivosti ter želijo zvedeti še več o Sloveniji in Slovencih. Ker je večina predvajanega v angleščini, oddajo razume tudi naša mladina, ki v večini ne zna več pošteno slovensko, vsekakor pa ji na splošno angleščina bolje teče kot jezik staršev. Morda zato, ker smo bili Slovenci v novi domovini preveč zaposleni ter preveč raztreseni, da bi lahko ustanavljali svoje mestne predele, kot so jih večje skupnosti. Morda pa smo tudi premalo ponosni na svoj jezik, da bi odločno vztrajali pred lastnimi otroki z učenjem slovenskega jezika. V preteklih osemanjstih mesecih Slovenskega magazina na TV kanalu 31, nam je s prispevki priskočil na pomoč tudi Rajko Džordževič iz TV-Velenja, kakor tudi Mirko Bogataj, urednik slovenskega TV-program a na ORF v Celovcu. Svoje Video-odlomke je prispeval Tržaški oktet, Tinček Ivanuš s Ptuja, preko Romane Favier Zorzut pa tudi TV-Primorka. Prispevke nam je obljubil tudi Ivo Štrakl, direktor RTV-Maribor. Vabimo vas, da postanete sponzorji Slovenskega magazina. Sponzor ima na začetku in koncu slovenskega TV-program a po deset sekund naslov svojega podjetja in ime na oglasni deski. To ga t stane 300 dolarjev, čeprav je vsaka polurna oddaja draga in to kljub temu, da je večina programa že pripravljena. Če sponzor želi kaseto "svojega programa", mora dodati še deset dolarjev. Poleg stroškov montaže in za material, moramo za vsako oddajo plačati tudi skupini (ERA-TV), v katero smo vključeni, da smemo biti na programu. Vse moje delo in delo neštetih sodelavcev je prostovoljno in zanj nismo plačani. Sponzorji slovenskih oddaj na televiziji so bili poleg SNSVic, ki oddajo vzdržuje, sledeči: Družini Toš in Horvat iz Ballarata, družina Toni (dvakrat) iz Sunburyja, Distinction Printing Pty. Ltd. Simona Špacapana, Aljaž Gosnar - Slovensko veleposlaništvo v Canberri (dvakrat), Slo-Impex -Ivo Leber, častni konzul Alfred Brežnik iz Sydneya (dvakrat), Littlc Forest Nursery - zdaj že pokojna Ivan in Joža Hanželič, Eurofurniture (dvakrat), Avstralsko Istrski klub v Melbournu, družina Štefan Merzel iz Daylesforda, Stane Mlinar, družina Peter Belec, Janez Smolič, John Zemljič, V.F.L. Panelcare P/L - Frank Kampuš, družina Emil Lagondar. Hvala vam, saj smo z vašo pomočjo uspeli obdržati slovensko oddajo, ki pomaga tujini gledalcem spoznavati Slovenijo, mi pa tudi iz nje zvemo vedno kaj več o svoji rodni domovini, ki j° še premalo poznamo. Z znanjem raste ponos in s ponosom samozavest vsakega posameznika ' obogateni pa tudi lahko nudimo več svoji novi multikulturni domovini. Če želite nadaljnih informacij o slovenski oddaji, želite postati sponzor ali kakor koli drugače pomagati, pokličite Elico ali Vinka Rizmala, ki sta pri SNSVic zadolžena za naš TV-program. Telefon ob večerih:(03)9752 0003, čez dan:(03)9755 2626; ali predsednika SNSVic Štefana Merzela, telefon (059)48 1110, ali pa katerega koli člana upravnega odbora SNSVic. Upamo, da bomo z vašo pomočjo s Slovenskim magazinom lahko še dolgo razkazovali lepote in zanimivosti Slovenije ter v naš spored vključevali vedno več prispevkov tudi iz našega življenja v Avstraliji. TEBI, MARGARET Komu roža cveti? Roža na vrtu, roža v jeseni. .. Komu sveča brli — plamti v večerni luči? Tebi, Margaret: Tebi roža cveti, tebi svečka brli. Nežna je bila tvoja pomlad, z načrti, upanjem, polna nad. Klas na tvojem polju je še zorel, v ritmu radosti ti slavček je pel, prinesti na krilih več sanj ni uspel — Tvoj klas je ovenel, za vedno tvoj glas je onemel, a v naših srcih za vedno bo živel. DRAGA GELT Pokojna Margaret Krnjak ja bila nakaj časa ana mojih uSank v SaturdaV School of Modem Languagas, Dandanong High School. Bila je navdušena učenka, predvsem jo je zanimala kulturna zgodovina Slovencev, in bila je polna veselja in načrtov. Rada je prihajala v Solo. - Draga Gel* Moja dežela je naša država Govor na proslavi dneva državnosti ALJAŽA GOSNARJA, odpravnika poslov veleposlaništva RS, je bil kaj zanimive in informativne vsebine. ZDAJ je za nami šest let slovenske države, ki je v svetu prepoznavna in priznana. Z marsičem, kar s®o postorili za prijazno življenje v njej, smo Zadovoljni. Marsikaj pa nas spravlja tudi v slabo v°ljo in želeli bi, da bi bilo tega čim manj. Prepričan sem, da tudi lahko opazite, ko se vračate Ua obisk v svoje kraje, da je doma veliko novega in sPodbudnega in se tega skupaj z nami veselite. Vsako leto je naša domovina nekoliko drugačna, bodisi v kulturnem, gospodarskem ali političnem razvoju, bodisi v medsebojnih odnosih. Slovenci se Zelimo vedno bolj uveljaviti v svetu. Prav sedaj so v slovenskem parlamentu v Postopku nekatere spremembe slovenske Zakonodaje, ki bodo omogočale Sloveniji izpolnitev formalnih pogojev za vstop v Evropsko Unijo v Prvem krogu kandidatov. Slovenija izpolnjuje vsa gospodarska in politična merila za vstop, vendar pa ni zagotovila formalnega pogoja, t.j. spremembo člena slovenske ustave, ki naj bi uredila, da bi °dslej tujci lahko kupovali v Sloveniji ncPrentičnine, vključno z zemljišči. Zato je usoda našega članstva v EU sedaj popolnoma v naših rokah. Isto ne bi mogli reči za vključevanje v NATO, k* je popolnoma politična odločitev članstva Nata. ^0 odločitvi ameriškega predsednika Clintona pred Ilekaj dnevi, o vključitvi le treh držav - Češke, ^oljske in Madžarske - so sc možnosti Slovenije za yključitev v prvem krogu bistveno zmanjšale, feprav imamo podporo Nemčije, Francije in Italije 111 čeprav izpolnjujemo vse kriterije. Do ^adridskega sumita, ki bo odločal o novih banicah, je še tri tedne, zato Slovenija nadaljuje z Nezmanjšano aktivnostjo lobiranja v Evropi. Kako pomembno je to vprašanje, kaže tudi Novica, ki sem jo prejel danes: da bo na slovenski yan državnosti, v sredo 25. junija, organizacija Združena Amerika za Slovenijo organizirala Pošiljanje pisem in telefonskih klicev v Belo hišo Predsedniku Clintonu s prošnjo za podporo vključitvi Slovenije v prvem krogu. Predvidevajo, se 'bo v to akcijo vključilo kar 300.000 slovenskih Američanov. Slovenija v letošnjem letu kandidira tudi za Nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, kar bi bil velik izziv in obenem velika čast. Po današnjih predvidevanjih imamo zelo dobre izglede za uspeh. Pred kratkim sem imel čast izročiti avstralskemu zunanjemu ministru Dovvnerju pismo slovenskega zunanjega ministra Thalerja s prošnjo za avstralsko podporo. Čeprav so gospodarski indikatorji splošno ugodni, slovenska vlada pripravlja vrsto ukrepov, ki naj bi spodbudili rast gospodarstva in zmanjšali socialne pritiske. Nezaposlenost je še vednio visoka, končuje se postopek privatizacije in denacionalizacije. Iz povedanega izhaja, da lahko po šestih letih slovenske državnosti z veseljem ugotavljamo, kako pravilna je bila naša odločitev za samostojno Slovenijo. Seveda vse ni idealno. Velikokrat si želimo boljših rezultatov in manj problemov. Pa vendar ob znani slovenski pridnosti, delavnosti in vlaganju naporov ne vidimo razlogov, zakaj ne bi dosegli naših ciljev. Odnosi med Slovenijo in Avstralijo se odlično razvijajo, ne samo na gospodarskem, temveč tudi na vseh ostalih področjih kot so kulturno, športno, znanstveno in še druga. Ti odnosi se ne bi mogli tako dobro razvijati brez velikega ugleda, ki ga uživa v Avstraliji slovenska skupnost. V neštetih kontaktih, ki smo jih imeli v zadnjih več kot štirih letih v Avstraliji, tako s politiki in gospodarstveniki kot tudi z drugimi Avstralci, je bila vedno prisotna najboljša beseda o slovenskih priseljencih v Avstraliji, kot izjemno delovnih, poštenih in prijaznih ljudeh, ki so močno narodno zavedni. Nobena resna zgodovinska študija ne bo mogla prezreti tisoče in tisoče glasov, s katerimi ste Slovenci v svoji drugi domovini Avstraliji vztrajno in neumorno širili resnico o svoji Sloveniji. To je prišlo še posebno do izraza v kritičnem juniju in juliju 1991, ko so našo novorojeno državo hoteli nasilno spraviti ob življenje. Vlada Avstralije in tudi drugih držav so morale prisluhniti vašemu navdušenju, pa tudi vašim zahtevam po mednarodnem priznanju. Nobenega dvoma ni, da je to bistveno vplivalo na njihove odločitve. Včeraj sem slišal zelo pomembno novico. V teh dneh poteka namreč pet let od sprejetja Odloka o odprtju slovenskega konzulata v Sydneyu, na čelu s častnim konzulom g. Alfredom Brežnikom. Ob tem jubileju bi se želel zahvaliti gospodu Brezniku za njegovo izjemno opravljanje dolžnosti in za velik prispevek k razvijanju odnosov med Avstralijo in Slovenijo na vseh različnih področjih delovanja. Čeprav se Slovenci tako doma kot v tujini večkrat med seboj tudi pojezimo, upravičeno ali neupravičeno kritiziramo, na koncu pa vseeno skupaj kaj spijemo, zato ostajamo ena velika družina, katere člani se imamo - kljub vsemu nerganju - zelo radi. Še posebno v težkih trenutkih vemo kako držati skupaj. Vsi brez izjeme spoštujemo našo slovensko mater in materin jezik ter smo zavedni Slovenci. Zato naj končam z besedami rojaka in prijatelja iz Canberre, pesnika Berta Pribca, ki pravi: Kar nas je povezalo tu, na tujih tleh, je bil le skupen izvor, ista kri morda? In vsekakor materina beseda in zven pesmi izpod slovenskih gora. JL \dor. Aljažev dom pod Triglavon dor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materinega. ^Brez jezika in naroda bi bila se tako rajska dežela Žalostna puščava. Anton Martin Slomšek LETOŠNJI, že 23. Mladinski koncert v priredbi naših verskih središč, bo v Sydneyu (Merrylands) in sicer v soboto 4. oktobra. Geslo lanskega koncerta v Melbournu je bilo: KORAJŽA VEIJA! Upam, da Je v naši mladini še dosti korajže, da bodo tudi letos Pripravljeni nastopiti, četudi za nekatere datum Prireditve ni ravno najbolj pripraven. Vendar res ni bilo mogoče vsem ugoditi. Od koncerta nas loči še dobre tri mesece, vendar Cas hiti in je dosti priprav. Cimprej imamo spored Prireditve, bolj smo zadovoljni. Zato takoj začnite 111 prijavite svoj nastop. Prijavnice boste že v kratkem lahko dobili na naših verskih središčih in ’U(Ji pri društvih. Naše organizacije naprošamo, da spodbujajo mlada dekleta in fante, ki so vajeni nastopanja v kateri koli kategoriji glasbe od petja do 'granja na inštrumente, posamič ali v skupini. Seveda pridejo v poštev tudi druge odrske točke. Upamo, da bodo zastopana vsa tri naša verska središča in razna društva, kakor tudi drugi kraji, kjer živijo slovenske družine. Vsi mladi ste dobrodošli k nastopu, od koderkoli v Avstraliji, društva bi morda lahko tudi pomagala financirati Potne stroške na koncert kakemu mlademu, ki bi S|cer ne mogel priti. Saj delamo vsi za isti cilj, da °hranimo čim več mladine slovenske, ali ne? DOBRODELNA VEČERJA je na sporedu v soboto 9. avgusta. Vabimo vas, da že zdaj rezervirate ta datum za našo prireditev. V prihodnji številki bomo objavili jedilnik te večerje in druge Podrobnosti. Sodelujejo vse tri delavne skupine. SLOMŠKOVA ZADEVA. Že dolgo nisem na *em mestu nič objavil z ozirom na Slomškovo Ratifikacijo. Pred kratkim pa sem prejel pismo iz ^inia, v katerem me Slomškov postulator dr. Jezernik imenuje za vice-postulatorja Slomškove Zadeve za Avstralijo. Postulator je oseba, ki Pospešuje zadevo gotovega kandidata za proglašenje blaženim, vice-postulatorji za razne dežele pa mu Pri tem pomagajo. * Naj tu na kratko omenim, kako je s Slomškovo Zadevo. Škofijski proces se je pričel v Mariboru (vedno se prične tam, kjer je kandidat umrl) leta 1J26. v Rim je prenesel zadevo mariborski škof dr. "Maksimilijan Držečnik leta 1962. Pristojna kongregacija je končala pregled Slomškovih spisov, k' jih je ogromno, letra 1976. Medtem je od leta 64 tekel proces o Slomškovem življenju in njegovih krepostih; leta 1967 pa se je zataknilo, ker s° direktne priče umrle. Zadeva se je morala odslej nadaljevati po zgodovinskem poteku, ki se je končal eta 1994. (Komisije so ga odobrile nekaj dni pred SV. SYDJJEY | Fr. Valerian Jenko, O.F.M., Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., St. Raphae/ Slovenian Mission, 313 Merrylands Rd.,Merrylands, N.S.W., 2160 (P.O.Box 280, Merryland's, N.S.l/V., 2160) Tel.: (02) 9637 7147 Fax: (02) 9682 7692 papeževim obiskom Slovenije v lanskem maju.) Za nadaljevanje procesa je bilo treba tudi odpreti Slomškov grob, kar se je zgodilo 19. oktobra 1995. Med številnimi uslišanji so izbrali eno, ki jo je preučilo škofijsko sodišče od 25. do 27. januarja 1996 v Celju. Dokumenti so bili poslani v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov. Zdravniški svet je 4. februarja letos v prisotnosti svetega očeta izrazil svoje pozitivno mnenje. Zdaj mora predlagani čudež še preko teološke komisije in končno bo še svet kardinalov papežu predložil svoje zaključke, na podlagi katerih bo papež odločal in v pozitivnem primeru določil čas slovesne beatifikacije. Iz te razlage postopka, ki je vsekakor natančen in za nas izgleda zapleten, boste lahko razumeli, zakaj je postulator vedno prosil za molitve, da bi se proces uspešno nadaljeval in srečno končal. Slomškova beatifikacija bo eden največjih dogodkov v zgodovini našega naroda. Ob tem enkratnem verskem in narodnem dogodku naj bi se zbrali Slovenci v domovini, v zamejstvu in kjer koli smo po svetu, in ga dostojno proslavili. Upamo, da bo to kmalu. Kakšen delež naj bi prinesel vsak Slovenec k proglasitvi Slomška med blažene? Zatekali naj bi se k njemu v vseh važnih zadevah, da mu tako damo priliko, da se izkaže in s tem dokaže, da je pri Bogu. Dalje radi prebirajmo njegov življenjepis, da bomo odkrili njegovo apostolsko gorečnost in njegovo ljubezen do naroda. V "Mislih" je v tej številki že enajsto nadaljevanje o Slomšku. Preberimo ga redno v vsaki številki in Slomška čim bolj spoznajmo. Dalje naj bi dnevno molili prosilno moitev, da bi Bog Slomška poveličal ter ga vsem pokazal za zgled krepostnega življenja. Posnemajmo njegovo gorečnost za božjo čast, za dobrobit bližnjega, priporočajmo mu lastne in zadeve našega naroda. Po pravici smo lahko ponosni, da ima naš narod velike može kot so Slomšek, Baraga, Knoblchar in še mnogi. SLUŽBE BOŽJE - FIGTREE ima slovensko mažo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob petih popoldne. Torej v juliju 13. in 27., v avgustu pa 10. in 24. CANBERRA je na vrsti za slovensko mašo vsako tretjo nedeljo v mesecu, torej 20.julija in 17. avgusta, ob štirih popoldne; nato pa spet 21. septembra, tokrat pa že ob šestih zvečer. Obvestite se med seboj! QUEENSLAND ima slovensko mašo na ZLATI OBALI v soboto 26. julija ob 7.30 zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac. -Naslednji dan, v nedeljo 27. julija, bo slovenska maša samo na slovenskem hribčku v CORNUBIJI. Začetek službe božje ob desetih dopoldne. Maši sledi prireditev v organizaciji mladine. NEWCASTLE bo imel spet slovensko mašo v nedeljo 31. avgusta, v stolnici Srca Jezuovega, Hunter Street, Hamilton. Čas je določen: ob šestih zvečer. Po maši je običajno srečanje v dvorani. PRAZNIK Marijinega vnebovzetja, petek 15. avgusta, je zapovedan praznik. V naši cerkvi v Merrylandsu bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob 7. uri zvečer, ko bomo maši dodali tudi pete litanije Matere božje. SESTANEK našega župnijskega sveta bo v ponedeljek 14. julija ob 7.45 zvečer. Poleg članov sveta je sestanek odprt tudi za druge člane naše skupnosti. STOJNICA je na vrsti v sredo 6. avgusta ter se spet priporočamo za sodelovanje. KRSTA - Krystal Rose Klemenič, Eastvvood, NSW. Oče Darko, mati Rosemary r. Škraban-Botrovala sta John Škraban ml. in Dolores Veg-Krščeval je merrylandski župnik Fr. Roderick A-Bray, ki je Klemeničeve poročil pred tremi leti- ' Sv. Rafael, 7. junija 1997. Michael Samuel Konestabo, Greystanes, NSW-Oče Andrea, mati Linda r. Castelli. Boter je bil Robert Jamšek. - Župna cerkev Kraljice miru, Greystanes, NSW, 15. junija 1997. Novokrščencema, botrom in staršem naše iskrene čestitke! P. VALERIJAN v "Penine 'Pai&a PENROSE PARK je božjepotni kraj ob Hunie Highway, dvajset kilometrov zapadno od Berrinie-Božjo pot vodijo redovniki sv. Pavla Puščavnika, ali z drugim imenom pavliuci. Red je ustanovil bi-Evzebij leta 1215 na Madžarskem, glavni stan reda pa je danes v Censtohovi na Poljskem. Tam pavlinci skrbijo za Marijino božjo pot na Jasni gori-Pater Avguštin Lazur je prvi redovnik tega reda, ki je prišel v Avstralijo z namenom, da bi razširil češčenje Censtohovske Matere božje po Avstraliji-Po prihodu mu je vvollongongški škof \Villian1 Murray izročil v skrb malo cerkvico v Berrimi, kjef je p. Avguštin pričel z redno službo božjo za okoliške vernike. S pomočjo dobrotnikov se mu je posrečilo pred nekako petnajstimi leti kupi*1 zemljišče v Penrose Parku. Tudi ta spada v škofij0 Wollongong, ki ima sedja novega škofa Filip2 Wilsona. P. Avguštin je začel z romanji vsakega 13. dn£ v mesecu. To so Fatimski dnevi, ker se je Marij3 Blagoslovitev slovenske kapelice -^ed mašo P- Valerijana Prikazala pastirčkom v Fatimi vsakega 13. v mesecu od maja do oktobra 1917. Letos mineva osemdeset 'et od teh pomenljivih dogodkov. Na romanju takega Fatimskega dne patri pavlinci duhovniki gostje v Penrose Parku spovedujejo na Prostem že od osme ali devete ure zjutraj, ko začno Prihajati romarji, ki jih ni malo, od blizu in daleč. jih število je največkrat že kar nekaj tisoč. Ob enajsti uri je romarska maša na prostem. Po maši je Nekaj časa za kosilo. Hrano romarji prinesejo s Seboj, naprodaj je pa tudi v kioskih na zemljišču. Ob pol dveh popoldne se romarji zberejo na Prostoru pred kapelo, ki je še v originalnem Poslopju. Vsaka narodnost ima svojo zastavo in Marijin prapor. Kmalu se začne pomikati procesija •ned petjem in molitvijo rožnega venca proti lurški ^otlini, ki je oddaljena od cerkvice dobrega pol rlometra. Pri votlini je nato pobožnost rožnega yenca božjega usmiljenja, nagovor in blagoslov z ajsvetejšim. Nato se množice počasi razidejo, endar se skupnost, ki ima tam že svojo Marijino kapelico, pred odhodom še ustavi za kratek čas pred UJ° ter pomoli za svoj narod. Nato je zbiranje pri j*vtobusilj in vrnitev na domove. Ljudje so iz raznih rajev: iz Sydneya, Wollongonga in Canberre, pa U(ii iz Bathursta, Newcastla, Tarreeja in od drugod. Tudi nekateri Slovenci kar redno prihajajo za 'atiinske dni v Penrose Park na romanje. Letos v Januarju pa se jim je porodila ideja, da bi tudi slovenski romarji imeli svojo kapelico. Javili so se dobrotniki in rojak Maks Krajnik, ki ima svojo farmo prav blizu tega romarskega kraja. Maks je veliko pomagal na začetku te božje poti. S svojim traktorjem je napravil prvo pot k lurški votlini in še mnogo drugih potrebnih del. Tudi pri slovenski kapelici je veliko dela opravil Maks, dobil pa je tudi nekaj slovenskih obrtnikov. 1 ako je bila kapelica v glavnem gotova do določenega dne - 7. junija, ko smo imeli njen blagoslov. Zbralo se nas je nad dvesto rojakov, večinoma iz Sydneya in Wollongonga, nekaj tudi iz Canberre. Imeli smo procesijo od kapele Censtohovske Matere božje do naše kapelice, kjer je sledil blagoslov, njemu pa sveta maša. Po maši smo imeli obed, ki ga je pripravila Marija Krajnik. Vsakdo, kdor je le hotel, je dobil južino. Po okrepčilu pa smo se spet zbrali pri kapelici in med petjem petih litanij odšli k lurški votlini. Nato smo si ogledali 'novo božjepotno cerkev, ki je bila posvečena letos 24. maja, na praznik Marije Pomagaj. V slovenski, kapelici je poleg križa podoba brezjanske Marije Pomagaj kakor tudi Svetogorske Matere božje, kip Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Maks pa ima zamisel, da bi na steklenih vratih imeli podobi naših oltarnih kandidatov. Baraga in Slomška. Upam, da bo s pomočjo nadaljnih dobrotnikov uspel. o—. IZPOD TRIGLAVA 1 NOVOMAŠNIKOV ima Slovenija tudi letos kar lepo število: 23 škofijskih in 9 redovnih. Od škofijskih jih ima ljubljanska nadškofija devet: Janez Avsenik (župnija Šmartno pod Šmarno goro), Kancijan Cižman (Ljubljana-Ježica), Roman Globokar (Trebnje), Simon Lorber (Železniki), Igor Luzar (Novo mesto, župnija Sv. Lenart), Boštjan Modic (Brezovica), Božidar Ogrinc (Polhov Gradec), Tone Prijatelj (Dobrepolje-Videm) in Zdravko Žagar (Cerklje na Gorenjskem). Mariborska škofija jih ima dvanajst: Srečko Fras (Veržej), Slavko Haložan (Sv. Ožbalt-Ptuj), Alojzij Kačičnik (Dramlje), Viljem Kaučič (Gornja Radgona), Aleksander Koren (Sv. Marjeta-Pesnica), Dušan Egidij Kubot (Zreče), Vlado Leskovar (Slovenske Konjice), Marko Leva (Laporje), Jože Lipovšek (Vojnik), Damjan Ratajc (Sladka gora), Jože Škofič (Sv. Barbara v Slov. goricah) in Jože Vogrin (Sv. Jakob v Slov. goricah). dva pa ima koprska škofija: Jožef Koren (Vipava) in Zoran Zornik (Bovec). Od devetih redovnih novomašnikov sta dva salezijanca: Jože Krnc (Šentrupert na Dolenjskem) in Rudi Tisel (Planina pri Sevnici); dva sta jezuita: Jože Poljanšek (Sela pri Kamniku) in Tone Vakc Tobin Brothers ■ Viktorijikim Slovencem na uslugo v tatu žalovanja Head Office: 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE 9 328 3999 BERVVICK 9 796 2866 MOORABBIN 9 555 9088 CRANBOURNE (059) 96 7211 NOBIE PARK 9 558 4999 DONCASTER 9840 1155 PAKENHAM (059)40 1277 EAST BURWOOD 9886 1600 RINGVVOOD 9 870 8011 ESSENDON 9 331 1800 ST AlBANS 9 364 0099 FRANKSTON 9 775 5022 SUNSHINE 9 364 8711 CARDENVALE 9 596 2253 VVERRIBEE 9 748 7900 GLENROY 9306 7211 • r rane e s loom MAIVERN 9 576 0433 A Associates TOBIN BROTHERS PTY LTD 9596 8144 (A f DA~) (Marija Snežna); dva pa sta minorita: Vito Muhic (Hajdina) in Janez Ferlež (Sv. Anton-Stoperce). -Po enega novomašnika imajo letos frančiškani (Simon Peter Berlec, Ljubljana-Vič), kapucini (Vladimir Klenko, Sv. Ožbalt-Ptuj) in lazaristi (Janez Cerar, Radomlje). Letošnja mašniška posvečenja bodo na nedeljo 29. junija, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, v ljubljanski in mariborski stolnici ter v božjepotni cerkvi Log pri Vipavi. Prosimo Boga za to skupino mladih, ki se odločajo za delo v vinogradu Gospodovem. Brez njihove in naše molitve za vztrajnost in pripravljenost na žrtve ne bo šlo. Naša dolžnost je, da jim pomagamo na življenjski poti, ki jo pričenjajo z vsem mladostnim ognjem in navdušenostjo. Narod jih potrebuje. Gospod, zahvaljen zanje! KOROŠKI SLOVENCI v Avstriji žalujejo- Izgubili so svojo priljubljeno ljudsko pesnico MILKO HARTMANOVO, ki je v juniju umrla v 95. letu starosti in so jo 11. junija pokopali v rojstnih Libučah pri Pliberku. Vse dolgo življenje je bila narodnozavedna, ter je s svojimi pesmimi vžigala narodno zavest tudi pri drugih. Že v svoji mladosti je bila zelo aktivna. Tudi v letih nacistične strahovlade je prirejala gospodinjske tečaje za dekleta, ki pa so bili v resnici kovnice slovenske zavesti in narodnega ponosa. Kaj je pomenila pokojna Milka za koroške Slovence, se lepo odraža v trilogiji , v kateri Feliks Bister obravnava njeno življenje in njene pesmi. Prejela je več nagrad, med njimi leta 1984 tudi Tischlerjevo. Leto poprej pa j1 je avstrijsko ministrrstvo za šolstvo zaradi kulturnih in pedagoških zaslug podelilo naslov profesorice. POGOVOR z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Christofom Zemattom so nedavno omenjali ljubljanski dnevniki. V zvezi z nemškogovorečo manjšino v Sloveniji je izrazil pričakovanje, "da bo Slovenija vprašanje priznanja nemško govorečih Staroavstrijcev zadovoljivo rešila sama". Po uradnih statističnih podatkih iz leta 1991 je na slovenskih tleh le 199 Avstrijcev in vendar se Avstrija tako zanima zanje. Obenem pa molči o Slovencih na Koroškem, ki jih je mnogo več in imajo p° nekaterih občinah večino. Pa so Avstrijcem Še dvojezični napisi preveč in odveč... ETNOGRAFSKI MUZEJ v Ljubljani je v Še neopremljeni knjižnici pripravil predstavitev dveh publikacij: nove številke svoje strokovne revije Etnolog in delo Franca Goloba Misijonarji, darovalci indijanskih predmetov. To je kritičen, dopolnjen in ilustriran popis predmetov, ki so jih obrali in ljubljanskemu muzeju darovali misijonski škof Friderik Baraga ter misijonarja Franc Pirc in Ivan Čebul. Dvestoletnica rojstva škofa Baraga je torej le ®alo zganila Slovenijo. In prav je tako. Tudi Baragova poštna znamka bo storila svoje, da bo naš °ltarui kandidat bolje poznan med svojimi rojaki. DOL Z ŽUPANOM! je bilo geslo javnega zborovanja dne 4. junija pred Prešernovim spomenikom ob tromostovju. Zborovanje je izreklo javno nezaupnico ljubljanskemu županu Dimitriju Ruplu. Očitajo mu zapravljanje denarja - 150 bilijonov tolarjev za razkošno opremljanje Španovega kabineta ter 15 milijonov za nabavo luksuznega avtomobila in podobno. So pa še druge Zadeve, ki dokazujejo, da sta župan in direktor testne uprave nosilca mestu škodljive politike. Podobno je, da bo temu javnemu zborovanju sledilo Še veš mirnih demonstracij, ki naj opozorijo •ucščane na "zgrešeno metodologijo upravljanja, kakršne se na škodo prestolnice loteva župan". EVROPSKI MESEC KULTURE je zaživel v Vsej svoji pestrosti v Ljubljani dne 3. junija ter bo trajal do 1. julija. Tudi izseljensko društvo Slovenija v svetu je skupno z Raziskovalnim ■nštitutom Studia Slovenica ter argentinsko Slovensko kulturno akcijo predstavilo kulturno Ustvarjalnost Slovencev v svetu. Skupno so doprinesli svoj kamenček v pestri mozaik aktivnosti uieseca. Skupno so pripravili likovno razstavo in Predstavitev zdomskih umetnikov, razstavo tiska in Predavanja o slovenskem zdomskem pripovedništvu, predstavitev te slovenske kulturne ustvarjalnosti se je začela 3. junija v atriju ljubljanskega frančiškanskega samostana z odprtjem likovne razstave Slovenski umetniki v diaspori. Na vseh kontinentih so se pojavili in sc še rojevajo slovenski umetniki lika, zvoka, besede in ®isli. Dolga leta je domovina o njih molčala. A ujih kulturno delo je lep doprinos k slovenski kulturi, četudi ga domovina tudi danes še ni v celoti ovrednotila. Ravno s prireditvami, kot je udeležba "a letošnjem mesecu kulture, bomo končno dobili •nesto, ki zdomski kulturi v resnici pripada. TUDI MED ROMI ima Marija posebno mesto, ^a zadnjo majniško nedeljo je leskovški župnik Ludvik Žagar blagoslovil novo in lepo izdelano kapelico, ki so jo v svojem ciganskem naselju Kerinov grm postavili Romi v čast Mariji Kraljici DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswidc 3056 Telephone: 9387 8488 ■.rr.-,rfrrrrrrrrr, r rrr------rrrrrrrrrrrrrr---------* miru. Postavitev kapelice in tudi izbor Marije je bila njihova lastna zamisel in odločitev. "Kraljica miru" simbolizira mir in spravo - mir med Romi samimi ter spravo med Romi in okoljem v katerem živijo in ki je marsikje in marsikdaj še kako potrebna. NOVO PORODNIŠNICO z ginekološkim in ORL oddelkom s?o na zadnjo majsko nedeljo odprli v Novem mestu. Za ta nujni zdravstveni kompleks so si možje na občini skupno z zdravstvenimi delavci že dolgo prizadevali, še posebej od leta 1991, ko je bil za novo bolnišnico sprejet občinski samoprispevek. Med povabljenimi gosti je bil tudi novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki je novo stavbo blagoslovil. V nagovoru je nadškof omenil problem rodnosti v Sloveniji, ki je manjša kot pa je število smrti. To pa ima nujno za posledico negativni prirastek, staranje in izumiranje našega naroda. Nadškof je poudaril, naj se na tem mestu življenje vedno le začenja in nikoli ne končuje. "Nobena mati otroka ne rodi zato, da bi umrl, temveč da bi živel, da bi večno živel. Rodi ga zato, ker ima vero v večno življenje. Malo rojstev pa je - poleg ekonomskih in drugih razlogov - tudi zaradi premajhne vere." Na tem področju ima Cerkev na Slovenskem še posebej pomembno vlogo. Hvala Bogu, da so minili časi, ko duhovnik ni bil zaželjen v bolnišnici niti za obisk bolnika. ............ Viktorijskim rojakom se priporofiamo za razna obnovitvena dala na grobovih in tudi nova spomenika na vseh pokopališčih Viktorije. ^dr%(A{eTnorialsrPtyLtd ACN 006 ŠJUt 624 , 20 fidd Street Cragiebum VIC 3064 Mobile: Telephone: (03) 308 1652 018 348 064 F»crimile: (03) 308 1652 018 531 927 •K. df •k. SVOJEGA PRVEGA Vrli Slovenci! Ne PjL * ste sinovi matere Slave; naj vam bo drago materinsko ^ vera in pa materina beseda! Prava vera vam bodi luč, matefl Vartl bodi ključ do zveličavne omike. A. M. Slomšek (PRVA ŠKOFOVSKA LETA) Drugo pastirsko pismo v nemškem in slovenskem jeziku pa je namenil vernikom. Posebno slovensko je bilo pisano z izredno milino in toplino, domače in preprosto. V njem navdušuje ljudstvo za krščansko vzgojo, spoštovanje nedelj in praznikov, prejemanje zakramentov ter za življenje v veri, v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. S škofovim dovoljenjem so ga ponatisnile tudi Novice. V začetku pisma Slomšek pozdravlja vernike s starim krščanskim pozdravom: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!", jim v duhu podaja roko in prosi Boga, naj bi on bil vesel svoje škofije, oni pa svojega • škofa. Nato povzame prispodobo iz domačega kmetskega življenja: "Lepa vinska gorica vinograda Kristusovega je lavantinska škofija, ki se po koroški in štajerski deželi razlega, blizu štirikrat sto tisoč duš ima..." To je žlahtno trsje, med katerim je tudi on sam zrasel, poskusil vsakovrstne službe in zdaj prevzel službo višjega pastirja in hišnika velikega vinograda Gospodovega. Da bi svojo službo zvesto opravljal, potrebuje dobrih delavcev, to so duhovniki, učitelji, starši, gospodarji in gospodinje. Te kliče, da mu pomagajo. Pismo zaključuje škof Slomšek z besedami, ki jih je malo pred smrtjo ponovil m a duhovnih vajah v Rogaški Slatini: "Poglejte, sonce Življenja našega hitro zahaja; dan se bo nagnil in približal večer našega dela v vinogradu Gospodovem." SVETLA RESNICA V ZMEŠANI SVET V nemirnem letu 1848, času pariške marčne revolucije, ko je završalo po vsej Evropi, je Cerkev nenadoma stala pred velikimi in težkimi nalogami novega časa. Položaj je bil za Slomška pri St. Andražu veliko težavnejši kot za škofe v čisto nemških škofijah. Zmedi v idejnem in ideološkem pogledu, napačno razumljeni svobodi, vedno pogostejšim izgredom, demonstracijam, napadom na oblastnike ter rastočemu nezaupanju do Cerkve se je tu pridružilo še narodnostno vprašanje. Slomšek se je uprl zahtevi, da se njegovi bogoslovci vključijo v Narodno gardo. Svaril je svoje duhovnike, naj se ne ukvarjajo s politiko, ljudstvu pa je spregovoril z znanim velikonočnim pastirskim listom. Nemški škofljani na Koroškem so živeli dokaj mirno, toliko bolj pa je vrelo med Slovenci na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. V Tinjah so s kamenjem obmetavali prošta, spodili so upravitelja benediktinskih samostankih posestev v Dobrli Vesi, razgrajali po Celovcu, pliberškemu dekanu so zmetali v potok vozove in mu razbili okna. V puhenštajnski graščini pri Vuzenici so podložniki iz Ribnice hoteli ubiti graščaka Kometerja in se, ker jim je ušel, znesli nad njegovim davkarjem. V tej babilonski zmešnjavi je svoj glas povzdignil škof Slomšek s pastirskim pismom "Svetla resnica v zmešani svet", ki ga je izdal dne 2. aprila 1848 in ga je ukazal brati vernikom na velikonočno nedeljo in ponedeljek. V nekatefih krajih, kjer so razu1 hujskači naščuvali ljudstvo, so razjarjeni kmetje po prvem branju prišli nad župnika in mu prepovedali nadaljnje branje pastirskega pisma. Skof Slomšek je pisal o tem razburjenju nekemu prijatelju: "Rekel sem - in rešil svojo dušo. " S tem je mislil, da je storil svojo nadpastirsko dolžnost, ljudem jasno povedal resnico ter obsodil nezakonito početje. V pastirskem pismu med drugim kliče Slomšek ljudstvu v spomin žalostni izid kmečkih uporov v letih 1515, 1573 in 1635. "Pravica mora biti, Pa mora od Boga po višji gosposki priti... Pravica mora biti, za hudobne in dobre. Potrpežljivim dobro • razbojnikom pa gorje. Če si bodo ljudje sami pravico delali, ne bo dolgo, pa ho sin očeta vrgel čez prag in hlapec svojega gospodarja pregnal iz hiše. Ali bo to pravica? Ljudje ne pomislijo, kaj strašnega počenjajo... Zxlaj so začeU posvetneži brez vere in brez Boga bogaboječe mašnike črtiti, jih preganjati, jim celo prepovedati pridige in nauke, ki jim niso po volji. Ali ne spoznate, da nam za sveto vero gre? Kjer se pa tare sveta vera in prava krščanska ljubezen umira, tam tudi pravice ni... " Škofova tehtna beseda je veliko zalegla in ljudi obvarovala pred nepremišljenimi dejanji, ki bi imela hude posleilice. Slomšek ni maral skrajnosti. Obsojal Je prostaške izgrede in izbruhe razgretih strasti ter pred njimi svaril. Vendar se ni starokopitno bratih potrebnih in koristnih sprememb. Marca 1848 p>se opatu Vodušku med drugim: "Duhovščina se ne srne kazati sovražno upravičenim preosnovam, ampak n°j jih skuša navrniti v dobro Cerkve, vendar tako, da je ne zajame vrtinec omotičnosti." Avgusta istega leta je na državni zbor tudi sam naslovil Peticijo, ki je vsebovala tri točke: 1. ugovor proti ločitvi šole od Cerkve; 2. ugovor proti odpravi ferskih obredov; 3. ugovor proti prodaji in Zaplembi cerkvenega imetja. Prvi je doživel največ kritike, čeprav je bila Slomškova sveta dolžnost, da Se J*i uprl. Sole so takrat uspevale, ker so zanje skrbeli duhovniki, ki so s svojim zgledom pripravili starše, da so pošiljali otroke vanje. Triindvajsetega novembra 1848 je sklical Slomšek katehete in učitelje na posvetovanje k St. Andražu. V svojem govoru je poudaril, da je bila Cerkev šoli vedno '»uti ter da mora šola vzgajati državljane za nebesa 'n Za državo. Dotaknil pa se je v govoru tudi n«rodnostnega in jezikovnega vprašanja, do katerega učitelji ne bi smeli biti brezbrižni. Res "težke preizkušnje", kakor pravi Slomšek v nekem pismu, je prineslo leto 1848 ljudstvu, duhovščini in še posebej škofu. "Delajmo, kar je Prav, pa se nikogar ne bojmo; držimo se tem trdneje Boga in Cerkve, čim manj opore imamo v svetu," piše opatu Vodušku potem, ko so mu celjski nemškutarji priredili "mačjo godbo V novih razmerah je postal zelo pomemben tudi tisk. Že 19. marca piše Slomšek dekanu Stojanu, da h potrebovali tedenski ali mesečni časopis. Ko je nedolgo zatem v Ljubljani dr. Pogačar začel izdajati nemški list in "Slovenski cerkveni časopis" (od leta 1849 imenovan "Zgodnja Danica"), mu Slomšek ni hodil v zelje s posebnim listom, ampak je priporočal ljubljanskega. Pod imenom Ljubomir je v prvem letniku tega časopisa objavil več člankov, v 24. številki je v članku z naslovom "Novi časi, novi grehi" sedmerim poglavitnim starim grehom dodal Se troje novih, ki so nerverjetno sodobni in lahko prepoznavni tudi danes, četudi 150 let pozneje: 1. Slabe volitve poslancev v državni zbor. - V nekaterih krajih so res volili pametne in poštene može, a mnogokje nesposobne in malopridne kričače, iz česar izvira mnogo zla. "Dolgo smo čakali, pa boljega nismo učakal," dostavlja Slomšek. 2. Branje škodljivih knjig in zapeljivih časnikov, ki zastrupljajo ljudstvo. 3. Sprevrženje starih, dobro spoznanih pravic. - Ljudje bi radi vse imeli, pa nič dali! Konec avgusta 1848 je solnograški nadškof kardinal Schwarzenberg sklical vse škofe svoje nadškofije v Solnograd na posvetovanja o perečih zadevah časa. Pri tem srečanju je vneto sodeloval tudi Slomšek. Škofje so izdali skupen pastirski list, v katerem so vernike opozorili na nevarnosti, ki jim prete. Misli v njem opravičujejo domnevo, da ga je sestavil Slomšek sam, saj mu je predsednik kardinal še posebej zaupal. Ta posvetovanja so bila le priprava za glavna posvetovanja vseh avstrijskih škofov na Dunaju v naslednjem letu. Pripravila KATARINA MAHNIČ 'Priden vrtnar mora neprenehoma trebiti, obirati in obrezovati svoje mlado drevje. Še bolj morata oče in mati svoje otroke odvajati hudih navad in slabih nagonov, ki se prikažejo. 7{ajnevamejse so jeza, nevoščljivost, nečimumost, nepokorščina. T^e naveličajte se učiti, svariti svoje otroke, moliti zanje! 'Dokler je drevo se mlado, se lahko zravna, staro drevo se ulomi. %e zarana začne žgati, kar kopriva hoče ostati. C5—i SVETA DRUŽINA APEL Al DE | Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovenian Missinn, 5 1 Young A ve, W_ Hindmšrsh, S. A , 5007 (P. O. Box 479, Welland, S A., 5007) Tel.: (08) 8346 9674 Fax (08) 8346 3487 ČAS za adelaidske novice se že izteka, urednik me priganja, v naši adelaidski skupnosti pa se ni zgodilo nič posebnega. Pač, vedno se nekaj dogaja, pa včasih niti ne opazimo. Navadno so meseci junij, julij in avgust precej mirni. Zimsko počivanje. Tudi letos se bo precej rojakov odpravilo na pot v domači kraj, kjer jim je tekla zibelka. Pa naj ima še tako vegasto streho, dom je vedno dom. Včasih nas je pri obiskih spraševala tajna policija, nekaj težkega in negotovega je viselo nad vsakim. Tega zdaj, hvala Bogu, ni več. Slovenija je svobodna in se še rajši vračamo - ljub temu, da smo razočarani, kaj se dogaja v domovini. Izgleda, da mnogi politiki bolj gledajo na svoje malhe, tisti, ki so jih volili, jim pa niso mar. Razvoj v naši mladi državi nas zaskrbljuje. Kljub temu je ljubezen do doma vedno bolj močna. Nekateri starši med nami se počutijo osamljene, saj otroci doraščajo in gredo svoja pota. Z osamljenostjo se budi domotožje in želja spet videti svoje domače, če jih je še kaj, in svoj dom, ki pa je vse bolj privlačen kot je bil včasih. Lastovka se vedno rada vrača v gnezdo, kjer sc je zvalila. Take ptice selivke smo izseljenci. To odhajanje se tudi naši skupnosti pozna. Že tako nas ni veliko. Tudi smrt vsako leto kar pogosto prihaja med nas: zdaj zmanjka tega, zdaj onega. In vsak izpraznjen prostor ostane prazen. Ljudje, ki so pomagali skupnosti, pa le ostanejo v spominu in drugim za vzor. Upajmo, da se bo v mladih prebudila zavest, da pripadajo slovenski skupnosti. Saj ta problem čutijo prav vse etnične družine: odtujevanje mladih od skupnosti, v katero so kot otroci radi prihajali. Ko pa se še poročijo in dobijo zakonskega druga druge narodnosti, hitro utonejo v angleškem svetu. Pa temu se ni čuditi. Bolj se je čuditi, da v Sloveniji kar tekmujejo, kdo bo privzel tuje ime za svoje podjetje, od navadne oštarije do velikih obratov. Menda besede Ivana Cankarja kar držijo: Hlapci! Potrebno bo, da spet vstane narodni buditelj Anton Martin Slomšek in nas zbudi iz narodne otopelosti. Pa tudi iz verske. Upajmo, da bo kmalu prištet med blažene in svete, da bo še bolj prosil za slovenski narod doma in po svetu. Pa vendar se vedno kaj dogaja v naši skupnosti. Kaj avktivni so naši upokojenci. Z minibusom, ki ga posodi država, radi izrabijo čas za obiske raznih krajev Južne Avstralije. Nisem še upokojenec, pa so me pretekli teden povabili s seboj v bližnji North Wallaroo, znan po žitu in ribah. Svoj čas je upokojence vozil Ahlinov Nace, zdaj je njihov voznik Milan Čeligoj, ki nas je varno pripeljal na cilj. Že večkrat smo poskušali ribiško srečo s trnkom, pa ni bilo nič. Pač je bilo na račun patra dosti smeha. Tokrat pa mi je bila sreča naklonjena: ujel sem kar dve sipi. Spet je bilo zaradi sip dosti smeha, v meni pa le nekaj ribiškega ponosa in upanja, da bo drugič sreča še večja. Tako smo se vračali proti Adelaidi veseli in dobro razpoloženi, pa tudi sproščeni. Vsakdo rabi malo spremembe od časa do časa, da se umakne iz svojega vsakdaua in pozabi na skrbi. Izleti so vedno lepi, posebno pa v spomladanskih mesecih, ko je vse zeleno in vse cveti. Takrat se začne tudi v naših srcih buditi novo upanje. Včasih se teh priložnosti niti ne zavedamo in gredo mimo nas neizkoriščene. Ta dni se v tukajšnjem Slovenskem klubu na veliko pripravljajo k praznovanju 40-letnicc. Hitre so minila štiri desetletja, odkar je p. Bazi 1 i j p° slovenski maši sklical ustanovni sestanek in dal pobudo, da so tudi rojaki Južne Avstralije dobili svoje društvo. A nekateri to kar neradi slišijo. No, pa drugič kaj več o proslavljanju jubileja. P. JANEZ ——H Zuna] avstralskih msit najpogostejša slik* Jožko Kragelj /PREVAJALNICA/ Držal sem siničko v roki in čutil naglo utripanje njenega srca. Božal sem jo po glavici. S krempeljčki mi je grebla po dlani in se hotela osvoboditi. Takrat sem zaslutil, kako se vsako živo bitje bori proti nasilju in hrepeni po svobodi. Ponujal sem ji slanino, toda iz nasilne roke ni marala jesti. Svobodno se je želela hraniti. Nato sem napravil poskus. Okrog nožiče sem ji navil tanko bakreno žico, da bi videl, če sc bo naslednjega dne vrnila. Položil Sem jo na zunanjo okensko polico. Malo se je otresla, začivkala zletela proti smrekam. Naslednjega dne se je vrnila. Obroček Jc še imela na nožiči. Silno jo je motil. Neprestano ga je kljuvala. P« svoje je doživljala, kar smo mi čutili, ko so na uklepali v lisice. Proste roke so ustvarjale, uklenjenc ne morejo ustvarjati... Za nas so bile siničke svojevrstno doživetje, ki ga ni bil deležen vsak jetnik. V zimskem času jih jc prišlo na okno tudi po Scst, sedem. Vedeli smo, da bodo tudi spomladi ostale v bližini gradu in nam bodo prepevale svoj cicifuj, cicifuj. In to smo tudi doživeli. Meni pa jc ostal še poseben spomin na te siničke. Doktor l^nič, poznejši škof, mi je za god napisal tole pesmico: JOŽKlI ZA GOD 1955 ^ v"ja ljubljena sinička, drobna ljubezniva ptička, Slej, na oknu zdaj sedi ln tako Ti žvrgoli: Cicifuj, cicifuj... Jožko, praznik svoj praznuj! Cicifuj, cicifuj... Srečno Ti svoj god goduj! Vso si dolgo zimo nosil sem na okno in nam trodil sira, masla in drobtin, včasih pa celo kolin. Ko smo v vejah tamle ždele, tak razgovor smo imele: "Joj, kako nas rad ima, Jožko, dobrega srca!" NA$E nabirke TISKOVNEMU SKLADU PATRA BERNARDA ZA NASE “MISLI”: 8.0. — Mila Lajovic; $50,— Franc veb; $40.— Julka Pauli?: $20,— Anton Novak, Ana Čfinc’, Ivanka Krempl, Mira Berenyi; $15.— Tine Kramar; $10,— Sofia Krojs, Stefan Plej, Stanislav Kolar, Franc Rozman Marija Medved, Max Krajnik, Jakob & FraniiSka Rejec, Anica Pegan, Alexander Bole. Frank Bubni?,Anka Brgot, Davorin Zorzut, Rafael 2i?kar, Marija Kovačič, Alojzija vetko, Jožica Plaznik. Nina Jug, tefanija Vitez, Martin Recek, A-lojz Gombač, Martin Zidanski;$5,— Angela Lečnik, Marija Dobrigna, Antonija Sankovič*, Anton Mršnik, Florjan Mavri«?, Jože Nemanič; $2,-Stanko Fatur. ZA MISIJONE IN NA&E POSINOVLJENE MISIJONARJE: $65.— $65.— Lojzka Jug (namesto $65.— Lojzka Jug (namesto Project Comp^; $50,— Janez Sveb; $20,— Družina Mikus (za lačne sirote namesto cvetja na grob Margaret Krnjak); $5.— Marija Dobrigna. ZA MISIJONARJA PETRA OPEKA, Madagaskar: $250,- M.D. za laCne sirote MATERE TEREZIJE: $50.— Janez Sveb; $30,— Zinkah. : $20,— Marija Kosi. ZA VZGOJO FRANČIŠKANSKIH BOGOSLOVCEV: $50,— Marija Rogina. V POMOČ SVETI GORI: $50,—J.S. VSEM DOBROTNIKOM NAJ BOG BOGATO POVRNE! Na sončni strani Alp KAJ PRAZNUJEMO 29. JUNIJA 1997 ? Boste rekli: dvestoto obletnico Baragovega rojstva. Vsekakor! Ampak ne rojstva, ki se zapiše v rojstno knjigo, da lahko dokažemo, koliko smo stari. Ta dan praznujemo rojstvo Friderika Baraga za nebesa, saj je to dan njegovega krsta. Dejansko se je Baraga rodil 28. junija 1797. To je dognal frančiškanski pater Bruno Korošak, ki je.napisal znanstveni življenjepis za Baragovo kanonizacijo. Dne%28. junija je god svetega Ireneja, lyonskega Škofa in cerkvenega odeta. Grško ime tega svetnika pomeni "mirni'' ali "miroljubni'', kakor razlaga Leto svetnikov. Po slovensko bi mu rekli Mirko ali Miroslav, doma pa so mu po nemškem vzoru rekli Friderik (Friedrich). Baraga torej nima dvojnega krstnega zavetnika, ampak samo enega, Ireneja, ki se ga Cerkev spominja 28. junija. Ko bi se bil Baraga res rodil 29. junija, bi mu bilo ime Peter, ali pa morda Pavel, nikakor pa ne Friderik. In odkod potem napačni rojstni datum? Rojstnih knjig v Baragovem času se niso pisali. Poznali so samo krstne knjige in 29. junij je dan Baragovega krstna, ne rojstva. Baraga je na svoj krstni dan gledal kakor na rojstni dan za nebesa. nebesa. Prav gotovo je danes ponosen na to, da se vsako leto spominjamo prav tega dneva, ko je po krstu postal božji, ne le človeški otrok. (Iz Družine) Zdaj prišla je spet pomlad, vzel od nas slovo bo glad. Zdaj ne bomo več hodile sem na okno in prosile. Zdaj bi rade povrnile, kar od Tebe smo dobile in Ti bomo vse vesele tu pod oknom gostolele. Jožko, naš prijatelj mili, ki pomagal si nam v sili, zdaj koncert bomo imele in za god Ti žvrgolele. Marec mrzli je za nami, sonce greje nas v omami, popje, brstje, vse poganja in pomlad nam spet oznanja. 2. MARC je sonce naše sobe, zanj res lepše ni podobe. Cicifuj, cicifuj... praznik svoj lepo praznuj, cicifuj, cicifuj... srečno Ti svoj god goduj! Ko pa spet bo prišel mraz, ne pozabi Ti na nas, svoje ljubeznive ptičke, kose, škorce in siničke! Cicifuj, cicifuj... le lepo svoj god praznuj! Vedno nas z dovtipi greje, še ko jezen je, se smeje. 3. O tem soncu, ki nam sveti v zimskem mrazu in polet1' o njegovih dobrih delih, šalah in podvigih smelih Vsi v prevajalnici smo bili deležni tudi dobrot in paketov. Razumljivo je, da smo za take priložnosti prihranili najboljše, kar so nam domači poslali. Delovni polet je ob takih dnevih pojemal, le tu pa tam je zarokopotal kak stroj. Večino časa srn" porabili za pogovore in ugibanje o bodočnosti. V sobi, kjer smo spali, nam je delal kratek čas Ljubo Marc-Vse je znal obrniti na šalo. Ko je bilo kdaj napeto v sobi, je takoj prišel na dan s svojimi dovtipi. Smeh je bil za nas več kot p°* zdravja. Tudi s pazniki je dobro vozil. Znal jim je vedno tako odgovoriti, da se niso jezili in so le s težavo zadrževali smeh. K<’ so gradili stanovanje za paznike, je bil Ljubo za malovarja. Ni se pretegnil. Pazil pa je, da je imel zidar vedno dovolj opeke H* malte na svojem odru. Pozimi se je dobro oblekel. Nosil je nekak kožuh vrh arestantske obleke, da je bil okrogel kot sodček. Tudi hrana mu je teknila. Od doma mu je mama poslala kako klobas** in kos slanine, kar si je zjutraj narezal med kruh, da je imel malico. V sobi je rad pripovedoval svoje doživljanje iz Cerkna-Rima in Drežnice. Kar ni sam povedal, sem plel iz njega, da sen* nabral dovolj snovi za 35 kitic, ki so prikazale njegovo življenje ob 35. rojstnem dnevu. Zdelo se mu je, da nekaj kuham, ker sem se v takih priložnostih pomaknil v kot med pograde in zbiral besede, ki jih povezal v rime tako, da bi celota imela smisel. Dne 8. april11 1955 smo se zbrali okrog njega. Voščili smo mu ob deklamaciji tc pesmi: BENJAMINU LJUBU MARCU ZA GOD 1. 4. sliko bom podal vam skromno, ker bilo bi res ogromno, l'e hotel bi do globine vse opevati vrline. 5. Zibko mu dala je bela Ljubljana. Deška, otroška, mladeniška leta z burjo vipavsko bila so prežeta, z žarki primorskega sonca obdana. 6. Mati je iskro ljubezni prižgala, zažarela v mogočnem je zublju, ^zljubil najprej je deželo ob Hublju, ki bo do smrti mu v duši ostala. 7. Oče v delavnico sinka je vodil, Kjer so vsekrižem tiktakale ure, kot bi se v kurniku kregale kure, kijih z dvorišča je sokol napodil. 8. Ure za sinka bile so skrivnosti. Urno od mize do mize je švigal, tipal, poslušal, z jezičkom pomigal, srček mu tolkel je poln radosti. 9. Srečen razstavljal je staro kolesje, rahlo z žebljički po zvončkih udarjal ‘n se z igračkami sam pogovarjal. V resno to delo zamaknjen bil ves je. 10. Hitro so leta detinska minila, doba igrač in brezskrbno življenje. Svinčnike, barvice, zvezke, učenje s°la je mlademu dečku odkrila. U. Barvice pisane, risanke bele v torbici svoji imel je najraje. Hiše, vasice je risal igraje, travnike, ovce in krave debele. 12. Glavico modro in njene darove kmalu spoznali so v ajdovski šoli, ki je slovela povsod naokoli, ■n so odkrili mu druge svetove. 13. S "polževko" znano odšel je v Gorico. Janeza Boška sinovi veseli dečka so z radostnim srcem sprejeli •n ga že šteli za svojo ovčico. 14. Hitro je ovca zbežala iz hleva: Ljubo je v deško odšel semenišče. Čutil je v srcu, da Bog ga že išče in ga za narod slovenski zahteva. 15. Tuje tovariše našel iskrene in med sošolci je srečal Kobala, ki sta si vedno zvesta ostala. Videl v sošolcih značaje je klene. 16. Leta goriška, prepolna spominov! Doba učenja, prešerne mladosti, doba hinavščine, stisk in bridkosti, doba tiranov, junakov, trpinov. 17. Tvoji sprehodi: okoliški griči, Soča zelena in polje prostrano! Slišal si tod melodijo ubrano, ko so prepevali ptiči in črički. 18. Romal v poletnih si dneh na Višarje. Gore ponosne pred tabo so stale in so kot lepe bile katedrale. Dušo prevzemal mogočnosti čar je. 19. Vzljubil si lepo primorsko deželo z ognjem mladostne ljubezni goreče. Videl si ljudstvo slovensko trpeče, ki je pod tujčevo peto ihtelo. 20. Ljudstvo velike je čakalo žrtve, da odpoveš se domačim, družini in mu resnico oznaniš v temini ter sc daruješ za žive in mrtve. 21. Z jasnim obrazom, odkrito, junaško si od posvetnega vsega sc ločil. Bogu služiti si sam se odločil, narod rešiti pred zlobnostjo laško. 22. Mašnik odšel si v Cerkljansko kotlino, kjer si oznanjal le božjo resnico. Ljudstvo svaril si pred grehom, krivico, mladim si srcem prinesel vedrino. 23. Želel spoznati si sivo davnino in si iz Cerkna podal se na cesto, ki odpeljala te v Večno je mesto, kjer si študiral nato zgodovino. NadSkof Šuštar in Skof Lenič, kot sta upodobljena na stranskih vratih ljubljanske stolnice svetega Nikolaja 24. Vidci čarobna človeška si dela, slišal fanfare si peti in trombe, s strahom si svetim odšel v katakombe, kjer te tišina je grobna prevzela. 25. Tujci medtem so začrtali mejo. Nisi hotel se vrniti na tuje, kjer domotožje življenje izljuje. Čutil po zemlji domači si žejo. 26. Vneto si pridigal in misijonarji, dokler doma si še čakal brez službe. Kad si držal se duhovniške družbe in do sedaj se še nisi pokvaril. SV. CIKEL in METOD MELBOURNE, Fr. Basil A Valentine, O.F.M., SS. Cynl & Methochus Slovenian Mlssion, Baraga House, 19 A 'Beckett St ., Kew. Vic 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 015 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom poCitka m. Romane — Mother Romana Home 11 - 15 A Beckett St., Kew,.Vic. 3101 Tei. in Fax: (03) 9853 1054 NI nas vreme pregnalo za Telovo procesijo, kakor smo se bali. Sli smo z Najsvetejšim, ki so ga spremljale narodne noše okrog cerkve, blagoslov pa imeli na vrgu stopnišča pred glavnim vhodom. Res je naša procesija kaj skromna v primeri s procesijami v rodni domovini, spominja pa nas na dom in domačo tradicijo, zato jo bomo ohranili, dokler bo le mogoče. + Sydneyčani so nas s svojim obiskom res razveselili. Zadovoljni smo, da se spomnijo tudi na nas in pridejo gostovat. Za enkrat so edina gledalška skupina med avstralskimi Slovenci in samo Bog daj, da bi vztrajali. Mi smo pred leti precej igrali. Celo "Slehernika" smo spravili na oder in lepo je uspel. Potem pa smo kar zaspali in bojim se, da se ne bomo več zbudili, razen če pride menda kak poseben kralj Matjaž. Škoda, da ga še ni! 27. Drežnica "sveta", prijazna vasica, te ljubeznivo nato je sprejela. V tebi tolažbo iskreno imela vsaka je grešna in plašna ovčica. 28. Bog ti ponudil jc čašo pelina. Kdor se odločil je Njemu služiti, mora iz grenkega keliha piti! S tem ni bila ti odvzeta vedrina. 29. V ječi spoznal si trpljenje, sramoto, pil si grenkobo iz polne posode, mislil na čase si zlate svobode. Ceniti znaš tu najmanjšo dobrot /Nadaljevanja prihodnjih Igro "Trije vaški svetniki" so predstavili »a soboto zvečer (7. junija) in še naslednji dan p° glavni maši. Bil sem veselo presenečen: ne le v nedeljo, tudi v soboto je bila cerkvena dvorana kar lepo zasedena in smeha seveda na pretek. Tudi igralci so bili zadovoljni z uspehom. Igralci so imeli s seboj mladega patra Metoda, k* je prevzel dve moji maši v Kew in sta mi ostali samo še dve, v Geelongu ter popoldanska v St' Albansu. Vsej sydneyski skupini se iz srca zahvaljujem za gostovanje in se v imenu melbournskih rojakov priporočam v prihodnje. + Zopet smo imeli obisk, a tokrat iz Slovenije. Za tretjo junijsko nedeljo je bil med nami okte* "Lesna" iz Slovenj Gradca. Spremljali s° slovenjegraškega župana g. Komljanca, ki je v Avstraliji na misiji miru. Slovenj Gradec je edin0 slovensko mesto, ki je bilo izbrano za "mesto miru". V Avstraliji sta taki mesti le Melbourne in pa Wollongong, vseh skupaj na svetu pa jih Jc 74. G. župan je bil sprejet v melbournski mestu) hiši, oktet pa ga je pa spremljal in seveda tudi nekaj zapel. Vsa skupina z županom vred je stanovala v Baragovem domu. Bili so zadovoljni in so sC počutili doma. In prav ta preprostost ter domačnost, ki jc ne dobiš v nobenem hotelu, jim je bila všeč. Dve so zapeli v cerkvi med mašo, koncert pa priredili takoj po maši in želi velik aplavz. Sledil0 je kosilo za upokojence, kot običajno vsako tretj0 nedeljo v mesecu. G. žMpan mi je izročil tudi posebno diplom0 Izseljenske matice, v priznanje verskemu središč'1 sv- Cirila in Metoda za dolgoletno kulturno in socialno delo v prid novonaseljenceni. + Dne 14. maja je med prevozom v bolnišnico '•mrla MILKA MARINOVICH rojena Šušteršič v Dutovljah 21. aprila 1926. Poročila se je v Trstu leta 1949 z Aleksom, po rodu iz Dalmacije. V Avstralijo sta emigrirala v februarju 1954 in začela v Melbournu. Pogrebna maša je bila 16. maja v farni cerkvi v Montmorency, grob pa je dobila Milka na Andersons Creek pokopališču. Poleg Aleksa zapušča tudi dve hčerki: Vesno por. Grant 'n Majdo por. Lovrecich. Iz časopisa povzemam, da je dne 30. maja umrl r°jak JANEZ ROGEIJ. Po nekem poročilu ga je Povozil vlak. Pokojnik je bil rojen na Uncu 26. gusta 1942, poročil pa se je v naši cerkvi v Januarju 1971 z Miro Vagner. Družina je živela v Favvknerju, žal pa se Janez vsa leta ni družil s ^lovenci. Po smrtnem oznanilu v časopisu poleg ZeHe zapušča tri otroke (Aleksandra, Mayo in Heleno). Časopisi so poročali o hudi avtomobilski nesreči Preko viktorijske meje, na Riverini IIgw., NSW, ^lizu Corovve. Zgodila se je preteklo nedeljo, 8. junija. FRANK STEPANČIČ in žena KERRI sta kila na mestu mrtva, oba otroka na zadnjem sedežu (št • riletni Jocl in sedemletni Elliot) pa aepoškodovaua, a žal siroti brez staršev. Frank je bil rojen 13. februarja 1956 v Poreču v Isti. On in brat Mario sta prišla s starši (oče Anton-Nino je iz Milj pri Trstu, mama Ana r.Dobrila iz Poreča) leta 1960 kot majhna otroka v Avstralijo. Frank je postal Manager pri Fordu, leta 1989 pa se je poročil s Kerri Lynn Fitzgerald. Žal je zdaj nesreča pretrgala tek mladega življenja družine, ki je mnogo obetala. Pogrebna maša je bila v farni cerkvi v Elthamu, pogrebni obredi pa v Favvknerju. Vsem sorodnikom naših pokojnih iskreno sožalje. + Dan slovenske državnosti smo praznovali že v nedeljo 22. junija. Z nami je bil ta dan tudi g. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov na našem veleposlaništvu v Canberri. Pri maši smo se posebej spomnili naše domovine in ji zaželeli božjega blagoslova. Po maši smo se zbrali pred Domom počitka m. Romane ter prisostvovali dvigu slovenske zastave ob petju naše narodne himne. Potem pa smo šli v dvorano, kjer je Narodni svet Viktorije priredil akademijo v počastitev slovenski državnosti. + Porok ta mesec ni bilo, razen ene poveljavljene nekatoliške poroke. Krsta pa moram omeniti v naši cerkvi dva: Dne 24. maja je bil krščen Andrew Emanuel. Dobila sta ga Eric Psarianos in Sonia Irene r. Maver, Glasdstone Park. Naslednji dan, 25. maja, pa je krstna voda oblila Danielo, ki je SVdn*yski 'Bralci nami. i« pa v*£ja ‘kupina, kot samo trije *v«tn ik i razveselila družino Johnnyja Iskra in Irene r. Kalčič, Mili Parka. Obema družinama iskrene čestitke. + Dvorana me že nekaj časa priganja. Čas je že po skoraj tridesetih letih, da jo olepšamo, saj potrebuje svežine. Štefan Cek in Franc Kravos (en dan je pomagal tudi Jože Kemjak) sta ji že prebarvala stene. V okras jim bodo lepo okvirjene slike iz Slovenije, pod pa bo prekril "heavy duty" tepih. Vsi skupaj pa bomo morali bolj paziti, da se ne bo delala škoda. + Na vsako četrto nedeljo imam zvečer en mesec slovensko mašo v Morwellu, en mesec pa v Wodongi. V juniju je bila maša v Morwellu in vesel sem teh rojakov. Ni jih mnogo, pa vendar pridejo Z vidnim veseljem. Po maši vedno še poklepetam0 pred cerkvijo, zvem krajevne novice in zlasti za bolnike, da jih vem obiskati. Smo res kot ena družinica in prepričan sem, da prav to potrebujemo-Zal ne morem to reči o Wodongi (310 km iz Melbourna), ki ima skupaj z Alburyjem kar lepo število rojakov. Obisk pri slovenski maši že nekaj časa šepa. Zadovoljiv je le, kadar pride kak slovenski škof ali izredni gost. V maju pa sta prišli k slovenski maši - dve osebi. Na dolgi poli domov sem sklenil, da z mašo v Wodongi do nadaljnega preneham. Naj se tamkajšnji rojaki med seboj pogovorijo in mi sporočijo, ko bodo želeli mašo-Rade volje bom prišel, a ne za dve osebi. P. BAZILIJ Martha Magajna: HVALA ZA LEP SPREJEM! IGRALSKA družina Merrylands je po predstavi veseloigre TRIJE VAŠKI SVETNIKI na domačem odru veskega središča v Sydneyu gostovala z njo tudi v NVollongongu. En teden pozneje, 7. in 8. junija, pa smo z igro obiskali tudi slovensko skupnost v Melbournu. Wollongong ima sorazmerno majhno število slovenskih naseljencev, vseeno pa so napolnili dvorano svojega malega kluba v Figtree. Odbor "Planice" se je izredno potrudil, da bi ustregel vsem našim željam in potrebam, vključno z obilno postrežbo, da ne bi od "težkega truda" omagali. Ob tako prijaznem sprejemu ni čudno, da se vsako leto z veseljem vračamo v Wollougong z novim dramskim delom. Kot že omenjeno, naslednji konec tedna smo se odpeljali proti Melbournu. To ni tako enostavno, kot se sliši. Melbourne ni za sydncysko mejo, ampak je do njega dvanajst ur vožnje z avtobusom. In mi moramo, kakor polž svojo hišico, vse svoje premoženje nositi s seboj, od kulis, odrske opreme in kostimov pa do osebnih potrebščin. Gostovali smo v dvorani slovenskega verskega središča sv. Cirila in Metoda v melbournskem okraju Kew. Tam nam je prezaposleni pater Bazilij skupaj s pridnimi gospodinjami Društva sv. Eme pripravil nadvse prijazen sprejem. Da bi se mu vsaj malo oddolžili, smo pripeljali s seboj iz Sydneya našega novodošlega mladega patra Metoda. Ta je v nedeljo v Kew opravil obe slovenski službi božji, da je pater Bazilij opravil samo dve ostali redni maši te nedelje, v Geclongu in St. Albansu. Nismo pričakovali velikega obiska, saj j® slovenska skupnost Melbourna raztresena po velik' površini in - kot smo slišali - samo en del prihaja na prireditve v Kew. Kako zelo smo bili presenečeni, ko je navdušeno občinstvo dvakrat - v soboto zvečer in v nedeljo po glavni maši ' popolnoma napolnilo cerkveno dvorano, še veliko več kot v našem domačem Sydneyu. Še posebno so nas presenetili rojaki iz 65 kilometrov oddaljenega Geelonga, kjer je Slovenski klub v odgovor na naše povabilo organiziral kar celo skupino,da se je udeležila predstave. Prekosila jih je samo gospa Jožica Gerden, ki je prišla na našo igro iz daljne Mildure, kar je za nas izreden kompliment. I® kompliment je tudi, da so nekateri prišli kar na obe predstavi, tako so jim bili "sydneyski svetniki všeč. Med gledalci je bilo precej mladih Slovencev druge generacije - na veliko veselje mlajših člaiiov naše igralske skupine, ki so tako imeli prilik0 srečati svoje vrstnike iz Melbourna. Veliko zaslugo pri našem uspehu sta prav gotovo imeli obe voditeljici slovenskih radijskih oddaj na SBS, gospa Mariza Ličan v Sydneyu in gospa Elica Rizmal v Melbournu, ki sta za nas napravili dobro reklamo. Marsikaterega poslušalca sta prepričali, da si mora našo odrsko prireditev nujno ogledati. Hvala g. Štefanu Merzelu, predsedniku SNSVic za lep sprejem, hvala patru Baziliju za gostoljubje in delo, ki ga je imel z nami. Hvala pridniu' gospodinjam Društva sv. Eme, ki so nam v Baragovem domu pripravile prenočišča, odličn0 hrano in še celo popotnico, da ne bi omagali na po*1 proti domu. Posebno pa še hvala čudoviti publiki za tako lep sprejem, da že komaj čakamo, da se bom° drugo leto spet srečali z drugo odrsko igro. - rzz7'uis ^SLOVENITA« Zopet so pred uami slovenske znamke, ki so ?adnje bile "na svitlo dane" - 30. maja 1997. Zelo “as veseli, da je med tremi v zbirki "Znameniti ljudje" tudi naš oltarni kandidat, misijonski škof Friderik irenej baraga. Priti za dvestoletnico rojstva na slovensko znamko, si je uiož vsekakor zaslužil. Bil je neumoren misijonar in škof, pa tudi pisatelj slovenskih, indijanskih in ^niških knjig. Sestavil je tudi edini slovar 'ndijanskega jezika, da se človek samo čudi, kdaj je Našel čas. Ljubljanskemu muzeju je prinesel 47 Predmetov iz indijanskega življenja. A kar katoličani najbolj cenimo, so njegove kreposti, ki J*h je Baraga razvjl do heroične stopnje. Ostala dva znamenita moža sta MATIJA ČOP (1797-1835) in BARON ŽIGA ZOIS (1747-1819). Prvi je bil izreden talent za jezike, Prešernov Prijatelj^ in duhovni voditelj, literarni zgodovinar in kritik. Žal je premlad umrl - utonil je v Savi. Baron Žiga Zois pa je bil mentor, ki je po izobrazbi Prekašal vse tedanje slovenske izobražence. Imel je l°rej kaj velik vpliv na vse, ki so se radi zbirali v °jegovi hiši v posebnem krožku in uporabljali njegovo bogato knjižnico. Zbiral je narodno blago 111 dajal pobudo mnogim, da so ustvarjali. Bil je skoraj štirideset let svetovalec slovenskih prerodnih i-J : Razlago znamk nam je posredovala MAURA VODOPIVEC delavcev. Še dve znamki sta izšli v letošnjem maju. Ena spominja na 140-letnico železniške proge Ljubljana - Trst. Je del proge, ki naj bi Dunaj povezalo z glavnim pristaniščem Avstro-madžarskega imperija. Dela so se pričela že leta 1850. A treba je bilo premostiti mnogo ovir kraškega sveta za zadnjih 145 kilometrov te važne proge. Izredna zadeva je bil Borovniški most, dolg 584 metrov. Z ozirom na potrebe so za progo zgradili tudi poseben tip lokomotive. Druga znamka pa je v počastitev prostovoljnih gasilskih organizacij v Sloveniji. Naše prvo gasilsko društvo je zaživelo v Metliki leta 1869, leto kasneje pa tudi v Ljubljani. Tako so nam znamke zopet nekaj povedale. Z naše strani pa zahvala gospe Mauri Vodopivec, ki nam je to razlago posredovala. Z VSEH VETROV TONY BLAIR, novi britanski predsednik vlade je praktičen kristjan in ne skriva svojega verskega prepričanja. Sani je sicer anglikanske vere, a njegova žena Cherie je katefličanka in katoliške vere so tudi otroci Nicholas, Kathryn in Euan. Ob nedeljah hodi oče s svojo družino k maši v katoliško cerkev v londonskem mestnem okraju Highbury. Nekateri britanski časopisi so že ugibali, ali se novi predsednik vlade zaradi družine nagiba k prestopu v katoliško Cerkev. V tem primeru bi prekršil ustavni zakon iz leta 1829, ki prepoveduje katoličanu vršiti službo vladnega predsednika. Če pa bi jo vseeno lahko upravljal, bi bil Blair prvi katoliški predsednik v več kot 400-letni angleški zgodovini. MUSLIMANOV je ,v Evropi vedno več. Kapljali so v Evropo kot sezonski delavci, dobili so zaposlitev in tudi vse možnosti vršiti svoje verske dolžnosti. V Nemčiji se zbirajo v 27 mošejah z minareti. Živi pa tam že približno 2,8 milijona muslimanov, največ iz Turčije (2,050.000), iz Bosne in Hercegovine (340.000), Irana (111.000), Maroka (82.000) in Afganistana (61.000). Kot je pokazala ena od anket v javnih občilih, se ob teh številkah skoraj polovica Nemcev - 48 odstotkov -čuti ogrožene. Nobene nevarnosti za nemško družbo ne čuti 37 odstotkov Nemcev, drugi pa do tega vprašanja niso zavzeli svojega stališča. Zanimive so tudi tele številke o muslimanih v Angliji, ki jih je objavil The Sunday Times. Po objavljenih podatkih naj bi bilo leta 1995 v Angliji ob 854.000 dejavnih vernikih anglikanske Cerkve 536.000 dejavnih muslimanov. Razne statistične projekcije zadnjih let pa naj bi nakazovale, da bo Melbournskim Slovencem se priporoma KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO *nd JOE MEMORIALS P/L 10 BANCEU STREET. CAMPBELLFIELD. VIC T#l.: 9359 1179 A.H.:9470 4095 3061 Vsa dela so pod garancijo! leta 2002 dejavnih anglikancev še 756.000. muslimanov pa že 760.000 - torej več ko' anglikancev. FRANČIŠKANSKI RED je dobil novega generalnega predstojnika. Patru generalu zadnjih lct se je letos iztekel termin. Provinciali iz vsega sveta so se zbrali na kapitelj v Assisi k Mariji Angelski’ Delegatov je bilo 145 iz 103 držav, zastopali pa so 18.000 članov frančiškanskega reda. Med delega'1 je bil tudi predstavnik slovenske provincije in nje11 predstojnik p. Polikarp Brolih. Na kapitlju, ki je bil zaključen 25. maja, je bil izvoljen za generalnega predstojnika reda p. Giacomn Bini. Je italijanskega rodu, je pa več let deloval v afriških misijonih in na Madagaskarju. Generalni vikar reda je postal p-Estevao Ottenbreit, po rodu Nemec, ki živi v Braziliji. Novemu vodstvu reda želimo Mir in vse Dobro! V MOSKVI napovedujejo, da bo v jeseni izšel v nemškem jeziku prevod knjige ruske zgodovinar^ Irine Osipove. Knjiga govori o 310 mučencih 22 vero - katoliških duhovnikih in redovnikih. Bili s° ustreljeni ali so umrli drugačne nasilne smrti & časa komunizma po ruskih zaporih, taboriščih, a*1 pa v izgnanstvu. 1*0 ANKETI, ki so jo med katoličani Hong Konga opravili lani, skoraj polovica (47,5 %) odklanja kitajsko upravo, ki bo v teh dneh dobila v roke Hong Kong. Ves svet pravzaprav ugiba, kako bo šlo. Demokracija bo težko ■ obstala p0^ komunistično kitajsko vlado. Ne morem si misli11' da bodo kitajske oblasti prav eb Hong Kong11 enostavno popustile ter pustile velemestu iti svojo pot. Večina novinarjev, ki vsaj malo poznajo komunizem, je mnenja,da bodo Kitajci kmalu privil1 vijak. Sicer pa bo ugibanj kmalu konec MATI TEREZIJA je bila spet odlikovana' Ameriški kongres ji je poklonil zlato medaljo za njene zasluge pri pomoči najbolj ubogim v KalkuU-Ker že govorimo o m. Tereziji, naj povem še to. kar sem nedavno bral. Njeni avtogrami - lastnorocu1 podpisi - in prav tako podpisi papeža Janeza Pavla II. so bolj zaželjeni kot podpisi katere koli druge znane osebnosti na svetu. Tako je zatrdil Michael Levine v najnovejši izdaji svoje knjige Naslovnik-Pove pa tudi razlog: ljudje sprejemajo oba kot redka človeka, ki svetu prinašata upanje. VELIKI DRUŽBENI PREMIKI so na vidiku Ljudje se že od nekdaj radi selijo. Danes sC množično selijo iz dežele v mesta in to po celem svetu. A take selitve le poslabšajo njihov socialni Položaj. To najbolj jasno vidimo v krajih latinske Amerike. - Če se bo izseljevanje nadaljevalo v ■stem tempu kot doslej, računajo, da bo leta 2000 živelo v mestih razvitih držav 75% vseh prebivalcev dežele, 45% pa prebivalcev dežel v razvoju. SATANISTIČNIII SEKT je vedno več, saj danes vražjeverstvo cvete. Zato pa so te sekte tudi Vedno bolj nevarne. L’Osservatore Romano je Nedavno objavil daljši članek z naslovom: Pojav Salanizma v današnji družbi. Pisec članka govori o r*zvoju, širjenju in nevarnosti stanističnih sekt. ^Požarja, da se bo morala sedanja družba kaj kmalu soočiti tudi v s tem vprašanjem. Sektam se Namreč pridružuje vedno več ljudi. Ti se Udeležujejo satauističnih obredov s klicanjem hudega duha. Nevarnost je huda in mnogotera, da jo mnogi na Prvi pogled niti ne opazijo. Nevarnost je n.pr. °bčudovanje nekaterih pevcev in popevkarjev, ki v sv°jih pesmih nagovarjajo občinstvo k nasilju, spolnemu uživaštvu, samomoru in kar naravnost v službo satanu. Če le malo razmišljamo, vidimo, da ima satan še veliko moč, večjo kot si mislimo. Zato ga ne Podcenjujmo. Kdor nevarnost ljubi, se v nevarnosti tU(Ji zlahka pogubi. GLEDE SAMOMOROV sem vedno bral in slišal, da je Slovenija prav v vrhu. Zdaj pa slišim isto o Avstraliji. Porast je zadnji čas strahoten in vse izgleda, da si s Slovenijo lahko podasta roke. Največ samomorov je med mladimi. Nedavno smo brali o devetletnem samomorilcu. Saj še prav vedel ni, kaj je življenje, pa si ga je že ugasnil... Vpliv televizije? Prav _ gotovo. Pa celotna vzgoja in nevzgoja, ki ne vzhaja blagih značajev, ampak suroveže. V SKUPNI IZJAVI so kanadski škofje pozvali katoličane, naj na volitvah v parlament volijo le tiste politike, ki zagovarjajo varnost in svetost življenja ter se zavzemajo za uboge ter splošno blaginjo ljudi. - Nihče volilcev bi ne smel reči: mene nič ne briga. Volilci odločajo. Prav sleherni glas ima svojo vrednost. MEDNARODNO ROMANJE VOJAKOV v Lurd je bilo letos že devetin trideseto. Udeležilo se ga je lepo število mož iz tridesetih držav. Računajo, da se jih je pri Lurški Mariji zbralo okrog 14.000, če ne več. V Lurd so poleg drugih romali vojaki iz srednje inv vzhodnoevropskih držav: Poljske, Romunije, Češke, Slovaške in Hrvaške, prvič pa iz Ukrajine. Zal so slovenski vojaki ostali doma. Romanje je znamenje novega upanja, saj je prišlo precej vojakov iz bivših komunističnih dežel. [HfiHvunoni 1 * B.~l m*T«N oamranv V.F.L MITSUilS*! L PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 9793 1477 Fax: 9793 1450 ♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS ♦PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. G2 COLONIAL MUTUAL Arrnovr.il tim KOTIČEK NAŠIH MLADIH , Lani v maju smo objavili v GALERIJI MLADIH sliko in napisali nekaj besedo o Melindi Tee, zdaj pa naj pride na vrsto še njen brat MICHAEL TEE. Se najbrž čudite, kaj dela kitajski priimek v slovenskem Kotičku naših mladih. Najbrž ste pozabili, kaj smo takrat napisali o Melindi. Oče je kitajskega rodu, mama pa je pristna Slovenka, oba pa sta po poklicu dentista. Mama je prišla še kot dekle s starši v Avstralijo. Njen oče, dr. Mihael Colja, je bil dobro znan sydueyskim Slovencem -žal pa je že nekaj let v večnosti. Ker sem vam odkril starega očeta Mihaela, vam je jasno, kje je dobil fant, ki ga danes predstavljamo, svoje ime. Po starem očetu seveda. Krstil pa ga je v sydneyski slovenski cerkvi sv. Rafaela p. Valerijan leta 1975. Botrovala sta stari očka in stara mama. Michael je obiskoval osnovno šolo "Mothcr of God" v East Ivanhoe, v srednjo šolo pa se jc vpisal na Xavier College v Kcw. S slednjo šolo je bil zelo zadovoljen. Med tem časom je postal tudi Sea Cub VŽIVELI SMO SE V NOVE ČASE . .. A KO NA ZEMLJO DAHNE NOČ IN Z BAJNO NAS MOČJO OBJAME, NAM DUH, V MLADOSTNA LETA ZROČ, POZDRAVLJA LJUBO DOMOVINO -KJER V SONČNEM BREGU GROZD ZORI/ KJER VETRC ZLATO KLASJE ZIBLJE, KJER SLAVEC V TIHO NOČ ŽGOLI. PROSLAVLJAMO RODU VRLINE, KRASOTO RODNEGA SVETA, DA V MLADEM ZARODU OSTALA, BO ISKRA NAŠEGA DUHA, DA DVEH SVETOV SOKOVI MOČNI OBILEN SAD NAM OBRODE, DA V NARODOV DOMOVJU NOVEM ŽIVELO NAŠE BO IME. IVAN ZORMAN in po nekaj letih Sca Scout. Večkrat so taborili ali jadrali na morju in jezerih. V šoli ga je pa veselilo, da se je pomeril z drugimi v namiznem tenisu, kriketu in hokeju. Kljub razvedrilu in športu pa Michael šole n* zanemarjal. Dokaz je v tem, da je leta 1992 uspešno napravil izpite ter prejel Victorian Cerficate of Education. Nalednje leto jc bil sprejet <>a trgovsko fakulteto La Trobe univerze. Da je nekaj zaslužil, je vzporedno s študijem tudi vrtnaril, bil natakar in pral avtomobile. Lani je končal svoje študije, letos v aprilu pa je diplomiral kot Bachelof of Commerce. Zal pa še ni mogel dobiti zaposlitve, zato še vedno opravlja razne posle, obenem pa iščc službo v kakšnem računovodskem podjetju. Michael gotovo verjame sestri Melindi, kako lepo je v Sloveniji. Enkrat naj gre pogledat, kakšu3 je mamina dežela. Morda se bo navdušil tudi slovensko kulturo in dobil veselje do slovenskeg3 jezika. Michael, vse najboljše ti želimo! Naslov slovenskega veleposlaništva je: ADVANCE BANK CENTRE - Uvel 6 60 Marcus Clarke Street CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830. Številka faksimila pa je (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošiljajte na poštni Predal: EMBASSY OF SLOVENIA, P.O.Box 284, Civic Square, CANBERRA, A.C.T. 2608 DNE 5. maja nam je bila posredovana novica, da je glavni avstralski letalski prevoznik QUANTAS s prvim majem 1997 v Ljubljani odprl svoje predstavništvo. Zanimanje jc veliko tudi za obiskovalce, ki prihajajo iz Avstralije na obisk k brodnikom v Slovenijo in tudi v sosednje dežele. GOLFTURIST je vključen v mreži rent-a-car s>stema EUROPCAR Interrent, predvsem z vozili Renault in Peugeot. GOLFTURIST kot IATA agent posreduje letalske vozovnice glavnih letalskih prevoznikov, tlačila pa so možna tudi preko nakazil bank v Slovenijo na devizni račun GOLFTURIST-a. ^Prejemamo tudi plačila s kreditnimi karticami: 'American Express, Eurocard MasterCard, Diners, ^•sa (tudi takoimenovani sistem kataloške prodaje). Želeli bi avstralskim Slovencem predstaviti Ponudbo GOLFTURISTA in posredovati čim več storitev. GOLFTURIST, Trdinova 3, Ljubljana Ljubljanska 80, Domžale SLOVENSKO KANADSKI SVET nam je iz fronta poslal sledeči dopis, s katerim tudi avstralske Slovence opozarja na zakon o popravi krivic: Oktobra 1996 je bil v Sloveniji odobren ZAKON ^ POPRAVI KRIVIC. Pri vseh pomanjkljivostih bo ?animal lep del naših rojakov po svetu, ki so utrpeli krivice v času enoumja. Zakon pokriva in določa odškodnino, med drugim za a) krivico zapora iz političnih razlogov, ki Pokriva obdobje od 15. maja 1945 do 2. julija 1990. b) krivico, ki se je zgodila s povojnimi poboji °seb iz političnih razlogov. Pod a) priznava denarno odškodnino, dvojno štetje za pokojnino. Pod b) priznava odškodnino, kot bo določil AVfTfUL (K£ (lOVtNUL , poseben zakon. Pismene vloge se vložijo pri posebni republiški komisiji. VAZNO! Vloge se morajo vložiti do 10. julija 1998! Tudi priporočamo vsem rojakom, naj vložijo vloge, da se jim izda državljanski list. V novem političnem vzdušju, pod novo vlado, je upati, da bo to šlo uspešnejše in hitrejše. Še posebej opozarjamo naše rojake, da imajo otroci vsaj enega slovenskega državljana pravico na državljanstvo in otroci naši vnuki prav tako. Med mnogimi ugodnostmi državljanstva je vedno odprta pot, delovanje, življenje, dedovanje v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija bo prej ali slej član Evropske skupnosti. Slovensko državljanstvo bo odprlo prosto pot tudi do vseh držav Evrope, članov EU s pravico tam živeti in delati. Za naše otroke in vnuke je to najlepša dediščina. Ga. Ema Pogačar, predsednik KSK Dr. Peter Urbanc, tajnik KSK ENFIELD, NSW - Dne 24. maja 1997 je v Brisbanu naš rojak gospod Stan Natlačen, kapetan Tujske legije, prejel visoko francosko odlikovanje -Lcgion d’IIonneur. V imenu Predsednika Francoske Republike mu ga je podelil francoski konzul v kratki, tradicije polni ceremoniji. Prisotna je bila tudi častna straža bivših legionarjev in oddelka francoske vojne ladje. Gospod Stan Natlačen je sin znane ljubljanske družine dr. Marka Natlačena, ki je bil ban bivše predvojne Dravske banovine, med italijansko okupacijo pa z atentatom ubit kot eden prvih žrtev komunističnega terorja. G. Natlačen je študiral v Parizu, kjer ga je zajel začetek druge svetovne vojne. Pravočasno se je f■■■ rrrrrrrfrrrfffjffffitffffrfjffj) Rosemarie Jones Martin Oppelli Security Access Control Broadband Fibre Optics in Data Cabling Nameščamo Hi Q tax: (03) 9886 9393 in Phaselink TV-antene MELBOURNSKIM SLOVENCEM NA USLUGO. POKLIČITE NAS! CR©WN Communication Technology 24 Lancaster St. Ashburton P.CX Box 373 Victoria 3147. SLO VENI AN EUNERAL SERVICE A f Im Tel: 724 5408 // ^./^ 9L->/CM. t/fj Fax 728 2253 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja ^4 ur dnevno na ullugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri, A.C T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. umaknil v London, kjer se je julija 1940 pridružil De Gaullovi "Free French" vojski. Sprejet je bil v Tujsko legijo in bil s 13. bataljonom poslan v Severno Afriko. Prve bitke je doživel pri Dakarju, kasneje pa v Gabonu in bil prvič ranjen v bitki za Elamein. V bitki za Monte Cassino v Italiji, ki je trajala od decembra 1943 do maja 1944, so se borile vse zavezniške armade, vključno Novozelandčani, Poljaki in francoske edinice. G. Natlačen je bil zelo težko ranjen, zato se je zanj dne 19. maja 1944 druga svetovna vojna končala. Po končani vojni je g. Natlačen zastopal Francijo pri mednarodnem Rdečem križu v Švici, nato pa sodeloval pri IRO-organizaciji v Avstriji do leta 1951, ko je prispel v Avstralijo. G. Natlačen je verjetno eden izmed malega števila Slovencev, če ne morda kar edini prejemnik tega visokega francoskega odlikovanja. Iskreno mu čestitamo. - Miša Lajovic O O D &SMALL Rojakom v Sydneyu se toplo priporočam! 220 Burwood Rd, Burv/ood N.S.W. 2134 Phone:(02)747 4028 GOJAKS MEATS Melbournskim Slovencem »e priporota KAMNOSEŠKO PODJF.TJE GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. 85-87 Travvalla Ave., Thomastown, Vic. Tel 359 5509, po urah na domu 478 4474 ^■grobna spomenike izvrlujemo po dogovoru. Garancija za vsako nale dalol GREENSBOROUGH, VIC. - ZAHVALA ob smrti. Nenadoma je 10. maja 1997 v Gospodu zaspal in nas zapustil JOŽE GOLENKO, naš ljubi in dragi mož, oče in stari oče. Za njega jc bilo slovo lahko, a pred nami so težki in žalostni dnevi brez njega. V tolažbo nam bo molitev in trdno upanje v Boga, ki nas bo enkrat spet združil na veke. Želim se v svojem imenu in v imenu hčerke ter njene družine zahvaliti našim sorodnikom in številnim prijateljem za pomoč in tolažbo, ki nam je v dneh žalosti dajala pogum. Posebna zahvala p. Baziliju za obisk in molitve tisto jutro, ko je naš dom obiskala smrt, kakor tudi za molitve v cerkvi ob krsti, pogrebno mašo in pogreb. Stanku Prosenaku sc zahvalimo za lepe besede v cerkvi pred pogrebom, enako Štefanu Mrzelu. Vsem iz srca hvala za udeležbo pri rožnem vencu in maši ter pogrebu, posebej elanom lvovskega društva za Jožetovo.spremstvo na njegovi zadnji poti. Dobri Bog naj Vam vsem poplača, našega dragega Jožeta pa naj sprejme v svoj mir! Žalujoča žena Marija, hčerka Julie, njen mo/ Albert ter vnučki Madeline, Danici in Nathan. VVANTIRNA, VIC. - Spet se oglašam. Najprej naj se zahvalim, da ste v prejšnji številki objavil* imena darovalcev za -obnovo nagrobnega spomenik3 Rudolfa Štembergerja na pokopališču v Springvale-Še nekaj darov je prišlo kasneje in bi prosil, da objavite tudi te. Po dvajset dolarjev so darovali: Marija Št a v ar (Neščina), Frane Jaksetič (Škofov) in Jože Iskra (Matkov). - Ponovno pa so darovali (po petdeset dolarjev): Rude Iskra, Rude Jaksetič in Ant011 Poklar. Vsem moja iskrena zahvala. S slovenskimi pozdravi! - Anton Brnc MT. MEE, QLD. - Četudi bolj pozno, se tudi jaz pridružujem s čestitko k urednikovi 25-letnicl urejanja in upravljanja naših dragih Misli. Sprva sem mislil, da je morda pomota v letih, tako hitro beži čas. Pa bo kar držalo, da jc četrt stoletja mimo. Ob prebiranju starih letnikov Misli, ki so obenem kronika našega življenja v Avstraliji, se človek spel zave veselih in žalostnih dogodkov ter sprememb v preteklosti. Brez Misli bi bila naša izseljenska družina res zelo uboga. Rad bi bralcem v nekaj vrsticah opisal obisk okteta Lesna iz Slovenije. Za nas na severu je bil obisk pomemben že v tem, da so pevci začeli svojo avstralsko turnejo v Kraljičini deželi, v Brisbanu, kar se doslej še ni nikoli zgodilo. Tako so bili njih Prvi vtisi o Avstraliji z našega konca. V zgodnjih jutranjih urah, ko jc bila na letališču še tema, smo goste pripeljali na naš slovenski hribček. Na naši društveni zemlji so pričakali prvo jutranjo zarjo v Avstraliji. Že prvi pogled na ta slovenski svet sredi Prostrane Avstralije, na naše znamenje, na Brezjansko Marijo Pomagaj, na društveno dvorano nied evkalipti je bil gostom tako všeč, da je njihov vodja pokleknil v rosno travo in poljubil našo avstralsko zemljo. To smo sprejeli kot globoko spoštovanje do naše nove domovine, ki je nas Priseljence sprejela in nam daje dober kruh. Avstralijo so pozdravili tudi z lepo domačo pesmijo, da smo lahko spoznali, kako dobri pevci so, pa tudi slovenski fantje na mestu. Naše gospodinje so nam Pripravile dober zajtrk, potem pa se je dan nadaljeval s pesmijo, veselim razgovorom in ogledovanjem naših naravnih lepot In turističnih Znamenitosti, katere jim je razkazoval Jože Vah. Koncert okteta Lesna je bil zelo uspešen, lepo Podan in lepo sprejet, zato upam, da je bil obisk za goste in za nas nepozabno doživetje Sporočiti moram tudi smrt tukajšnjega rojaka, ki je umrl 25. maja 1997 v Maryborough, kjer je tudi Pokopan. Pokojni MILAN CEČ je bil rojen v Jelovem pri Zidanem mostu 19. decembra 1930. V Avstralijo je prišel 1956 in se pred štiridesetimi leti v Mt.lsi poročil s Kathleen, dekletom angleškega rodu. Imela sta tri hčerke: Danico, Katico in Marino, zdaj že vse tri poročene. Sožalje družini. Admiral Motor Inn Vaia gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno , dvo in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen,sončna terasa.pralnica. TV. ventilatorji, zajtrk po lelji . . . Samo par minut hoje do plale in srediiča mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965- 2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS FARAD1SE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 OFFICE-563 8095 MOBILE: 018 107 305 Melbournskim rojakom ni uslugo za kleparska In instalacijska dala DANNY'S PLUMBING 17 Charles Street East Bent'eigh. 3165 DANNY STIBIU j LICENCE NO 33308 ( e............. Pokojniksc ni dosti družil s Slovenci, zato ga le redki poznajo. Za njegovo smrt sem zvedel po Anici Klckar, ki živi v istem kraju kot jc pokojni. Še enkrat Vam z Anico in ostalimi prijatelji iz srca čestitam v srebrnemu uredniškemu jubileju. Bog Vas živi! - Mirko Cuderman KDO BI VEDEL POVEDATI... ... kje je ANTON CVEK. Po prihodu v Avstralijo je bil v Baragovem domu, živel pa je še delj časa v Kew, ker je delal v takrat še polni psihiatrični bolnišnici. Mama sprašuje »po njem, ker se že dolgo ni oglasil. "Ali pijete?" vpraša zdravnik pacienta med pregledom. - "Z veseljem, gospod doktor." - "In kaj’" - "No ja, kaj pa imate?" - "Ampak, ne mislim vendar tukaj." - "Kam pa greva, gospod doktor?" Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technician specialising in dentures and mouthguards. 147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066 Mobile: 019 695 576 Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293 Ga. JANA MAZI, odvetnica, Dalmatinova 9, 1000 LJUBLJANA, sprejema pravno zastopstvo za vsa področja. Telefon/Fax:(061)316 292 Samo okrog 18 km od Nove Gorice, v slikovitem mestecu ob Soči, prodam takoj vseljivo enostanovanjsko hišo. Lep vrt, nekaj gozda in tudi manjša njiva - vse prav ob hiši. Podrobne informacije posreduje iz vljudnosti ga. Tatjana Tee, ki živi v Melbournu, 80 McArthur Road, East Ivanhoe, Vic. 3079. Telefon: (03) 9499 3432 PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + šele ko je splaval na povrije, so ugotovili, da je votel. + Skoraj vsi nati gospodarski naSrti so ratuni brez krCmarja. + Slovenci bi radi spremenili Slovenijo v Švico brez tvicanja. + Ugotovil sem, da stojijo pri izhodih iz krize isti vratarji, ki so stali pri vhodih v krizo. + Prevet strahu se lahko kale tudi kot premalo svobode. + Če bi revolucija res trla svoje otroke, kot pravi pregovor o revoluciji, potem bi le zdavnaj bruhala. + Karierist misli s komolci. + Prazne glave slej ko prej splavajo na povrije. + Ugibali so s strahom: ali Stres ali Rode. Prišel je Rode in z njim stres. + V politiki po pomladi navadno pride zima. &y- REŠITEV križanke prejšnje številke: Vodoravno: 1.klobuk; 5.potok; 9.bol; 10.soba; 11.pa; 13.bik; 15.1e; 16.uš; 17.ata; 19.vi; 20. S.K.A.; 21.rop; 22.elipsa; 24.Metka; 26.od; 28.ta; 29.vadim; 32.imovit; 34.tam; 36.pot; 38.de; 39.iti; 40. as; 41. se; 42. alt; 44. in; 45. moka; 46. jok; 48.Atila; 49.sekira. - Navpično: 1.kipar; 2.ob; 3. bob; 4.ulivek; 5.polip; 6.obe; 7.ta; 8.kosava; 12. atom; 14.kila; 16.uk; 18.apetit; 20.saditi; 23.sod; 25.tam; 27.sopara; 29.Vida; 30.atelje; 31.mati; 33. opeka; 35.Minka; 37.os; 41.sol; 43.tok; 45.mi; 47.ki. Rešitev so poslali: Lidija Čušin, Zdenka Zupančič, Ivan Podlesnik, Jože Girlj, Lotte Rafolt, Ivanka Krempl, Lojzka Pinterič, Hans in Albina Konrad. - Izžrebana je bila Zdenka Zupančič. IZPOLNJEVALNICA 2. _ _____ A 3 ._______________N _ 4. 5. _ _ _ ^ _ 6 . D _ _ 7 ._______________P _ 8. _ Q______________ 9 .__________________K 10. _ „ _ _ A 11. _ R _ _ _ _ 12. _ 2 _ _ 13. _ _ _ i _ 14. _ 9.______________ 15. _ _ _ _ ^ 16. _ 9 _ _ _ _ 17. _ _ _ _ U _ M 20. _ E. _ _ _ 21. 1. pisarniška potrebščina^ 2. eden slovenskih svetniških kandidatov; 3.gora blizu Ljubljane; 4. kraj v Istri^ 5. kuhinjska posoda; 6. eden slovenskih svetniŠkiil1 kandidatov; 7. zelo vljuden pozdrav; 8. Slomškov rojstni kraj; 9. vrsta koledarja; 10. del Ljubljane; -11; kraj na Dolenjskem z Baragovo graščino; 12. novi ljubljanski nadškof; 13. motvirje pri Ljubljani; 1^. hribbek nad Ljubljano; 15. slovenska reka; 16. vrsta domafce živali; 17. nam vsem poznana žival; 18. eden slovenskih svetniških kandidatov; 19. vec sosedov skupaj; 20. slovenski pesnik (ze pokojni); 21. simbol slovenstva. Če si vstavil pravilne besede, ti bo ena vrst 6rk, brana od zgoraj navzdol, nekaj oznanila. Rešitev pošljite do 15. junija na uredništvo! "Ali se jc tvoj po poroki kaj spremenil?" "Zelo. Prej mi je vedno omenjal srce, zdaj Pa govori samo o želodcu..." JESENSKO LISTJE in ZA PEST DROBIŽA sta pesniSki zbirki ade-laidskega pesnika Ivana Burnika Legiša. Cena vsake je deset dolaijev. PRVA NACIONALNA ILEGALA - Štajerski bataljon - Ena izmed zanimivih knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca.Cena 15 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, ki živi v Avstriji. Cena 13 dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh, Druga izdaja. Cena 15 dolarjev. OSTANI Z NAMI, GOSPOD! - Molitvenik za bolnike z lepimi molitvami v ta namen. Cena 8 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi Črkami za ostarele, ki so jirn opešale oJi. Cena 10 dolaijev. JEZUS DOBRI PASTIR — Baragove molitve je zbral v molitvenik dr. Franc Jaklič. Z velimi črkami za slabe oči. - Cena 10 dolarjev. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — V angleškem jeziku pisana knjiga je izšla v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, NSW. Obsega sPomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Pisana je Že v času enoumja. Cena 6 dolarjev. VENETI, nasi davni predniki. Knjiga je nedavno izšla tudi v angleškem jeziku. V zalogi je nimamo, lahko pa jo preko MISLI naročite. S Poštnino iz Evrope bi bila cena nekaj manj kot stirideset dolarjev. Prišla Pa bi po navadni posti, ker bi drugače poštnina stala vec kot knjiga. Imamo na razpolago še več slovenskih knjig, ali jih po želji lahko tudi naročimo. MOŽJE S SNOWYJA. Slovenska izdaja knjige, MAN WHO BUILT THE SNOWY, je še na razpolago. Naročite jo lahko pri Goriški Mohorjevi družbi ali pri avtorju Ivanu Kobalu (4 St. Andrews PL, Rydalmerc 2116, NSW). Cena, brez poštnine je petnajst dolarjev. HREPENENJA IN SANJE je zadnja pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Cena 12 dolaijev. SLOVENIAK A UST RAU AN SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. GROUPS FOR SLOVENIA Book now for economical groups for Slovenia departing from Adelaide - Brisbane - Canberra - Hobart - Melbourne and Sydney: 12/7/97 - 14/7/97 - 9/8/97 18/9/97 - 4/10/97 - 15/11/97 - 29/11/97 ABC CAR RENTAL SLOVENIA We are now sole agents in Australia for the above Slovenian Car Rental Company. Please contact us for very economical rates. SELF DRIVE HOLIDAYS ^ FOR THE INDEPENDENT TRAVELLER ' Special Long Term Car Rental Programme for touring Slovenia and Europe. Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1997 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . .. Pokličite ali obiščite v J urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! ERIC IVAN GREGORIČU Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro Slovenija Travel / Donvale Travel poznano in na uslugo vsem, ki ^ se odpravljajo na potovanje! 1042-1044 DonCSSler Road, pridemo tudi na dom! KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666