Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Ravi) \ SeMos A f Aleš: 04161= ■ masažni aparati www.semos.si 11 id o ui 11 is. - ui uuvijc - z.ayui je - uuija Aleš: 041 615 050 i imate možnost dobiti | rD bnzpldni" m iGREMOvkino! Vsako številko Zasavca n Mb® vMtopnUi o >. i üö»öbBB, 19 COBiss o 1 Ti — Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si mine 50 let Mojster karateja stopnje 6. lan S RAR AKCIJA Z oznako "AKCIJA" so označeni izdelki, ki so v akcijski ponudbi ter imajo v času trajanja akcij' znižano ceno. p|idEnaž)|| "KAKOVOSTNA ZNAMKA SPAR" so izdelki Spar trgovinske znamke in zagotavljajo optimalno razmerje med kakovostjo in ceno. il "SPAR BONUS" je dodatna ugodnost (dobropis), ki ga prejme kupec ob nakupu določenega izdelka. Bonus je unovčljiv ob naslednjer nakupu določenega izdelka. Bonus je unovčljiv ob naslednjem nakupu v skladu s pravili, ki so objavljeni na www.spar.si. I bu*iranl cene J "BLOKIRANA CENA" označuje izdelke za katere zagotavljamo enake ali celo nižje cene za posamezno obdobje - to je od 5.8. do 5.1.2009. S "S - BUDGET" označuje izdelke, ki so najcenejši v posamezni podskupini izdelkov in zagotavljajo odlično razmerje med kakovostjo in ceno. Seznam izdelkov najdete na www.spar.si. Kava Barcaffe mleta vakuum, pakirano, Droga Kolinska, 500 g 3,32 ceneje 20% Cggof+l'tlHgQ ZASTONJ Orršm H* t biii cena za 1 kos 1,68 Zobna pasta Colgate Herbal več vrst, 75 ml cena za 3 kose 3,36 Mili Deželak in srečno! Ljudmila Deželak je bila vrste let direktorica OŠ Vidka Pavlica v Hrastniku. V letošnjem šolskem letu ne bo več zaposlena, ker odhaja v pokoj. »Ob tem prelomu v tretje življenjsko obdobje bi se ji rada v imenu staršev in svojem imenu iskreno zahvalila,« je izjavila Milena Drstvenšek, predsednica sveta staršev in mati Marka, avtista, ki obiskuje oddelek OVI na Logu že sedmo leto. »Mili Deželak je dihala z našimi otroki in starši to izjemno cenimo. Vedno nam je bila na razpolago, znala je prisluhniti našim problemom in jih tudi reševati,« je nadaljevala. »Seveda pa je dihal v njenem delovnem tempu cel kolektiv, saj so znali pristopiti k posameznikom na način, da se nikoli nihče ni počutil zapostavljenega. .. Na primeru svojega Marka lahko povem, da je v sedmih letih zelo napredoval, kar je gotovo zasluga njegovih učiteljic in ravnateljice.« Milena Drstvenšek Mili na izletu Mili v službi Pohvalila pa je tudi njeno prizadevnost za urejenost bivalnih in sanitarnih prostorov, saj so izjemno lepi, funkcionalni, popolnoma prilagojeni potrebam otrok. Mili Deželak je bila vrsto let tudi članica občinskega sveta, vodila pa je tudi komisijO vzgojnega področja. Njeno delo je zapustilo močne sledove v društvu Sožitje, kjer so zelo aktivni na športnem, družabnem in kulturnem področju. Omenimo še, da se je z letošnjim šolskim letom OŠ Vidka Pavliča Hrastnik priključila OŠ NH Rajka Hrastnik, saj je število učencev zdrsnilo na sedemnajst, toliko, kot jih je bilo na začetku, ko so bili šolski prostori še na Prtiči, naselju nad križiščem. Podružnico Log, kot se zdaj imenujejo, vodi Polona Dolanc Vidovič. Fanči Moljk s Morate prebrati: Stop! Prednost ima življenje Zaplet prej, razplet po e». Državnozborske volitve 1008 - 1 del Pismo o nameri m 40 let drugega bloka TET Ko mine SO let Vojko Špajzer ustvarja z lesom, barvami in bakrom Iztok Živko ml. na Madžarskem kot blisk Kofetkanje - Martina Koncilja - naš Tine Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 srn, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UV8BM 18. september 2008 r' Ne, ne bom! v. Obljubim, da res X ne bom niti omenila tiste- \ f ga, kar se ima namero v nedeljo S / zgoditi in edina možnost, da obljubo b / držim je, da pišem o silni odisejadi vrtal- C j nih, kopalnih, zasipalnih in kaj vem kakšnih S r -alnih še, ob utripanju lučk in mahanju zastavic, 1 j kot da je kitajsko novo leto. Da pa moje besedno L. ) modrovanje ne bo prazno čvekanje, sem si mislila, 8 / da bi bilo dobro, ko bi tudi bralce Zasavce razsvetlil 8 j tale uvodnik, da ne bi po nepotrebnem nosili podkovanih l f gojzarjev, štrika in cepina s seboj po zasavskih ulicah. \ j Takole: v Zagorju je itak glavna bodoča zagorska aleja razpara- 8 ) na od kulturnega centra do okolju najbolj prijazne firme, vmes 8 ( se pa še malo v krogu zavrti. V Trbovljah se začne v Bevškem, 1 j kjer kopljejo v breg, da bi vrtiček ne bil okrnjen in potem je čisto \ j vseeno, ali zavijete dol ali gor, v vsakem primeru boste v pisani S ) plehnati kači občudovali barvno paleto semaforjev. Že pri Šparu ne 8 r boste mogli v desno na Novi dom, lahko pa parkirate in greste peš / ( — to je možno, menda. Ko so končno odprli odsek od Špara do se- ( j maforja pri Kamnikarju, so hitro pripravili vse za za- ) ) poro ceste pri občini, pa naj še tako obljubljajo, j * da bo do občinskega \ parkirišča mogoče priti že do konca septembra, ja, čez prekopano glavno cesto?! Popolna zapora ceste od križišča pri bazenu proti Majcenovi n cesti, seveda le v času del, so nas 0 potroštali izvajalci in še to, da bodo z deli zaključili cel mesec prej - če ^Hjjf ne bo zapletov... Pred Klečko pri far- ' I ni cerkvi sv. Martina so dela končana, ’ menda se bodo lotili čim prej urejanja 7 x t Jr lukenj in kanalov, ki so jih za kratek T[ ^7 spomin pustili, saj naj bi bila do izida tegale 1$ ^ uvodnika položena ) že asfaltna preproga od farovža do Komunale, s 1 ) tem da pri naselju Golovec še rijejo, obljubljajo asfalt v ) ? kompletu do šestindvajsetega dne v septembru. O, ni še konec! Od ) ( Komunale proti Dolnjemu Lazniku se občanom obeta popolna rekon- ( \ strukcija ceste in do konca oktobra bodo lahko opazovali plapolanje j S zastavic, ko bodo čakali na »vrsto« za domov.Tudi v Gabrskem ne bo j ) šlo gladko. Od Malgaja proti hiši Knific se boste lahko šli jamarje. / I Da pa ne bi vse lepo prehitro minilo,so vTrbovljah napovedali dela r ( še na treh cestnih odsekih. Ne boste jih spregledali, nič strahu, j S kljub temu pa namig : od križišča pri Komunali po Savinjski cesti j 8 do Gasilskega doma, po levi, po desni in po sredi. Obljubljajo ) 1 semaforizirano delovišče. Istočasno bodo pri Špančevini r L gradili zbirni bazen - za vodo, ne za voznike, menim, da se j 8 lepo navadite, boste izmenično trenirali čakanje, nato pa f 8 boste tri tedne stali pred popolno zaporo ceste. / Iv Hrastniku so le malce bolj zmerniin so se podali c \ v avanturo gradnje centralne čistilne naprave, f \seveda le do takrat, ko bodo prestavljali ces- J L. to, da bodo lahko veletrgovcu omogočili j S stoodstotno preskrbo Hrastničanov. S X. Ha, pa sem držala obljubo! / Ponosna nase — r' X urednica Mana r' Naslovnica: Mojster karateja stopnje 6.dan Borut Markösel Slika:Arhiv KKT mtemič imena 2. 2009 I® fUMšrem ARSO v postopku odločanja o uporabi alternativnih goriv v Lafarge Cementu (ni) nadaljeval postopek v cementarni Trboveljsko cementarno so IS. septembra 1008 v okviru postopka o izdaji odločbe o uporabi alternativnih goriv za Lafarge Cement obiskali predstavniki Agencije RS za okolje (ARSO), stranki v postopku Občina Trbovlje in Uroš flacerl s pravno zastopnico. Ogledali so si proizvodnjo cementa in naprave, ki so bile zgrajene v okviru sanacijskega programa. Po besedah ARSA je ustna obravnava običajna praksa, ko se v postopku znajdejo stranke z nasprotujočimi si interesi. Prav tako je to običajno v postopku pri 1PPC zavezancih, da se pogosto združi ustna obravnava z ogledom na kraju samem, saj gre za zapletene zadeve in je marsikaj potrebno preveriti tudi na kraju samem.Javne obravnave so se imeli možnost udeležiti tudi državljani in okrog 40 je priložnost izkoristilo. Ogledu je sledilo nadaljevanje postopka za mizo. Na zahtevo pravne zastopnice Uroša Macerla - ki je zahtevala prestavitev obravnave, čemur ARSO ni ugodil - se je postopek nadaljeval z njeno zahtevo za izločitev uradne osebe, zato so morali obravnavo preložiti na 29. september. Kot poudarja predsednik uprave Lafarge Cementa Iztok Virant, so v Lafarge Cementu še posebej zadovoljni, ker so se vabilu v Lafarge Cement končno odzvali predstavniki E ko kroga in njihov predsednik Uroš Macerl, prav tako so bili veseli predstavnikov okoljevarstvenih organizacij. Iztok Virant dodaja: »V Lafarge Cementu verjamemo, da smo zadostili vsem zahtevam ARSA, zahtevam po dopolnitvah ARSA pa bomo ugodili v določenem roku. Prav tako smo zadovoljni, da smo imeli predsedniku okoljevarstvene organizacije in našemu gorečemu nasprotniku Urošu Macerlu priložnost pokazati, kako sodobno cementarno imamo v Trbovljah.« Prekinjena obravnava se bo nadaljevala na ARSU 29. septembra 2008. Nadaljevanja postopka ni mogoče napovedati zaradi očitnega poskusa zavlačevanja postopka, saj danes do razprave zaradi predloga pravne zastopnice Uroša Macerla ni prišlo. MoH Nova podjetniška kolektivna pogodba v izlaškem ETI-ju in prvič v zgodovini podjetja etični kodeks. Debra dva meseca po podpisu soglasja o preklicu stavke, s katerim sta se vodstvo ETI-ja in sindikat SKEI ETI, poleg dogovora o dvigu plač, zavezala k nadaljevanju pogajanj za novo podjetniško kolektivno pogodbo, sta strani 11. septembra to tudi podpisali. Predsednik uprave ETI-ja mag. Tomaž Berginc in predsednica sindikata SKEI ETI Mateja Gerečnik sta bila zadovoljna s potekom pogajanj, ki so pripeljala do sklenitve nove kolektivne pogodbe, v kateri je tudi kodeks poslovne etike in podjetniške kulture, ki so ga v ETI-ju sprejeli in opredeljuje način obnašanja zaposlenih, njihovega odnosa do družbe.To naj bi pripomoglo k še boljšim in »čistim« odnosom vseh zaposlenih. Tudi dogovora o dvigu plač se je vodstvo držalo. Julija so se plače dvignile za 4 %, kot je bilo dogovorjeno. Za oktober je predviden pogojni dvig.V primeru doseganja poslovnih rezultatov se bodo plače dvignile še za I %,v nasprotnem primeru se dvig zamakne do takrat, ko bo poslovni rezultat dosežen. ETI je podjetje z dolgoletno tradicijo kolektivnega dogovarjanja, saj je bila prva podjetniška kolektivna pogodba sklenjena že februarja 1991. Leta 2000 ji je sledila druga kolektivna pogod- ba, ki pa je predvsem zaradi spremembe zakonodaje, z izjemo nekaterih določb, prenehala veljati konec leta 2006. ETI je kljub prenehanju kolektivne pogodbe svojim zaposlenim še naprej zagotavljal vse pomembne pravice iz potekle pogodbe. Nova podjetniška kolektivna pogodba je tretja v zgodovini podjetja. Temelji na pravicah iz Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije Slovenije in jih na mnogih mestih presega. Poleg prilagoditve novi zakonodaji in kolektivni pogodbi dejavnosti, pa nova kolektivna pogodba prinaša tudi novost v podjetju, in sicer Kodeks poslovne etike in podjetniške kulture. Slednji vodstvo in zaposlene zavezuje k etičnemu obnašanju in upoštevanju temeljnih etičnih vrednot. Vodilni delavci družbe so se že osebno zavezali k njegovemu spoštovanju. Nova kolektivna pogodba bo stopila v veljavo s I. oktobrom, nekatere določbe pa bodo začele veljati z začetkom leta 2009. Po viru:MaH za avc FUNfeRČM Ql 5. seja Upravnega odbora zasavske območne zbornice V prostorih Regionalnega centra za razvoj v Zagorju je bila 8. septembra 1008 sklicana 5. Seja UO Območne zbornice Zasavje. Z deprofesionalizacijo mesta direktorja je njegovo delo prevzela Staša Baloh Plahutnik. Od 1. julija dalje delajo v prostorih RCR v Zagorju. Zaradi tožb trgovinske zbornice prostorov zbornice na Mestnem trgu v Trbovljah ne morejo prodati, zato jih bodo oddali v najem. Staša Baloh Plahutnik je predstavila kazalnike gospodarjenja v zasavski regiji. Ti kažejo v nekaterih pogledih boljše rezultate kot na državni ravni. Uspešnemu poslovanju je botrovalo financiranje s sredstvi na podlagi zasavskega zakona, ki so bila do konca 2006 uporabljena za prestrukturiranje gospodarstva. Kljub temu v regiji še ni doseženo slovensko povprečje. Mnenje UO je bilo, da vse možnosti financiranja iz evropskih skladov še niso izkoriščene, zato naj GZS na nivoju države pripravi nove spodbude za razvoj gospodarstva in človeških virov ter izvaja različne programe, ki bodo prispevali k večji konkurenčnosti gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest. Na okrogli mizi Energetika v Zasavju jutri, ki je bila I. julija, so dosegli namen GZS OZ Zasavje, da se da jasna podpora RTH-ju in TET v njunih prizadevanjih do vladnih institucij in lastnika HSE. Glavno sporočilo okrogle mize je bilo »energetika v Zasavju da«, zato mora čim prej priti do ustreznih pravnih odločitev in podlag za nadaljnje delo. UO OZ Zasavje je na seji soglasno podprl prizadevanja za nadaljevanje dela energetike v Zasavju. Razvoj mora nujno vključiti sodobne tehnologije in varova- nje okolja, saj je nov investicijski ciklus nujen, enako tudi hitra odločitev. Nosilci novih energetskih projektov naj se v čim krajšem času odločijo o optimalnih rešitvah in le-te predložijo lastnikom v odločanje. HSE, ki je večinska lastnica, naj se opredeli ali bo v nove energetske objekte v Zasavju vlagala sama ali bo za to pridobila nove strateške partnerje. UO OZ Zasavje je sprejel izhodišča za pripravo za pridobitev koncesije za HE na srednji Savi. Zasavsko gospodarstvo ima interes, posebej še TET in ostala podjetja s področja energetike, da se aktivno vključijo v projekt izgradnje H E na srednji Savi. Člani UO OZ Zasavje so sprejeli pobudo, naj bi Zasavje, kot energetska regija, moralo pri izvedbi tega projekta odigrati aktivno vlogo. Za vzor naj bi bila izgrad- nja HE na spodnji Savi, kjer so na podlagi projekta ustanovili novo podjetje, ki je prevzelo izvedbo investicije in koncesijo. Svetu zasavske regije predlagajo, da zavzame do tega vprašanja stališče in prične z ustreznimi aktivnostmi in pobudami do Republike Slovenije in sedanjih nosilcev koncesije za pričetek projekta. Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku družbe je predstavila Nina Globočnik, vodja pravne službe GZS. Udeležba pri dobičku je prostovoljna za delavce in za družbo. Ko bo večina zaposlenih podpisala pogodbo o udeležbi zaposlenih na dobičku, se bodo izvedle vse potrebne aktivnosti za njegovo realizacijo.V ta namen bo lahko izplačano največ 20 odstotkov čistega dobička posameznega poslovnega leta, vendar višina izplačil ne sme presegati 10 odstotkov letnega bruto zneska izplačanih plač družbe v poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga bo delavec lahko prejel ne bo smel presegati 5000 evrov. Na izplačila iz tega naslova ne bo podjetje plačevalo davkov in prispevkov, kot jih mora pri izplačilu plač. Zaradi tovrstnih izplačil se ne bo smelo posegati v že pridobljene pravice zaposlenih. Besedilo in slika: Irena Vozelj “Step! Prednost ima življenje” V času med 15.09.1008 in 06.10.1008, bede v sodelovanju Policije z drugimi subjekti potekale aktivno- sti za povečanje varnosti na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. Na namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih prehodih ceste preko železniških tirov, povečanje zavedanja in odgovornosti ljudi pri prečkanju nivojskih prehodov ceste preko železniške proge in povečana pozornost, pazljivost in spoštovanje prometnega znaka Andrejev križ, bi stanje varnosti na nivojskih prehodih ceste in železnice izboljšala. Prometni znak Andrejev križ udeležencu cestnega prometa pomeni, da se je potrebno pred prehodom ustaviti in se prepričati, da lahko varno prečka železniško progo. Slovenski predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu predpisujejo, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu.Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu, mora torej voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko pred njim varno ustavi. V času preventivno-represivne akcije bodo policisti opravljali nadzor na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. MoH "70 OX Q mfe&ia Ponovni javni razpis za CT za trboveljsko bolnišnico Ministrstvo za zdravje je objavilo ponovni razpis za javno naročilo za nakup računalniškega tomografa s pripadajočo opremo, pripravo prostorov za montažo CT-ja in spremljajoče opreme. V splošni bolnišnici Trbovlje so, med ostalim, za leto 2008 predvidevali tudi širitev preiskav, ki so v tesni zvezi z nabavo CT aparata. Le ta naj bi omogočila celovito in kakovostno obravnavo bolnika in krajše čakalne dobe.V bolnišnici bi se s tem tudi znižali stroški, razširili bi ponudbo in povečali konkurenčnost. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je ob obisku vlade v Zasavju in njenem v bolnišnici Trbovlje zagotovila, da so se uspeli dogovoriti in je v postopku nabava CT aparata. Prvi razpis za nabavo je bil namreč objavljen v letošnjem aprilu, konec maja pa na poziv iz poslanskih vrst prekinjen, ker: da je pri vnosu objave na portal javnih naročil prišlo do nenamernega napačnega vnosa pri šifri.V začetku junija so na Ministrstvu za zdravje zagotovili, da bo razpis ponovno objavljen v nekaj dneh, ki so se zavlekli do obiska vlade v Zasavju. Ministrica je takrat za Radio Kum povedala, da je bil ponovni razpis že objavljen, da ima ministrstvo sredstva zagotovljena in gre v tem primeru samo za nek časovni zamik, saj »CT Bolnišnica Trbovlje dobi, brez nadaljnjega.« Za napako pa mora po njenem »poskrbeti« njen generalni sekretar, ker ona se nima časa z vsem ukvarjati. Dejansko je bil ponovni razpis na spletnem portalu za javna naročila objavljen 5. septembra, medtem ko je bila vlada, in z njo tudi ministrica za zdravje, na obisku v Zasavju 22. avgusta... MaH Obvestilo o javni razgrnitvi in obravnavi Občina Trbovlje je objavila obvestilo o javni razgrnitvi in obravnavi za dopolnjene osnutke sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje urejanja na koncu ulice Sallaumines in Kešetovo. Javna razgrnitev dopolnjenih osnutkov sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za območje urejanja M 10/1 - DEL - ZAKLJUČEK ULICE SALLAUMINES in Prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja M 9/5 - KEŠETOVO bo trajala 30 dni, in sicer od 09.09.2008 do 08.10.2008. Dopolnjena osnutka sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za območje urejanja M 10/1 - DEL - ZAKLJUČEK ULICE SALLAUMINES in Prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja M 9/5 - KEŠETOVO bosta javno razgrnjena v sobi št. 53 na Oddelku za okolje in prostor v II. nadstropju upravne zgradbe Občine Trbovlje, na naslovu Mestni trg 4,Trbovlje. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo v sredo, dne 24.09.2008, ob 16. uri v sejni sobi ObčineTrbovlje, v II. nadstropju upravne zgradbe Občine Trbovlje.V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjena osnutka. Pripombe in predlogi se lahko posredujejo pisno na naslov Občina Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje, po elektronski pošti na naslov obcina.trbovlje@trbovlje.si ali ustno na zapisnik, vendar najkasneje do vključno 08.10.2008. Razpis štipendij ObčineTrbovlje Občina Trbovlje razpisuje za študijsko leto 2008/2009 tri štipendije študentom na dodiplomskih študijskih programih. Na podlagi 37. člena Statuta Občine Trbovlje (UVZ, št. 28/20-07 - prečiščeno besedilo) ter Pravilnika o štipendiranju in pomočeh dijakom in študentom v občini Trbovlje (UVZ, št. 6/02, 21/02, 18/05 in 21/06), Občina Trbovlje razpisuje za študijsko leto 2008/2009 tri štipendije študentom na dodiplomskih študijskih programih. Rok za oddajo vlog je 6. oktober 2008, dokumentacijo pa lahko kandidati brez plačila prevzamejo na Občini Trbovlje, Oddelek za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, v pisarni št. 46. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.trbovlje.si, v rubriki Razpisi. Dodatne informacije so v času odprtega razpisa na voljo vsak delovni dan med 08.00 in I 1.00 uro na tel. št. 03/562-79-20, kontaktna oseba Mateja CAMPLIN TAHIROVIČ, e-mail: mate-ja.camplin @trbovlje.si. Po viru: MaH Zaplet prej, razplet po... V zagorski občini oziroma v njenem občinskem svetu se je, le ducat dni pred volitvami poslancev v državni zbor, zapletlo. Gašper Koprivšek je javno protestiral ob imenovanju Iva Potočnika v občinski svet in pozval k takojšnji razveljavitvi (po njegovem) nezakonitega imenovanja. »Na julijski seji je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi izglasoval nezakonito imenovanje občinskega svetnika Ivana Potočnika. Predhodno je občinska volilna komisija z izpodbijanim sklepom odločila, da se mandat v občinskem svetu, ki je ostal nezaseden zaradi odstopa Alojza Pavloviča, dodeli Ivanu Potočniku. Ta sklep in imenovanje sta nezakonita po 37.a členu Zakona o lokalni samoupravi, ki določa razloge za prenehanje mandata in med njimi našteva tudi odstop člana občinskega sveta. Nedvoumno je, da je Ivanu Potočniku z vrnitvijo mandata maja 2007 funkcija prenehala in je ni mogoče ponovno vzpostaviti. Na zgoraj omenjeni julijski seji je bila posredovana Pritožba zoper sklep Občinske volilne komisije Občine Zagorje o/S, v kateri je bila nezakonitost omenjenega imenovanja natančno argumentirana. Občinski svet pritožbe sploh ni obravnaval, ampak je takoj prešel k nezakonitem imenovanju. S tem pozivom se zahteva takojšnja razveljavitev nezakonitega imenovanja, soglasje k sprejetju mandata občinskega svetnika pa se mora predložiti naslednjemu po vrsti na isti volilni listi,« tako Gašper Koprivšek, ki trdi, da je naslednji na kandidatni listi LDS za občinski svet. Brane Omahne, direktor zagorske občinske uprave je v njenem imenu pojasnil, da je edino sodišče pristojno, da odloča o zakonitosti ali nezakonitosti sklepa občinskega sveta. Gašper Koprivšek se ima seveda pravico pritožiti na Sklep v osmih dneh od njegovega prejema. Le tega pa očitno 3. 9. 2008, ko je poslal Poziv k razveljavitvi nezakonitega imenovanja, še ni prejel. Na občinski upravi so bili v zaostanku z delom (pisanjem sklepov) zaradi odsotnosti pristojnega in se je po zadnji, julijski seji, sklep nekje(!) založil. Gašperju Koprivšku so ga posredovali šele 9. septembra 2008. MaH fiwftfgc ®| Radeeani uspešno tudi v tem letu Radeče so postale občina leta 1995. Za dan praznovanja občinskega praznika so izbrali v Radečah 8. september, ko so se pred 63. leti začeli vračati na svoje domove izgnanci. V sredo zvečer je bila v Radečah osrednja slovesnost, na kateri so podelili letošnje občinske nagrade. Zlatnika občine Radeče sta prejela Frančišek Kranjc za več letno uspešno vodenje in delovanje Lovske družine Radeče in Franc Lipovšek, za več letno uspešno delovanje in ustvarjanje na področju glasbe. Dan po svečani seji radeškega občinskega sveta smo za kratek pogovor poprosili radeškega župana in poslanca v Državnem zboru, Matjaža Hana. Kaj menite o vašem poslanskem mandatu in vaši uspešnosti? Pred štirim leti sem bil še nepopisan list papirja, verjamem pa, da so me v štirih letih ljudje iz mojega okolja, iz občine Radeče in Laško, zelo dobro spoznali in da sem na dobro zastopal njihove interese in predstavil njihove probleme v hramu slovenske demokracije. Seveda vsak človek rabi čas, da se na zaupano nalogo privadi. Menim, da sem se dokaj hitro zaveslal v te politične vode in spoznal, kako sistem deluje in skušal tako tudi sam delovati. Rezultati so, naj skromno pripomnim, vidni na več področjih. Končno se je slišal glas Radeč in Laškega v parlamentu. Na mojo pobudo je bilo z amandmaji sprejetih kar nekaj projektov, ki so v teh dveh občinah v teku.V teh štirih letih sem predvsem poskušal poslušati ljudi in njihove probleme in nato s svojimi nastopi opozoriti na to širšo javnost v državi. Upam le, da so bili ljudje v teh štirih leti z menoj zadovoljni in da bom dobil še eno priložnost, da bom lahko še naprej zastopal barve Laškega in Radeč v državnem zboru.Verjamem pa tudi, da bo socialna demokracija dobila priložnost, da prevzame krmilo in s tem tudi odgovornost, da Slovenijo naredi zopet bolj sproščeno, lepšo... in kjer vsi bodo ljudje imeli enake možnosti za razvoj . Vaša ocena županovanja in sodelovanja s sodelavci ? Težko je ocenjevati sam sebe in, hvala bogu, so vsake 4 leta volitve, ko to najbolje naredijo volilke in volilci. S svojimi sodelavci v občini Radeče sem izredno zadovoljen. Priznati moram, da se že pozna most med Ljubljano in Radečami, saj lažje prihajamo do informacij, tako tudi lažje umeščamo naše projekte v državni proračun. Prav zato sem izredno zadovoljen, saj so Radeče postale prepoznavne tudi v Ljubljani in na ta način lahko projekte, ki jih imamo, tudi uspešno realiziramo. Kombinacija župan - poslanec je nedvomno prednost. Seveda pa terja veliko napora, veliko odrekanj, žal trpi pri tem tudi družina. Vendar, odločil sem se, da se poleg družine ukvarjam tudi z resnično s politiko, tako politiko, ki bo zastopala predvsem interese ljudi. Kakšni so vaši soodnosi v Posavski regiji? Odnos s Posavsko regijo oz. z župani je dober, odličen in v tragediji, ki se je zgodila Sevnici, sem izgubil zelo dobrega prijatelja, sevniškega župana. Kar zadeva pokrajine, mislim, da je vlada obupala, saj je z referendumom dobila na nek način klo- futo. Mislim, da bo potrebno karte na novo premešati in bomo lahko v naslednjem mandatu razčistili, kaj bo s pokrajinsko zakonodajo. Kako na vas in občino Radeče gledajo sosednji župani? Odnosi z Miranom Jeričem, Bogdanom Barovičem in Matjažem Svaganom so dobri in mislim, da radeško občino vidijo kot občino, ki je naredila premike naprej in ki ima župana, ki je prijatelj z drugimi župani. Mislim, da imamo vsi župani dober prijateljski odnos.Vsak seveda navija za svojo občino, če pa bi bilo potrebno stopiti skupaj verjamem, da so to pripravljeni narediti. Kako daleč sta zdaj projekta Savus in Titova cesta? Pogodba za Titovo cesta je podpisana z Direkcijo za ceste RS in tudi z izvajalci, kar bomo opravili še na svečan način. Že v letošnjem letu se bodo pričela dela na tej cesti. Po pogodbi pa morajo biti do konca meseca oktobra naslednjega leta vsa dela končana. Za projekt Savus je odkupljeno zemljišče in dobili smo tudi pogodbo z Ministrstva za lokalno samoupravo, da naredimo razpis za projekt. V naslednjem letu bo začetek izgradnje in v letu 2010 zaključek.Vrednost projekta je ocenjena na okrog 900 tisoč do I milijon evrov. Kakšna naj bi bila koalicija v bodočem občinskem svetu? Če govoriva za radeški občinski svet, je pred nami, ne glede na rezultate državnozborski volitev, še dve leti dela. Mi imamo koalicijski dogovor med strankami Zveza za napredek Radeč, Desus in S D. Drugače pa se trudim, da je to resnično koalicija Radeč, da skušamo reševati probleme, kar nam zaenkrat tudi uspeva.Tudi če se bo zadeva v državi premeščala, koalicija v Radečah je trdna in ostaja do naslednjih volitev nespremenjena in upam da še naprej tako uspešna. Besedilo: Rudi Špan »Zagorje teče« 3 - umi TEKAŠKI TEČAJ: petek, 19. 09. 2008 ob 18h v Evroparku Ruardi. prijave: urban@tekaskitrener.si oz. 051 346 897 (Urban) TEK pod strokovnim vodstvom: vsak torek ob 18h v Evroparku Ruardi informacije: tomaz@iemc.si oz. 040 786 240 (Tomaž) ali na spletni strani www.iemc.si. Vabljeni vsi, začetniki in izkušeni tekači! * < 0 mm ^žjptjgz|g5Sj(£i volitve^ 1©08 Drugi del predstavitve kandidatov parlamentarnih strank v 6. volilni enoti za 9., 19. in II. volilni okraj in zunajparlamentarnih strank V tokratni številki Zasavca nadaljujemo s predstavitvijo kandidatov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, ki se bodo na volitvah 2008 potegovali za poslansko mesto v Državnem zboru. Naj spomnimo, da so v 6. volilni enoti za Zasavčane pomembni trije volilni okraji: 9. OKRAJ: občina Hrastnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti:Turje-Gore, Krnice-Šavna Peč, Podkraj-Spodnji del, Marno, Dol pri Hrastniku, Kal, Boben, Rudnik, Steklarna, Prapretno, Kovk (sedež: Hrastnik) 10. OKRAJ: občina Trbovlje, ki obsega območje krajevnih skupnosti:Trbovlje Čeče, Ivana Kešeta, Fric Keršič, Franc Fakin, Klek, Franc Salomon, Alojz Hohkraut,Trbovlje Center, Dobovec, Zasavje (sedež:Trbovlje I I. OKRAJ: občina Zagorje ob Savi, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Čemšenik, Izlake, Kotredež, Loke- Kisovec, Mlinše-Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Franc Farčnik, Senožeti-Tirna, Šentgotard, Jože Marn, Rudnik-Toplice (sedež: Zagorje ob Savi) SLS skupaj s SMS Margareta Jeraj Kunc Kandidatka v 6. volilni enoti 9. volilni okraj Je dolgoletna članica SLS Hrastnik, upokojenka. SLS postavlja v središče svojega odločanja malega človeka, zato se bom tudi zavzemala za njegove boljše življenjske pogoje v socialnem in okoljskem smislu. Maja Ana - Marija Suhaveršnik iz vrst Stranke mladih Slovenije kandidira v 6. volilni enoti v 10. volilnem okraju je absolventka turizma. »Živimo v času, ko postajajo spremembe del našega življenja. Živeti jutri drugače, je želja nas vseh, zato so pomembne spremembe, ki bodo omogočile mladim hitrejše zaposlitve, dajale možnost za ustvarjanje družin in ureditev svojih stanovanj, delavcem omogočale boljše življenje, upokojencem pa zanimivo in drugačno preživljanje prostega časa.Vsekakor smo pomembni vsi, saj mora biti naš skupni cilj drugačno in seveda boljše življenje. Torej skupaj poskrbimo, da bo jutri lepši dan, saj le skupaj zmoremo več!« V svoji predstavitvi je izpostavila predvsem problematiko mladih. Kot je dejala, bi se moralo delo preko študentskih servisov mladim upoštevati kot izkušnje pri iskanju zaposlitve. Samo Vrtačnik 6. volilna enota I I. volilni okraj, član SMS »Sem poročen in oče dveh otrok. Stanujem v Podkumu. Po končani srednji lesarski šoli sem se zaposlil v SVEI d.d., kjer delam kot vodja žage. V lokalnem okolju sem stalno vključen v delo za skupno dobro na različnih področjih. Dobro poznam problematiko celotne občine, saj sem član občinskega sveta, izvoljen na listi SMS. Kot poslanec v Državnem zboru bom aktivno deloval tudi za hitrejši razvoj naše zagorske občine.» Kandidati zunajparlamentarnih strank KDS - Krščansko demokratska stranka »Rad bi, da se vsi zavedamo pomena dobro stoječih podjetij in menedžerjev, ki zmorejo pošteno plačevati davke in s tem omogočijo subvencioniranje socialno šibkih in ustvarjajo teren za dokazovanje zdravih, ambicioznih državljanov, ki se dokazujejo na trgu dela. Za slehernega sposobnega državljana Slovenije mora biti delo vrednota, čast, radost in veselje. Mora pomeniti tudi več kot dostojno življenje. Krščanski demokrati se zavedamo pomena vere. Je pa ne vsiljujemo in spoštujemo nazore drugače mislečih.« Silva Kosar Kandidatka v 6. volilni enoti v 10. in II. volilnem okraju Lista za čisto pitno vodo Helena Švigelj Kandidatka v 6. volilni enoti v 9. volilnem okraju Janez Toni Kandidat v 6. volilni enoti v 10. volilnem okraju Franci Hercog Janez Zupančič Kandidira v 6. volilni enoti v 9. volilnem Kandidat v 6. volilni enoti v I I. volilnem okraju okraju Lista za pravičnost in razvoj ___________voum ® Stranka slovenskega naroda Zeleni Slovenije nastopa na slovenskem političnem prostoru kot moderna, neodvisna, politična sila, ki jo odlikujejo demokratičnost, solidarnost, strpnost, usmerjenost v prihodnost ter naravnanost k doseganju merljivih ciljev. Listo za pravičnost in razvoj je bila ustanovljena maja 2006 »zaradi nujnosti drugačnega reševanja številnih neravnotežij okolja v katerem živimo«. Stranka slovenskega naroda ima namen v slovenski parlamentarizem vnesti novo dimenzijo politične kulture in delovanja. SSN bo konstruktivni partner v parlamentu Slovenije, s pravimi pobudami in dobrimi predlogi za izvedbo kvalitetne zakonodaje ter vedno odprta za vse predloge ali ideje, ki bodo dobre za Slovenijo, Slovenke in Slovence oziroma za vse slovenske državljane. Dušan Vekjet Kandidat LPR v 6. volilni enoti v 9. volilnem okraju Damijan Balog Kandidat LPR v 6. volilni enoti v 10. volilnem okraju Jadranka Kneipp Kandidatka LPR v 6. volilni enoti vil. volilnem okraju Srečko Povše Kandidat 6. volilne enote v 9. volilnem okraju Branko Car Kandidat 6. volilne enote v 10. volilnem okraju Marko Starešinič Kandidat 6. volilne enote vil. volilnem okraju Durda Franko Kandidatka 6. volilne enote v 9. in II. volilnem okraju Tomaž Šerbec Kandidat 6. volilne enote v 10. volilnem okraju Zelena koalicija Zeleni progres in Zelena stranka Dejan Zupan Kandidat 6. volilne enote v 9. volilnem okraju Branimir Bajde Kandidat 6. volilne enote v 10. volilnem okraju Tina Mohar Kandidatka 6. volilne enote vil. volilnem okraju Zagorje 3 - urni TEKAŠKI TEČAJ : petek, 19.9.2008 ob 18h v Evroparku Ruardi. prijave: urban@tekaskitrener.si oz. 051 346 897 TEK pod strokovnim vodstvom : vsak torek ob 18h v Evroparku Ruardi informacije: tomaz@jemc.si oz. 040 786 240 (Tomaž) ali na spletni strani www.jemc.si. Vabljeni vsi, začetniki in izkušeni tekači! “70 0\ /O V RTH je več manj Ob koncu prvega polletja izkazuje Rudnik Trbovlje Hrastnik negativen poslovni rezultat v višini 1,8 milijona evrov - 1,1 milijona na proizvodnem delu in 0,6 milijona evrov na zapiralnih delih. Na področju proizvodnje premoga je v Trbovljah, v jami III, v prvem polletju veliko težav povzročala narava. Težave so imeli z vodo,glino in jalovino, kar je pomenilo manj izkopanega premoga in tudi manjši toplotni učinek le-tega. Proti koncu prvega polletja so se razmere sicer uredile, tako da je junija proizvodnja normalno tekla. Prihodki od prodaje na proizvodnem delu so znašali 9,9 milijona evrov.To je 2 % pod načrtovanimi, ne glede na to, da so rudarji izkopali za 20 % manj premoga, kot je bilo planirano. Razliko med količino izkopanega premoga in prodajo so pokrivali s prodajo zalog. Nadzorni svet RTH ugotavlja, da bo v drugi polovici leta treba povečati dinamiko odkopavanja, povečati kakovost izkopanega premoga in omejevati stroške. Zapiralna dela so potekala v prvem polletju po planu zapiralnih del za leto 2008. Izguba je posledica stroškov amortizacije osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena iz sredstev proizvodnega dela, nato pa prenesena v zapiralno podbilanco.V programu zapiranja ni predvidenih tovrstnih stroškov. Hčerinske družbe RTH so vse, razen ene, dosegle pozitivne poslovne rezultate v prvem polletju. Pismo o nameri V ponedeljek sta župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan in generalni direktor SVEA Lesna industrija d.d. mag. Miroslav Štrajhar podpisala pismo o nameri, s katerim sta izrazila namero in skupen interes za sodelovanje pri strokovni pripravi in izvedbi projekta izboljšanja pogojev za bivanje občanki in občanov v neposredni bližini kompleksa podjetja SVEA in Kotlarne Zagorje. »Interes obeh podpisnikov je, da se zagotovijo izboljšani pogoji bivanja na navedeni lokaciji, zaradi česar bosta podpisnika pristopila k ureditvi brežine, na katero bo na posameznih mestih nameščena protihrupna ograja. Na brežini bo dodatno zasajena živa meja, ki bo proizvodne prostore prijazno povezala z okoljem. Občina Zagorje ob Savi se namerava v projekt vključiti z izvedbo utrditve brežine, podjetje SVEA pa se zavezuje na posameznih mestih izvesti protihrupno ograjo in zasaditi živo mejo. Za realizacijo pisma o nameri podpisnika dogovorita skupne aktivnosti za leto 2009 in 2010. Partnerja se zavezujeta za realizacijo projekta zagotoviti potreben obseg finančnih sredstev iz lastnih in drugih virov.« Predstavnika sta pismo svečano podpisala in se tako zavezala, da realizirata njegovo vsebino. Tako se bodo bivanjski pogoji občanov, ki živijo ob Cesti 20. julija in v bližini Kotlarne v Zagorju precej izboljšali. Mag. Miroslav Štrajhar meni da bodo s tem dogovorom prav gotovo dosegli, da bo kraj prijaznejši za stanovalce v tem okolju. S tem ne misli, da je SVEA kakorkoli moteča, ampak želijo si biti, najbolj kolikor je mogoče, prijazni.« Poudaril je, da so pred desetimi leti poskrbeli za okolje, za parkirna mesta in za to, da v okolju niso moteči. Nabrežine morajo biti nujno urejene zaradi delovanja naravnih sil. Besedilo in slike: M a H o o Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanttß liti trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ ^ E-mail: atv.signai@siol.net dat! P NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! I/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 JEs 4-0 iet z uamil 1 elektroinstalacije 1 strojne instalacije 1 projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij 1 geodetske storitve daljinsko ogrevanje z lesno biomaso kabelsko komunikacijski sistemi grafitne ščetke trgovine EVJ Center delovni stroji in nizke gradnje barSedmica KŠEFTI GSM 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655,031 814 999 e-mail :slavi ca. marn@siol.net,www.marn.informacija.net © pommi^A Podjetniški kotiček Irene Meterc Znani so finalisti za Gazelo 1008 Strokovni organi izbora Gazela, ki poteka pod okriljem časopisne družbe Dnevnik, d. d., so izbrali 30 finalistov izbora Gazela 1008 ■ za vsako izmed šestih regij pet najboljših hitro rastočih podjetij. Izmed teh bo uredniška komisija z glasovanjem izbrala nominirance, ki se bodo predstavili na izborih za regijske gazele v septembru in oktobru (dolenjsko-posavska regija, osrednja Slovenija, savinjske-zasavska regija, primor-sko-netranjska, dravsko-pomurska regija in gorenjska regija). Zmagovalne kipce - zlato, srebrno in bronasto gazelo, bodo podelili 11. oktobra na izboru SLOVENSKA GAZELA v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gazela je izbor najboljših hitro rastočih slovenskih podjetij, katerega vizija je prerasti v družbeno gibanje, ki utemeljuje pojem dinamične rasti, prepletene z družbeno odgovornostjo.V letu 2008 poteka že osmo leto zapored, zadnja tri leta pod okriljem Dnevnika, časopisne družbe, d. d.V tem času se je izbor Gazela uveljavil kot največji poslovni dogodek v Sloveniji, pa tudi kot motivacija za majhna in srednje velika podjetja. Namen projekta je izbrati in nagraditi podjetja, ki v celoti izkazujejo lastnosti gazel (dinamičnost, hitra rast, bliskovit razvoj, intenzivno zaposlovanje in ohranja prednosti pred konkurenco), ter tako povečevati zavedanje širše javnosti o pomenu podjetništva pri razvoju slovenskega in evropskega gospodarstva. Regijski finalisti za savinjsko-zasavsko regijo so: Ekoplan A, d.o.o., Fijavž, d.o.o., Monting SK, d.o.o., Uniforest, d.o.o. in Viba, d.o.o. Izbor savinjsko-zasavske gazele bo 25.9. v Celju (Celjski dom). Tako kot vsako leto bodo tudi letos regijski zmagovalci zastopali regijo na Slovenski gazeli, kjer bodo podeljene zlata, srebrna in bronasta gazela. Letošnja prireditev bo 22. oktobra 2008 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobnejše informacije o projektu Gazela 2008 so na prenovljeni spletni strani www.gazela.com. Nasveti za preverjanje kitajskih podjetij Kitajska podjetja pogosto oglašujejo na internetnih straneh in s privlačnimi ponudbami vabijo potencialne kupce. Prvi korak pri preverjanju takšne ponudbe je ali ima internetna stran tudi kitajsko različico. Če le-te ni, je ponudba dvomljiva, saj to pomeni, da podjetje sploh ni registrirano. Če podjetje ima kitajsko različico spletne strani, mora biti na kitajski verziji navedena številka registracije podjetja. Če številke registracije ni, podjetje ni registrirano. Ko ugotovite, da je podjetje registrirano, zahtevajte, da vam pošljejo kopijo poslovne registracije. Ko prejmete kopijo poslovne registracije, preverite številko registracije, žig in datum veljavnosti.To preverite s posredovanjem Veleposlaništva Ljudske Republike Kitajske v Ljubljani ali tako, da pokličete kitajski lokalni urad za industrijo in trgovino. Od podjetja zahtevajte tudi njihov bančni račun in SWIFT kodo, tako da lahko naša banka preveri možnost poslovanja z banko kitajskega partnerja.Vse gornje informacije so običajno zahteva ob začetku poslovanja med dvema podjetjema in niso poslovna skrivnost. Prav tako je običajno, da si bodoči poslovni partnerji izmenjajo druge informacije kot letna poročila, kataloge, reference in drugo. Pozorni bodite, kadar kitajsko podjetje ne bi želelo posredovati jasnih informacij, če bi zahtevali njihov obisk v Sloveniji ali obratno, obisk glavnega direktorja slovenskega podjetja na Kitajskem, če vztrajajo pri neobičajnih plačilnih pogojih ali nasploh postavljajo pogoje, ki niso v skladu z načeli poslovanja Svetovne trgovinske organizacije. Kitajska je članica Svetovne trgovinske organizacije in praviloma spoštuje njena določila. Podjetij, ki teh pravil ne spoštujejo in se sklicujejo na “posebnosti” v poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji, se raje izogibajte. 40 lei drugega bloka v Termoelektrarni Trbovlje Prve kilovatne ure električne energije so bile v Trbovljah proizvedene že leta 1906 - v tedaj tehnološko najbolj dovršeni elektrarni Avstroogrske. Šestdeset let pozneje, v letih 1064 - 1068 je bila zgrajena Termoelektrarna Trbovlje 1. V osemdesetih, ko so zaustavili proizvodno enoto TET I, se letna proizvodnja električne energije Termoelektrarne Trbovlje giblje med 563 in 650 GWh. Za to se porabi povprečno 600.000 ton premoga s toplotno vrednostjo I 1.000 kj/kg. Specifična poraba toplote znaša od I 1.600 kj/ kWh do I 1.700 kJ/kWh. Termoelektrarna Trbovlje ima danes dve enoti. Proizvodna enota 2 - parni blok moči 125megavatov - proizvaja električno energijo iz rjavega premoga zasavskih premogovnikov. Druga proizvodna enota pa ima dva plinska bloka skupne moči 63 megavatov, ki za proizvodnjo električne energije uporabljata plinsko olje in predstavljata rezervo v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Do leta 2007 je imela termoelektrarna status prednostnega dispečiranja, kar pomeni plasma planirane proizvodnje električne energije v višini 563 GWh, po zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik. V Termoelektrarni Trbovlje od leta 2003 poslujejo skladno s pridobljenim certifikatom vodenja kakovosti ISO 9001-2000 in certifikatom ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. Istega leta so na podlagi razvojnih izhodišč zasnovali strategijo poslovanja, imenovano Energetska dolina. V njej so opredelili svoje sedanje poslovanje in razvojno vizijo Termoelektrarne Trbovlje.Ob tej priliki jubileja je direktor TET mag. Marko Agrež povedal na spletni strani sledeče: »Ob 40-letnici delovanja Termoelektrarne Trbovlje 2 - mimogrede, nihče ji ni napovedoval tako dolgega življenja - bi večina pričakovala, da bo tudi uvodna beseda namenjena času, ki se je zaokrožil v jubilej. A ker so leta naše termoelektrarne in njenih predhodnic temeljito popisana na sto naslednjih straneh te knjige, bom uvodni nagovor obrnil v prihodnost.Vsaj še en dober razlog je za to: ker obstoj energetske dejavnosti v Zasavju še vedno ni dorečen, velja vedno znova opozarjati na naše prednosti in predstavljati naše možnosti razvoja. Precej tehtnih razlogov, ki upravičujejo gradnjo novih enot za proizvodnjo električne energije na sedanji energetski lokaciji, je moč našteti. Zgrajena je energetska infrastruktura od stikališča do daljnovod- nih povezav, uporabiti je moč objekte in naprave, kot so dimnik in naprava za razžvep-Ijevanje dimnih plinov, deponija premoga in pepela, v neposredni bližini tečejo Sava kot vir hladilne vode ter železnica in plinovod, ki ponujata možnost dobave energenta. Izjemno pomembna je tudi tradicija in z njo povezani usposobljenost ljudi ter sprejemljivost za okolje. Ohranjanje dejavnosti ima za zasavski prostor velik socialni pomen, za slovenskega pa je pomembno zaradi zanesljive oskrbe z električno energijo. Na drugi strani ne moremo spregledati niti omejitev samega prostora, zmogljivosti naštetih naprav ter zakonskih omejitev. Tehnično, prostorsko, ekološko in ekonomsko smo analizirali štiri variante plinsko-parne elektrarne z močjo od 234 MWe do 402 MWe. Resnih tehničnih omejitev ni, še največja težava bi lahko bili izpusti toplogrednega ogljikovega dioksida, ki se pri preučevanih variantah proizvodnje od 1638 do 2814 GWh električne energije gibljejo okoli zakonsko dovoljenih omejitev. Prav tako smo analizirali enote na trda goriva, premog in lesno biomaso, kjer bi lahko uporabili že zgrajeno in prej omenjeno infrastrukturo. Čeprav bi petino energenta predstavljala lesna masa, so tu težave z izpusti ogljikovega dioksida nekoliko večje: ob proizvodnji 1200 GWh električne energije bi v ozračje izpustili milijon ton toplogrednega plina. Naše razvojne možnosti vidimo v dveh smereh.Prva razvojna smer zajema dve varianti.Varianta ena je izgradnja enote na trda goriva moči 225 MWe in posodobitev obstoječe 125 MWe enote. Ko bi bila zgrajena nova enota z močjo dobrih dvesto megavatov, bi sedanjo lahko preuredili v vršno elektrarno s konično močjo do 75 MWe, v kateri bi proizvajali še do 400 GWh električne energije. Zaradi precejšnji preteklih vlaganj bi ob uporabi primernejšega uvoženega premoga njeno življenjsko dobo lahko podaljšali na 55 let, torej do leta 2023. Druga varianta je njena ustavitev in izgradnja enote na lesno in drugo biomaso z močjo med petdesetimi in sto megavati. Druga razvojna smer je izgradnja nove plinskoparne enote moči 290 MWe in posodobitev obstoječega bloka. Za novo enoto je že bilo izdano energet- sko dovoljenje, predvidena je v ustreznih državnih prostorskih načrtih. Zanjo govori predvsem dejstvo, da Sloveniji pomaga uresničevati sprejete mednarodne okoljevarstvene obveze, saj ob povečanju proizvodnje električne energije pomeni hkratno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.Vse druge možnosti predpostavljajo začasno ali stalno prekinitev proizvodnje električne energije, kar pa je zaradi vseh prednosti, ki jih ima naša lokacija, povsem nesmotrno. Še enega pomembnega elementa bi se rad dotaknil v tem uvodu: razpoložljivega časa za izvedbo naložb. Sedaj obratujemo v tako imenovanem sistemu prednostnega dispečiranja kot dovoljene oblike državne pomoči. Sledilo bo prehodno obdobje, ko bo naše poslovanje temeljilo na obstoječi enoti z oziroma brez dodatnih subvencij. Z zagotovitvijo konkurenčne cene premoga, obratovanjem z visokim izkoristkom, povečanjem uporabe lesne biomase in skrčenjem stroškov vzdrževanja na najmanjšo možno mero, bomo še naprej zagotavljali varno obratovanje. Leta 2012 bi začela delovati plinsko-parna enota, sedanji blok pa bi dokončno ustavili in ga začeli preurejati v enoto na trda goriva, pri čemer bi ohranili dimnik, napravo za razžvepljevanje dimnih plinov, elektrofilter in nekatere gradbene objekte, postavili pa bi nov kotel z univerzalnim kuriščem, ki bo ustrezal vsem okoljskim standardom, novo turbino in generator. Ro letu 2015 bi tako na naši lokaciji delovali dve fleksibilni enoti s skupno močjo 420 MWe. Obratovali bi skladno z najstrožjimi okoljskimi standardi, njuno kombinirano delovanje pa bi omogočalo tudi zelo donosno poslovanje. Verjamem, da vsi vpleteni ne bomo izpustili iz rok te priložnosti, ki prinaša pomemben delež k jutrišnji energetski varnosti Slovenije, v Zasavju pa ohranja poslovno uspešno gospodarsko panogo in pomemben dejavnik socialne varnosti. In verjamem, da zgodba o naši termoelektrarni in proizvodnji električne energije ne sega le globoko v preteklost, ampak tudi daleč v prihodnost.« Besedilo: Rudi Špan ® mßrwjo Kolesarska tura po Bosni Ekipa petnajstih kolesarjev iz Slovenije se je, na pobudo Kolesarskega kluba Zagorska dolina, odpravilo na kolesarsko turo po Bosni. S tremi kombiji so se odpravili do Sarajeva, kjer so nadeli kolesarsko opremo in od tam odpeljali strmim terenom naproti. Iz Sarajeva jih je pot vodila proti llidži. Po Poti rešitve so prikolesarili na Igman in tako premagali, po prevoženih 60 kilometrih poti, tudi 800 metrov višinske razlike. Na Bjelašnico so se povzpeli naslednji dan. Pridružila sta se jim še dva bosanska kolesarja. Od tam so imeli pred seboj le še spust po makadamskih poteh. Prevozili so prelaz Visičica, ki je največja planota v Evropi, vmes pa si privoščili tudi raftanje. Na poti so jih spremljali domačini v dveh terenskih vozilih z reševalcem in medicinsko sestro. Ob 160 kilometerski kolesarski poti so jih pozdravljali številni domačini, saj so utirali pot tovrstnemu turizmu v krajih, kamor le redko stopi tuja noga. V Snežni kuči v Rujištu so jim pripravili čudovit sprejem in jih pogostili. Od tam so kolesarji nadaljevali pot proti Mostarju, kjer so si ogledali znamenitosti. Obiskovalci predavanja so se veliko pogovarjali o tej poti tudi še po zaključku formalnega dela. S to predstavitvijo se je začela nova sezona prireditev v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju. Na predavanju o kolesarjenju po Bosni Besedilo in slika : Irena Vozelj Sovretov pohod bo v soboto* 4. oktobra Zadnji čas je, da si na koledar svojih rekreativnih pohodov zabeležimo soboto, 4. oktobra 1008, saj nas loči do tega datuma le dobrih štirinajst dni. Sovretov pohod. Letos bo potekal v čast našega velikega prevajalca in humanista Antona Sovreta, rojenega v Šav-ni Peči, že peti pohod do njegove rojstne vasi. Tudi tokrat bosta dve startni mesti: s hrastni-ške železniške postaje (zelo ugodno, ker je povezava z vlakom) in z Dola pri Hrastniku, kjer je ob dvorani Do-lanka veliko parkirišče za avtobuse in osebna Direktorica hrastniške knjižnice vozila. Čas odhoda je od Antona Sovreta, Mateja Planko 8. do 9. ure; z obeh mest je do cilja okoli uro in pol zmerne hoje. Startnina znaša dva evra, za kar bo na voljo na cilju topel obrok. Čaka nas tudi kulturni program z razstavo Sovretovih del. »Lani je imela Knjižnica Antona Sovreta bogato razstavo,« je povedala direktorica Mateja Planko, »letos jo bomo ponovili, le da bodo dela v vitrinah«. Lani je na ta dan močno deževalo, zato je bila udeležba slaba.Tudi letos zaradi dežja pohod ne bo preložen, ker bi nastale organizacijske težave. Prvič je pripravljeno tudi spominsko darilo za tiste, ki so pot prehodili že petkrat, kar bomo dokazali z žigi v kartončku. Za dodatne informacije pokličite na 03 I 626 772. Besedilo in slika: Fanči Moljk Poskrbeli za hišne ljubljenčke Lastniki psov imajo večkrat težavo, ko želijo po nakupih v trgovino, saj nimajo urejenega prostora, kjer bi pustili svojega ljubljenčka. Redko kje vidimo tako lepo pripravljen prostor zanje kot ga imajo pred Mercatorjevim marketom v Sevnici. Besedilo in slika: »Privez« za kosmate prijatelje lrena VozelJ mßMNO 0 Pasji vikend v Trbovljah V Trbovljah je zadnja avgustovska dneva potekal pravi pasji vikend. V soboto je bila prireditev CAC Zasavje, v nedeljo pa CAC Trbovlje. Šlo je torej za IS. in 16. državno razstavo psov vseh pasem s podelitvijo Cac Slovenije. Organizator dvodnevne prireditve je bilo Kinološko društvo Trbovlje. Lastniki s svojimi štirinožci in ljubitelji teh plemenitih živali so se tudi tokrat zbrali na Kipah nad Trbovljami. Idealno vreme, s pravimi temperaturami in brez dežja, je bilo po godu psom in ljudem. Organizacija je bila vredna pohvale. Dovolj je bilo košev za smeti, urejene so bile sanitarije. Dobro so bile označene tudi poti, ki so vodile do prireditvenega prostora. Odlično je delovala informacijska in veterinarska služba.Veterinar Miran Knez je s čitalcem čipov in pregledom modrih knjižic dosledno izvrševal kontrolo psov. Ocenjevanje je potekalo brez zapletov. Vse skupaj je še enkrat potrdilo, da so Kipe odličen prostor za takšno prireditev. Otvoritvena predstavitev CAC Trbovlje: I. modra nemška doga Utara von Gigantic Blau iz Zagorja, 2. kraški ovčar Cimi iz Hrastnika, 3.meh-kodlaki pšenični terier Vanilla Sky the Best Colourm iz Radeč Poskrbljeno je bilo tudi za obiskovalce prireditve, ki so si ob ogledu razstave lahko privoščili tudi osvežitev v obliki pijače in se okrepčali s prigrizki. Kot zanimivost je bila v nedeljo bila organizirana tudi »specialka« za pse pritlikavih pasem in rottweilerje. Obakrat se je prireditev pričela ob deseti uri, ko se je začelo ocenjevanje psov, program pa je trajal do poznega popoldneva, ko je bil zaključek z defilejem prvakov in podelitvijo pokalov. Pse so ocenjevali mednarodni sodniki iz Slovenije, Srbije, Italije, Slovaške, Hrvaške in Španije. Razstavljale! pa so prišli iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Češke, Nemčije, Slovaške, Francije, Bosne in Hercegovine, Rusije, Poljske, Belgije, Črne Gore, Finske,Velike Britanije, Madžarske, Republike San Marino in Srbije.V soboto je bilo prijavljenih 350 v nedeljo 397 psov. Skupaj v obeh dneh je nastopilo 747 psov. Naziv najlepšega psa razstave Cac Zasavje je dobil kratkodlaki vveimaranec z imenom Kan Trače Atlantis, ki je prišel na razstavo s Hrvaške. Na Cac Trbovlje pa je ta laskavi naslov pripadel predstavniku pasme kitajskega golega psa z imenom One to Remember de Gabritho iz Avstrije. Trije najlepši nedeljski kraški ovčarji Kot že nekaj zadnjih let, so tudi tokrat izbrali najlepšega psa Zasavja. Rezultati Cac Zasavje po ocenjevanju sodnika Tino-ta Peharja iz Hrvaške je zmagal irski volčji hrt Atos Avijan iz Hrastnika, drugo mesto je osvojil resasti jazbečar Calpus Did-geredoo iz Hrastnika in tretje mesto je pripadlo modri nemški dogi Utara von Gigantic Blau iz Zagorja. Drugi dan so bili rezultati CAC Trbovlje po oceni sodnika Nemanja Jovanoviča iz Srbije za zasavske pse naslednji: zmagala je modra nemška doga Utara von Gigantic Blau iz Zagorja, na drugo mesto je prišel kraški ovčar Cimi iz Hrastnika, tretje mesto pa je pripadlo mehkodlakemu pšeničnemu terierju Vanilla Sky the Best Colourm iz Radeče. Besedilo: M.A.Š., slike: Maja Tolar 10 fwftag&f Obisk ameriškega veleposlanika v Trbovljah V petek, 05. septembra 2008, je Trbovlje obiskal ameriški veleposlanik.V sklopu obiska si je ogledal tudi Termoelektrarno Trbovlje. Mesto Trbovlje je v petek, 5. septembra, prvič v svoji zgodovini, gostilo pomembnega diplomata,ameriškega veleposlanikaYousifa B. Ghafarija. V okviru vljudnostnega obiska je veleposlanik Ghafari najprej obiskal Občino Trbovlje, kjer so ga sprejeli župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič, podžupana Metod Kurent in Mitja Rozina ter direktor občinske uprave mag. Boris Moškon po pogovoru, ki je zadeval tudi način, kako bi mladim omogočili, da bi lažje prišli do svojega stanovanja, je sledil ogled trboveljske Termoelektrarne. Ameriškega veleposlanika sta spremljala Andreja Finnegan (vodja gospodarsko-ekonomskega oddelka na ameriški ambasadi) in Matjaž Kovačič (svetovalec za ekonomske zadeve na ameriški ambasadi). MaH Zagorski počitniški objekt vVrsarju naprodaj Občina Zagorje je v Uradnem listu SRS objavila javni razpis za prodajo počitniškega objekta s pripadajočim zemljiščem vVrsarju na Hrvaškem. Izhodiščna cena nepremičnine je ocenjena na 823.000 evrov. Kompleks prodajajo kot celoto. Zagorjani so imeli s počitniškim domom za otroke v Vrsarju precej težav. Med vojno na Hrvaškem so bili v njem naseljeni begunci, potem pa dom ni bilo mogoče primerno urediti za letovanje. Težave so bile v komunikaciji s hrvaškimi oblastmi, zato so se odločili za prodajo. Ponudniki lahko pošljejo ponudbe do 23. septembra 2008. Igra buč Turistično društvo Izlake v sodelovanju z Lovsko družino Izlake, Krajevno skupnostjo Izlake in vrtnarijo ACM organizira IGRO BUČ - jesenski piknik,ki bo v nedeljo, 21.9. 2008, od I 5. do I 8. ure na Medijskem gradu. Za obiskovalce pripravljajo ustvarjalne delavnice za najmlajše, tekmovanje za najtežjo in najbolj nenavadno bučo - buče za tekmovanje sprejemajo na prireditvenem prostoru med 15. in 16. uro, degustacija divjačinskega golaža in družabne igre za vse udeležence. Zagotovo bo veselo in zanimivo. Obnovljen gasilski dom v Hrastniku NaTrgu Franca Kozarja v Hrastniku je bil Gasilski dom Rudni-Hrastnik nujno potreben obnove, ki je bila zaključena s slavnostno otvoritvijo sredi septembra. Na objektu je bila obnove nujno potrebna streha, zamenjati pa so morali žlebove. Tudi stavbno pohištvo, okna in vrata in garažna vrata, je bilo treba nadomestiti z novimi in urediti sanitarije, po vsem tem pa so obnovili še fasado. Investitor je bil RudnikTrbovlje Hrastnik, izvajalec del pa Ahac d.o.o.Trbovlje. Občinske štipendije tudi v Hrastniku Občina Hrastnik tudi letos razpisuje štipendije za dijake in študente. Na odboru za izobraževanje so sklenili, da se za leto 2008-2009 razpišejo tri štipendije za obrtne poklice, kar je njihova posebnost že vrsto let. Poleg tega pa okvirno še 22 štipendij za študente z nižjim socialnim statusom, ki se redno izobražujejo na višjih, visokih in univerzitetnih programih. Razpis je bil objavljen 8. septembra in bo trajal do 30. septembra 2008. Na Dolu bo namesto poslovno stanovanjskega objekta št. 2 - hiša Na Dolu so v ponedeljek, 15. septembra 2008 na seji KS spet razpravljali o zazidalnem načrtu oziroma poslovno stanovanjskem objektu št. 2. Sestanka so se poleg članov sveta udeležili predstavniki občine - župan Miran Jerič, direktor OU Janez Kraner in Tomaž Sihur, vodja oddelka za okolje in prostor. Pa še sosedje načrtovanega objekta: Pust, Smuč, Predovnik, Špacapan, Mirt,Vidmar, Špajzer in Kozole. . * Janez Kraner je najprej predstavil pisno verzijo računalniške simulacije (priložen), kjer so razpoznavni objekti, ki se načrtujejo v prihodnosti za novo podobo vaškega jedra Dola. Zupan Miran Jerič je poudaril, da je občina Hrastnik kandidirala na razpis za evropska sredstva za projekt ureditve oz. rekonstrukcija lokalne ceste LC 122-070 Dol Blate in LZ 122 -221 gasilski dom - Rižnar, ki je povezan tudi z ureditvijo vaškega jedra centra Dola. V zazidalnem načrtu je predviden poslovno stanovanjski objekt št. 2 ob cerkvi sv. Jakoba v velikosti 22 x 10 x 10, na katerega so imeli sosedje in krajani že od vsega začetka pripombe.Tudi tokrat so ponovili svoja stališča, naj se uredi v centru Dola ob cerkvi raje zelenica, nasad lip, fontana, klopi za sprehajalce. Po daljšem pogovoru, ki ga je vodila predsednica KS Vojka Povše, so sprejeli sklep, da se v zazidalnem načrtu zbriše poslovno stanovanjski objekt št. 2 in se vriše individualna stanovanjska hiša, ki naj se v prostor umesti tako, da ne bo motila vrisane ceste do obstoječih hiš. Uredijo naj se potrebna parkirišča, križišče pa naj nastane ob Predovnikovi in Mirtovi meji.Jurijev kozolec bodo prestavili za potrebe konjeniškega društva, sanirali potok Belo in uredili, kot rečeno, zelenico. Slika in besedilo : Fanči Moljk Hladni dnevi in ogrevanje Zadnje dni letošnjega koledarskega poletja se je občutno shladilo. Ni se še pričela jesen, temperature pa so že krepko poznojesenske in v stanovanjih je postalo neprijetno hladno. Prijetno bi bilo sedeti ob toplem radiatorju, vendar se morajo temperature zraka po 21.00 uri zvečer spustiti pod 12 stopinj, da bodo toplarne pričele razmišljati o ogrevanju. Zadihajmo s polnimi pljuči Tak je slogan letošnjega evropskega tedna mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra in ga bodo obeležila tudi mestna središča po Sloveniji z različnimi aktivnostmi s ciljem dan brez avtomobila. V dvaindvajsetih slovenskih občinah bodo zaprli del ulic za avtomobile in na različne načine osveščali ljudi o tem, kako lahko sami pripomorejo k izboljšanju zraka v krajih, v katerih živijo. V Trbovljah bodo v tem času »Vesele urice - dan brez avtomobila«.V soboto, 20 septembra 2008, bo od 15.00 do 23.00 ure zaprta Ulica I. junija. Na njej bodo Občina Trbovlje, Mladinski center Trbovlje in Društvom prijateljev mladine Trbovlje pripravili pester program. V Zagorju Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s Knjižnico Zagorje pripravlja likovni nagradni natečaj za otroke do 3. razreda. Letos bodo z denarjem, ki so ga v prejšnjih letih porabili za prireditve ob tednu mobilnosti, kupili radarske table. Kulturna šola 2008 in odličnost Zveza kulturnih društev Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje GEOS-a sta tudi letos razpisala natečaj za naziv »Kulturna šola 2008 in odličnost. Strokovna komisija je med prijavljenimi na razpis izbrala iz vsake regije po eno šolo, ki kandidirajo za naslov »Kulturna šola leta«. Med nominiranimi je tudi Osnovna šola Trbovlje. Za prijavo na razpis morajo šole izpolnjevati določene pogoje, predvsem mora biti na šoli kakovostno in razvejano kulturno življenje na vsaj treh področjih kulturnega delovanja. Kulturni programi morajo biti,med drugim,namenjeni širšemu občinstvu v kraju, skupine se morajo vključevati v prireditve zunaj šole, imeti morajo podporo in sodelovanje pedagoških delavcev... Končni izbor bo znan 19. septembra na zaključni prireditvi v Spodnji Slivni. Predstavitev v trboveljskem mestnem parku V soboto, 20. septembra bodo v mestnem parku v Trbovljah enote, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja, predstavile opremo in sredstva in preverila znanje o usposobljenosti ekip prve pomoči na regijskem nivoju. Ob 9.00 uri se bodo ekipe prve pomoči, civilne zaščite in rdečega križa iz Zasavja in Posavja pomerile v znanju in spretnosti. Organizator prireditve je Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje izpostavaTrbovlje in Rdeči križ Slovenije Območna organizacija Trbovlje. VPIS Vsak ponedeljek, sredo in petek je od 17. do 20. ure v telovadnici OŠ Ivana kavčičalffiBIMBEMI Za nove člane bodo treningi v septembru brezplačni. www.pDKME.si ~7CX ca/n Pogovorni triptih: Ko mine 50 let... V torek, 61. septembra 1068, so se v prostorih reševalne postaje RTH v Trbovljah zbrali nekdanji učenci Industrijske rudarske šole Trbovlje, generacija 1958. Kot letos, so se tudi v preteklosti nekdanji sošolci zbrali vsakih deset let. Snidenja so namenjena obujanju spominov na čase, ko so bili današnji dedje še mladi fantje, polni življenjskih radosti in ciljev. Glavni krivec za dekadna srečanja nekdanjih učencev knapovskih veščin je Stane Bizjak, ki je, po pričanju sošolcev, že v šolski letih slovel kot dober organizator. Stane Bizjak Kdo in kako se srečujete? Srečanja so vsakih deset let. Za število generacij pred nami ne bi vedel, vem pa, da je šola začela delovati po drugi svetovni vojni in da je bilo takrat, v povojnih časih, vedno veliko število vpisanih. Prihajali so mladi fantje iz vseh republik nekdanje skupne države Jugoslavije, pa tudi nas, domačinov, ni manjkalo. Rudarska šola je mladim iskalcem dela in poklica nudila dobre pogoje. Dobili smo pisalo, knjige, zvezke, delovno obleko... to je bilo za tisti čas zelo veliko. Ker smo med šolanjem tudi delali, smo še nekaj malega zaslužili. Štiri dni v tednu smo imeli delovno prakso, dva dni pa smo bili v šoli.Velik poudarek je bil na praktičnem delu, na znanju iz rudarstva, večji kot na znanju matematike in ostalih predmetov. Po šolanju tudi ni bilo nobenih težav z zaposlitvijo in kasneje, ko smo si ustvarjali družine, smo slej ko prej, na podlagi prošnje, prišli tudi do stanovanja. Leta 1958 se nas je na šolo vpisalo 56 bodočih učencev. Iz Trbovelj nas je bilo 14, kar je zagotovo zanimiv podatek. Danes je nekaj odsotnih zaradi bolezni, nekateri pa so žal že pokojni. Med vsemi takratnimi sošolci jih je že 17 umrlo. Po opravljeni šoli smo se z leti razkropili po celi Sloveniji, pa tudi v tujino so nekateri že mladi odšli. Marsikdo je končal kariero v drugem poklicu in povsem drugi gospodarski dejavnosti. Dela je bilo v tistih časih dovolj in imeli smo izbiro.Veliko jih je le ostalo pri rudniku in so si tu zaslužilo upokojitev. Je že v tistih časih vaš letnik krasilo kakšno dekle ? Ne, takrat žensk še ni bilo, ne v tej šoli in ne v tem poklicu. Bili smo zgolj fantje. Kasneje, kot vem, pa so se vpisovale tudi ženske. Poleg rudarskega izobraževanja je imel rudnik tudi oddelek za elektrikarje, kamor se je v letu 1958 vpisalo 17 fantov. Ti so se učili za rudniške elektrikarje. Ta poklic je v rudarstvu tudi zelo pomemben, poleg dobrega poznavanja strojništva in zato smo imeli tudi predavanja iz strojništva.Veseli me, da so med nami na srečanju tudi nekateri takratni predavatelji. Tako sta nam svojo pozornost letos namenila takratni predavatelj rudarstva - mineralogije Stojan Baloh in Slava Gulič, ki nas je poučevala slovenščino. Slava Gulič je generacijo 1958 obdržala v lepem spominu. Na tej šoli sem se počutila dobro. Rudarje sem poučevala 4 leta. Kljub temu, da so fantje imeli veliko praktičnega pouka, je bil velik poudarek tudi na slovenščini in *7 p\tn moram reči, da so bili pridni. Mladeniči niso bili nič predrzni, kako bi rekla, bili so pohlevni, čeprav so bili na trenutke prav najstniško poredni, pa ni bilo nikoli nobenih težav. Preden sem začela poučevati na Industrijski rudarski šoli v Trbovljah, sem poučevala tudi že na nižji in kasneje na višji gimnaziji. Po tistih štirih letih med mladimi bodočimi rudarji sem poučevale še na tehniški in kasneje v osnovni šoli. 30 let sem že upokojena.Vsak ne dočaka toliko let v pokoju.To je dokaz, da mi tile niso kri pili (smeh). Bojan Klenovšek Srečanja generacije letnik 1958 se je udeležil tudi aktualni direktor RTH. Že v svojem nagovoru slavljencem ste načeli temo, da se v rudarstvu oziroma v energetiki na sploh zadeve spreminjajo, kar morda odpira nove možnosti za obstanek rudarjenja v Zasavju. Kako si predstavljate to bodočnost? Na energetskem področju, tako v Sloveniji, Evropi in nasploh v svetu, so se v zadnjem letu pogoji zelo spreminjali. Še posebej to velja za cene energentov, ki so se predvsem dvigovale. Sicer v zadnjem času cena energentov, vsaj cena nafte, ponovno malenkostno pada, nikoli več pa ne bo energija tako poceni, kot je bila pred leti. Energetski viri bodo v bodočnosti zelo cenjen in pomemben dejavnik na vseh življenjskih področjih.Treba je vzeti v obzir, da se je zapiranje rudnikov pričelo pred desetimi leti, ko so bile cene energentov bistveno nižje, tudi 10 krat nižje, kot je to danes in so sedaj popolnoma drugačni pogoji za ekonomsko delovanje, tudi rudnikov premoga. Ali to pomeni, da obstajajo možnosti, da RTH morda vendarle ne bo dokončno zaprt, kot je to predvideno z Zakonom o zapiranju rudnikov v Zasavju? Po Zakonu o zapiranju rudnika in prestrukturiranju je predvidena proizvodnja do leta 2009 in izvajanje zapiralnih del do leta 2015.Trudili se bomo, da se obdobje proizvodnje podaljša, s tem pase bo podaljšal tudi rok za zapiranje. Največji vpliv na to imajo energetske razmere v svetu, v Evropi in tudi pri nas. S kakšnimi znanimi zalogami premoga še razpolagate na teritoriju RTH? Ločimo dve vrsti zalog in sicer zaloge, ki ne zahtevajo nobenih dodatnih znanj. Te zaloge premoga so na področju rudnika Trbovlje in na področju Hrastnika, na območju jame Ojstro in so ocenjene na približno 1,5 do 2 milijona ton. Največje količine zalog so na področju rudnika Hrastnik, med Dolom in Hrastnikom, vendar je ta jama že zaprta. Ponovno odpiranje bi bilo zelo zahtevno delo.Tež-ko je reči ali bo do pridobivanja premoga na teh območjih še kdaj prišlo. Kaj pa vam osebno in tudi za rudnik pomeni takšen dogodek, kot smo mu priča danes, ko svojo 50 letnico slavi generacija IRŠ, letnik 1958? To veliko pomeni. Izredno sem vesel tovrstnih obiskov in posebej smo v RTH ponosni na to, da smo imeli že pred 50 leti rudarsko šolo. Generacija rudarjev, ki je naredila to šolo, je potem delala pri nas in tudi širom Slovenije in po svetu.Tu so rudarji, ki so delali preko Rudisa preko Rudarskih gradbenih dejavnosti po Evropi, Afriki. Mislim, da je šola tisti osnovni temelj, ki omogoča razvoj dejavnosti in njen uspeh, ne samo doma ampak tudi v svetu. Na srečanju sošolcev Industrijske rudarske šole Trbovlje, se je predstavilo tudi Turistično društvo Trbovlje in predsednica društva Marija Juraja. Nekdanje sošolce pa je s svojim obiskom razveselil tudi nagajivi rudarski škrat Perkmandelc. Tekst in slika: /V1.A.Š. ~7 CA/r^ 0 rmrnčKA Otroci na cesti Svetleči brezrokavniki, ki jih oblečejo ob dežurstvu upokojenci in člani društva šoferjev in avtomehanikov pred prehodi za pešce v bližini šolskih poslopij, naznanjajo, da se je šolsko leto že pričelo. In skrb za šolarje, ki so izpostavljeni nevarnim cestnim odsekom, tudi. »Prav na varno obnašanje je potrebno opozoriti šolarje,« je dejal Aleš Ve n ko z občine v Hrastniku, ki sicer skrbi poleg policije za prometno varnost skozi vse leto. Se posebno prvošolce pa je potrebno opozoriti na varne poti v začetku šolskega leta, v septembru. »Pregledali smo tudi prometno signalizacijo v okolici šol in vrtcev, se pogovorili s starši na roditeljskih sestankih, vsako leto pa I. in 2. razredu predstavimo lutkovno igrico Nika in promet. Tako rastejo otroci z odgovornim občutkom, ki ga je treba imeti v prometu,« je nadaljeval. »Ko bodo te generacije imele svoje otroke, bo odnos do prometa in varnega obnašanja na cesti še večji,« je prepričan Venko. Besedilo in slike: Fanči Moljk Dijaki STPŠ Trbovlje nad toplim obrokom navdušeni Na začetku se je za marsikatere srednje šolo zdela sama izvedba toplega obroka za dijake nemogoča. A izkazalo se je, da se stvar lahko odlično izpelje, kar so že v prvem tednu septembra dokazali na STPŠ Trbovlje. Se vprašate kako? Šolska vrata so se zopet odprla in dijaki so se vrnili v šolske klopi. Eni z novimi pričakovanji in izzivi, spet drugi z grenkim priokusom, saj so jim ljubše brezskrbne poletne dni. Večina ravnateljev slovenskih srednjih šol pa je šolsko leto 20-08/2009 začela zaskrbljujoče, saj je prineslo kar nekaj novosti: od novega načina financiranja in prenove programov do zelo odmevnega subvencioniranega toplega dnevnega obroka za dijake. Na začetku se je mogoče zdela sama izvedba toplega obroka za dijake nemogoča. A kmalu se je izkazalo, da se stvar lahko odlično izpelje, kar so že v prvem tednu dokazali na STPŠ Trbovlje. Najprej so pridobili ustreznega ponudnika, in sicer Gostišče Kum iz Zagorja ob Savi, uredili ustrezen prostor za razdeljevanje toplega obroka ter urnik sestavili tako, da malica poteka 4., 5. in 6. šolsko uro, kar pomeni, da se vsako uro zvrstijo drugi dijaki in imajo za topli obrok na voljo 45 minut. Dijaki STPŠ Trbovlje so navdušeni in trdijo, da jim topel obrok v času pouka ugaja in da je hrana okusna. Njihov jedilnik je pester: od puranjega fileja z zelenjavnim rižem, enolončnice s pecivom, bolonjskih špagetov in solato, pasulja s suhim mesom in pecivom do osliča s krompirjevo solato. Prav tako pa topli obrok vključuje napitek ali sadje. Po omenjenem jedilniku in pestrosti hrane lahko zagotovo trdimo, da je končno za dijake v času pouka konec nezdrave prehrane oziroma konec sendvičev, sendvičev in še enkrat sendvičev. Besedilo:Tanja Tkauc ZÄIÜ333B ataUfe HEß SD03DÖQ ÜU Ž^E3ETŽt^B Popolna preobrazba www.slHftma WWWslssms si ..... .. 1 Manca Brlogar iz Potoške vasi, dobitnica preobrazbe iz prejšnje številke, se ni pojavila niti poklicala v Studio Las! V naše uredništvo je tudi tokrat prispelo lepo število kuponov. Še enkrat moramo poudariti, da se upoštevajo le tisti, ki prispejo na naslov uredništva: Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. Willi Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, SWEffija TELEFON: (01) 89 81 088 m s Gremo v akcijo, s srcem za Slovenijo! Maja Ana-Marija Suhoversmk Tokrat smo izžrebali Romano Tramšek, Izlake 23, 141 I Izlake in upamo, da bo to priložnost tudi izkoristila.Takoj naj pokliče Brigito v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovori za termin preobrazbe. Upamo, da bomo v naslednji številki lahko občudovali Roma-nino novo podobo. Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime: i Priimek:_ i 1 Ulica: Kraj:_ i Telefon: GO i GRAFIKA GRACERi | Ue3^GbO33lEl^Q3a3eD[IlZ0Mia[^ nrfifrTfto(fT7TfeftTirn^ O tem je spregovoril predsednik PD Hrastnik Marjan Pergar, pozdravni govor pa sta imela tudi predsednik meddruštvenega odbora Borut Vukovič iz Litije in župan Miran Jerič. Prebrali so imena 45 planincev, ki so se v zadnjih letih posebno izkazali, petnajstim pa so podelili priznanje za prehojeno zasavsko pot. Srečanja na Kalu so se udeležili tudi planinci iz drugih društev, saj je bil ta dan namenjen vsem zasavskim planincem. Kulturni program so izvajali učenci OŠ NH Rajko z recitacijami in harmoniko, peli pa so pevci okteta Encijan iz PD Lisca Sevnica. Besedilo : Fanči Moljk, fotografije:Vinko Šeško Q3^fcCn$H]g3llI3Mß3llfaliaCD3ri^ vmrnfM^fl^fororrtTMhitn^^ri^^ Pot iz Prebolda čez prelaz Podmeja v Trbovlje je namreč zelo zanimiva, če le hočemo videti, kar se videti da. aj: 6 >•—-n* p k • i' h * s ? .1 Fotografije: St. K. Svoj talent je pokazal že v osnovni šoli, ko mu je likovni pedagog Vid Herič vedno dejal: «Ti znaš še bolje...« Zaposlil se je v Sijaju, potem pa v rudniku in tako nadaljeval družinsko tradicijo, saj je bil tudi sam otrok rudarske družine - osmi po vrsti. Družinska tragedija ga je skupaj z ženo odmaknila v bolj miren kraj, Lokavec, kjer se je začel kot upokojenec ukvarjati z žganjem motivov v les. Kasneje je les kombiniral z bakrom, še najraje pa klepa samo po bakru in včasih izdelek poudari z barvo. Začel je z živalskimi motivi, pridružili pa so se jim še verski, tihožitja,znani objekti,motivi rudarskega življenja... Prvo razstavo je imel letos pozimi na Razborju, v Hrastniku je že druga. Prijetno je presenetil s svojo drugačnostjo številne sorodnike, znance, prijatelje, ki so mu izkazali spoštovanje in občudovanje s svojim obiskom. Kot samouk pa bi se rad izpili še v risanju aktov in izdelavi kipov. Gotovo mu bo uspelo. september 2008 ]j\ fx /. j i v \4 Razstavo je omogočila Občina Hrastnik in KRC Hrastnik, program pa so popestrili učenci OŠ NH Hrastnik s skečem in igranjem na flavto. QLASUM/MimA @1 Nastop v Flachau Kavboj udomačil živali Ansambel Igor in zlati zvoki je enega zadnjih uspešnih nastopov v Avstriji izkoristil tudi za malce sprostitve. Na pašniku, neposredno ob kraju nastopa, so se poslikali in pozabavali ob ogledu simpatičnih živali. Kitarist Mike Orešar je sicer iz dežele kavbojev, ampak tudi te živali je hitro udomačil. ZZ Uspešne radeške mažorete Romunija je gostila mažoretne in twirling skupine iz vse Evrope na evropskem prvenstvu. Ha njem so bile zelo uspešne radeške mažorete. Laura Kalšek je evropska prvakinja. V skupini kadetinj so osvojile četrto mesto, s katerim so dosegle najboljše mesto v tej skupini doslej za Slovenijo. Sedmo mesto jim je pripadlo v skupini senior, iz njihovih vrst, iz skupine junior, pa je evropska prvakinja v solo nastopu Laura Kalšek. VABILO! Turistično društvo Čemšenik, vabi na 5. predstavitev glasbenikov, ki bo 28.9. ob 15.00 v čemšeniškem Prosvetnem domu. Prijave za sodelovanje sprejemamo do 25 .5.08 na telefon 041 914059. Prijavijo se lahko vsi, posamezniki ali skupine, vseh starosti. Glasbene skupine bodo izvedle po dve, posamezniki pa po eno kompozicijo. Vabimo tudi vse ki, ki uživajo v poslušanju glasbe, da obiščejo našo prireditev. Vabljeni! Neva dela V Galeriji Medija v Zagorju bo v petek, 19. septembra 1008 ob 19.00 otvoritev slikarske razstave Tomaža Milaea z naslovom Nova dela. 0 Kunum Gledališki abonma za sezono 1008-1009 Kulturni center Delavski dom Zagorje vabi na abonma veselja in smeha, na vpis abonmaja pa opozarja tudi KC Delavski dom Trbovlje. V Zagorju vpisujejo od 10. do 30. septembra 2008 v prostorih uprave Kulturnega doma Zagorje vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Prva predstava bo 23. oktobra. V goste prihaja Rozinteater z delom Najemnina. V tej sezoni se bodo zvrstile še predstava Spas teatra Hrup za odrom v novembru, v januarju prihodnje leto gostuje Goml s predstavo Spiritistična komedija, predvidoma v februarju prihaja spet Spas teater s tretjim delom trilogije Zenske, moški in pika.com. V marcu oziroma aprilu pričakujejo Dramo SNG Ljubljana s pop-rock opero Neron in nato še domače Kulturno društvo Svoboda-Elektroelement Izlake s komedijo v mesecu maju. V Trbovljah poteka vpis za dosedanje abonenete od 15. do 21. septembra 2008 od 8.00 do 14.00 ure.V tem času lahko dobijo svoje dosedanje sedeže. Nove abonente vabijo k vpisu od 22. septembra do 5. oktobra 2008. Predstave bodo v četrtkih in sicer začenja letošnjo sezono Goml s Spiritistično komedijo, sledi Rozinteater s komedijo Najemnina, nadaljuje Cafe teater s politično satiro-monokomedijo Kdo vam je pa to delu?, s komedijo Vse o ženskah gostuje Mestno gledališče ljubljansko, Prešernovo gledališče Kranj bo nasmejalo s komedijo Partnerski odnosi, nato sledi komedija Spas teatra Hrup za odrom in zadnja predstava pripada domačemu Mladinskemu gledališču Svoboda Trbovlje s komedijo Ženitev. MaH Janža v Litiji V Knjižnici Litija se je 16. septembra 1008 predstavil slikar Andrej Janža s svojim Don Kihotom. Za Janževa dela je dipl. slikarka Marija Mojca Vilar zapisala, »da so njegove risbe na prvi pogled lahkotne, brezskrbne, igrive, kažejo vesele obraze, cirkuške klovne, konje, cigane, prinčipese, portrete posebnežev.... Ko pa narahlo razgrnemo tančico vsakdanje brezskrbnosti, se nam prikažejo močni simboli: konj, simbol nezavednega in duhovnega življenja, konj kot mati in utelešena svoboda, kitara kot simbol petja ptic...« Z Janževim Don Kihotom se bomo vrnili v čas viteštva in se spomnili na dva večna ekstremna človeška tipa: idealista in realista; z razstavo knjižnica pričenja novo sezono bralne značke. MaH Najprej ljudje! • Življenje vseh v Zasavju naj bo dostojno. Da bomo imeli spodobno plačano delo in kaj več kot le kruh, da se bodo naši otroci, vnuki in vsi zanamci šolali, upokojenci pa uživali mirno, bogato in brezskrbno starost, da bomo živeli v bolj zdravem okolju, da bomo dobro povezani z drugimi kraji in svetom, saj je čas samozadostnosti minil. Ne le nove povezave, tudi stare je treba ohranjati in vzdrževati. Zato se bom zavzemal za takšne zakone, ki bodo vsej Sloveniji, celemu Zasavju in našim, mojim Trbovljam odpirale nove razvojne priložnosti, omogočale blagostanje in svobodo. • Znanje na prvo mesto. Trdno verjamem, da mora razvoj Trbovelj in Slovenije temeljiti na znanju. Ljudje so naša največja razvojna priložnost.Zavzemal se bom za ukrepe, ki bodo s štipendijskimi shemami omogočali večjo dostopnost do šolanja, več znanj in več priložnosti za zaposlitve. • Nove priložnosti za uspešno podjetništvo. Prizadeval si bom za izboljšanje položaja zaposlenih in samozaposlenih, ki so v najlepših letih in vsak dan ustvarjajo za vse. Če bomo omogočili, da gre dobro njim, o lažje tudi tistim, ki počivajo ob sadovih svojega dela. Zavzemam se za večjo urejenost okolja, za vizijo razvoja doline v soglasju z naravno, kulturno in v naših krajih še posebej bogato civilizacijsko dediščino. Kontakt GSM; 051 37 38 71 leko@siol.com Občinski odbor LDS Trbovlje, Ljudje delamo Slovenijo. Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije ALES LEKO GULIČ, KANI DAT LDS -TRBOVLJE Dolski rokometaši začeli sezono V soboto* 13. septembra 1008* so v RK Dol TKI Hrastnik začeli z dvema tekmama v jesenski sezoni. Mladi dolski rokometaši letnik 95-96 Dopoldne so odigrali prvo prvenstveno tekmo starejši dečki letnik 95, 96 z ekipo iz Brežic in ves prvi polčas vodili. Tudi v drugem delu je bila igra zelo izenačena in napeta. V zadnji sekundi pa so gostje povedli za en gol. Tako se je končalo z rezultatom 24 :25. Kadeti so bili uspešnejši. Rezultat z ekipo Brežic je bil 17:40 v korist dolske ekipe. S like in besedilo : Fanči Moljk ___________»PET ©| Drugi v skupnem seštevku za pokal Alpe Adria Logatec je gostil zadnjo dirko letošnjega državnega prvenstva v supermotu ter tudi zadnjo dirko pokala Alpe Adria v tej panogi. Že pred to dirko je bil v obeh tekmovanjih v vodstvu Uroš Nastran (AMD Sitar rating)* ki je v Logatcu le še potrdil oba naslova prvaka. Organizator dirke, zagorski KBM racing, je združil razreda Sl in S2 državnega prvenstva in dirko pokala Alpe Adria v isto vožnjo in s tem poskrbel, da so bili številni gledalci zelo zadovoljni nad prikazanimi boji na progi. Iztok, sicer član Štern Racinga, je potihem upal, da bo skupno točkovanje državnega prvenstva končal na tretjem mestu, a je prvo vožnjo končal šele kot šesti, v drugi pa je bil četrti.Toda mladi Zagorjan se je kljub vsemu lahko veselil skupnega drugega mesta v letošnjem pokalu Alpe Adria. Po zaključku dirk je prisotne navdušil še štirikratni evropski prvak v ‘stuntu’ Chriss Pffeifer, ki je prikazal številne akrobacije iz svojega bogatega repertoarja, prav tako pa je zagorski KBM potrdil, da zna zelo dobro organizirati tovrstne dirke, saj so bili denimo tekmovalci prvič v letošnji sezoni s strani organizatorja deležni praktičnih nagrad. Iztek Živke mlajši na Madžarskem ket blisk V mestu Kakucs je v nedeljo, 14. septembra 2008, potekal tim. MAMS Supermoto open championship, odprto prvenstvo Madžarske. Iztok Živko mlajši je na progi Kakucsring, na kateri je nastopil drugič v karieri, že v kvalifikacijah pokazal odlično formo in dosegel tim. »pole position«. Na obeh dirkah mu start ni najbolje uspel, zato je vodstvo kmalu prevzel domačin Gyorgy Kokenyefi, ki do konca dirke Iztok ni spustil iz rok. Obetavni Zasavčan je tako zasedel drugo mesto, tretji je bil Slovak Michal Solik. »Po domače povedano, sem na prvi dirki malce zaspal na štartu in tako omogočil Madžaru in Slovaku, da sta me prehitela. Kasneje je Slovaku ponagajal motor, tako da sem se uspel prebiti na drugo mesto. Pri drugi dirki sem startal malce bolje, žal je Madžaru z močnejšim motorjem uspelo priti mimo, jaz pa sem z rutinirano vožnjo do konca dirke obdržal drugo mesto. Moram reči, da sem kar zadovoljen s prikazanim, sploh če pogledamo, koliko več trenirajo moji nasprotniki. Motor je tokrat deloval brezhibno, tudi gume so se izkazale in tale tekma je bila prava za dvig morale po razočaranju v Logatcu,« je dejal Iztok Živko mlajši, ki je še enkrat dokazal, da je v obetavni formi, kar je še posebej pomembno zaradi tega, ker bo kot član mladinske reprezentance zastopal Slovenijo na Pokalu narodov v Plevnu. Besedilo: Peter Motnikar I® pogr_________ Velika zmaga komaj štirinajstletne Nastje Kolar Štirinajstletna Nastja Kolar, članica TK AS Litija, je na turnirju z nagradnim skladom S0.000 USD v Mariboru v I. kolu pripravila pravo senzacijo, ko je kar s 6:4 in 6:1 ugnala ISI. igralko sveta Stephanie Vogt. Nastja Kolar bo tako ob odmevni zmagi v I .kolu WTA turnirja v Portorožu in po še večji zmagi v Mariboru najmlajša Slovenka, rangirana na svetovno WTA teniško lestvico. Nastjo bomo imeli po vsej verjetnosti priložnost videti igrati tudi v Litiji, če bo Tenis klub AS Litija izbran za organizatorja zaključnih Masters tekmovanj, ki se bodo odvijala konec mesece septembra in v začetku oktobra. Uspešno je na mladinskem ITF teniškem turnirju nastopil Nik Razboršek, ki se uvrstil v tretje kolo in tako osvojil nove ITF točke za mladinsko svetovno lestvico. Nik Razboršek in Anita Kosmač se bosta v septembru udeležila še ITF turnirja v Luzernu in na Lošinju. Ekipa fantov do 14 let Na močnem mednarodnem ETA turnirju za evropsko teniško lestvico do 14 let je uspešno nastopil Blaž Bizjak. Po veliki zmagi nad 6.nosilcem v 2.kolu, se je uvrstil v tretje kolo glavnega turnirja, kar je bila tudi najboljša slovenska uvrstitev med posamezniki, še bolj uspešen pa je bil v igrah dvojic, kjer sta se Markom Juričičem uvrstila v polfinale. Od ostalih naših tekmovalcev je odlično nastopila še Lara Kralj, ki je zabeležila eno zmago v kvalifikacijah, vsi ostali pa so se žal poslovili že v prvem krogu. Ekipa deklet do 14 let Po pričakovanjih uspešno se je končal tudi kvalifikacijski del ekipnega državnega prvenstva. Ekipi fantov in deklet TK AS Litija sta se brez težav uvrstili v finalni del, med štiri najboljše ekipe v Sloveniji in se bosta konec septembra potegovali za naslov ekipnega državnega prvaka. Ekipa dečkov, v kateri nastopajo Rihard Rožac, Marko Juričič, Blaž Bizjak, Valentin Horvat, Mark Čuk,Tim Steferl in Tim Poglajen so glavni favoriti za naslov. Za ekipo deklet pa je že uvrstitev v finale velik uspeh, saj so Maša Marc, Pia Čuk, Sara Palčič, Lara Kralj in Eva Kolman nastopile brez Nastja Kolar, ki se zdaj posveča profesionalnim turnirjem in ITF mladinskim turnirjem. Finale državnega ekipnega prvenstva bo po vsej verjetnosti v Litiji in sicer 27. in 28. septembra. Rekreacija Tenis klub AS Litija obvešča vse imetnike zimskih letnih kart v dvorani AS, da potrdijo svoje lanskoletne termine do 20.09.2008. Sprejemajo tudi nove rezervacije, za kar je na voljo še nekaj terminov, predvsem po 21.uri. TK Litija Nastja Kolar __________SPPET© Peter Kauzer v Bratislavi, v Tacnu, na Ljubljanici in v Solkanu Peter Kauzer, naš najboljši divjevodaš, nadaljuje svojo uspešno športno kariero. Bratislava V soboto in nedeljo, 6. in 7. septembra 2008 smo spremljali njegove uspešne vožnje na drugi tekmi svetovne serije, ki je bila v Bratislavi na progi v Cunovem. Peter je za seboj pustil vse svoje konkurente in že drugič zmagal v svoji kategoriji ter si s tem priboril skupaj z bratoma Škantar, ki tekmujeta v C-2, prvo mesto. Državno prvenstvo je bilo 30. avgusta 2008 na progi v Tacnu. Peter je že četrtič zaporedoma osvojil naslov državnega prvaka, skupaj s klubskima kolegoma Janošom Peterlin in Žanom Bizjak pa je v kategoriji 3 x K-l člani dosegel tretje mesto.Tudi Janoš Peterlin je dosegel lep rezultat, saj je bil v k-l do 23 let tretji. Zasavčani, ki smo se mudili v Ljubljani v četrtek zvečer, I I. septembra 2008, pa smo lahko na Tromostovju ob Ljubljanici spremljali boj na tradicionalnem paralelnem slalomu za nagrado mesta Ljubljane. Petrove zmage so se skupaj z njim veselili tudi številni navijači. Paralelni slalom je bil nekakšna uvertura za tretjo tekmo svetovne serije v soboto in nedeljo, ki bi jo moral gostiti Solkan na reki Soči. Pa je zaradi burje odpadlo. Kajakaši in kanuisti so se selili v Nemčijo, v Leipzig. V soboto je Peter sicer zmagal, vendar zaradi prekinitve tekmovanja v Solkanu ni dobil točk. Državno prvenstvo v Tacnu Hrastniška zastava na državnem prvenstvu Besedilo: Fariči Moljk, slike: arhiv P. Kauzer Dnevi slovenskega plavanja v Kopru V okviru Plavalne zveze Slovenije in ob 50. letnici plavalnega kluba Koper so se v dneh od petega do sedmega septembra v organizaciji PK Koper odvijali že sedmi Dnevi slovenskega plavanja, ki so namenjeni predvsem druženju vseh plavalcev iz Slovenije in iz zamejstva. Najpomembnejši dogodki so se odvijali v soboto, 6.9.2008, ko je potekal že 25. mini maraton, sledilo pa je državno prvenstvo za veterane, ki je potekalo v dveh delih. Plavalni klub Lafarge Cement se letos prvič po vseh letih ni organizirano udeležil mini maratona, kljub temu pa se ga je na svojo iniciativo udeležilo nekaj plavalcev, ki so se vseeno odločili, da se odpravijo v Koper in odplavajo približno I 100m dolgo progo od Luke Koper pa do Žusterne. Mini maratona so se tako udeležili Jan Burgar, Nejc Kos, Laura Pistotnik in Domen Dornik. Prvo mesto je v skupni razvrstitvi dosegel Jan Karel Petrič iz kranjskega Triglava. Odlično pa sta se odrezala Jan Burgar, ki je v kategoriji dečkov letnik 95/96 dosegel prvo mesto z zelo dobrim časom 16 minut in 39 sek, ter pa Nejc Kos, ki je v kategoriji mlajših dečkov letnik 97 in mlajši s časom 17 min in 34 sek prav tako zasedel odlično prvo mesto. Rezultat bi bil še boljši, če ne bi nekoliko zašel z začrtane proge in tako izgubil nekaj dragocenega časa. Plavalni klub Lafarge Cement Trbovlje je sicer s suhimi treningi pričel že prvega septembra, vsi pa upamo, da bodo plavalci čim prej dobili znova pogoje za plavanje v zimskem bazenu v Cementarni in se jim nebo znova treba ukvarjati s problemi, ki se vlečejo že od lanske sezone, ko so se na treninge morali voziti v Celje in Hrastnik. Za PKLCT: Seiko Boris ~7C\ /n Aljaž Vesenjak zmagovalec mednarodnega turnirja na Hrvaškem V okviru začetka priprav na Mladinsko evropsko prvenstvo, februarja 2009 v Parizu, so se trboveljski karateisti pretekli vikend udeležili 11. Mednarodnega turnirja »Medimurje open« v Čakovcu. Ha turnirju je nastopilo 512 tekmovalcev iz štirih evropskih držav. Za Karate klub Trbovlje so nastopili: Tea LOPAN, Barbara GAŠPARIČ, Sanja NARAGLAV, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK. Vodila sta jih trenerja Miha KOVAČIČ in Maks ŠMIDHOFER. Kljub temu, da mladi Trboveljčani vestno trenirajo kate, so tudi tokrat imeli več uspeha v športnih borbah.Tea LOPAN je v svoji starostni kategoriji osvojila bronasto medaljo. V kategoriji kadetov je bil Aljaž VESENJAK ponovno nepremagljiv za vse svoje nasprotnike ter se na koncu povzpel na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Timi UMEK tokrat ni imel svojega dne in se je poslovil od nadaljnjega tekmovanja že po drugem kolu. Trenerja sta bila na koncu zadovoljna z osvojenimi medaljami, vendar pa sta menila, da so tekmovalci sposobni prikazati še boljše borbe. Ta vikend so se v Zapolju pri Logatcu odvijale reprezentančne priprave, tako za kate kot športne borbe. V soboto je Medimurje open Čakovec Katja SIMERL pripeljala Almina SALKIČA in Žigo ROZINA, ki sta se udeležila kata treningovpod vodstvom reprezentančnega trenerja Livius BUNDE. Kljub temu, da so ostali tekmovalci nastopili na Hrvaškem, so se reprezentančnih priprav v nedeljo udeležili še Tea LOPAN, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK.Tekmovalce je vodil glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ. Kljub utrujenosti so bili mladi Trboveljčani med najbolj prizadevnimi, saj dobro vedo, da lahko samo dobri treningi pripeljejo do odmevnih rezultatov. Istočasno kot reprezentančne priprave je v Zapolju potekal tudi sodniški seminar. Trboveljski klub je v vseh aktivnostih, ki jih izvaja zagotovo med najuspešnejšimi slovenskimi klubi. Že kar nekaj let pa se nobeden bivši tekmovalec ali trener ni odločil, da nadaljuje svojo pot med sodniki. To tradicijo je sedaj prekinila Katja, kot prva trboveljska kandidatka za sodnico v vsem preko petintridesetletnem obstoju trboveljskega karateja. Trboveljčani se zelo veselijo te odločitve in upajo, da bodo tudi med sodniki v samem slovenskem vrhu. REZULTATI: BORBE POSAMEZNO: Mlajši kadeti 14 do 15 let-57kg: I. mesto Aljaž VESENJAK Mlajše kadetinje 14 do 15 let + 54kg: 3. mesto Tea LOPAN Besedilo in slika: Bogdan SIMERL Borut Markešek - mojster karateja stopnje 6* dan Trboveljski karate je doživel še en velik uspeh, saj je njihov član, Borut MARKOŠEK prejel naziv mojster karateja, stopnje 6. DAN. S tem uspehom se je Borut priključil redkim akademikom karateja s tako visoko stopnjo naziva. Borut MARKOŠEK je bil na tekmovalnem področju dolgo časa med najboljšimi slovenskimi karateisti, tako v katah kot športnih borbah. Deset let je bil selektor vseh slovenskih reprezentanc in v tem času so slovenski tekmovalci osvojili precej medalj na najvišjih uradnih tekmovanjih, evropskih prvenstvih, univerzijadah in sredozemskih igrah. Borut MARKOŠEK je začel trenirati karate pri desetih letih v takratnem Budokai klubu v Zagorju ob Savi. Po dveh letih se je odločil za prestop v Trbovlje. Prišel je k trenerju Marjanu FRITZU, ki je znal zelo dobro delati z mladimi. Tekmovalno pot je začel leta 1978 v Rušah, kjer je na svojem prvem republiškem tekmovanju osvojil 3. mesto med mlajšimi pionirji. Že decembra istega leta je na državnem prvenstvu takratne Jugoslavije osvojil bronasto medaljo med pionirji. Skupaj s klubskima prijateljema Igorjem TOMAŽEM in Vojkom MLAKARJEM pa je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji kate ekipno.Vrhunec svoje športne kariere je nedvomno dosegel leta 1990, ko je postal prvak Slovenije v športnih borbah in v katah. Isto leto je z ekipo Samoborja, kot najboljši tekmovalec v ligi, osvojil naslov ekipnega hrvaškega prvaka. Poleg nastopov na »domači sceni«, je nastopil tudi na vrsti mednarodnih turnirjev, kjer je osvojil večje število medalj. Najbolj so mu pri srcu uspehi na domačem turnirju v Trbovljah, kjer je leta 1988 tudi zmagal v absolutni kategoriji športnih borb. Leta 1983 je s klubskim prijateljem Bogdanom SIMERLOM položil izpit za črni pas, stopnje I. DAN pri enem največjih in najbolj priznanih mojstrov karateja,Taidiju KASEJU.V izpitni komisiji so bili še brata Mija in Vladimir JORGA ter Tokuhisa TAKAŠI. Borut MARKOŠEK je takrat z osemnajstimi leti postal eden izmed najmlajših mojstrov karateja v Sloveniji. S trenerskimi aktivnostmi se je preizkusil že leta 1979, ko mu je glavni trener Marjan FRITZ nekajkrat zaupal vodenje treningov v tekmovalni skupini. Trenersko delo v klubu se je od takrat naprej prepletalo z njegovo tekmovalno kariero.Z Bogdanom SIMERLOM sta več kot dvajset let vodila treninge tekmovalne skupine in iz tega časa izhaja tudi vrsta tekmovalcev, ki so dolgo krojili vrh slovenskega karateja in se vračali z mednarodnih turnirjev z izvrstnimi uspehi. Najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke tega obdobja so David KRAJNC, Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Edin SALKIČ, Poldi HERMAN, Franci CEFERIN, Ida DEDIČ in Alja PERGER. Najodmevnejši rezultat pa je dosegel, pokojni, Dalibor FILIPIČ, ki je leta 2000 osvojil srebrno medaljo na Mladinskem evropskem prvenstvu v Celju. Kot selektor je reprezentanco vodil Borut MARKOŠEK.To je bil tudi dejansko dokaz, da so v trboveljskem klubu imeli dovolj znanja in vsega potrebnega, da so bili sposobni osvajati medalje tudi na najvišjih tekmovanjih. Borut je leta 1996 prevzel vodenje vseh slovenskih reprezentanc kot predsednik trenerske komisije pri Karate zvezi Slovenije, to pa je posledično pomenilo tudi, da se je »umaknil« kot aktivni tekmovalec. V obdobju vodenja reprezentance je za klub nastopil na nekaj mednarodnih turnirjih v Milanu, Južni Afriki in New Yorku, kjer je vsakič zmagal v športnih borbah. Borut MARKOŠEK trenutno svojo službo opravlja v Bruslju v Belgiji. Kljub obveznim službenim dolžnostim je športno aktiven, tako da lahko ob redkih srečanjih s prijatelji v telovadnici enakopravno »sparira« z najboljšimi klubskimi tekmovalci. Borut MARKOŠEK je podpredsednik Karate kluba TRBOVLJE. Besedilo: Bogdan SIMERL Vrednote starcev so športniku najboljša dota Starši smo odgovorni za svoje otroke. Svojo ljubezen jim pokažemo tudi s tem, da jih naučimo vrednot. Eden od načinov, kako bodo te vrednote vzeli za svoje, je šport. Z rednim športnim udejstvovanjem se bodo mladi navzeli odgovornosti, poštenosti, spoštovanja... In te vrednote jim bodo koristile tudi na ostalih področjih življenja. Na nek način je torej šport lahko otrokova dota. Na izoblikovanje vrednot vpliva več dejavnikov. Družina, kot primarni vzgojni dejavnik, družbeno okolje, kultura v kateri živimo. Vsak začetek, pa naj bo to začetek novega šolskega leta, izbor treninga nove športne panoge ali kaj tretjega, je za vse težak. Na začetku moramo z otrokom napraviti dogovor, ki vključuje količino aktivnosti za določeno dobo. Starši morajo vedno otroku stati ob strani, ko pride do težav oziroma doseganju rezultatov, ki so pod pričakovanji otrok. Potrebno jih je poslušati in dejavnost ohraniti do tistega trenutka, kot je bil medsebojni dogovor. Pomembna je striktnost. Otroci vam bodo hvaležni, čeprav bodo najprej negodovali. Vsaka zgodba ima vzpone in padce. Zelo pomembno je, da se znamo ob porazih naučiti, da je to le korak k naslednji zmagi. Spodbuda po treningih in med tekmo je za mladostnika zelo pomembna. Dejavniki, ki so vezani na vrednote, vtisnejo svoj pečat in tako vplivajo na vrednostni sistem. Mlajše generacije se bolj nagibajo k vrednotam, ki jim pomenijo užitek. Srednja generacija ceni statusne, kulturne in aktua-lizacijske vrednote. Starejša generacija pa uveljavlja verske, patriotske in tradicionalne vrednote. Vrednote človeku niso prirojene. To področje je odvisno od vzgoje od otroštva dalje. Za oblikovanje posameznih vrednot in vrednostnega sistema športnika je potrebna določena zrelost. Prave, trajne vrednote se ne ustvarjajo na tekmovanjih. Začne se pri vzgoji mladih že zelo zgodaj, ko se pričnejo igrati na igrišču. Postavijo si pravila, omejijo prostor in igra se lahko prične. Kot starši ali vzgojitelji moramo biti pozorni in dosledni pri upoštevanju pravil, saj s tem ustvarjamo prihodnost naših otrok v duhu poštenosti. Lepo bi bilo, da bi po vsaki igri pohvalili ekipo in posamezne poteze ne glede na rezultat. Na ta način ustvarimo pozitiven odnos do športa. Trenerji in funkcionarji kluba nosijo veliko odgovornost do otrok, ki so jim za vzgojo v športu zaupani v najobčutljivejšem obdobju odraščanja. Žal ni osamljen primer, ko so se ekipa in trener hokejskega kluba dogovorili, da igra vsak igralec na vsaki tekmi. Trenerje prekršil dogovor, ko je igralec vstal s kopi, da bo odigral del tekme. Takrat mu je trener rekel: »Usedi se, to tekmo želimo zmagati.« Ta igralec je za vedno zapustil športni klub. Bilo mu je 8 let. Sistem vrednot je odločilnega pomena, ko se športnik odloča o vztrajanju v športu. Spoštovanje kot vrlina je vedno v znamenju vrednostnega odnosa do nekoga. V tekmovalnem športu govorimo o spoštovanju tekmecev, trenerjev, organizatorjev in gledalcev. Šport je dejavnost, ki nas prevzame. Je preizkušanje lastnih in tujih sposobnosti. Je aktivno soočanje oz. tekmovanje, kjer smo vpleteni v primerjanje, ki določa smisel igre. Šport je družbena dejavnost, ki ne bi mogla obstajati, če ne bi bil v temelje položen kamen zaupanja. Trener zaupa vodstvenim delavcem, da bodo poskrbeli za materialne in druge pogoje, v katerih bo lahko izkazal svoje znanje in uspešno vodil proces treniranja. Vodstvo zaupa trenerju, da obvlada delo za katerega je poklican. Vsi pa zaupajo športniku, da bo pokazal kar zna. Tako bi moralo biti. Strpnost je ena tistih vrednot, do katerih se je težko opredeliti. Športno tekmovanje s pravili dovoljuje aktivno soočanje sposobnosti. Je vrlina, ki je blizu človeka, ki pozna pravo mero v odnosu do drugih. Kljub temu, da so vrednote trajne, pa lahko že na podlagi osebnih izkušenj sklepamo na spreminjanje in oblikovanje vrednostnih usmeritev v daljših časovnih obdobjih. Prav v spremembi vrednostnih usmeritev se najbolj zrcali človekov osebnostni in duhovni razvoj. Zmaga ne sme biti edini smisel športa. Rezultati nam pokažejo, kakšna je naša trenutna forma. Mladi tekmovalci bi morali biti usmerjeni k samopotrjevanju in k tekmovanju s samim seboj. Mladi se morajo naučiti zmagati, pa tudi dostojno prenašati poraze. Vedno pa se morajo držati pravil, kajti nepoštena igra z moralnega in etičnega vidika ne zdrži. Posameznik lahko upošteva pravila igre, lahko pa goljufa in jih krši, da bi si pridobil prednost. Nepoštenost vodi k zaključku športne poti. V današnjem času se vsakodnevno srečujemo s podtikanjem, katerih namen je oblatiti ime drugega. Ko pride resnica na dan, se umaknemo in se naredimo gluhe. Morda smo pozabili na vrednote, ki smo jih pridobili v mladosti med domačimi, v šoli in na igrišču? V športu so vzponi in padci. Slej ko prej se pojavi nekdo, ki teče hitreje, skoči višje, vrže dlje. Športnik enkrat zaključi športno kariero, človek pa ostane vedno. Od njega je odvisno ali je človek z veliko začetnico ali bo samo človek kot pripadnik vrste. Šport sam po sebi ni ne dober, ne slab, ampak je tbkšen kb^gajiaredimo ljudje. Izbira je na naši strani. / Besedilo: Torpaž- Kogovšek ti 4^ 18. september 200^ RAZmiZtLO H--------- ACIDNOST STRUGA INKOVSKI VLADAR PRIPRAVA ZA VPREGANJE ŽIVINE FILMSKI SNEMALEC RUDI IGRALCI (ZASTAR.) PANDA ATAKA GOVNO JUŽNO- AMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL PUNT. VSTAJA SLOVENSKI PISATELJ MIHA ANGLEŠKI PEVEC ANT RUSJANOVO LETALO NAJSTA- REJŠI POSTOPEK VISOKEGA TISKA MIKROORGANIZEM. KI POZDRAV PRI SLOVESU JADRANSKI OTOK, S. OD MOLATA ŽLAHTNI PLIN GRELNO TELO SLOVENSKI ČARODEJ POVELJA POVZROČA BOLEZEN HCIBREZ BRATA. ZAPUSTITEV SESTRE POLOŽAJA (UUBK. KONEC (ANG.) NOVO- MEŠKO PODJETJE VAS PRI BREŽICAH MEVUETOVA PESNIŠKA ZBIRKA NENADNA SMRT OZNAKA JAR SIVA KOVINA OKRASNI PTIČ AZ. MISELNA IGRA CEHOV OLGA SEDIMENT- NA KAMNINA SMUČIŠČE NAD SL GRADCEM KRAJ NA PAŠMANU KRAJ V BOLIVUI GLAVNO MESTO NORVEŠKE KRČEVITA JEZA TRD, DEBEL PAPIR FRANCOSKI IGRALEC JACQUES TOMAŽ ŠALAMUN ČRN KALCEDON PREPROGA (ROG.) PRITOK IRTIŠA PATOLOŠKO STANJE (KNJIŽ.) VODJA GOSPO- DARSKEGA OBRATA PUANEC (SLABŠ.) REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. SUDOKU 2 3 5 1 4 1 6 7 2 3 7 1 3 4 6 7 3 9 9 3 5 6 5 8 2 KAKURO NURIKABE *7 z\/n Nagradna križanka RešitevRešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 27.09. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 19/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 18/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Denis Brzin, Šumnik 4, 1272 Povšnik - bon za 20,86 € - Mateja Jecl, Novi Log 19/e, 1430 Hrastnik - bon za 12,52 € - Lucija Mlakar,Trg revolucije 18, 1420 Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17, 3305 VRANSKO NOVO NA VRANSKEM Z VESELJEM VAM SPOROČAMO DA BOMO DNE 17.09.2008 OB 16 URI ODPRLI VRATA »PRODAJALNE 5 TEKSTILOM ANA« V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU BRGLEZ. Z BOGATOPONUDBO KONFEKCIJE ZNANIH DOMAČIH IN TUJIH BLAGOVNIH ZNAMK. TAKO ZA ODRASLE KOT ZA OTROKE . DNE 18.09.2008 PA BOMO ODPRLI ^ MINI PRODAJALNO lastnih * » il IZDELKOV »PRI PEK« NA STARI LOKACIJI VRANSKO 17, KJER VAV PONUJAMO PESTRO IZBERO LASTNIH PEKOVSKIH IN SLAŠČIČARSKIH IZDELKOV. DELOVNI ČAS PRODAJALNA »PRI PEK« PRODAJALNA S TEKSTILOM ANA OD PONEDELJKA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8H DO 19 DO SOBOTE OD 6H DO 13 H OB SOBOTAH OD 8H DO 13H Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do petka,26.09.2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBEUCA VRAČE VIČ Hlotej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: 05/56-74-157 Kuhamo s Stašo Srbska proja (koruzno slano pecivo) Sestavine: *1 skodelico bele moke * 2 skodelici koruzne moke * malo mleka ali jogurta * 2 dag maščobe *2-3 jajce * 10 dag belega sira ali skute Priprava: Umešamo jajca, obe moki, malo mleka, 2-3 žlici olja, sir, sol in ocvirke po želji. Masa mora biti malo bolj gosta kot za palačinke. Če želite pobarvano testo dodajte malo mlete paprike, da bo proja rdečkasta, lahko pa tudi drobno narezane kisle paprike, da dobite pisano slano pecivo. Pečete v pečici na 175 - 200 stopinj, da lepo porjavi. Lahko jo spečete v modelčkih za mufine zaradi lepe oblike. Prileže se s prebrancem, kislim zeljem, kajmakom, pečenko, pečenimi paprikami... Dober tek! Staša mm Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Jesen je prišla. Ob krajšanju dneva in barvanju listja nehote pomislimo na minevanje.To je minevanje z razlogom. Narava se hoče spočiti, da bo spomladi spet lahko s polno močjo zažuborel potok novega življenja. Narava ima svoj namen, torej bi ga moralo imeti tudi človeško življenje. V trenutkih potrtosti sicer hitro podležemo skušnjavi črnogledosti. Ne vidimo več smisla našega bivanja. Čemu bi se še motovilili naokrog in reševali vsakdanje naloge, ko pa nas na koncu tako ali drugače čaka smrt? Vendar se običajno kmalu oglasi obrambni mehanizem upanja in življenje znova uzremo v lepših odtenkih. Kaj je za upanjem? Odgovor je samo vaš. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) JESENSKI MOTIV Sanjarim na parobkih naše domačije, v globokih krnicah se kotijo lilaste meglice, zlato rumeni, karminasti plameni ližejo rebri, plezajo čez globočice, drhtijo čez trate, njive, košenice, ugašajo v temnih hostah Svete gore. V škrlatnem šipku skriva svoje pesmi drobceni kraljiček, ob samotni gmajni se mu čudi postarani možiček. Vlado Carantini POETI(NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! “Otroci sladijo delo, nesrečo pa še bolj zagrenijo; povečujejo življenjske skrbi, vendar ublažijo misel na smrt.” (Francis Bacon) DEČEK S PIŠČALKO Deček s piščalko na Brdu pri gradu stoji, nemo in tiho s piščalko v ustih v daljavo strmi. Prek TV ekranov smo ga spoznali, ko so TV signali še malo Slovenije obrali, takoj priljubljen je bil in vsak dan nepogrešljiv. Melodijo lepo je igral, kakršno le on je znal, za vse zasluge zdaj počivat’ smo ga dali res v pravi raj. Turistov mnogo se tu vrti, črni, beli, rdeči, rumeni, iz celega sveta natepeni. Mnogi ga poznajo, mnogi ne, deček s piščalko pa v daljavo tiho in mirno zre, glas iz piščalke pa mu že na ustih zamre. Andrej Režun UTEHA NAMENA Mrgoli, kriči, najti si želi odgovora uteho. Ali vidim prav? Ali sanjam srečo? Malo le poskuša jih starko prehiteti. Kaj drži ljudi pri življenja bolečini? Slutijo resnico mar, da očiščenje prihaja, vleče jih namen, globine se budijo? Niso le ujetniki usode temnih niti, zablodeli v mitih brez luči rešitve? Kdor trka vneto, bo morda vstopil na poljane rajske? Boštjan Grošelj USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. "7 cx\/r> Aleksi/ Porednih: KRŠČANSKI FUNDAMENTALISTI Združene države Amerike so svetovna velesila. Država so ljudje. ZDA so ustvarili in jih ustvarjajo ljudje iz mesa in krvi. A ne le mesa in krvi, temveč tudi idej, ki jih spodbuja želja po odkrivanju novega, pomešana z žlahtnostjo t. i. ameriškega sna. Ne gre za spanje, ampak za sanje oz. vizijo, kako se iz povprečnih razmer povzpeti po družbeni lestvici. Ameriški sen sproža prizadevanje postati “nekdo”. Ne glede na to, kaj si drugi mislijo in govorijo o nekom, ta posameznik srčno, goreče sledi svoji ideji.Tudi če ne uspe popolnoma, je zadovoljen, saj je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, za uresničitev osebnih sanj. Ameriški sen je ideologija, ki omogoča svobodno podjetništvo.V ZDA ne kom-plicirajo s številnimi obrazci, ki jih mora recimo pri nas izpolniti človek, da mu država podeli “žegen” kot samostojnemu podjetniku. V ZDA se enostavno prijaviš na davkariji in začneš delati. V ospredju je delovna učinkovitost, ne birokracija. Delovna učinkovitost prinaša uspeh in zaslužek.Več je zaslužka, več davka lahko pobere država. Kaj krmi birokracijo? Denar davkoplačevalcev. Podjetništvo krmi birokrate in tega se v ZDA zavedajo, zato podjetnikom ne grenijo življenja, ampak jim ga poenostavljajo. Takšne birokrate si želimo tudi pri nas. Ideologija ameriškega sna je verskega izvora. Protestantska etika, ki je ZDA dvignila iz “divjega Zahoda” do svetovne velesile, postavlja v ospredje delo. Bogu se najbolje služi z delom, izkoriščanjem svojih talentov. Talente imamo zato, da lahko v svetu izpolnjujemo načrt, ki ga ima Bog z nami. Kolikor ljudi, toliko načrtov. Z drugimi besedami, vsakemu človeku je v zibelko položen njegov lasten življenjski načrt. Naša naloga je samo to, da ga prepoznamo in mu pričnemo neomajno slediti. Načrt se nam razodene skozi osebno vizijo. Sledenje svojim osebnim sanjam je torej uresničevanje božjega načrta. Pri osebnih sanjah ne gre za muhavost posameznikov - vsaj tako mislijo, čeprav je praktično povsod zraven tudi vsaj trohica napuha -, ampak za božjo voljo. “In kdo si, človek, da bi Bogu postavil se nasproti, teptal njegove bi zakone, ki zapisani so v knjigi sveti?” Zadnji stavek bi bil lahko brez greha zapisan v Svetem pismu. Prav beseda pa je izhodišče protestantske vere. Kar piše v Svetem pismu, je zakon. Na videz je to dobro in prav, problem nastopi, ko si gorečneži, ki jih nujno ustvarja takšno verovanje, začnejo domišljati, da vsebina Svetega pisma drži dobesedno. yvi Če bi takšni gorečneži, ki jim bolj pristaja oznaka “fanatiki”, ostali neopaženi, zaprti v ozek krog družine ali zaostale vaške skupnosti, jih ne bi bilo vredno omenjati. Težava je v tem, da imajo nekateri med njimi močan vpliv na širšo skupnost, končno tudi na visoko politiko. Bržkone najvplivnejši med njimi je vodja Krščanske koalicije pastor Pat Robertson, ki je omrežil Georgea Busha mlajšega. Busheva zunanja politika je v veliki meri rezultat nasedanja ideologiji militantnega ameriškega krščanskega fundamentalizma. Če bi ZDA namesto Busha predsedoval Robertson, bi bila “vojna proti terorizmu” še bolj krvava. Krščanski fundamentalisti recimo trdijo, da je bil svet ustvarjen v sedmih dneh. Tako namreč piše v Svetem pismu.V Lu- trovem času je takšne neumnosti klatila Katoliška cerkev, vendar se jih je pod pritiskom reformacije kasneje otresla. Zdaj pa nekateri dediči protestantskih reformatorjev trdijo enako, kar pomeni, da je katolištvo naprednejše od nekaterih vej protestantizma. Kljub temu pa je tudi v katolištvu še vedno prisotnega ogromno krščanskega fundamentalizma. To, da si človek Svetega pisma ne razlaga dobesedno, še ne pomeni, da ni fundamentalist. Vsakdo, ki slepo sledi besedam duhovnikov, je fundamentalist. Duhovnik je cerkveni pooblaščenec. Posveti ga škof, ki mu mora biti pokoren. Pogoj za pokornost ne le škofu, ampak tudi cerkvenim dogmam, je prepričanost o pravilnosti cerkvenega nauka. Z drugimi besedami: strinjati se mora s cerkveno ideologijo. Brez tega ne more dolgo zdržati v duhovniški službi. Skratka, na predpisan način mora verovati, da je Cerkev tudi božja ustanova, in to verovanje prenašati na zaupane mu ovčice. Veliko teh ovčic jemlje besede duhovnikov za svete, čeprav so duhovniki prav tako zmotljiva bitja iz mesa in krvi. Držijo se jih kot pijanec plota, ker jim dajejo občutek varnosti. Resnica ni pomembna ... ® mo/ornsm Kino Delavski dom Zagorje Petek 19.9. ob 20.00 Sobota 20.9. ob 20.00 Nedelja 21.9. ob 20.00 Ponedeljek 22.9. ob 20.00 Torek 23.9. ob 20.00 Petek 26.9. ob 18.00 ob 20.00 Sobota 27.9. ob 18.00 ob 20.00 Nedelja 28.9. ob 10.30 ob 18.00 Ponedeljek 29.9. ob 20.00 Torek 30.9. ob 20.00 Kino Izlake Nedelja 21.9. ob 20.15 Nedelja 28.9. ob 20.15 ob 20.00 ponedeljek 22.9. ob 18.00 rom. kom. am. kom. rom. kom. am. kom. SEDEM OBRAZOV, drama znan. - fantastična pustol. LJUBEZEN fr. drama am.kom. kom. torek sreda četrtek 23.9. ob 18.00 24.9. ob 18.00 25.9. ob 18.00 ob 20.00 petek 26.9. ob 18.00 ob 20.00 sobota 27.9. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 28.9. ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 29.9. ob 18.00 MAMMA MIA! MAMMA MIA! IRINA PALM WALL-E anim.ZF pustolov. (sinhroniziran) WALL-E VITEZ TEME akc.dom.pust. WALL-E VITEZTEME WALL-E VITEZTEME WALL-E VITEZTEME WALL-E Kino Delavski dom Trbovlje Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 8.9. ob 20.00 ZOHAN JE ZAKON am.kom. petek 19.9. ob 20.30 ISKAN akc.triler sobota 20.9. ob 18.00 ZOHAN JE ZAKON ob 20.00 ISKAN nedelja 21.9. ob 18.00 ZOHAN JE ZAKON ob 20.00 ISKAN sreda 24.9. ob 20.00 ZBEGANI am.kom. četrtek 25.9. ob 20.00 ZBEGANI petek 26.9. ob 19.00 WALL-E anim.ZF pustolov.(sinhroniziran) sobota 27.9. ob 18.00 WALL-E ob 20.00 ZBEGANI četrtek 18.9. ob 18.00 MAMMA MIA! nedelja 28.9. ob 17.00 WALL-E ob 20.00 POŽELENJE, NEVARNOST ob 19.00 ZBEGANI petek 19.9. ob 18.00 MAMMA MIA! ob 20.00 IRINA PALM drama Kino Dol pri Hrastniku sobota 20.9. ob 18.00 MAMMA MIA! petek 19.9. ob 18.00 ZOHAN JE ZAKON O ob 20.00 IRINA PALM am.kom nedelja 21.9. ob 18.00 IRINA PALM petek 26.9. ob 17.00 WALL-E anim. ZF pustolov. (sinhroniziran) OČKA BREZ NAČRTA, ameriški, komedija (Ih 50min) Igrajo: Dwayne Johnson, Madison Pettis, Kyra Sedgwick, Roselyn Sanchez, Morris Chestnut, Hayes Mac Arh ur Na vrata najmočnejšega in najsrditejšega igralca ameriškega nogometa Joeja nekega dne pozvoni majhna deklica Peyton -njegova hčerka, za katero ni prej še nikoli slišal. Ker se njegova agentka Stella na vzgojo otrok ne spozna, se za Joeja prične najtežja življenjska preizkušnja, saj mora v odločilnih trenutkih svoje kariere najti način, kako neizprosni svet profesionalnega športa združiti z otroškim baletom, punčkami iz cunj in zgodbicami za lahko noč. KATERA JE PRAVA, britanski, romantična komedija (Ih 51 min) Igrajo: Ryan Reynolds, Abigail Breslin, Elizabeth Banks, Isla Fischer, Rachel Weisz, Derek Luke Politični svetovalec Ryan se mora tik pred ločitvijo soočiti z vprašanji 10-letne hčerke Maye, ki želi izvedeti, kako je njen oče živel pred poroko. Ryan se odloči zvedavi hčerki pojasniti celotno zgodbo, vendar spremeni vsa imena, da bi Maya sama ugotovila, če je Ryanovo srce osvojila mladostna ljubezen Emily, dolgoletna prijateljica April ali ambiciozna novinarka Summer? Med razkrivanjem preteklosti Maya počasi spoznava, da ljubezen ni nekaj preprostega, a hkrati želi očetu pokazati, da ni nikoli prepozno za srečen konec ljubezenske zgodbe. Film teater: BOB DYLAN: SEDEM OBRAZOV, ZDA, Nemčija, drama (2h 15min) Igrajo: Cate Blanchett, Christian Bale, Richard Gere, Ben Whishaw, Heath Ledger Biografski celovečerec Bob Dylan: 7 obrazov je nekonvencionalno popotovanje skozi različna življenjska obdobja legendarnega glasbenika Boba Dylana. Njegovo spreminjajočo se osebnost upodablja sedem igralcev, ki skupaj sestavljajo bogat in raznolik portret te sicer težko opredeljive ameriške ikone. Sedem organov, ki tvorijo pestro in razburljivo življenjsko zgodbo. WALL-E, ameriški, animirana znanstveno-fantastična pustolovščina (Ih 38min) Ustvarjalci zabavnih animacij Neverjetni, Avtomobili in Reševanje malega Nema nas vabijo 700 let v prihodnost, ko je človeštvo zaradi prevelike onesnaženosti zapustilo Zemljo, za sabo pa so pustili čistilnega robota WALL-E-ja. Zvedavi malček se na ~7CX CA /O \qwm\ 0Qm 0 žalost počuti zelo osamljeno, toda nekega dne na Zemljo prispe skrivnostna robotka, ki WALL-E-ja popelje na fantastično avanturo. Iznajdljivi robot mora zbrati obilico poguma in vsem dokazati, da ni nič narobe, če se v njem skriva nekoliko drugačno vezje. Film je sinhroniziran v slovenščino. UJEMITE SMARTA, ameriški, akcijska komedija (Ih 40min) Igrajo : Steve Carell.Anne Hathaway, Dwayne Johnson, Alan Arkin Tajna ameriška vohunska organizacija Nadzor se spopada z mednarodno kriminalno organizacijo Kaos, katere primarni cilj je, kot že ime pove, ustvarjanje kaosa. V širšem smislu gre v filmu Ujemite Smarta torej za večni in neprestani boj med dobrim in zlim, ta pa ponuja neskončno možnosti za razvoj zelo zabavne komedije. Film teater: SUROVA LJUBEZEN, francoski, drama (Ih 46min) Igrajo: Asia Argento, Michael Madsen, Carl Ng, Kelly Lin, Alex Descas, Kirn Gordon,Joana Preiss Nekdanja prostitutka Sandra je prisiljena zapustiti London, ko se sadomazohistično srečanje z njenim v dolgove pogreznjenim prejšnjim ljubimcem konča nasilno. Da bi našla nov začetek, pobegne v Hongkong ter se zaplete z mladim poročenim parom Lesterjem in Sue, ki ji pomagata pridobiti dokumente ter jo zaposlita v svojem podjetju.Toda za Sandro se nič ne izteče tako, kot je bilo predvideno. Kmalu se znajde ujeta v umazano igro manipulacij. Zaposlimo: pizzopeka AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško Tel.: 03 56 48 841, GSM: 041 322 889 Zaposlimo: voznika kamiona strojnika gradbene mehanizacije gradbenega tehnika ali inženirja AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško Tel.: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913 KARATE KLUB TRBOVLJE VPISUJE V ZAČETNI TEČAJ KARATEJA KDAJ: vsako sredo in petek v mesecu septembru od 17.00 do 19.00 ure KJE: v Večnamenskem prostoru OŠ TRBOVLJE na Mestnem trgu 6 ZA KOGA: za nove članice in člane od šestega leta dalje NAMEN: Karate kot borilna veščina je preteklost. Nastala je pred več kot 2000 leti, pred našim štetjem. Karate kot šport nudi izvrstne možnosti za telesno in duhovno krepitev. Utrjuje telo in samozavest, je enostaven in ni denarno zahteven. Omogoča tudi tekmovalni razvoj tistim, ki želijo tekmovati doma in v tujini. Organizirana vadba vsaj dvakrat tedensko, za tekmovalno ekipo pa večkrat. Opravljanje izpitov za višje pasove je možno večkrat letno. V okviru možnosti in interesa organiziramo dodatne dejavnosti kot so letovanje na morju, izleti, planinski pohodi, družabna srečanja, pikniki, zaključki ob koncu šolskega leta, kopanje v bazenu ter ostalo. Ob skrbi za lastne kadre zagotovimo organiziranje tečajev za vaditelje in trenerje ter sodnike karateja. Nudimo možnosti razvoja športne kariere. VABLJENI! mali oglasi ►---------------------------------------------< Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, I4I0 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe- so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod ŽAN KLINC iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠI. 17 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 S-centov. Vabljeni k sodelovanju! > Ime in priimek:. Naslov:. Podpis: . I > | 3 | o -8 2 ö ^ Q. O lu n 9 Telefon in e-pošta:......................................... £. <; č? Davčna številka:............................. Številka TRR:.............................................. *vsi podatki so obvezni* -7 cx\/n J© KOF&KANJB Mariin Koncilja - naš Tine B\ti To je naš Tine Pot, ki vodi preko Slačnika iz Trbovelj, kjer je Tine doma, pa do Zagorja, je vijugava. Le o čemu razmišlja, ko mimo njega bežijo sence dreves? O družini, športu, glasbi? So njegove misli bolj vzvišene, ko dvakrat tedensko krene proti Cemšeniku navzgor, kjer ga čakajo nestrpni osnovnošolčki, ki jim je športna vzgoja eden od najljubših predmetov? Življenje, vredno človeka.. ..to je nekako njegov moto. Za vsakega v pravem trenutku najde pravo besedo. V njemu se skrivata glasbenik in športnik, oba uspešna in s številnimi načrti za bodočnost. Že od malih nog spreten in okreten, se je prvič pošteno izkazal na Vojni gimnaziji v Ljubljani.Takoj v prvem letniku je bil prvi v plavanju, brez priprav in treningov, česar si danes sploh ne moremo predstavljati. Plaval je vedno rad. No, potem je kar trikrat osvojil prvo mesto na državnem tekmovanju srednjih vojnih šol, kar ga je pripeljalo v reprezentanco vojnih šol (akademij in vojnih gimnazij) v plavanju v obdobju od 1976- 1978. Kot ljubitelj višin, se je želel po končani vojni gimnaziji izšolati za pilota. Pa je bilo drugače usojeno. Tine je končal Dl F, postal profesionalni trener plavanja in eno leto poučeval malčke v PK Rudar Trbovlje. Sedaj je že lepo število let učitelj športne vzgoje na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju.Verjetno se bo tudi tu še kaj spremenilo, kajti zaradi vse manjšega števila otrok bo potrebno še kakšno dodatno izobraževanje.Tineta mika angleščina, kar bi bila istočasno tudi popestritev dosedanjega dela. Veliko ljudi ga pozna kot člana glasbene skupine Hiša, ki obstaja že več kot 15 let. Ime je nastalo slučajno, ko so nastopali v Litiji. Pri snemanju pesmi za prvo ploščo sta skupini pomagala basist Nino de Gleria in klaviaturist Klavdij Skrt. Glasbenika sta kakšno leto sodelovala tudi na koncertih, kasneje pa je bas kitaro začel S kolegicami se rad pošali Na delovnem mestu igrati Vili Guček. Tako je prišlo do stalne zasedbe, ki je ostala nespremenjena do danes. Andrej Guček - vokal, solo kitara, Vili Guček - vokal, bas Martin Koncilja - vokal, ritem kitara in Iztok Pepelnak - vokal, bobni. Vaje imajo v Domu svobode v Trbovljah, od koder se ob večerih sliši glasba, v kateri prevladujejo rokerski in jazz zvoki. S svojimi kompozicijami, katerih besedila so znana po sporočilnosti, so nastopali že na številnih koncertih, med katerimi je precej dobrodelnih. Izkazali so se tudi v sodelovanju z Aleksandrom Mežkom. Trenutno imajo v pripravi dva CD-ja, na enemu bodo posnetki v živo, na drugemu pa novi komadi. Do novega leta pa jih boste lahko videli in poslušali na dveh koncertih v Trbovljah. Kaj pa Tine, tet a tet? Ponosni oče treh deklet, ki znajo še kako dobro prepevati. Ena od njih - Nina, si bo mogoče v tem smislu ustvarjala življenjsko kariero. Prosti čas naš Tine preživlja z družino ali pa na rekreaciji. On sam ne bi posebno izpostavljal nekega športa kot posebno priljubljenega, vendar v prostem času največkrat igra odbojko. Moški so - tako pravijo - najboljši kuharji....tudi tu se je našel naš junak. Zna pripraviti nebeške občutke za izbirčne gurmane. Pa mu to še vedno ni dovolj, saj znova in znova raziskuje nove recepte za okusne dobrote. Tine....veseli smo, da te poznamo! Slike in besedilo: St.R. fiRgec © ---------1 — Plavanje dojenčkov in šolarjev v hrasiniškem bazenu 29. septembra 1008 se bo na hrastniškem bazenu spet začela šola plavanja za predšolske in šolske otroke. Šola plavanja je namenjena otrokom, ki še ne znajo plavati in tudi tistim, ki sicer že znajo, vendar še ne obvladajo tehnik plavanja. Otroci bodo razdeljeni v tri skupine: * MORSKI KONJIČKI: neplavalci, otroci od 4. leta dalje; * RIBICE: plavalci, ki so že dobro prilagojeni na vodo in preplavajo vsaj 15 metrov, otroci od 6. do 9. leta; * DELFINČKI: nadaljevalna, od 9. leta dalje. Vodja projekta Tina Moljk Vadba v posameznih skupinah bo prilagojena starosti in predznanju otrok, učenje pa bo potekalo preko igre in z uporabo sodobnih plavalnih pripomočkov preko celega šolskega leta na ponedeljek, sredo in četrtek. »Starši so že lani izrazili željo, da bi prihajali njihovi otroci večkrat tedensko, na dva ali tri termine, zato jim bomo to tudi omogočili,« je dejalaTina Moljk, vaditeljica plavanja in vodja projekta. Sicer pa bo uvodno predavanje za starše 25.9.2008 ob 18. uri v poslovni dvorani Hrastnik. Prijavimo se lahko na telefon: 041/755-638 ali na e-mail: tina.moljk@siol.net V fredovem obroču Za vadbo dojenčkov in malčkov bo uvodno predavanje za starše že 23. septembra ob 18. uri na OŠ NH Rajka Hrastnik. Z vadbo bodo začeli 30.9.2008, termini pa ostajajo enaki kot doslej: tri skupine ob torkih in sicer ob 13., 14. in 15. uri. Malčki Igre v vodi Mladi plavalci z diplomami od prvega leta dalje pa ob sredah ob 17. uri. Tino smo vprašali, če je starše, ko so s svojimi dojenčki v vodi, kaj strah. «Udeleženci tečaja so strah takoj izgubili, saj je imenitno videti, kako njihov dojenček spoznava novo okolje - se z vodo igra, se umiva, jo pretaka, pije, se poliva, v njej lebdi in uživa. Zgodnji začetek plavanja je pomemben za celoten bio-psiho-socialen razvoj dojenčka. Nekaterih staršev pa sploh ni blizu, da bi dali dojenčku to možnost, ker jih je najbrž strah prehladov. Pa prehladov sploh nismo imeli. Spet tretji pa malo pretiravajo, ko mi zatrjujejo, da bi bil njihov dojenček primeren za to vadbo že pri dveh mesecih. Simpatično je bilo tudi sporočilo neke babice, ki je vnučka »vpisala« že takoj ob rojstvu, ko je bil star en teden...« Nekatere zanima, če bi kupili fredov obroč že prej in poskusili sami v vodi, vendar Tina tega ne priporoča, saj dobijo starši na začetku strokovne napotke. Za samo vadbo pa ga dobijo na izposojo. Starše lahko nadomestijo v vodi tudi sorodniki oziroma ljudje, ki jih imajo dojenčki radi. Tečaj traja deset ur, prijavimo pa se lahko na telefon iv.com 18. september 2008 © m mme Streptehekna angina Beseda angina izhaja iz latinske besede angere, kar pomeni stiskanje, krčenje in se v tem smislu uporablja na primer v besedni zvezi “angina pectoris”, kar pomeni stiskanje v prsih. Drugi zelo razširjen pojem tudi med laiki pa je angina ki pomeni vnetje nebnic (tonzilitis) in žrela (faringitis) in o tej bomo govorili v naslednjem prispevku. Povzročitelj streptokokne angine je beta hemolitični strepto-kok skupine A, ki poleg angine povzroča vrsto drugih bolezni. Rod Streptococcus sestavlja veliko število Gram pozitivnih bakterij, ki imajo različne gostitelje. Pogosto jih najdemo na sluznici ust, nosu in žrela, v posebnih okoliščinah pa se razmnožijo tudi v srcu, koži, mišicah in drugje. Pod mikroskopom jih vidimo kot okrogle bakterije, ki se nizajo v verižice. Strep-tokok se prenaša z bolnika na zdravega človeka s kapljicami sline ali nosnega izcedka. Siri se zlasti tam, kjer ljudje živijo v tesnem stiku, na primer v vrtcih, šolah, tesnih in slabih stanovanjskih razmerah.V manjši meri kot bolniki so za širjenje bolezni pomembni tudi zdravi nosilci streptokoka v žrelu. Do petina zdravih šolarjev in le približno dvajsetina odraslih ljudi nosi patogeno bakterijo v nosno-žrelnem prostoru. Angina je najpogostejša v starostnem obdobju med 5 in 15 let, sicer pa jo lahko srečamo v katerikoli starosti. V zmernem zemljepisnem pasu se pogosteje pojavlja v hladnih mesecih (pozimi in zgodaj spomladi), v področju tropov pa v deževni dobi. Bolezen se začne nenadno s povišano telesno temperaturo, mrzlico in bolečinami v žrelu pri požiranju, ki so lahko zelo hude. Možna je tudi prenesena bolečina v uho. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa imajo večkrat bolečine v trebuhu, bruhajo, lahko imajo gnojni izcedek iz nosu, normalno telesno temperaturo in blage spremembe v žrelu. Pri kliničnem pregledu vidimo v ustni votlini povečani, močno pordeli nebnici, na katerih so lahko bele obloge ali pa gnojni čepi. Prav tako so pordeli tudi nebna loka, jeziček in mehko nebo, na katerem lahko vidimo tudi drobne pikčaste krvavitve. Jezik je v začetku bolezni ponavadi belo obložen, kasneje pa se lušči in dobi malinast videz. Občutljive in povečane so lahko bezgavke na vratu. S pregledom je včasih nemogoče ločiti med različnimi povzročitelji bolezni, zato si pomagamo z laboratorijskimi pre- Skoraj sferični streptokoki, ki se nizajo v verižice iskavami ter osamitvijo streptokoka iz brisa žrela. Ker je ta metoda zamudna, se uporablja manj zanesljiva, ampak izredno hitra metoda s katero dokazujemo prisotnost streptokoknega antigena iz brisa žrela. Zapleti streptokokne angine so abscesi v okolnem tkivu, vnetje srednjega ušesa in sinusov, revmatska vročica in glomerulonefritis. Bolezen traja nekaj dni, z zdravljenjem pa skrajšamo potek bolezni in preprečimo morebitne zaplete bolezni. Zdravilo izbora je penicilin peroralno v ustreznem odmerku 10 dni, izjemoma se daje zdravilo v mišico v enkratnem odmerku. Za bolnike, ki so preobčutjivi na penicilin, se uporabljajo makrolidni antibiotiki. Predčasna opustitev terapije lahko povzroči nastanek odpornih sevov in s tem večjo pojavnost angine in hudih zapletov. Bolečine v žrelu in glavobol zdravimo z analgetiki kot je paracetamol. Uporaba aspirina se pri otrocih mlajših od 16 let ne priporoča zaradi možnosti nastanka Reyevega sindroma. Maja Knez, dr.med. Festival za tretje življenjske obdobje v znamenju strpnosti in socialnega sožitja vseh generacij V okviru mednarodnega dneva starejših bo 30. septembra ter I. in 2. oktobra v Cankarjevem domu potekal že osmi Festival za tretje življenjsko obdobje. Letos bo še obširnejši in temu primerno tudi bogatejši.V treh nadstropjih Cankarjevega doma bo festival tri dni ponujal pester razstavni, izobraževalni in kulturni program. Festival za tretje življenjsko obdobje je edina tovrstna prireditev v Evropi, ki je iz leta v leto obširnejša tako po času in prostoru kot tudi po svojem dosegu. Festival s svojo tematiko pokriva eno ključnih težav današnjega časa, položaja stareših v družbi ter poudarja modrost, izkušenost in potenciale starejše generacije. MaH Q/kaina tjucii IjL UifizHa u nLajlinili ikijaztfz, ce iilz nz Uri o'jizatzz 'jeIiILz amljiaijE.. c^f. H/V. J2oncjfE.[ßovir Devetindvajset novorojenčkov se je v trboveljski porodnišnici rodilo v dobrih štirinajstih dneh: 15 deklic in 14 dečkov. 01.09.2008 Andreja Medved, Kandrše 19 b.Vače - hči Jana Poljanšek 02.09.2008 Nataša Salamon, Savinjska c. 4,Trbovlje - sin Aljaž Mojca Ferlič, Sallaumines 4a,Trbovlje - sin Nejc 03.09.2008 Andreja Brici, Dom in vrt 2,Trbovlje - hči Neli Gonda Janja Habinc, Cesta 4. junija 62, Krško - hči Ana 04.09.2008 Janja Tomažič, Ježevec 2, Dole pri Litiji - hči Maja in sin Miha Mateja Uranič, Selo 69, Zagorje - hči Lana Neja 05.09.2008 Petra Nadrag.Trg svobode 30,Trbovlje - sin Grega Kaluder Sanela Masič, Vodenska cesta 29, Trbovlje - sin Emin Hamidovič 06.09.2008 Dana Vozel, Vodenska cesta 2, Trbovlje - sin Lan Slavi Kmetič, Zgornji Prhovec 23, Izlake, Zagorje - hči Jerneja 07.09.2008 Polona Starič, Gornje Brezovo 7, Sevnica - sin Vik Vesna Stradar.Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku - sin Patrik Dornik 08.09.2008 Anita Pušnik Klanjšek,Trg Franca Kozarja 7, Hrastnik - hči Marija Pajič 09.09.2008 Majda Dečman, Partizanska cesta 7, Dol pri Hrastniku -hčerki Sabina in Janja 10.09.2008 Maruška Šabanovič.Trg borcev NOB 18, Dol pri Hrastniku — sin Enej Hršak Vesna Jesih, Trg revolucije 10a,Trbovlje - sin Timotej Černe I 1.09.2008 Katarina Zajc, Koželjskega ul. I .Velenje - hči Ana Jeseničnik Spela Češnovar, Izlake 21, Izlake - sin Jaka Grbec 13.09.2008 Darja Polak, Pod gabri 19, Celje - sin Aljaž Medved Aldina Adžič, Ul. mladih borcev 4, Hrastnik - sin Dino Kobinovič Andreja Dolanc, Log I, Hrastnik — hči Zala Učakar 14.09.2008 Kristina Perme, Cesta 15. aprila 13, Kisovec - hčerki Nika in Leja Piskar 15.09.2008 Mojca Grum, Petrušnja vas 15, Ivančna Gorica - hči Lara Tanja Grabnar, Sentlambert 5, Zagorje - hči Tadeja Amela Zukanovič, Savinjska cesta 9b,Trbovlje - sin Adel ISKRENE ČESTITKE! Rdeči noski na tretji turneji po slovenskih bolnišnicah spet v Trbovljah Klovni zdravniki iz Društva za pomoč trpečim in bolnim,bolj znanega pod imenom Rdeči noski, so se zopet odpravili na turnejo.Tretja turneja se je začela 15. septembra, končala pa se bo I. oktobra. Rdeči noski si želijo na turneji obiskati vse bolne otroke in jih razveseliti s svojimi klovnovskimi vragolijami. Obiskali bodo otroke v Novi Gorici, Izoli, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Celju,Trbovljah, Brežicah, Mariboru in Ljubljani ter na Jesenicah in Ptuju. Na prvi turneji so obiskali 324 otrok, na drugi pa 593. Največja želja Rdečih noskov je odpreti nov, redni tedenski program na Kliničnem oddelku za kirurgijo in intenzivno terapijo, za kar so začeli zbirati sredstva v začetku septembra. Rdeči noski -klovni zdravniki letno, preko rednega programa, dveh turnej in posebnih obiskov v raznih zdravstvenih ustanovah, obiščejo preko 8000 otrok. Letošnje leto so medse sprejeli sedmega klovna Pripravnika Tineta, ki ga bo na tej turneji že mogoče videti skakati po bolnišnicah. MaH Vadba joge V Trbovljah se s septembrom spet pričenja vadba joge, tokrat v Domu svobode Trbovlje. Sistematična vadba joge po znanstveno medicinskem sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhansa Svvamija Maheshvvaranande ugodno vpliva na zdravje, odlično počutje in notranjo umirjenost.Vadba vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije. Primerna je za vse starostne skupine. Pričetek bo v četrtek, 18. 09. 2008 v Domu svobode na Trgu Franca Fakina 4, za začetno stopnjo ob 18.30 in do 20.00, za nadaljevalno stopnjo od 20.00 do 21.30. Vaje vodi mag. Dani Kosi, prof. Za vadbo je potreben armafleks in odeja. MaH *7 o\/r> 0 nemom^emiicA Na tržnici Ob določenih dnevih se splača obiskati tržnico. Marsikaj zanimivega je tam mogoče videti. Če izvzamemo kakšne ure in podobne tehnološke dosežke pa modne kreacije sumljivega porekla in predvsem dvomljive kakovosti materialov ter se posvetimo samo nakupu sadja in zelenjave, gremo ponavadi lahko z nakupi dokaj zadovoljni domov. Res, da sta sadje in zelenjava nekoliko dražja kot v velikih trgovskih centrih, je pa zato oboje videti zdravo in sveže, pa še domačega izvora je ponavadi tisto, kar se da pridelati v naši lepi deželi. Pri izbiri sadja in zelenjave je kupcu omogočen ogled pa tudi otip ponujene robe. Gnilo ali zaradi igre narave ne ravno na videz lepo rastlinje kupci izločijo takoj, že v začetku postopka odločanja za nakup.Včasih tudi krivično, saj oblika pa tudi barva nista vedno garant dobrega okusa. A tako pač je, oči največkrat naredijo svoje in zaradi zunanjega izgleda je izbira in nakup, v odnosu do že omenjenih artiklov, diskri-minatoren. Zadnjih nekaj tednov imamo po vsej Sloveniji posebno tržnico, na kateri se ponuja nevsakdanje in na videz zastonj tržno blago. Le odločiti se moramo zanj in ga obkrožiti na posebnem lističu, pa bo naše prihodnja štiri leta. Za volitve gre in za kandidate, ki nas sleherni dan in sleherni trenutek na vsakem koraku prepričujejo, da so ravno oni najboljša izbira za naslednjih nekaj let. Seveda pa ni nič zastonj in tudi kandidati, ki jim bomo posvetili na volitvah svoj glas, niso.V zameno za naš glas si bodo tisti, ki jim bomo namenili največ glasov, prisvojili oblast, demokratično se ve in visoke plače, ki si jih marsikdaj niti s prisotnostjo na sejah ne zaslužijo, kaj šele s posameznimi odločitvami.V primerjavi s sadjem in zelenjavo ima slednje blago veliko hibo. Kakovost ponudbe po posameznih artiklih se ne da preveriti na otip, na pogled pa tudi ni mogoče videti gnilobe ponujajočega.Vse, kar nam ponuja omenjeno blago, je golo besedičenje, ki mu iz preteklih izkušenj ne gre posebej zaupati. Pa vendar, nekomu verjame Francelj, drugemu Jožica, tretjemu Pavle in tako naprej. V soboto sem pristopil h gruči znancev in prisluhnil komentarjem o bližajočih se volitvah. Nekdo iz tovarišije je menil, da se upokojencem najbolj izplača voliti DeSUS. »Saj ne, da bi verjel Erjavčevim obljubam o tisoč evrskih pokojninah, nekaj bo pa že moral primakniti, če že toliko obljublja,« je menil. Drugi je bil besen na Jelinčiča in ga je z navadno barabo poimenoval ravno v trenutku, ko je šla mimo mladenka in slišala njegov komentar: »A, da je Zmago baraba, pravite? Gospod, spomnite se refrena iz Sifrerjeve pesmi: Lepa dekleta ljubijo barabe.« Tako pač je. Že od nekdaj velja, da imajo vsake oči svojega malarja. Kako se bomo odločili 21. septembra 2008, je največ odvisno od tega, kaj so videle naše oči in slišala ušesa v zadnjih treh tednih. O razsodnosti večine od nas pa se bomo, kot ponavadi, prepričali v naslednjih štirih letih naših muk in jeze. Mefisto Klepetalnica o prijateljstvu Prvo pravo prijateljico sem imela v osnovni šoli. Sicer nisem čisto prepričana ali se je pričelo takrat ali že malo pred tem. Ko se je ona eno leto pred mano vpisovala na srednjo šolo, sva seveda prisegali, da bova ostali prijateljici, ne glede na karkoli. Potem sem naslednje leto še jaz vpisala isto. Takrat mi je sestrična, ki je vedno skrbela za to, da sem bila trdno na tleh, rekla, da naj ne sanjam, ker se osnovnošolska prijateljstva skoraj nikoli ne obdržijo za vedno. Seveda sem bila prepričana, da nima pojma, o čem govori. Pa je imela prav. Že tam v Celju je ona imela prednost, spoznala je nove ljudi in ko sem prišla še jaz, provincialka, je visoko dvigovala nos in se spakovala nad mojim (njenim) domačim narečjem. Kadar bi jo obiskala ali bi se srečali v šoli, bi kmalu nastala neprijetna tišina, saj sva si kaj hitro povedali vse, kar sva si imeli povedati. Od takrat se nisem več trudila. Dvignila sem roke. Še posebej, ko sta z njeno novo najboljšo prijateljico zakuhali grobo šalo na moj račun. Najine poti sta se zelo malo križali, tudi zato, ker sem se preselila v tujino. Občasno sva se videvali, ko sem jaz prišla domov in takrat je bilo na trenutke malce podobno nekdanjim časom. Potem so se dogajale reči, na katere nisva imeli vpliva in se je končalo še tisto malo. Celo pozdrava ni več. In takih prijateljic je sedaj že kar nekaj. Iz vseh obdobij. Razlika je le v tem, da si še izmenjujemo osnovne vljudnostne fraze. Več si nimamo povedati. Pa to niso bila neka bežna, priložnostna prijateljstva. Z nekaterimi smo bile neraz-družljive. Delile smo vse skrivnosti, najintimnejše misli. Nič nismo skrivale druga pred drugo. Cele noči smo lahko pre-klepetale. Zdaj pa si nimamo več kaj povedati. Oddaljile smo se. Kot sem že dejala, so one v popolnoma drugih obdobjih, kot sem sama. Ne razmišljamo več o istih stvareh. Zato pa so rojena nova prijateljstva, ki niso nič manj dragocena. Tudi z njimi imam interne šale, katerim se smejiva samo midve, ostali pa naju gledajo kot da sva z drugega planeta. Če razmislim, se spomnim marsikatere, ki me vedno znova nasmeji. Veliko je fraz o prijateljstvu. In, če upoštevam tisti srbski rek: Na muci se poznaju junači! - bo kar držalo.Težke trenutke sem s prijateljicami laže prebrodila.Tudi one vedo, da name lahko računajo v vsakem trenutku. Ne videvamo se vsak dan. Nekatere so daleč, ena celo preko oceana....z njimi je drugače, kot s tistimi od malih nog, ki zame nimajo več časa. Pogrešam prijatelja. Nekaj časa sem se z moškimi bolje razumela kot z ženskami. Zanimivo, da sem v določenih stvareh moškim vedno bolj zaupala kot ženskam. Moški vedno najdejo preprosto rešitev. Ženske pa preveč analiziramo in kompliciramo. In ko sta dve na kupu, to pomeni analiziranje na kvadrat. Poleg tega sem edino za moškega lahko prepričana, da bo v primeru, da se skregava, moje skrivnosti vseeno znal obdržati zase. No, ja...tako naj bi bilo.... Danes živimo v družbi, ki jo diktirajo bežna srečanja. Prijateljstva imajo vedno bolj pragmatičen namen. Pravih prijateljstev je vedno manj, zato jih čuvajmo kot punčico svojega očesa. Kaj hitro se bo zgodilo, da bomo potrebovali nekoga, ki bi se mu zaupali. In takrat se bodo nekateri tolkli po glavi, ker niso znali negovati prijateljstva. StR. ~7cx ca zn Najlepše darilo ob prazniku svetega Martina ... Kuharska knjiga o -Martinu, goski, moštu in vinu- v prvem delu opisuje pomen sv. Martina, običaj martinovanja pri nas in v svetu. V knjigi je opisan potek dela preko celega leta v vinogradu in pridelava sladkega mošta vse do takrat, ko se spremeni v vino. Besedilo je obogateno s poezijo pesnika Toneta Kuntnerja, s pregovori in reki, kratkimi zgodbami in šalami o Martinu ter nasveti za zdravljenje »mačka- po napornem praznovanju. Drugi del knjige je namenjen energetskim vrednostim in načinom priprave perutninskega mesa. V tretjem delu knjige pa so zbrani recepti za pripravo okusnih jedi (perutnine, gosi, race, kokoši, petelina, piščancev itd.), ki jih ob tej priliki pripravljamo širom po Sloveniji. So iz različnih virov: deloma so plod moje dolgoletne kuharske prakse, deloma pa sem jih zbral, dopolnil in popravil. Moj namen ni bil pisati o kulinarični umetnosti, temveč objaviti preproste domače recepte iz velike mize kulinarične zakladnice jedi slovenskih pokrajin. Želim vam veliko užitkov pri pripravljanju opisanih jedi, veliko veselja ob praznovanju sv. Martina in zadovoljstva pri pokušanju jedi in mošta, ki se spremeni v vino. Avtor Andrej Fric JC kA ■mm 1/2«9 d: J /-.A ti^žsV' * l' ti F' K5 X drobn ezava, Andrej Ivi v' ~__________ 0 in i/m iflartitrotut mn> s suhimi slivami iti jalmllti 3 kg gosi 500 g jabolk 200 g suhih sliv 2 žlici medu 2 žlici svetle sojine omake I žlica majarona 1 žlička soli ščepec črnega popra Gos očistimo in odstranimo vse ostanke perja, Znotraj in itmaj jo oplaknemo s hladno vodo, Natremo io s soljo, poprom in majate pom Notranjost premafemo s svetlo sojino omako Pečico segrejemo i ■ -les 1 i '4(0 upteil > ; 'i> ■ č( ■fflffllti v-A (6 2, 10( Tokrat še močnejši. NLB Super depozit ■ Naj vaša sredstva rastejo še z večjo močjo. Vpisno obdobje traja od 1. avgusta do 30. septembra 2008, z možnostjo predčasnega zaključka. Izberete lahko: • NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,55 % in dobo vezave 24 mesecev ali • NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,25 % in dobo vezave 13 mesecev. Minimalni polog je 1.000 EUR. www.nlb.si/superdepozit Če boste v času vezave NLB Super depozita potrebovali finančna sredstva, vam nudimo različne ugodne možnosti financiranja. Za podrobnejše informacije obiščite katero koli NLB Poslovalnico ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 85. NLB® feuc»^-