Bomo se malo požakaši Te dni smo brali po časopisih, da je Titov policijski minister Rankovič po¬ vabil vseh 50.000 jugoslovanskih proti¬ komunističnih beguncev domov, vse ra¬ zen nekaterih politikov in vojakov, češ, 'da je vse pozabljeno in odpuščeno ti¬ stim, ki se hočejo vključiti v življenje nove, rdeče Jugoslavije. Ob tem širokogrudnem vabilu se je v naših srcih obnovilo vse tisto domo¬ tožje, ki nam greni življenje na tujem. Domovina nam je zablestela pred očmi v vsej svoji lepoti: naše gore in polja, naše vasi, naš dom in naša družina v njem. Kako lepo bi bilo, če bi se mogli vrniti tja, kjer so vsak dan naše misli in naše'srce! Kljub vsemu temu je naša čustva ta¬ koj prevladal razum in odgovorili smo na to vabilo vsak zase: Ne! Zakaj ne ? Prvič za"to ne, ker smo brezkompro¬ misni protikomunisti, ki poznamo do dna komunizem v teoriji in praksi. Prepad, ki loči idejo tov. Rankoviča in našo ide¬ jo, je nepremostljiv. Vsak dan znova hvalimo Boga, da nas pusti živeti na tistem delu sveta, kjer človek lahko živi izven verig komunizma. Drugič, mi smo se navadili svobode. Vsak dan jo bolj cenimo. Mnogo smo prestali v begunstvu, a svobode nam niso vzeli. Ves svoboden svet nam je bil in nam je še odprt. Mislimo, govori¬ mo in delamo kar hočemo. Nihče nas ne nadzira, nikogar ne vprašajo za legiti¬ macijo, niti jih ne zanima to kje in kaj delaš, kje stanuješ. Pa naj bi šli tja, kjer brat z bratom ne upa iskreno go¬ voriti, ne oče s sinom in kjer te nadzi¬ ra na vsak korak rdeči birič ali ovaduh ? Pred nekaj leti smo v našem listu za¬ pisali sodbo o navdušenju za vrnitev med starimi slovenskimi izseljenci. Ve¬ liko tisoč se jih je priglasilo, pa le ma¬ lo jih je odšlo v staro domovino. Če¬ prav so šli prvi domov tisti, ki so bili najbolj rdeči in najbolj navdušeni, so prihajale sem take vesti, da se je nav¬ dušenje v trenutku poleglo. Spregledali so in se odrekli domovini, ki jo vla¬ dajo rdeči, če celo ljudi, ki so kar no¬ reli za Tita in mu na vse načine poma¬ gali, ne mika rdeči raj, pa naj bi rinili vanj mi, ki ga dobro poznamo. Pa če bi bilo v Titovini vse tako, ka¬ kor pravi rdeča propaganda, bi mi še vedno rekli: Ne! Zakaj? Zato, ker ko¬ munistu ne verjamemo. Kakor zločin, rop in umor, mu je tudi laž dovoljeno sredstvo za dosego njegovih namenov. Dalje mi tudi vemo, kje je razlog za to Rankovičevo povabilo. Titov režim stoji na lončenih nogah. Notranje neza¬ dovoljstvo je vsak dan večje; gospodar¬ stvo je doživelo polom, vera v rdeče ob¬ ljube je izginila, v tolažbo, da bo kmalu belje, nihče ne verjame. Od zunaj mu grozi šapa mogočnega ruskega medve¬ da, sovražni sosedje se kot nadležna go¬ lazen zaletujejo v meje. Komunistična taktika je narekovala naklon Jugoslavi¬ je proti kapitalističnemu zahodu, ki je sklenil dati vojaško in gospodarsko po¬ moč pod gotovimi pogoji. Eden teh po¬ gojev je tudi, da se mora vsaj omiliti komunistična strahovlada, o kateri na zapadu nihče ne dvomi. Od tod nekatere olajšave gospodarskega značaja in od¬ tod tudi to Rankovičevo povabilo. Ka¬ kor je taktika narekovala te ukrepe, ta¬ ko se v danem slučaju lahko vse spre¬ meni in vrne na stare tire. Jugoslovanski komunisti sami, so iz¬ gubili vero v svoje delo. Pripravljajo se na pobeg, če bi prišlo do ruskega vdo¬ ra. Najboljši dokaz za to je obilna prt¬ ljaga vodilnih komunistov, ki čaka v v Splitu trenutka, ko jo bodo ti pobasali in odrinili na varno v kapitalistične de¬ žele, proti katerim so dolga leta bruhali ogenj in žveplo. Ta bi bila lepa, kaj ne? Rankovič in njegovi pajdaši na varni zahod, sloven¬ ski, hrvaški in srbski protikomunisti pa domov v kletko in trpljenje! če bi hotel biti Rankovič iskren, bi lahko ukrenil nekaj drugega: Odprl naj bi Jugoslaviji meje in dovolil sleherne¬ mu Jugoslovanu, da pride ne samo no¬ tri. ampak tudi vrni, ako hoče. Mi smo prepričani, da bi v takem trenutku na¬ stalo pravo preseljevanje narodov, se¬ veda v obratnem smislu, kakor pred¬ laga sedaj Rankovič. če bi se to dogodi¬ lo, bi se vsakdo lahko prepričal, kje je bolje: kje je več dela in kruha, več svo¬ bode, več miru, več veselja. Novi pri¬ šleci bi se iz oči v oči pomenili s stari¬ mi in mirno primerjali razmere tu in tam, potem bi se pa odločili za dom ali tujino. Rankovič predobro ve, kako bi se odločili, zato je Jugoslavija še ved¬ no taka dežela, da v njo nesrečnež ali naivnež lahko pade, iz nje pa ne more več. Naj raje ostane za enkrat še pri sta¬ rem. Rankovič naj začasno še vlada nad svojo rajo in računa z neprijetnim dej¬ stvom, da v svobodnem svetu živi 50.000 svobodnih Jugoslovanov in vsak izmed njih je glasnik resnice o tem, da je na¬ ša domovina zasužnjena, izmozgavana in mučena po rdečih trinogih in da vsi navidezni preokreti na bolje niso nič drugega kakor pesek v oči. Naša pot domov se bo odprla brez Rankoviča in preko njega. On sam do¬ bro ve, da se ta trenutek približuje. Pogled nazaj - Pogled naprej Ob koncu leta 1951 je bilo izrečenih mnogo čestitk in napovedi za novo leto 1952. Vsem tem napovedovalcem se je videlo, da jim je nekoliko odleglo, ko je minilo leto, ki je bilo bolj negativno, ko pa opogumljajoče. Novo leto prihaja z dedščino vsega starega, pa še novih te¬ žav prinaša cel kup. V enem so si vsi nekako soglasni: bolj je na mestu pe¬ simizem, ko pa kaka prevelika vera v zboljšanje mednarodnega ali pa gospo¬ darskega položaja. Mir, ki ga skušajo ohraniti v novem letu, bo stal težke vsote denarja in krvi. USODA POLOVICE SVETA ODVISNA OD ENEGA SAMEGA MOŽA Ko so pred nekaj tedni pripravljali konferenco treh ali štirih, na katero bi naj prišel tudi Stalin, so sovjetske am¬ basade prejele iz Moskve posebno “taj¬ no” okrožnico, v kateri so sovjetskim diplomatom v tujini sporočali, da naj se pripravijo na hudo novico o Stalinovem koncu. Okrožnica je vedela povedati, da boleha Stalin na hudem otrpnjenju srč¬ nih mišic, kar se lahko konča vsak hip s smrtjo. Ko so sovjetski diplomatje po¬ nekod to novico razširili med svojimi to¬ variši, so bili v Londonu prvi, ki tej novici niso verjeli. Verjeli bi ji, ako hi ta novica bila ugotovitev kake tajne slu¬ žbe v Rusiji, ker pa so jo širili sovjetski diplomati sami, so podvomili v njeno resničnost in povdarjali, da je razširjena samo zaradi tega, da bi opravičila že v naprej Stalinovo odklonitev za slučaj, da bi prišlo do kake resne konference treh ali štirih. Stalin si take konference ne želi in noče nanjo. Kako bi tudi mogla vpostaviti mir v svetu konferenca, ki bi trajala nekaj dni, dasi bi bili na njej zbrani vsi trije ali štirje, ki odločajo o vojni in miru na svetu. Na Koreji trajajo pogajanja za sklenitev premirja že pol leta in ka¬ kor kaže, bodo lahko trajala vsaj še ta¬ ko dolgo. Za prvo odprto krvavo fronto na Koi - eji pa trpe za železnim zastorom miljonski narodi, ki morajo vsi delati tako, kakor to ukazuje vladar iz Mos¬ kve. Za nadaljnje vojskovanje na Ko¬ reji se pripravlja novo orožje, polnijo se skladišča v Mandžuriji in letalska premoč komunistov je že dolgo znano dejstvo. Na Poljskem, Madžarskem in v Ro¬ muniji pa morajo delavci hiteti s pro¬ dukcijo.. V poljskih rudnikih premoga in železa so sovjeti uvedli vojno stanje, ker da delavci niso bili na višku s svojo produkcijo, na Madžarskem so postre¬ lili večjo skupino rudarjev, ker je njih produkcija dosegala samo 65 odstotkov določene mere. V Romuniji in v Bolga¬ riji gonijo nasilno v kolektive kmete, kdor se upira, ga odvedejo v rudnike v Sibirijo ali pa na Poljsko in Madžarsko. Za novo leto terjajo v Moskvi, da mora znašati produkcija jekla, ki ga rabijo za oborožitev, 30 miljonov ton; v pre¬ teklem letu je dosegla komaj nekaj nad polovico te številke. Pest komunistične diktature se trdne¬ je uveljavlja za železnim zastorom, ka¬ kor pa kdajkoli poprej. Enako je v ti¬ tovski Jugoslaviji, kjer se pripravlja nov val nasilja nad kmeti, ki se upirajo kolhozom in ne marajo vanje. Tako pi¬ še poročevalec “New York Timesa” iz Beograda, da odpor kmetov narašča, to¬ da komunistična policija že pripravlja nasilje, ki naj kmeta zlomi. Ko so pri¬ hajali prvi vali ameriške pomoči, so za slepilo Amerikancem dovolili kmetom, da so lahko izvedli izstop iz kolhozov. Toda kmalu je sledila trda pest režima za tistega, ki je to storil. Navalili so nanj z davki: mala kmetija je morala plačati nad 100.000 dinarjev davka in ko je to vsoto kmet z vso težavo spravil skupaj, je prišel nov nalog, da mora v dveh tednih plačati še 180.000 dinarjev davka. Kdor ni mogel več kriti te druge vsote, mu je bilo rečeno, naj gre v kol¬ hoz, ali pa v industrijo, ako hoče ostati pri življenju. Med komunističnimi vrhovi samimi pa se pripravlja cela vrsta procesov, ki naj utrdi oblast Moskve prav do robov za¬ stora. V Poljski se pripravlja proces proti Gomolki, v Pragi proti Clementisu, Slanskemu in tovarišem, na Madžar¬ skem se napoveduje čiščenje proti židov¬ skemu krilu komunistov in prehajata v nemilost Rakosi in Goeroe, dosedaj glav¬ na nositelja režima. V Srednji Evropi bo tako povsod vse pripravljano, da lah¬ ko krene rdeča vojska naprej na prvi namig moža iz Moskve. LA JUSTKIA ES EL UNICO CAMINO PARA LA PAZ DITO EL PRESIDENTE PERON Siguiendo una costumbre que es ya tradicional para fin de afio dirigio el Presidente de la Nacion gral JUAN D. PERON en la vispera de ano nuevo un mensaje al pueblo argentino. Su palabra fue difundida por L.R.A. Radio del Estado y La Red Argentina de Radio difusion. En su mensaje despues de llevar a los hogares de sus conciudadanos sus acostumbradas expresiones de afeeto y de optimismo entre lo demas destaco: “Hemos sabido entender el antiguo mensaje cristiano del amor construyen- do una fraternal comunidad organizada sobre un pedestal monolitico de justicia. La justicia es el unico camino que conduce a la paz. Porque la paz entre las naciones es lo mismo que la paz entre los hombres. . . nace del corazon. Y el corazon de las naciones es el pueblo. El dia en que los pueblos de todos los paises del mundo puedan decir, como el nuestro, que han recibido toda la felicidad humana que puede darse con el cumplimiento fiel de la justicia... nadie pensara en la guerra como solucion pa¬ ra ningun problema. Por eso la solucion justicialista que nosotros ofrecemos al mundo es com- batida por los imperialismos dominantes, para quienes la guerra es una indus- tria, pero en cambio es aceptada jubilosamente por los pueblos que quieren sobre- vivir. .. Una vez ofrecimos el Justicialismo como solucion de paz a los gobiernos del mundo. Cometimos un error de ingenuidad que murio en el silencio de los intereses que han dividido el mundo en dos inmensos grupos esclavitud y de injusticia. Desde entonces preferimos entendernos con los pueblos y a pesar de la re- sistencia denodada de los imperialistas, la verdad justicialista va iluminando el mundo como una nueva esperanza. Por eso quiero extender tambien mi saludo cordial a todos los hombres y mujeres justicialistas del mundo, diciendoles que 1?. doctrina que predicamos y que realizamos solo tiene un objetivo supremo: la felicidad de todos. . . por la realidad efectiva de ja justicia y de amor entre los hombre y entre los pueblos.” PRAVIČNOST JE EDINA POT K MIRU POLITIKA OVCE Z VEČKRATNO VOLNO IN ENO SAMO KOŽO IZJAVLJA PREDSEDNIK PERON Že tradicija so postali vsakoletni novoletni govori predsednika republike grala JUANA D. PERON-A Tudi letos je na Silvestrovo ponoči naslovil svojo novoletno poslanico argentinskemu narodu. Njegovo voščilo so prenašale vse ar¬ gentinske državne in privatne radijske postaje. Ko je v svojem govoru izrekel najtoplejša voščila vsem Argentincem, doma in v svetu, za novo leto, podal bežen pregled izvršnega dela in izrazil svojo ve¬ ro v nadaljnji razvoj in razmah Argentine je med drugim naglašal tudi nasled¬ nje: “Znali smo razumeti staro krščansko poslanico ljubezni in smo ustvarili bratsko skupnost, ki ima za monolitično osnovo socialno pravičnost. Ta je edina pot, ki'vodi k miru. Kajti mir med narodi je isto kot mir med ljudmi... poraja se v srcu. Srce narodov je pa ljudstvo. In tistega dne, ko bodo narodi sveta lah¬ ko dejali, tako kot pri nas, da so dosegli vso človečko srečo, ki jo lahko rodi Zahod pa se med tem resnično pridno zvesto izvajanje socialne pravičnosti, ne bo nihče več mislil na vojno kot sred- prijiravlja na udarec, ki ga zatrdno stvo za rešitev kakršnega koli problema. pričakujejo z vzhoda. Vse konference j Zato pa rešitev socialne pravičnosti, ki jo nudimo svetu, napadajo vladajoči zapadnikov v preteklem letu so bile kro- imperializmi, za katere je vojna industrija, toda z navdušenjem jo sprejemajo nane z uspehom in napovedujejo se no- , narodi, ki hočejo živeti v miru. ve, ki bodo tudi potekle v znamenju le- j Ob priliki bomo predložili justicializem kot rešitev miru posameznim pe sloge in naraščajoče pripravljenosti vladam. za napad. Te dni se je staro leto v Parizu j V svoji dobri veri smo napravili napako, ki je pa utonila v molku koristi, ki zaključilo s posebno konferenco evrop- so razdelile svet v dve ogromni skupini suženjstva in krivice. In od tedaj raje skih držav, ki hočejo pripraviti skupno evropsko oboroženo silo in pa evropsko i federacijo. Ta konferenca se je zaklju- I čila tako uspešno, da je predsednik ita¬ lijanske vlade De Gasperi ob svoji vr¬ nitvi v Rimu izjavil, da bo uspeh izved¬ be evropske federacije dogodek epohal- [ ne važnosti. V tej prvi, omejeni fede- , raciji pa bodo Italija, Francija, Nemči- ' ja in pa vse države Beneluxa. Gotovo velik uspeh in — Bog daj srečo. Toda za vsem tem je ponižna ovca, ki je pogosto tudi simbol miru, v tem slu¬ čaju pa zelo banalna žrtev politične vsakdanjosti. Po vsaki taki konferenci evropskih zaveznikov, se nazadnje ved¬ no objavlja uradno poročilo z usodnim stavkom na koncu: “Združene države pa naj dado za vse to toliko in toliko mi- lionov dolariev.” Ko pa so pred krat¬ kim francoski delegati v Parizu spet nadlegovali ~W. Austina za nekaj milio- nov ameriških dolarjev, jim je ta pri¬ trdilno rekel: “Da, da — toda zanom- nite si, da ovco sicer lahko večkrat ostrižete, kožo pa ji lahko slečete samo enkrat." V Združenih državah so se odločili za politiko ohranitve miru tudi za ceno ogromnih miljard dolarjev. Sicer dvomi¬ jo, da bodo kos tej nalogi, ker ne vedo, kako in kam bodo sovjeti razvijali svo¬ jo krvavo fronto na Koreji in drugod, vendar se jim zdi, da bodo ameriški davkoplačevalci še vedno dajali raje de¬ nar, kakor pa da bi letele atomske bom¬ be na ameriška mesta. —- Izdatki za oboroževanje gredo v miljarde, toda po zadnjih napovedih ni nujno, da bi ti iz¬ datki že letos povzročili tako gospodar¬ sko krizo, kakor so to mnogi strokov¬ njaki izračunali. Inflacija bo sicer rast- la, ni pa nujna brezposelnost. In res na¬ povedujejo, da ho zaposlenost v USA vidimo, da nas razumejo narodi kljub opaženim oviram imperialistov. Resnica socialne pravičnosti se širi v svet kot novo upanje. Radi tega želim izreči svoj prisrčen pozdrav tudi vsem možem in ženam, ki se zavzemajo za socialno pravičnost v svetu in jim povedati, da nauk, ki ga iz¬ povedujemo in izvajamo zasleduje samo ta vrhovni cilj: sreča vseh po resničnem izvajanju socialne pravičnosti in ljubezni med ljudmi in med narodi.” prihodnje leto dosegla rekordno številko možno nadzirati z nekaj takimi “gasil- 62,000.000 delavcev samo v industriji. Ker pa izdatki za evropsko oborožitev in varnost evropskih držav pred kom. revolucijami tako naraščajo, računajo v Združenih državah s posebnim načinom poenostavljenja obrambe. Evrope. Kon¬ trolo nad Sovjetsko zvezo in nad vsem skimi postajami”, ki bi bile postavljene okoli sveta, ki ječi pod komunistično diktaturo in ki se pripravlja za končni naval na svet za vpostavitev Stalinove svetovne diktature. Primera med obema svetoma pa je tudi nekoliko zabavna: V Moskvi sedi nevarnim področjem se naj poenostavi mož, ki mu še otrpnjenje srčnih mišic na nekaj osrednjih žarišč in oporišč. Ta ni kos, v vladno palačo v Washingtonu žarišča bi morala biti tako močna, da bi bilo možno v nekaj urah udariti z najhujšo silo nad tisto ognjiše, kjer bi se sprožila kaka akcija invazije ali pa notranjega udara. Svet bi bilo verjetno pa bodo koncem leta, (prvi torek v no¬ vembru) poslali novega “poveljnika vseh gasilcev”, čigar prva gesta po iz¬ volitvi mora biti, da se bo znal fotogra¬ fom prav na široko zasmejati. Komunisti nočejo miru na Koreji Mirovni razgovori na Koreji, ki bi se morali končati 27. decembra 1951, se na¬ daljujejo, ne da bi katera koli stranka ob poteku roka omenila možnost preki¬ nitve pogajanj. Vendar pa tudi zadnje dni pretekla leta niso komunisti prista¬ li na popolno objavo liste vojnih ujetni¬ kov, medtem ko jim Amerikanci ponuja¬ jo možnost inšpekcije lastnih ujetniških taborne v južni Koreji za protiuslugo. Amerikanci počasi ugotavljajo, da jih komunisti samo vlečejo za nos, pa kljub temu niso izgubili upanja na mirno re¬ šitev korejskega vprašanja. Vojaške operacije so se po 27. decem¬ bru znova razplamtele na več mestih vzdolž bojne linije, niso pa ne eni ne drugi dosegli omembe vrednih uspehov. Samo zavezniško letalstvo je imelo pre¬ cej opravka s sovjetskimi lovci, ki so se V skupinah od 35 do 140 letal spuščali iz Mandžurije proti bojišču. Vojaški strokovnjaki v Washingtonu sedaj proučujejo tri možnosti razvoja na Koreji: 1. Sklenitev delnega premirja s sedanjo bojno črto kot mirovno linijo; 2. splošna zavezniška ofenziva, s kate¬ ri bi pritisnili do reke Yalu in tako zdru¬ žili obe Koreji (kar je MecArthur izve¬ del že pred eni letom!) in 3. prenos tre¬ nutno samo letalske vojne v Mandžurijo in priprava na vse posledice, ki bi iz te poteze izšle. Ne vedo pa za noben komu- mstični načrt, ki ga imajo ti priprav¬ ljenega za slučaj prekinitve razgovorov. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. I. 1952 IZ TEDNA V TEDEN Iz sv ob® sirnega, sveta USA: Truman je za novega veleposla- hika v Moskvi imenoval “največjega a- meriškega strokovnjaka za ZSSR G. F. Kennana. Njemu pripisujejo politiko ne- popuščanja napram ZSSR. —Harold Stassen je objavil da bo kandidiral za predsednika USA na re¬ publikanski listi. Razen njega kandidi¬ rata za isto mesto v republikanski stra¬ ni uradno doslej še I)ewey in Taft. — V Chicago v USA so iznašli strojnico, ki s’r el ja okoli vogla. Zahteve za tako o- rožje so žc dalj časa prihajale s Koreje, kjer ameriški tankisti niso mogli uničiti komunistov, ki se jim je posrečilo sple¬ zati na ameriške tanke. Nova strojnica izstreli 240 krogel na minuto. — Odbor za protiameriško delavnost je predlagal kongresu odobritev smrtne kazni za vo¬ hune ZSSR in njenih satelitov. Izdal je podroben pregled komunističnega vo¬ hunstva v USA v zadnjih 30 letih in ugotavlja, da je ZSSR ustanovila svojo prvo vohunsko centralo v USA 1. 1924. ■— Polarrtf mraz in visok sneg, ki sta zajela vse vzhodne države USA, sta za¬ htevala že nad 150 smrtnih žrtev. BOLIVIJA: Vlada je konfinirala 37 vodilnih osebnosti bolivijske nacionali¬ stične revolucionarne stranke. Očita ji pripravljanje nemirov za zrušitev sedan¬ jega političnega reda. ANGLIJA: Churchill in zun. min. E- den sta se podala na 3 tedenski obisk v USA. EGIPT: Zun. min. je ob obisku Rima izjavil, da je “sueški prekop treba bra¬ niti na rusko-turški meji”, kajti kar je za to mejo, je že prepozno za uspešno obrambo. — Kralj Faruk je imenoval svojega veleposlanika v Londonu za izrednega svetovalca v zun. polit, zade¬ vah. To imenovanje daje nekaterim u- panje, da bo pr : šlo med Egiptom in An¬ glijo do mirne rešitve sed. napetih odno¬ sov. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Titov no¬ tranji minister in šef tajne policije jug. kom, stranke UDBA (prejšnja OZNA) general Rankovič je 29. decembra p. 1. govoril v beograjskem parlamentu ter je vabil domov begunce in ostale, ki so morali Jugoslavijo zapustiti po nasto¬ pu kom. diktature. Po njegovih izvajan¬ jih naj bi lahko prišli domov vsi razen “vcjnih zločincev, Paveliča, dr. Mačka, Cvetkoviča in vseh drugih političnih in vojaških osebnosti.” Kakor so bile vse dosedanje komunistične vabe lažnive je tudi ta zadnja neiskrena, ker bi Ran¬ kovič rad z njo razbil strnjenost proti¬ komunističnih emigrantov v svobodnem svetu, jih spravil domov in doma pod¬ vrgel s pomočjo svoje tajne policije kom. diktaturi, v svobodnem svetu se pa iz nebil stalnih obtoževalcev kom. zverstev in nasilstev doma. Za sed. razmere do¬ ma je zračilno tudi to, da je beograjski kom. parlament istega dne, ko je v njem Rankovič vabil begunce domov, odvzel poslanski mandat poslancu za Beograd Nikoli Vojnoviču, ki je leta 1950 iz zdravstvenih razlogov odpotoval v Fran¬ cijo, odkoder se pa noče več vrniti do¬ mov. — Madžarske čete so v zadnjem času zasedle otok, ležeč ob izlivu Mure v Dravo. Otok je po pogodbi iz leta 1918 pripadel Jugoslaviji. Ko so pa sredi de¬ cembra lanskega leta začeli jug. drvar¬ ji sekati les na otoku, so se 20 dec. znašli ob prihodu nanj pred madž. četa¬ mi. FLRJ je radi tega vložila pritožbo pri madž. vladi in zahteva takojšnjo iz¬ praznitev otoka. —- Titovo finančno mi¬ nistrstvo je objavilo, da je s 1. januar¬ jem 1952 dinar razvrednoten na l|6 se¬ danje vrednosti in ima za podlago zlato namesto dolarja, kakor doslej. MADŽARSKA: Vlada je izpustila 4 am. letalce, potem, ko je am. vlada zanje plačala 120.000 dolarjev. Piloti izjavlja¬ jo, da so ob poletu proti Beogradu ves čas do Ljubljane poznali smer, nato so pa radi slabega vremena izgubili orien¬ tacijo. Skupno s Koledarjem - Zborni¬ kom "Svobodne Slovenije" za leto 1952 je izšla tudi lepa ilus¬ trirana mladinska knjiga "Naša beseda". Stane samo 15 Pesov. Nobene slovenske družine v sve¬ tu naj ne bo brez nje. Starši, fantje in dekleta, ki si pripravlja¬ te družinsko ognjišče, sezite po njej! "Naša beseda" je najpri¬ mernejše darilo za mladino, ki ga bo tudi najbolj vesela. Wishfful thinking about Tito -Pobožne želle glede Tita TITOIZEM — NOVA ZLA SILA Oktobrska številka “Pregleda”, ki ga pod glavnim uredništvom dr. Kreka, iz¬ daja NO za svobodno Evropo, prinaša pod gornjim naslovom v prevodu članek, ki ga je napisal za “Columbio”, glasilo slovite organizacije Kolumbovih vitezov, po vsem zapadu znani mislec in pisatelj Richard Pattee. Organizacija Kolum¬ bovih vitezov šteje samo v USA nad 2 miljena članov in je tako ta članek bra¬ lo najmanj 10 miljonov ljudi vseh slo¬ jev, vključno resno misleče rodoljubno izobraženstvo. Radi važnosti problema, ki ga obravnava Richard Pattee, iz član¬ ka povzemamo najvažnejše odlomke. “Če kdaj, tedaj prav gotovo v slučaju titovske Jugoslavije smemo reči, da sta ameriško javno mnenje in naša vlada v veliki nevarnosti, prav na robu prepada. Velika čustvena valovanja in razpolo¬ ženja tako prevladujejo mednarodno življenje, da je zelo težko razpravljati o posameznih dogodkih mirno in logič¬ no in še težje se človek otrese “sploš¬ nih teženj”, ki se pojavljajo ob vsaki krizi. Mi sedaj hlastamo za prijatelji. Nabrali bi jih radi čim več. Pa smo pa¬ dli v skušnjavo, da smatramo za našega prijatelja vsakogar, ki se skrega z na¬ šimi sovražniki. Tako je z Jugoslavijo. 0 njej negujemo veliko praznega upan¬ ja. Kakor si želimo, da bi stvari v Jugo¬ slaviji bile, tako trdimo da so. Na tako podlago gradimo svojo politiko s to dr¬ žavo. Zaupamo ji brez premisleka in neutemeljeno. Politični spor med Stalinom in Titom je v tej zmedenosti dobil čisto napačen in neresničen pomen. S tem sporom nas hočejo prepričati, da je Tito res druga¬ čen človek, da je nekaj drugega kot pa njegov nasprotnik v Kremlju, da Ju¬ goslavija res želi priti na našo stran in da bo z nami, če pride do vojnih udar¬ cev. Vedno bolj globoko smo Amerikanci v tej bolezni. Ne samo, da verjamemo vsakomur, kdor le reče, da se odpovedu¬ je Stalinu, ampak dajemo vsakemu ta¬ kemu ptiču podobo in pomen, kakršnega bi si mi želeli, ga razglasimo za politič¬ nega zaveznika in prijatelja, čeprav ni in noče biti. Je že res, da mi nismo edini narod, ki tako dela. Britanci imajo poseben talent, da motre dogodke skozi rožnata očala svojih priželjkovanj. To lepo razodeva zadnji članek v londonskem Times-u: “Nova Jugoslavija — komunistična dr¬ žava, ki se razlikuje”. V tem je središče, to je bolečina. Glej¬ te, kar nemogoče je reči, da Tito ni ko¬ munist, saj vendar Tito sam ne opusti prav nobene prilike, da ne bi podčrtal, da je njegov komunizem pravi in prist¬ ni, bolj'i in resničnejši kot tisti, ki ga c znanja Moskva. Torej kljub priželjko- vanju moramo reči — Tito je komunist. Takoj pa dostavimo: “Toda različen”. Sedaj pa slikamo razlike v nedogled, jih ro-i-eču-emo in napihujemo, dokler se nam ne zdi. da smo samo sebe prepri¬ čal (nalagal'), da končno Tito le ni ta- t-o nemogoč, in je le treba, da z njim so¬ delujemo. V bistvu ponavljamo isto ne¬ umnost, ki smo jo delali med drugo sve¬ tovno vojno. Takrat so tudi nepreneho¬ ma rablali v ameriško javnost s Sovje¬ tom prijazno nronagando. Tako Davie- sova knjiga: “M l sija v Moskvo”, kot nrizadevanja raznih ljudi, ki so bili ta¬ krat v vladi, da bi nam dopovedali, da st a ruski muž’k in ameriški farmer po- 1 o 1 n 'ma enaka človeka — z majčkeno npzlko — vse to so bUa sredstva, s ka- : trnimi so nas potapljali v zmoto. j RADI STARIH GREHOV Sedaj vidimo propagando iste baže na¬ menom, da bi se opravičila posojila, teh¬ nične pomoči in vojaške podpore Titovi Jugoslaviji. Morda je kak razlog za vo¬ jaško pomoč? Morda je Beograd kaj obljubil? Naj vojaški krogi o tem odlo- I čijo. Toda dajanje večje pomoči za in- I duslializacijo in za to, da se reši Jugo¬ slavija iz sedanje gospodarske stiske, ne da bi zahtevali od diktatorja kaj otiplji¬ vega, je skrajno slabo poslovanje. Se¬ veda bi nam mogel kdo reči, da pogodba z diktatorjem itak ne bi bila nič vredna, n-egove obljube še manj. Morda; mi le trd'mo, da sedanje dajanje tja v en dan tudi ne nosi prav nobenega resnega zna¬ menja, da nam bo kdaj rodilo kaj do¬ brih sadov. Le spomnimo se kako veliko odgovor¬ nost so si napr ili tisti, ki so vodili na¬ šo vojno politiko in v kritičnih trenut¬ kih niso zahtevali od Sovjetske Rusije nič. Radi takih opustitev in malomarno¬ sti je propadla cela vzhodna Evropa, Mandžurija in Kitajska. Sedaj poslušamo Tita, ki pri vsaki priložnosti povdarja, da Jugoslavija ni¬ kakor ne bi od nas sprejela nobene po¬ moči, če bi bila vezana na kake pogoje, in da Titova vlada ne dovoli “nikakega vmešavanja v notranje razmere jugoslo¬ vanskega naroda”. Tole govorjenje ni verjetno nič drugega kot komunističen način govorjenja. Tito nam hoče reči, da izkorišča strah zapadnih sil pred Vojno, da pa njegov režim nima nikake¬ ga namena sprejeti kako obveznost, da bo Jugoslavija šla z zapadom. Jugoslovanska vlada je od leta 1948 dalje dob : la v raznih oblikah posojil od Export-Import banke za 80 mdijonov, na nrosi že za 300 milijonov. V jeseni 1950 so Združene Države, da bi prepre¬ čile Lkoto, ponudile in dale Jugoslavi¬ ji nodnoro v hrani za 70 milijonov. Ju¬ goslavija dobi tudi vojaško pomoč. VIR TEŽAV V našem delu in ravnanju z Jugosla¬ vijo se pojavlja in stavi kot glavno vpra¬ šanje tole: Ali se borimo samo proti sov¬ je' skemu impraiaJi-mu in ekspanzioniz¬ mu ali pa smo zgrabili za mnogo bolj š ro’ o in temeljito borbo proti marksiz¬ mu kot nauku, na naj se pojavi kjerkoli, V kakršnikoli obPki. Tu je jedro sedan¬ jih nerodnosti. Vprašam: Ali bi bili mi ravnodušni napram širjenju komunizma V Franciji in Italiji, ali bi smatrali ta ’-- 0 ’av za notranje vprašanje, ki se nas ne tiče, če bi Sovietska Zveza ne bila tako m"čna. kot je? Če mi stojimo na stališču, da se bori¬ mo le proti sovjetskemu imperializmu : n ne proti krivemu nauku kot takemu "e proti doktrini, ki je osnova vsakega komunističnega pokreta na svetu, dela¬ mo težko, silno nevarno napako. Dejstvo ’e, da v naši državi komunizem raste in ~>-ete tudi radi mogočnega vpliva Sov¬ jetske Zveze kot vojne velesile. Toda tu¬ ri uničenje Sovjetizma še ne bo nujno ^omenilo konec komunizma kot ideje in - , o 1 -trine. Dejstvo, da je Jugoslavija pre- Mm’a s Smrie^sko Zvezo in proglasila '-eki nnrionalni komunizem ,ki je po- v=em izločen iz rednih zvez z Moskvo, «as mora utrditi v prepričaniu, da ko¬ munizem lahko dobi nove oblike in cve¬ te k^eukeie kut poprej, kadar in če pre- moskovski voliv. če pa res hočemo z-družiti svoje moči s Titom brez ozira na nlegov komunizem, potem je pa jas¬ no, da se mi bojujemo le proti Sovjetski Zvezi ali -—■ recimo proti državi X — in da nismo v načelni borbi s sistemom, z idejo, s filozofijo, ki popolnoma in v ce¬ loti zanikuje vse, karkoli Zapad smatra in označuje z besedo kultura. V tem slučaju bi vojaški poraz Sovjetske Ru- ?re povzročil, da bi komunizem ostal, le s t 0 razliko, da bi bil v bodoče neod¬ visen od Sovjetske Ruriie. V takem po¬ ložaju je današnja Jugoslavija. Ni dvema, da je komunizem neskonč¬ no zlobn.ejši, kot je bil nacizem. Nacizem ‘e skrajno nacionalističen. Sovraži vse tuje. Ra stel je, se razvijal in dosegel vrh svoje rasti in moči v teku življenja Adolfa Hiferja, ki je napisal učbenik za nacizem, on ga je negoval, on dove¬ del do triumfa v letu 1933. Nacizem je propadel z Adolfom Hitlerjem. Mark-izem je drugačen. Pred več kot sto leti je nrstal. dobil je svojstveno, izdelano znanstveno podlago, izdelali in orirariožiM so ga Mara, Engels in Le¬ nin. Marksizem ni nujno vezan na Ril¬ sko. To bi jaz hotel pokazati s prstom. To^ hočem ugotoviti: Nacizem je po svoji definiciji, po svojem bistvu bil po¬ polnoma vezan na Nemčijo. Ko je bila Nemčija poražena in odstranjena kot nevarnost, ni od nacizma ostalo nič in ni moglo nič več ostati. Komunizem pa ni vezan na Sovietsko Rusijo. Sedanja zveza ie čisto slučajna. Komunizem bi hM prav tako mogel zavladati tudi v Nemčiii. recimo leta 1918. ali v Firiski ali v Afganistanu. Le slučajno je nastal v Rusiii in le slučajno je postal komu¬ nizem ororie siv'etskih imperialističnih ciliev. če bi kdaj Rusija bila degradira¬ na kot velesila, bi komunizem nrav lahko postal vodilni nauk kake druge draave ali kake skupine držav. Ti+o ie zavrgel prijateljstvo s Sovjet¬ sko Zvezo ker mu je ta odrekala enako¬ pravnost njegove države z Rusijo. V spo¬ ra. n's -1 igrale vloge mkake načelne raz- kke. Vod'lni komunisti Jugoslavije, po¬ sebno Milovan Djilas in Moša Pijade, NAŠIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM v Argentini sporočamo, da zna¬ ša naročnina "Svobodne Slove¬ nije" za leto 1952 pri enkratnem vplačilu za celo leto 60 Pesov, pri polletnem pdačevanju 34 Pe¬ sov za pol leta in 18 Pesov za četrt leta za četrtletno plačeva¬ nje. Ta naročnina bo mogla ostati le, če bodo vsi naročniki takoj poravnali zaostalo naročnino, čim prej plačali naročnino za le¬ to 1952 in če ne bo bistvenih po¬ dražitev papirja in ostalih stroš¬ kov med letom. Z združenimi močmi ohranimo in vzdržujmo naš list! so v svojih člankih zelo dobro pojasnili, da je dolžnost vseh pravih komunistov, v tsm slučaju Jugoslovanov, da se vrne¬ jo k prvotni razlagi in uporabi naukov Maraa in Lenina in da zapuste napačno pot, na katero jih je zapeljala Sovjetska Rusija. Jugoslovanski tisk in mnoge druge komunistične publikacije očitajo Sovjetski Zvezi, da je imperialistična, da sili manjše, od nje odvisne države, da se tudi proti svoji volji “postavijo v njen red”, podrede njeni trdi disciplini in da je Sovjetska Zveza vpeljala centrali¬ zirano, težko, vrhovnostno, vsem ukazu¬ jočo birokracijo, ki je začetek in utoči- šče vse oblasti. PREPIRAJO SE RADI METODE —NE RADI NAČEL Trdim, da v tem sporu ni videti prav nikakih osnovnih, temeljnih, načelnih razlik. Izgleda. da je glavni povod za spor dala metoda in ne dogma. Jugoslovani se sklicujejo na Lenina in Maraa, kadar branijo svoje stališče. Oni dokazujejo, da pravilno tolmačijo besedilo komunističnih naukov in da je njihova kritika zato upravičena. Toda Jugoslavija prav nič ne popušča niti glede svobodne zasebne podietnosti ali v smeri kakršnegakoli kapitalizma. Komu¬ nistična Jugoslavija je nenristoima kar le hiti more. Na vse strani izjavlja, da je ona bolj pravoverna kot Rusija, bolj zvesta, neomajna, trdna v nauku komu¬ nističnih očakov. Govori komunističnih Voditeljev, kot so Bebler, Kardelj in dru¬ gi, odkrivajo veliko neievolio radi na¬ čina, na kakršen je sovjetski imperija- lizem ravnal z malo in razmeroma sla¬ bo državo. Bolelo ih je sovjetsko vsilje¬ vanje, pritiskanje, sov. oblastno varušt- vo, infiltracija in popolno zanemarian- je občutkov Jugoslovanov. “Taka politi¬ ka”, prav : jo prej omenjeni govorniki Ti¬ tovega komunizma, “je del imperialis¬ tične tradicije, nad katero bi se Lenin zgražal, če bi bil živ.” Jugoslovanski slučaj potrjuje, da je komunizem možno nacionalizirati. Ni nuiro, da je komunizem direktno ali in¬ direktno odvisen od Sovjetske Zveze. Res je, da so Jugoslovani zavrgli vse, kar je napisanega v Stalinovi knjigi “Zgodovina komunistične partije Sov¬ jetske Zveze”, ki jo sicer širom sveta smatrajo v maraističnih družbah za vzorno vodTo. Res je, da se skušnje in razvoj komunistične stranke v drugih deželah lahko ponove slično kot v Sov¬ jetski Zvezi, lahko pa tudi ne. Jugoslo¬ vani trdijo, da se mora komunizem pri¬ lagodili zg"dovinskim in političnim ra¬ zmeram in da ni Sovjetska Zveza nikak rn^del, ki bi ga bilo treba kopirati v raeh polrobrost : h brez ozira na čas in 1-rai. Ta iririo-ralni komunizem je po m»iem razumevanju mnogo smrtonos. nehri kot. sovjetski. Glavna slabost komunizma, ki ga vo¬ dijo Sovjeti, je prav v tem, da lalti, zahtevajo popolno in slepo vdanost Sov¬ jetski Rusiji. Kako se trudijo komuni¬ stične stranke vseh nesovjetskih držav, /la bi omilile to svojo slabost! Kako pridno naglašujejo svoje domoljubje! Kako glasno vpijejo, kadar le morejo, da je komunistična stranka povsod pred- straža v obrambi koristi vsakega naro¬ da. Vse to delajo komunisti, da bi se o- prali očitka, da so samo krajevna veja sovjetizma in da mora vsak komunist biti prventsveno zvest Sovjetski Rusi¬ ji- Komunističen tisk nudi obilo dokazov za to. Skoraj dnevno komunistični listi zanikujejo, da bi prejemali ukaze iz Moskve. Seveda je vse to delo v svobod¬ nem svetu precej jalovo. Polagoma so na pr. v Zapadni Evropi tudi preprosti ljudje uvideli, da so komunisti le agen¬ tje tujega imperializma. Ni dvoma, da je za širjenje komuniz- ARGENTINA Predsednik gral Peron je 27. de¬ cembra sprejel člane diplomatskega zbora, ki so mu ob tej priliki voščili novo leto. V imenu diplomatskega zbora je grala Perona pozdravil apo¬ stolski nuncij Msgr. Fietta. Naglašal je, da je minulo leto gralu Peronu dalo največje priznanje s tem, ko mu je narod znova zaupal vodstvo svoje usode, želi mu v imenu vseh članov diplomat, zbora vso osebno srečo, čira prejšnjo ozdravitev njegove gospe soproge in vso srečo in še večji na¬ predek Argentini. Za voščila se je gral Peron toplo zahvalil in povabil vse veleposlanike in poslanike na pri¬ grizek v drug salon. Po tem spreje¬ mu je zun. minister dr. Remorino za konec starega leta priredil članom diplomatskega zbora slavnostno po¬ jedino v prostorih zun. ministrstva. V Argentino je te dni prispel prvi veleposlanik Zahodne nemške repu¬ blike po drugi svetovni vojni dr. Her¬ mann Terdenge. Oba tuk. nemška dnevnika “Freie Presse” in “Argen- tinisches Tageblatt” sta ob tej priliki izdala obširni prilogi o nemških po¬ litičnih in gospodarskih stikih z državami Latinske Amerike, pred¬ vsem pa z Argentino. V Buenos Airesu, pa tudi v no¬ tranjosti republike, je bila v zadnjih dneh neznosna vročina, ki je dosegla vrhunec te dni, ko je bilo v senci 35° C. Naslednje dni je temperatura nekoliko padla, toda se vedno še su¬ če okoli 30 stopinj. V Cordobi, Men- dozi in v Neuquenu so v zadnjih dne¬ vih imeli močna neurja, ki so po¬ vzročila veliko škodo. Za božične praznike se je na trgih v Bs. Airesu pojavilo prvo grozdje. Prodajajo ga po 6 Pesov 1 kg. Poslanska zbornica je na sobotnem zasedanju odvzela poslansko imu¬ niteto trem radikalnim poslancem Santanderju, Yadaroli in Ortizi in de¬ mokratskemu dr. Pastorju, ki je dal tudi ostavko na svoj mandat. Glavno ravnateljstvo statistične služ¬ be v Min. za tehnične zadeve je ob¬ javilo primerjalne podatke med ljud¬ skima štetjema leta 1914 in 1949. V letu 1914 je imela Argentina 7,885.237 prebiv. Od tega števila je bilo 5,653.176 Argentincev in 2,357.952 tujcev. Dne 31. dec. 1949 je pa imela Argentina 16,966.763 pre¬ biv. Argentincev je bilo 14,309.628, tujcev pa 2,657.135. Vlada je ustanovila Nacionalno ko¬ misijo za pospeševanje industrije. Argentina ima 15.000 slepcev, tri miljone ljudi se pa mora zatekati za¬ radi oči k zdravnikom. Te podatke je objavil predstavnik ministrstva za narodno zdravje dr. Magin A. Aiaz na zborovanju ar.gent. in brazilskih specialistov za očesne bolezni. Zastop¬ nik brazilskega min. za narodno zdravje je pa navajal, da je v Bra¬ ziliji 50.000 slepcev. Podtajništvo za informacije je raz¬ pisalo natečaj za izdelavo argentin¬ skih dokumentarnih filmov, ki jih bo¬ do predvajali doma in v inozemstvu. Div. gral Arturo Bertollo, pov. prest .policije, se je pred dnevi pod¬ vrgel operaciji. V bolnišnici za polic, uslužbence ga je med drugimi ugled¬ nimi osebnostmi obiskal predsednik gral Peron. Argent. vlada je odobrila bolivij¬ ski vladi kredit 41 milj. Pesov za do¬ graditev žel. prog v južnem boliv. področju in za njihovo povezavo z argent. žel. omrežjem. Sklenjen je bil tudi dogovor, po katerem bo Argen¬ tina pošiljala vse vrste živil za bo¬ livijske državne ustanove v omenje¬ nem južnem področju. V Buenos Airesu je začelo s pred¬ stavami “Gledališče emigrantov”, pri katerem sodeluje preko 150 oseb 14 različnih narodov pod podstvom dr. Marijana Dafcika. lr.a največja ovira prav v tem, da jih opravičeno obtožujemo, da oni predvsem služijo Sovjetski Rusiji in šele v drugi Vrsti svoji domovini, če tej sploh kaj služijo. Cinična politika Sovjetske Zve¬ ze napram krajevnim komunističnim strankam v zapadnih državah je povzro¬ čila, da je to prepričanje postalo sploš¬ no. Prav zato imamo na evropskem kon¬ tinentu v Franciji in Italiji sedaj dve lo¬ čeni komunistični gibanji. Doslej še ne vemo, kake uspehe bodo imeli patriotič- ni komunizmi. To pa še ne pomeni, da so tisti, ki so zapustili mednarodne komu- (Nadaljevanje na 4. strani) Buenos Aires, 3. I. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ^Ilovice ix Sftoenije^ Dobova, obmejna postaja med Slove¬ nija in Hrvatsko, je imela pred drugo svet. vojno lično postajno poslopje in skladišče. Sedaj pa beremo v ljb. tisku, da sta na kraju, kjer je pred vojno sta¬ la lepa železniška postaja, sedaj samo dve baraki. Ir to po šestili letih končane vojne. Mitja Ribičič je novi javni tožilec LR Slovenije. Do svojega imenovanja na ta položaj je bil pomočnik slov. notranje¬ ga ministra Ribičič je pred vojno študi¬ ral na ljb. univerzi pravo ter se je akti¬ vno udejstvoval v naprednih študenstkih organizacijah “Doberdob’’ in v “Sloven¬ skem klubu” Ob pozivu kom. stranke na vstajo je odšel med partizane ter je 1. 1942 organiziral partizansko tiskam# na štajerskem, pozneje je bil v pohor¬ skem bataljonu in nato politkomisar Kamniško - kokrškega odreda. Šlandro- Ve brigade in IV operativne cone. Na¬ zadnje je vodil partizane na Koroškem, kjer je bil polit komisar koroške parti¬ zanske skupine. Do svojega odhoda med partizane je vodil v Ljubljani vse kom. ilegalne tiskarne. Vsekakor mož, na ka¬ terega se komunisti lahko stoodstotno zanesejo, da bo tudi na svojem novem položaju do pičice izvršil vse tako, kakor bo Ozna hotela. Umrli so. V Ljubljani: Apolonija Tomšič, Ivan Mulej, posestnik, Martin Hlebec, učenec 3. razreda, Gregor Mas¬ le, poštni inšpektor v pokoju, Angela Vizar, upokojenka Tob. tovarne, Ida Lampe, Ana Hrovat, biv. služiteljica na teol. fakulteti, Marija Karpe, roj. Potoč¬ nik, Anica Kczina, Leander Kerševan, upokojeni strojni delovodja Mestne vo¬ darne v Klečah, Terezija Šibovec, Fran¬ čiška Zupan, Andrej Šmid in Marija Pirc, vdova in pos. v Dravljah, Anton Curk žel. v p. v Dravljah, Franjo Turk, višji poštni kontrolor v p. na Viču, Ma¬ rija Judež, vdova in pos. na Veliki Cika- vi, Franc Tomc v Mariboru, Karel Hrome, strojni ključavničarski mojster iz Sneberja, padel na odsluženju vojaške službe v Makedoniji, Franci Ravnikar iz Homca, se smrtno ponesrečil v mlin¬ skem podjetju v Domžalah, Anica Ku- rinčec, roj. čičerov v Pristavi, Jože Ciano ,računovodja v Novi gorici, Juli¬ jana Kavčič iz Zgornje Ščavnice, Ivan Ivančič na Uncu, Stane Kastelic, pred sodnik KLO v Škofljici, Majda Vesel, roj. Nemec v Ptuju, Franc Herzmansky, vrtnarski mojster na Viču, Franc Tepi¬ na, žel uslužbenec v Kranju, se smrtno ponesrečil, Franko Jager, uslužb. upra¬ ve drž. stanov, gradb v Celju, Ivan Ko¬ ren v Dravljah, Aleksander Gapej, urar¬ ski mojster v Celju, Janez Slabajna, zi¬ dar v Stepanji vasi in Ivanka .Peče, roj. Zadravec na Ptujski gori. “Nov duh v ljubljansko semenišče” vzklika trobilo ljb. komunistične vlade, ko se zopet zaganja v ljubljansko bo¬ goslovno semenišče in njegove predstoj¬ nike, ki da ne vzgajajo takih duhovni¬ kov, kakršne bi radi komunisti. Zato pisec enostavno zahteva naj “semenišče pride pod Upravo študentskih domov in menz ali vsaj pod državno kontrolo. Se¬ menišče naj bo tako, kakor so vsi ostali študentski domovi.” Končno zahteva tu¬ di da se semeniška knjižnica preseli na fakulteto. Za vse to se zavzema neki B. Bratkovič. V Sloveniji so odvetniške tarife zvišali za 50 odstotkov. Za rektorja Akademije za glasbo v Ljubljani je bil nedavno izvoljen redni profesor Janko Ravnik. V Kranju mislijo postaviti 5 m visok spomenik Francetu Prešernu. Izdelavo spomenika je kranjska občina zaupala akad. kiparju Frančišku Smerduju. Pri izdelavi spomenika bo sodeloval tudi akad. kipar Peter Loboda. Cankarjevo rojstno hišo na Klancu pod Sv. Trojico na Vrhniki je v zadnjih treh letih obiskalo nad 10.000 ljudi. V Sloveniji je občutno pomanjkanje delovne sile. Predvsem v tovarnah ko¬ vinske in kemične stroke primanjkuje tako strokovnih, kakor navadnih delav¬ cev. Predsednik Zadruge ljubljanskih ko- misionarjev (postreščkov) Martin Jontez je nedavno praznoval 70 letnico svojega rojstva. Ljb. mestna občina sedaj računa za prsno kopel 30 din, za kadno pa 50 din. Kadna kopel pri Slonu stane 50 din, parna pa 75 din. V mestnih pralnicah stane pranje perila 40 din za približno 1 kg, v kemičnih čistilnicah za 1 kg bla¬ ga 150 din, v barvarnah pa 250 din za 1 kg sukna ali tkanine. Mestna plinarna računa kub. metar plina za gospodinj¬ stvo 22 din, za industrijo 35 din, mestni vodovod računa 10 din za kub. m vode, porabljene v gospodinstvu in 13 din za industrijske potrebe. Vstopnina v ljb. živalski vrt je 10 din za odraslo osebo, za dijake in vojake 5 din. Dražji so se¬ daj tudi pogrebi. Pogreb I. razreda sta¬ ne 10.000 din. II. razreda 8.000 din, III. razreda 6.000 din, IV. razreda 4.500 din in V. razreda 3.500 din. Otroški pogreb stane 1.500 din. Slovenci v Argentini šoia e sc o n Aires OBČNI ZBOR BALANTIČEVE DRUŽINE V drugi polovici decembra p. 1. je od¬ bor Pisiteljske družine Fr. Balantič da¬ jal obračun o svojem delu v pretekli do¬ bi. Med najvažnejše spadata gotovo dva večera slovenske besede: prvi združen s 400 letnico prve slovenske knj : ge in dru¬ gi tradicijonalni večer ob obletnici Ba- lantičeve smrti. Predvsem pa je omeni¬ ti Zbornik Balantičeve družine, ki je iz¬ šel pred kratkim pri Mohorjevi družbi v Celovcu in bo imena družine in članov ponesel po vsem širnem svetu ter postal prijatelj slehernega slovenskega srca,' živečega daleč cd domovine. Za obširno in plodonosno delo je odbor dobil od ob¬ čnega zbora razrešnico s toplo pohvalo. V novi odbor so bili izvoljeni: za pred¬ sednika dr. Jože Krivec in odborniki: No¬ vak Lojze, Magister Bine, Škrjanec A- d::lf in Vombergar Joža. SILVESTROVANJE NA PRISTAVI Veliko se je že govorilo o naši Pri¬ stavi. Veliko smo o njej že tudi pisali v Svobodni Sloveniji. Gospodarski od¬ sek DS je tudi že ponovno vabil delni¬ čarje, ki so z vplačilom delnic omogočili ( nakup Pristave, na ogled kupljenega zemljišča. Pa je vendar večina naših lju¬ di dobila pravo sliko o Pristavi šele na Silvestrovo. In kar priznamo, da smo bili vsi presenečeni nad lepoto prostra¬ nega zemljišča, ki bo sedaj skupni slo¬ venski dom. Otvoritev Pristave je bila napoveda¬ na za Silvestrovo. Za ta dan je na njej napovedalo Društvo Slovencev tudi svo¬ jo silvestrsko prireditev. Povabilu Dru¬ štva Slovencev odnosno njegovega stal¬ nega odbora za prirejanje družabnih prireditev se je odzvalo izredno veliko število Slovencev, ki so prihiteli od vseh strani Velikega Buenos Airesa na Pri¬ stavo in so tako skupno s svojimi znan¬ ci in prijatelji preživeli resnično lep in prijeten večer. Pristava je bila za to prireditev lepo pripravljena. Na obširnem prostoru so bile postavljene mize, oder za godce, pa tudi na tiste, ki se radi zavrte, priprav¬ ljam odbor ni pozabil. Ves prostor je bil tudi lepo razsvetljen. Povsod so bili postavljeni tudi zvočniki. Prireditev sama se je pričela ob sed¬ mih zvečer, ko so začeli prihajati prvi gostje. Iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa so prihajali, da vidijo kaj se skriva pod pojmom slovenska pristava. Malo pred deveto uro je orkester slo¬ venskih fantov iz Carapachaya zaigral z naravnost slovesnim občutkom Tri¬ glavsko koračnico. To je bil uvod v skromno otvoritev naše Pristave. Nato se je pojavil na odru pevski zbor iz Ra- mos Mejie, ki je pod vodstvom g. Ča- mernika zapel nekaj prelepih slovčnskih pesmi (Zdravica, Oj hišica očetova, Slo¬ venska zemlja itd.). Občinstvo je s hva¬ ležnim navdušenjem pozdravilo pevce zbora iz Ramos Mejia, ki so razumeli in doumeli pomembnost večera, ko si slovenski novonaseljenci otvarjamo svoj skupni dom. Ploskanje in vzkliki, ki so izražali zahvalo temu zboru in njegove¬ mu pevovodji so bili izraz preproste, pa iskrene hvaležnosti tistim, ki razumejo tako pomembne dogodke v težki borbi slovenske emigracije. Zatem je g. Jože Lesar kot predsed¬ nik gospodarskega odbora Društva Slo¬ vencev pozdravil goste. Opozoril je na nrizadevanja Društva Slovencev za na¬ kup Pristave in vsa izvršena dela na njej, tako, da Pristava s tem večerom lahko začenja služiti namenom sloven¬ ske protikomunistične skupnosti v Ar¬ gentini. Za njim je povzel besedo predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare. Za¬ hvalil se je vsem, ki so pripomogli, da smo prišli do tega, da lahko rečemo: Na svoji zemlji smo. Nismo več gostje, več ne prosjačimo gostoljubnosti. Zato smo dolžni zahvalo vsem požrtvovalnim fantom in možem, dekletom in ženam, ki so z nakupom deležev omogočili na¬ kup tega zemljišča. Pozval je vse nav¬ zoče, da storijo vse, da bodo načrti iz¬ vedeni do konca, da žrtvujejo vse kar morejo, da bomo na tej zemlji zgradili dom, ki bo vsem nam Slovencem v po¬ nos in veselje. Naj bo to prostor, kjer se bomo shajali, da ponovno ugotovimo vse, kar nas druži in izločimo vse, kar naj bi nas razdvajalo. S tem geslom je predsednik Društva Slovencev voščil vsem navzočim sreče in blagoslova pol¬ no novo leto. Nato je sledil družabni program, ki je bil izredno posrečen in ga je občin¬ stvo sprejemalo z veliko hvaležnostjo. Pa naj omenimo duet Mavriča ml. in Petkovška, ki je bil res lep prizorček, ali nastope Hribovška, Groharja in No¬ vaka, ki so s posrečenimi dovtipi vzbu¬ jali obilo smeha. Neutrudno pa so igra¬ li — in kako lepo igrali — slovenski fantje iz Carapachaya, vesele, resne in poskočne komade. Gostom so z vso us- lužnostjo in spretnostjo stregli krepki slovenski fantje, pa tudi nekaj deklet je z veliko požrtvovalnostjo skrbelo, da je silvestrovanje potekalo lepo in do¬ mače. Na vsem prostoru je vladalo pristno domače družabnostno razpoloženje. Vsi številni gostje — bilo jih je nad 600 — so se čutili kot ena sama velika sloven¬ ska družina, ki se je zbrala, da v ve¬ selem razpoloženju in ob pošteni zaba¬ vi prebije Silvestrov večer, pričaka no¬ vo leto in zanj vsem svojim znancem in prijateljem vošči vso srečo in mnogo uspehov. Za ta lep in prijeten večer so bili gostje resnično hvaležni vsem tistim, ki so jim ga pripravili. Imen vseh požrt¬ vovalnih delavcev in delavk ne bomo navajali, ker jih je preveč. Največ za¬ slug za uspeli večer ima vsekakor od¬ bor za prirejanje družabnih prireditev DS in številne gospe in gospodične ter fantje, ki so mu pomagali bodisi v ku¬ hinji ali pa v postrežbi. Na vseh teh je ležalo breme vse prireditve. Vsem tem naj bo v zadoščenje za ves njihov trud dejstvo, da so tako velikemu šte¬ vilu rojakov, kakršen dosedaj še ni bil zbran na nobeni slovenski veselici v Buenos Airesu omogočili takšno družab¬ no prireditev, kakršno si je želel in kakršnih si vsi želimo še več. Vsi pa smo bili mnenja: Kdor še ni plačal deleža, naj pristopi, kdor ga je že plačal, naj še žrtvuje, da bomo mo¬ gli naš načrt izvesti do konca in posta¬ viti dvorano in prostore na tem zem¬ ljišču take, ki bodo vedno in ob vsa¬ kem času mogli nuditi vsem Slovencem prijeten družabni prostor. Najlepše darilo je pesirška zbir¬ ka dr. Tineta Debeljaka "Poljub". Stane samo 32 Pesov. Pohitite z na¬ ročilom, ker je bilo tiskanih le 250 izvodov. Knjiga je v usnje vezana, vsak izvod je numerirnn in ima lastnoročni podpis pesnikov. V nedeljo 6. januarja vsi na tombolo ”Poderža jeva cerkev za slov. semenišče!” Ne pozabi, da te čaka sreča, obenem pa pomagaš slovenskemu semenišču 1 M. M. KOLEDAR-ZBORNIK1952 3 Pesništvo. 36 pesmi je v tej knjigi, število, ki ga marsikatera pesniška zbir- ka-samostojna knjiga ne premore. Ni¬ so zastopani vsi v zamejstvu pojoči pes¬ niki, vendar pa prav lepo število njih deset. Je pa tu tudi nekaj starih pesmi, tako najstarejša tiskana slovenska bo¬ žična pesem (tisk iz 1. 1607). Zelo do¬ brodošla je objava šestih najbolj priljub¬ ljenih domobranskih koračnic, da se be¬ sedilo ne pozabi ali izmaliči. Prav tako je posrečena zamisel, da “ilustrirajo” članek Toneta Jezernika štiri besedila koroških ljudskih pesmi. V prevodu dr. Tineta Debeljaka je objavljenih ob spremljavi originalnega kastilskega teksta petero kitic iz Hernandezovega Martina Fierra, ki je glavno delo argen¬ tinskega pesništva. — Sodobno sloven¬ sko zamejsko pesništvo uvaja Jeremija Kalina Kolednica za leto 1952, v kateri pesnik umetniško oblikuje vprašanja, ki se nam vsem na pragu novega leta po¬ rajajo. Iz še nenatisnjene zbirke “čez Ocean” istega pesnika je objavljena ob¬ širna Rapsodija z ekvatorja: izliv ču¬ stev, misli in vere izgnancev iz domo¬ vine, kot jih je izklesal njihov zastop- n;k — rapsod. — Dve odi je prispeval Slavko Srebnič, prvo posveča Grobu Jožeta Kastelica pod Aconcaguo, drugo je zapel Ob peti obletnici smrti Toneta Zavadlava, ene najdragocenejših žrtev I med primorsko duhovščino. Odo bi lah- j ko nazvali tudi Srebmičevo Tujino, ■ medtem, ko je njegova četrta pesem. V Sončnih žarkih bolj svetel liričen izliv. — V Kanadi živeči PAK roti Kralja Matjaža k vstajenju, v Odmevih pa sliši fant y tujini tožbo dekleta ob svojih ro¬ žah v domovini. — Močna lirika sta dva duhovnika v Rimu: Rafko Vodeb, ki je objavil kleno Besedo in Mrtvemu oče¬ tu na str. 134 Vladimir Kos s 151 psalmom, malobesedno, a vsebine p.lno pesmijo Tri Marije in križ. in ve¬ re polno Mo;o jesenjo. Janko ima tri pe¬ smi: Trta, V pampi in Velika maša. Že naslovi izdajajo impresionista in to je Janko v tisti posebni slovenski inačici, ki “vtise iz narave prebavi in tisto, kar doživlja, zapoje’’. — Igor je zapel Pro¬ dani domovini memento, je močan kot Prešernov Smoletu ali Župančičev šti¬ rim mejnikom. — V poezijo skupne dru- ž’nske molitve nas popelje Marjana Ja¬ kopiča pesem Rožici venec. — kot ljud¬ ski pesnik—prigodnik je zastopan ru¬ dar iz Francije Franc Ribič, ki je zlo¬ žil nekaj kitic za jubilej g. Grimsa. 4 Pripovedništvo. Izmed dvanajstorice pripovednikov moram kar na prvem me- s.u omeniti Stanka Kocipra in njegovo novelo Kečkova mati. Ne da bi hotel dru¬ ge pisce kaj zapostavljati, toda Koci¬ prov vasakoletni prispevek je že postal tista vodilna koledarska povest, ki jo nekateri prvo preberejo, drugi sladoku¬ sci pa pustijo prav za konec. Kociprova pisateljska generacija je vzporeden po¬ jav Pavlovčevi slikarski; njun skupni program je sladka beseda zemlja, stili¬ stična oznaka pa slikovitost. Po Tav¬ čarju menda še nihče ni svoje ožje do¬ movine, rojstni kraj z “okolšnoto” tako ljubeznjivo popisal, kot Kociper. To pot si je izbral nenavaden motiv: samotar¬ sko ženo-mater z nenavadnimi naravni¬ mi darovi, ki ji jemljejo zaupanje sose¬ dov, da vidijo v njej mazačko. Z drugi¬ mi potezami je skiciranih nekaj razbur- j Ijivih in nekaj idiličnih dogodkov, ob ka- | teiih se plete čisto lepa ljubezen Keč- j kovkinega sina in Drozgove Malike in ta dva se nazadnje-dobita! — Druga daljša stvar je Smrt Mata Matkoviča, ena med onimi zgodbami, ki jih je Tine Debeljak pripravil za knjigo "Črni Kam- nitnik”. Je to povest o Belokranjcu, ki je pred nami prišel s številno družino v Argentino in je od prehudih naporov, da postavi ob vsem težkem tovarniškem delu čim prej družini novo domačijo,! omagal. Povest ima resnično ozadje, ki ! ga je pisatelj dušeslovno in umetniško j poglobil in le želeti je, da bi “Črni Kamnitnik” čimprej izšel. Pisatelj Tine j Debeljak namreč ni nič manjši kot pes -1 nik Jeremija Kalin. — Matkovič je pri¬ šel v Argentino iz belokranjske idile; Matija Trpin je prišel sem iz ljubeljske bridkosti. Lojze Novak nam ga vodi po predmestnih beznicah, kjer hoče v žga¬ ni pijači potopiti svojo bol, toda slednjič ga dvigne k novemu življenju sinček, ki mu je edini še ostal na svetu. Pisatelj vidno raste od spisa do spisa... — Iva Korošca odlomek romana “Prodani ba¬ taljoni” pod naslovom V Palmanovo je lagodno pripovedovanje dogodka, kako so naše fante naložili v Vetrinju na ka¬ mione in jih odpeljali — v smrt. Toda prav ta preproščina v pripovedovanju poraja v bralcu strahotne učinke; brez dvoma je to najbolj dramatični motiv, ki se je kdaj našemu peresu nudil. —* Med krajšimi črticami sledi takoj posla¬ nicam Erika Kovačiča Pesem svobode, vrsta prizvokov iz slovanske Evrope ob ameriškem zvonu svobode. — Tudi izra¬ ziti epik slovenskega kmetstva Karel Mauser se je pri vstopu na ameriška tla podal na lirično-refleksivno Vasovanje v svoj domači Mrkovčev laz. — Svoje¬ vrstno presenečenje je simbolična — in to prav vzpodbudna — pravljica doslej le kot slikarja poznanega Božidarja M. Kramolca, Ogrlica z osmimi sloniči. Iz žlahtnih snovi izrezljani sloni na nakitu kraljice — sirote se spremenijo v o- gromne slone, ki bodo pomandrali tira¬ ne v njeni deželi. — Matevža Gorjana črtica Dež je pretresljiva slika suše v pampi; s posebnim uspehom je prikaza¬ no ravnanje starega gauča Gumersinda s svojimi lesenimi svetniki. — VA je po¬ slal spet ljubko noveleto iz življenja na¬ ših fantov pod Tronadorjem. Plezalec Martin, ki se z andskimi pečinami kar igra, se ne znajde takoj, ko reši življen¬ je lepi začetnici, pa vendar je posijal svetel žarek v njegovo neokretno kranjsko srce. — Na meji med leposlov¬ jem in potopisom je sestavek Moj očka ima konjiča dva izpod peresa N. N.-a. Prijetno pisana vzporedba med sloven¬ skimi furmani, ki jim je par konj ves kapital in peoni na tukajšnji estanciji, ki imajo sto repov kar tako bolj za za¬ bavo. — Simon Prepost nekako izpol¬ njuje lanske izkušnje z Napadom na Abu Sabu j a. Snov ni specifično literar¬ na in je sorodna vsaj delno oni, ki jo obravanava dr. Brumen. Snov sama in p'satelj izzivata kritiko in polemiko. Tu načeti in nadaljevani problemi bi oboje zaslužili, a ne na tem mestu. Oblika vseh Abu-Sabujevih in njegovih obisko¬ valcev duhovičenj je pa eminentno lite¬ rarna in le to smo tu poklicani podčrtati. Vsestranski "šlager’’ letošnjega koledar¬ ja torej, ki bo morda kje zgrešil cilj, u- činka pa nikjer ne. 5 Naši mladini. Takšen je naslov po¬ sebnega dela zbornika, ki je namenjen mlajšemu rodu. To je novost tega let¬ nika, ki naj bi in gotovo bo ostala. Spi¬ sov iz tega dela drugod nismo omenili, da ostane tudi v poročilu lepa celota o- hranjena. Na prvem mestu je pesem Kje smo mi doma? Sledi Ine - tov Ko¬ šček domovine, tisti namreč, ki ga nosi¬ mo seboj. — Vmes je vrinjena naloga za najmlajše. — Za šolsko mladino, nasi¬ čeno s popolnoma drugačnim šolskim čtivom, bo Medvedova klasična legenda Skopulja naravnost odkritje nečesa no vega. — V Ižancu in papigi (iz “Begun¬ ske mladine’’) bo spoznala, da je tudi naš humor nekoliko drugačen, bolj re¬ zek, kot tisti v ameriških revistah. — Gregor Mali je prispeval dve nežni pes¬ mici V tujini in Pogovor s ptičkom. — Nekaj Pravil o zdravju je vedno dober opomin, prav tako sestavek V šoli lepe ga vedenja (iz “Begunske mladine). — Bogat je kotiček ugank, nekaj zastavic v dobrih verzih, na koncu še druge, za katere so razpisane čedne nagrade onim brihtnim glavicam, ki jih bodo pravilno razvozljale. — Polovico vsega mladin¬ skega oddelka, celih 8 dvostolpčnih stra¬ ni zavzema Ine-tova pravljica V kra¬ ljestvu zlatoroga. Otroka popelje v najskrivnostnejši predel slovenske zem¬ lje; 1 najskrivnostnejši zato, ker si večina izseljenske mladine naših hribov sploh pravilno predstavljati ne zna. Izbira prav tega motiva je bila najboljša. Ve mo pa tudi s kakšno “mladinsko lite¬ raturo” je šolska mladina tukaj — pa najbrž tudi drugod v prekomorskem svetu nasičena. Ta “Zlatorog” je pisan tako, da je otroke navdušil, da so spis naravnost pogoltnili, če nekdo nas sta¬ rejših lahko pohvali snov, jezik in vse¬ binsko primernost, je pa vsaj ravno to liko vredna kritika onih, ki jim je prav¬ ljica namenjena in ta glasi: to je branje za nas! 6 Skromna reklama na ovitku pravi, da je v letošnjem koledarju 166 ilustracij, Jaz sem jih naštel 178! Abu Sabu bi najbrž dejal, da je to prevelika skrom¬ nost, če se šteje serija treh ali petih slik za eno samo. (Konac na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. I. 1952 SLOVENCI PO SVETU Mvndoza Mrazilija Vsem Slovencem v Argentini, kakor tudi vsem drugim, raztresenim po svetu, želiva veselo, srečno, blagoslova in mi¬ losti polno novo leto. Marija in Jože Mestnik. Španija V Madridu sta sa poročila g. Milan Tuma in gdč. Marjeta Mazovec, hčerka pok. prof. Ivana Mazovca. Čestitamo! VSA Vse naročnike “Svobodne Slovenije” prosimo, da poravnajo zaostalo naroč¬ nino. Za pošiljanje z a vi jonsko pošto stane 8 dolarjev, za pošiljanje z navad¬ no pošto 6 dolarjev. Ista je naročnina tudi za leto 1952. Vse naročnike prosi¬ mo, da plačajo zaostalo in novo naroč¬ nino upravi “Ameriške Domovine” v Clevelandu za račun “Svobodne Slove- OTROCL ne pozabite, da je v mladinskem delu Koledarja - Zbornika Svo¬ bodne Slovenije za leto 1952 tre¬ ba rešiti samo tele uganke: Od- biralnico, Čarobni kvadrat, Po¬ setnico, Planine in Hodnike. Za tiste, ki bodo pravilno reši¬ li uganke in ki bodo izžrebani, so pripravljene LEPE NAGRADE, kot škatljica barvastih svinčni¬ kov, kolekcija zvezkov, ilustrira¬ na knjiga "Martin Krpan", vsi koledarji Svobodne Slovenije za leta 1949, 1950, 1951 in 1952, knjiga "Naša beseda", knjiga "Mali lord" in še veliko drugih nagrad. Rešitve je treba poslati do 29, februarja 1952 na uredništvo Koledarja - Zbornika na Victor Martinez 50, Buenos Aires. Kupim takoj 8.000 jugoslovanskih dinarjev; izplačljivih v Celju. Kdor jih ima na prodaj ali sam ali njego¬ vi svojci naj mi sporoči takoj s pogo¬ ji vred svoj naslov. Janko Arnšek, a Luis Pasteur 851, Evita, FCNGBM, Prov. Bs. Aires. SE VENDE toda clase de madera para techos, cemento armado y carpinterias. Informes, 25. de Mayo 749/IV. of. 16 15—19 hs. V nedeljo, 23. decembra, je pri slo¬ venski maši prejelo 7 otrok — 4 dečki in 3 deklice — prvo sv. obhajilo. Dušni pa¬ stir je imel nanje ob tej priliki prilož¬ nostni nagovor. Po maši so č. s. fran- čiškanke nudile prvoobhajancem zaju- trek. Polnočnica je bila kot navadno v kape¬ li pri Maristih. Ljudsko petje božičnih pesmi je vsem seglo globoko v srce. Vreme je bilo tokrat izredno. Že nekaj tednov je precej oblačno, večkrat se sili dež in nekajkrat se je že usula huda to¬ ča in oškodovala marsikak vinograd. Iz Ecuadorja je prispela v Mendozo 26. decembra 1950 družina Kukovčeva iz Device Marije v Polju. OSEBNE NOVICE Poroki. V soboto, 29. decembra 1951 sta se poročila: V Lanusu g. Stane Je¬ mec in gdč. Rezika Zajc, nečakinja žup¬ nika Zajca in v Berazategui g. Ivan Habič in gdč. Rezika Lovše. Mladina paroma ob vstopu v novo življenje že¬ limo vso srečo in obilo božjega blago¬ slova. OUVFSTILA OBISK GRODA POKOJNEGA ALBINA CASERJA V dnevih od 23. do 25. februarja 1952 bo posebno zastopstvo “Družabne prav¬ de” obiskalo grob neustrašnega borca za katoliške socialne vzore pokojnega Albina Gaserja ki je pokopan v Cordobi. Odhod je predviden v soboto 23. februar¬ ja zvečer, vrnitev pa v ponedeljek 25. februarja opoldne (pustni dnevi, v ka¬ terih se navadno ne dela!). Natančen spored bo vsem, ki se bodo prijavili, pra¬ vočasno sporočen. Prijave sprejemajo Vsi odborniki “Družabne pravde”. Vab¬ ljeni člani DP, Gaserjevi sodelavci in ro¬ jaki Odbor “Družabne pravde”. Slovenska fantovska zveza sporoča vsem fantom, ki se nameravajo udeležiti izleta k jezeru Monte, sledeče: Izlet je preložen in se bo vršil predvidoma zad¬ njo nedeljo v januarju. Zaradi tega je tudi podaljšan rok za prodajanje voznih listkov za skupni avtobus do vključno 6. januarja t. 1. Podrobnejša navodila bomo še objavili. — SFZ. Prodajalko za almacen iščem. Nu¬ dim dobro plačo ter prosto stanovan¬ je (sobo in kuhinjo.) Ponudbe na Anton Rovan, . . San Pedro 1795, , Tablada — Prov. Bs. Aires. Uradnik išče sobo z zajutrekom in in večerjo. Ponudbe na upravo lista pod “Soba”. Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1952 je knjiga trajne vrednosti. Naj ne bo no¬ benega slovenskega emigranta brez nje. Je tudi najlepše darilo, s katerim lahko razveselite svo¬ je znance in prijatelje. Stane sa¬ mo 35 Pesov. Dobite ga lahko v upravi “Svobodne Slovenije" na Victor Martinez 50, v trgovini s papirjem in devocionalijami "Santa Julia" na Victor Marti¬ nez 39, pri g. Pavletu Homanu, v brivnici in parfumeriji "Los Alpes", calle Drysdale 5614 v Carapachayu, vsako nedeljo pa tudi pred in po slovenski maši v San Martinu in na Belgrano. POBOŽNE ŽELJE GLEDE TITA (Nadaljevanje z 2. strani) nistične partije, manj komunisti kot nji¬ hovi prosovjetski tovariši. V tem leži pa največja nevarnost, ki se je moramo do¬ bro zavedati. NOV VRAŽJI NAUK Zedinjenje patriotizma s komunizmom je zares večja nevarnost kot sovjetizem. Prej ali kasneje se bo namreč ta pa¬ triotski komunizem bolj uveljavil. Nešte¬ ti komunisti bodo prišli k zavesti, da so sluge Moskve in bodo videli, da je to na¬ pačno, za njih pogubno. Diktatorski sovjetski način vsiljevanja bo ta razvoj pospešil. Tedaj se bo pojavila nova zla sila na svetu: sistem, ki bo celoten mar¬ ksističen nauk vezal na domovino, na narod in njegovo obrambo. To poskuša napraviti Titoizem. Prav zato pa je Ti¬ toizem neizmerno nevaren. Ljudje, ki so zastrupljeni z naukom marxizma, taki, ki verujejo v mitologijo Marxa in Engel¬ sa, postanejo utrjeni v svojem prepri. Čanju, če izgube sramoten žig služab¬ niška kaki tuji sili. Komunizem, ki se spoji z nacionalizmom, postane nova, po¬ sebna sila zla. Prav to pa nam obeta Ti¬ toizem In mi smo že pogoltnili to vabo do tako velike mere', da si želimo, da bi Mao Tse Tung postal drugi Tito. če se to zgodi, se iz tega dejstva prav lahko izrodi največja nesreča, ki še more na¬ stati v sedanjem svetu. Vse dotlej do¬ kler Moskva vlada smo res da v velikih, ogromnih težavah. Ali, ko bo komuni¬ zem izoliran, od Moskve in moskovskega gospodastva, tedaj nevarnost ne bo pre¬ nehala, nastala bo nova. Imeli bom*« pred seboj uničujočega sovražnika, ki bo imel isto vražjo vero, le še okreplje¬ no s prepričanjem, da je val patriotiz¬ ma in nacionalizma najboljša kombina- Prodajam vogalni lot v Lanusu, manzana C —■ lote 11. Cena: $ 4.500. Ponudbe na naslov: Vojko Arko, Ro- lardo 244, SC de Bariloche, Rio Ne- gro. KOLEDAR-ZB (Nadaljevanje s 3. strani) Najprej reprodukcije fotografij. Tri kažejo prizore iz proslave argentinske¬ ga dneva zvestobe. -— Kot ilustracija k Srebrničevi odi je objavljena spominska slovesnost ob desetletnici Kastelčeve smrti na njegovem grobu. — Vidimo li ke osmih žrtev iz leta 1942, dr. Odarja, slikarjev Groharja in Ažbeta, Msgra Gabrovška in Omana, koroškega vodite¬ lja dr. Tischlerja in predsednika Mohor¬ jeve družbe dekana Zechnerja, dr. Marte¬ lanca in dr. Šmajda, kurata Zavadlava, ravn. Osane, župnika Hladnika ter 33 umrlih beguncev-izseljencev. — Štiri posnetki iz delavnic in faksimile filadel¬ fijske listine ponazorujejo delo Odbora za svcbcdno Evropo. — V lepoto naše domovine vodijo slike Bohinjske Bistrice in v Tratnikovi razpravi sedem slik iz Primorske, od teh tri iz Beneške Slove- venije; to razpravo pojasnjujejo še trije zemljevidi. — Dve sliki kažeta sloven¬ ske otroke v USA, ena Novačanov grob v Alemu. dve slovenske smučarje v Argentini. — članke o begunskem šolstvu ilustrira kar 26 posnetkov in po¬ leg teh še dvoje karikatur. Naslovno stran je zamislil in izvedel akad. slikar Božidar M. Kramolc. Njego¬ ve so tudi vinjete k 12 mesecem v kole¬ darskem delu in ilustracije lastne prav¬ ljice o osmih sloničih. Poleg teh. pose¬ bej za koledar izvršenih risb je objav¬ ljena reprodukcija Kramolčeve oljne sli¬ ke Delavci na progi. — Ciril Skebe je ilustriral 3 spise: odlomek Koroščevega romana V Palmanovo s 3, Kociprovo Kečkovo mater s 5 in Novakovega Trpi¬ na s 3 slikami. — K Debeljakovi Smrti ORNIK 1952 Mata Matkoviča je napravila akad. slik. Bara Remec 4 risbe s tušem, k Abu Sa- Buju Hotimir Gorazd eno. — Ves mla¬ dinski del je ilustriral Stanko Snoj in odpadejo na pesem Kje smo mi doma 4, a na Skopuljo 4, na Ižanca 1, na zdrav¬ je 10 in na Zlatoroga 7 risb. — Umet¬ niki — zamejci so zastopani še z nasled¬ njimi deli: Bara Remec s keramiko Pampski Othelo, France Ahčin s port¬ retom dr. Novačana in Sv. Družino, Ma¬ rijan Lah s slikama Kriolska veselica m žeja. Zbornik seznanja svoje bralce in gle¬ dalce tudi z lepo serijo slik starejših slovenskih umetnikov, ki se jih spomi¬ nja ob njihovih jubilejih. Pred 230 leti rojeni Anton Cebej je naslikal za Ko¬ panj Marijino Vnebovzetje, ki so ga par¬ tizani zažgali. —Pred 200 leti rojeni slikar brezjanske Marije Leopold Layer je naslikal tudi prisrčno sliko Sv. Jožef pita Jezuščka. — Za 10 let mlajši Go¬ ričan Frančišek Kavčič se je najbolj u- veljavil s sliko Fokion in žene. Pred 160. leti rojenega Matevža Langusa spoznamo iz njegovega lastnega port¬ reta, prav tako Matijo Jamo, ki bi letos dopolnil 80 let. — Pet let starejši Ivan Grohar je zastopan z žanrsko sliko “Brna” in še pet let starejši njegov ro¬ jak iz Poljanske doline Anton Ažbe s “Pevsko vajo”. 75 let bi štel letos Ivan Vavpotič, čigar slika” Na cerkvenem ko¬ ru’’ je bila tudi že objavljena v tem li¬ stu. Tako je koledar-zbornik obenem po¬ memben album slik. 7 Cena tej knjigi znaša sedaj 35 Pe¬ sov. Bo dejal kdo, da to vendar ni knji¬ žni dar, če je treba zanj šteti tri kova¬ če in pol. Toda s tem denarjem so pla¬ čani samo papir, tisk in klišeji. Vse drugo je zastonj. In kaj je to vse drugo? Najprej de¬ jansko delo pisateljev in slikarjev — so- trudnikov in za to delo porabljeni čas. Slikarje upoštevamo tu le one, ki so sli¬ kali nalašč za koledar. Tako sodim, da so vsi ti sotrudniki porabili za svoje ne¬ posredno delo kakšnih 2300 delavnih ur. K temu je treba prišteti kakih 400 ur, ki so jih uredniki in njihovi prostovoljni pomagači porabili za prefotografiranje slik, pretipkavanje tekstov in korekture. Potem pridejo številne seje uredniškega odbora in sotrudnikov, obilna korespon¬ denca med uredniki in pisatelji, delo s propagando in odpošiljanjem in; z^ vse te manipulacije ne vem, če bo 300 Ur zadostovalo. Vsega torej najmanj 3000 delavnih ur, za katere ni bil in ne bo nihče plačan. Če računamo eno uro le s 5 Pesi, so slovenski javni in kultur¬ ni delavci podarili s to knjigo svojim rojakom 15.000 Pesov ali vsakemu kup¬ cu knjige okroglo 20 Pesov. Za toliko bi morala biti knjiga dražja, če bi dobili sode’avci vsaj takšen honorar, kot ga dobivajo v podjetjih in uradih za svoje ročno in pisarniško del. A to še ni ves knjižni dar. Pisatelji in ilustratorji so podarili občinstvu tu¬ di svoje najboljše sposobnosti in znanje. Že iz tega bežnega poročila je približno razvidno, koliko kvalitete je v knjigi. Ta je za naše razmere zaenkrat nepre¬ cenljiva. S takim blagom pač bogatijo kulturni delavci velikih narodov, pri nas doma se je dalo od tega vsaj za silo ži¬ veti, tukaj pa gre to za — knjižni dar. Tudi to je bilo treba opomniti, da se ne zamerimo Abu-Sabuju. cija za politično gonilno silo bodočnosti. Ne pozabimo, da je druga svetovna vojna pustila za sabo val nacionalizma kakršnega poprej nismo poznali. Perzi ja, Indonezija, Izrael in Indija to doka¬ zujejo. Nacionalizem je postal sila ne- oeenljivih razmerij. Proti njenim škod¬ ljivim posledicam nimamo primerno močnih sredstev, če tak nacionalizem, ki, kakor v Perziji, postane slepo sovra¬ štvo in sila uničevanja, ali, kakor v In¬ doneziji, uničuje dogovore in sporazume in na najarazuzdanejše način tepta mo¬ ralne obveznosti, če tak nacionalizem postane orožje ali orodje komunizma, si ni mogoče zamisliti, kako naj bi zau¬ stavili njegov uničevalni pohod. Recimo, da bi stranka Tudeh v Perziji prekinila zveze z Moskvo in postala titoistična. Izkoriščevala bi izredno močan nacio¬ nalizem, ki je prevzel ta narod. Recimo, da bi razdraženi in maščevalni nacio¬ nalizem Indonezije prevzel marxizem, ali da bi novi, naduti nacionalni ponos Indije prevzel isti marxistični nauk, ali ni očitno, da bi nastale ogromne možno¬ sti za nove tragedije?! To je tisto, kar je ustvaril Tito, in skrajni čas je, da zavržemo vse iluzije glede njegovega re¬ žima, njegovih namenov in ciljev in da spoznamo titoizem, kakršen je: to je po¬ jav, ki more povzročiti večja pustošenja kot stalinizem. Prav ničesar ni v Jugoslaviji, kar bi kazalo na kako osnovno spremembo v totalitarnem režimu, ki ga je vpeljal T : to no 1. 1945. Preganjanje vere se neusmiljeno nadaljuje. Višje verkvene dostojanstvenika (škofe) in duhovnike zapirajo in silijo k molčanju. Skoro sle¬ herni teden dokazuje katoliški tisk,' da Jugoslavija ni prav nič drugačna, kot so Madžarska. Rumuniia, Poljska ali Čehoslovaška. V nedavni študiji o Jugo¬ slaviji, k : jo je nanravila gospa Vera Micbels Dean pod pokroviteljstvom Dru¬ štva za zunanjo politiko, beremo: “Gla¬ vno nesrečno vprašanje je v stališču rimsko-katoliške Cerkve. Jugoslovanska država ni prinravUena opustiti katero >-r,ii cyoiih prerogativ.’’ Vsak del novih podatkov, ki pridejo iz Jugoslavije, je samo dodatni dokaz, da m +a država pod močno diktaturo, pod totalitarno tiranijo, da so vladajoči po¬ nosni na svoj narodni komunizem, da so odločeni, da ne bodo popuščali na no¬ beno sGan. razen če bodo prisiljeni, da i-Jvli ^sl°d svoje takozvane neodvis¬ nosti od Rus ; je in da še vedno nanada- ’o '»nsdno družbo celo takrat, ko jo prosijo za blagovno in vojno pomoč. Mmrsihdo še ne ve . „. ■ ■ - da je bil prvi športni klub v Evropi ustanovljen l. 1292 in sicer Angliji. .. .da je bila doslej najdaljša boksarska tekma l. 1893 v Nem Orleans v USA med Andy Boive- nom in Jack Burkejem, in sicer 110 rounds ter trajala 7 ur in 19 minut. Končala je neodločeno. ■ . - da je Nem York največje ži¬ dovsko mesto na svetu. V njem ši¬ vi 20 krat več zidov kakor v Jeru¬ zalemu. ■ . .da so sedanji vojaški pozdrav (dvig roke k sencu) uvedli v An¬ gliji in potem po vsej Evrope šele za časa kraljice Viktorije. ■ ■ - da se vsi ljudje, katere koli barve, rodijo belokožci. ■ ■ - da je pravo ime slavne špi- jonke prve svetovne vojne Mata Hari hčerke nekega holandskega trgovca, Margarita Gertrude Zelle. Ni bolj žalostne iluzije, bolj zapeljive laži kot trditev, da bi se mogli rešiti zla sovjetskega komunizma s tem, da bi vpostavili namesto njega sistem, ki so ga vsilili Tito in njegovi sodelavci. Mi moramo točno določiti svoje cilje. Če je res samo Sovjetska Rusija tista, proti kateri se borimo in nič drugega ne, nam je vsaka protisovjetska sila dobro¬ došla. če pa se borimo proti komunizmu kot načinu življenja, kot življenjski fi¬ lozofiji, potem trdim, da našemu stali¬ šču in našim postojankam ne more biti nič bolj škodljivo kot kompromis s ti¬ toizmom, pa čeprav ga dela v želji, da bi izkoristili to zarezo v komunistični trdnjavi. Pomislimo raje na milijone lju¬ di za železno zaveso, ki so prav tako proti . sovjetski kot proti - komunistič¬ ni. V slepilni zmedi, ki jo vprizarja sov¬ jetski pritisk na ves Zapad, bi se mi ra¬ di izognili temu nujnemu določanju poj¬ mov in ciljev. Vendar je na našo srečo Visoki ameriški cerkveni dostojanstve¬ nik, škof Michael J. Ready iz Culumbu- sa v Ohio v svojem govoru pred “Press Asscciation” opozoril na jugoslovansko Vprašanje. Ali javnost ima zelo kratek spomin. Zelo hitro smo pozabili na nad¬ škofa Stepinca, vsi veseli in zadovoljni, da je Tito zapustil sovjetski tabor. Po¬ zabljamo celo to, da ko objemamo TRa, objemamo silo, ki je vsa polna hujšega in strašnejšega uničevanja, polna seme- i na za nov, večji polom.” ČASA H €1 Y IT 99 — iirarna in zlafarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA TRAJNE VREDNOSTI: ČASA BOYU Vam — kakor vedno — tudi tokrat nudi najljepšo izbiro ur. zlatnine, nakita, zapestnice, denarnice, pravega kristala, izbranega porcelana; AVTOMATIČNE URE vodilnih svetovnih znamk Cyma, Doxa, Record Watch Geneve, Unver, Hidalgo; POSEBEN POPUST IN UGODNO PLAČEVANJE NA OBROKE nudimo našim slovenskim strankam, da jim tako olajšamo najsmotre- nejši način kupovanja. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE STROKOVNO IN ZANESLJIVO. Ob sobotah popoldne in nedeljah se lahko zglasite tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto. 5. "HOTEČ GARRENIA” — Mar del Fiata PLAYA PERLA — AVENIDA INDEPENDENCIA 1122 — T. E. 2-38-57 Odprto celo leto. - Sobe s toplo in mrzlo vodo in z razgledom na morje. Kuhinja družinsko domača. Dnevno sveže morske ribe. Cene ekonomične. Informacije v Capitalu: Avenida de Mayo 840. Ofic. 17 — T. E. 34 -0211 Pa k e t i prispejo v 20 d n e h Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh "AMERICA” Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-6904 od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure. Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti. Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik. Tu navajamo samo nekatere cene. 10 gramov streptomieina: $ 190.—; 3.000.000 enot penicilina: $ 190.—; 1000 tablet PAS: $ 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.— več. Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644