plašilo Zveze sindikatov Slovenije
Pl •
(Y.avni urednik Dušan Gačnik 8°vorni urednik Franček Kavčič
Ljubljana, 7. marec 1985 številka 9, letnik 44, cena 25 din
■ ^akopravnost (Slika: Andrej Agnič)
a

■■
■m


Mladi radi
poprimejo
I ^ Je hilo delo v mladin-,'h delovnih brigadah čast in živetje hkrati. Zato mladim n‘,)Je tudi ni bilo žal časa. Del
so preživeli v prijetni
Sn sovrstnikov. hkrati pa so , >li druge kraje in precej J ut. Na lastni koži so se tudi ePnčali. kaj so delovne obvez-
%\ Hrv •	Pvt,| UGIV/VIIL VHIVLZ.-
—^ d(k' 'n ^csa vscPa sta sposobna bj| ra volja in zagnanost. To je
Ce’* Za tec*anie čase zares drago-tta šola za živl jenje, v kateri so nj'lc*i združili koristno s prijet-
s Seveda so ti časi dandanes le še Tnrnin. Vse se je spremenilo. Utit mladi ljudje so danes dru-
gačni. saj današnjega življenja ne moremo primerjati s tistim spred več deset let. Že srednješolec ima danes najrazličnejše možnosti za delo in s tem razmeroma soliden zaslužek, kar pomeni, da ima takrat, ko se odloči ga predah med vsakdanjimi obveznostmi in delom, tudi različne možnosti. Tako med mladimi, denimo, ni malo takih, ki med letom poprimejo za vsako delo. da lahko poleti kak mesec potujejo. In tudi to je imenitna šola za življenje.
Skratka, delovne brigade, vsaj takšne, kot so bile nekoč, so postale z leti, kljub nekaterim do-
brim platem, za tiste, ki so jim namenjene, dokaj nezanimive. Poleg skupnega življenja, krampa in lopate ter skromnega kulturnega in športnega življenja bi morale nuditi mladim kaj več. In prav o tem bi veljalo bolj poglobljeno razmisliti, ko razpravljamo o zagatah našega bri-gadirstva in malodušja mladih do prostovoljnih delovnih akcij, ki so kljub času še kako potrebne in smiselne.
Ne zatiskajmo si oči pred resnico: mladi radi visoko zavihajo rokave in v delu tudi radi tekmujejo. Imajo pa. podobno kot mi vsi. vse manj prostega časa. zato želijo svoje počitnice dobro izkoristiti. Imajo pač več možnosti, kot so jih imeli nekdanji brigadirji.
Zato ne kaže valiti krivde na mlade, ki se izogibajo delovnim akcijam z okostenelimi programi. Več pozornosti bi vsekakor kazalo posvetiti organizaciji in življenju v delovnih brigadah. Tu se namreč zatika, ne pa pri delavoljnosti naše mlade generacije.
Andrej Uhifiti
Tačasše ni mogoče strniti vseh vtisov in razmišljanj o zadnji seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so po osemmesečni javni razpravi in dvodnevnem zasedanju sprejeli sklepe 13. seje.
Resda se tehtnejši razmislek ponuja že z dejstvom, da v ZKJ že dolgo nismo imeli tako široke in demokratične razprave o njenih notranjih partijskih in s tem seveda tudi širših družbenih vprašanjih. Toda to samo po sebi, kot so ugotavljali na seji, še nič ng pomeni, če bo ostala le razprava in ji ne bo sledila konkretna akcija v slehernem okolju. To je pomembno posebno zato. ker je bilo. žal tudi tokrat, slišati vse preveč posplošenih
ugotovitev in ocen o slabostih, da moramo hitreje premagovati vsakodnevne težave, čeprav je bržda vsakomur jasno, da takšnih razprav v osnovnih organizacijah zveze komunistov pravzaprav sploh ni bilo. Bile so namreč mnogo bolj konkretne in z jasnimi zahtevami po obračunu s slabostmi in s še jasneje nakazanimi potmi, kako preseči sedanje družbenoekonomske razmere.
Zato se vedno ponuja vprašanje, ali je razlito črnilo, se pravi kritičnost in samokritičnost, pa gotovo tudi iskrenost pri obravnavanju bolečih točk našega vsakdanjika dovolj, da bomo kolesje hitreje in odločneje zavrteli v pravo smer. Zato namreč, ker
■■■P
,'Žv
.zil
vsebine:
V jami temnijo jasni sindikalni cilji Gromovnik v celjski Cinkarni spodnesel malega Napoleona • Predsednik sindikata Prometa in zvez: še vedno delamo preveč forumsko Devizni 2akon: različni interesi in prav takšna pričakovanja V zanki Oznanja in nejasnih ciljev (zakon o družbenem načrtovanju)
• Po ukrepu družbenega varstva novi načrti v Učnih delavnicah


*
■V 4




je, kot je poudaril nekdo izmed razpravljalcev, vrsta najodgovornejših nalog in funkcij prav v rokah komunistov, ki so tako večkrat v vlogi največjih kritikov razmer in nekateri obenem tudi nosilci negativnih razmerij in napak v našem družbenem razvoju. Prav to pa neizpodbitno kaže, da zapletenosti razmer, v katerih živimo, ni mogoče reševati na pamet in nasplošno, temveč tenkočutno, konkretno in analitično obravnavati celoto.
Toda, koliko časa imamo za nenehne analize in ocene in kdaj bomo v akcijo res krenili tako, kot si to pripovedujemo na sejah. Najsibodo zahteve za akcijo in odločno bitko še tako glasne, izzvenele bodo v prazno, če ne bo tudi rezultatov.
Naši delovni ljudje pričakujejo povsem konkretne in zaznavne. Odveč je ob tem opozarjati, da zveza komunistov kot vodilna idejnopolitična subjek-tivna sila sama po sebi ne more reševati gospodarskih in socialnih vprašanj delovnih ljudi, ker to ni njena vloga in naloga. To delavci prav dobro vedo, zahtevajo pa odločno partijsko akcijo za izpolnitev vseh tistih nalog, ki jih v našom družbenopolitičnem sistemu morajo realizirati njegovi posamezni subjekti.
Kakorkoli je na tej seji prišla do izraza kritičnost, je vendarle ostala tudi bistvena enotnost do temeljnega vprašanja, da namreč .namesto delavca, poizvajalca, ne more odločati nihče, in da je ustavna zasnova naše družbe tudi edina alternativa za našo prihodnost.
"Dušan Gačnik
Nevarna
razmerja
Odnos do premoženja je tisti člen v družbenoekonomskih odnosih vsake družbe, po katerem ugotavljamo njen značaj in naravnanost, hkrati pa tisti mejni kamen, ob katerega se lahko spotakne, če ga ustrezno ne zaščiti, vrne korak nazaj in dolgo popravlja zablode iz preteklosti. Zato je zaščita premoženja in družbenolastninskih odnosov pravzprav jedro razrednih bitk, ustrezna zaščita družbenega premoženja in družbenolastninskih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja pa prav tako zmeraj znova revolucionarno dejanje, ki bržkone še dolgo ne bo dokončano. Toda zdi se, da prav na tem področju v naši družbi šepamo, skrb za družbeno premoženje je preslaba. Na to nas opozarjajo mnogi pristojni družbeni organi in po svoje tudi črne kronike v sredstvih javnega obveščanja.
Požari, drobne in velike tatvine, različne malverzacije, ki pogosto dobivajo oceno »koristne«, provizije... Vse to se dogaja na škodo družbenega premoženja in kaže na razrahljani odnos do njega. Dokler gre za posamične primere in pojave, se tolažimo, da ne morejo škodovati našemu sistemu, in lahko pritrdimo hrvaškemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Mirku Mečavi na posvetu o zaščiti družbene lastnine, da posamične škode, med seboj nepovezane, niso nevarne sistemu. Toda Mečava je še dodal: » Toda ko se jih zvrsti več desetin in celo sto, kot se to dogaja v Zadnjih letih, tedaj dobiva ta pojav obeležje kontrarevolucionarnega delovanja in postaja nevaren za družbeni sistem.«
Toda to je le eden od pogledov na »naš« odnos do družbene lastnine. Kam uvrstiti zgrešene naložbe, slabo gospodarjenje z družbenimi sredstvi, neodgovorno razporejanje dohodka — vse to ima različne obraze, vendar zmeraj velike gmotne in politične posledice. Če ji sedanja in prihodnja politična ofenziva, temelječa predvsem na dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, napovedala dosleden boj za zaščito družbene lastnine, vendar za marsikatero delovno organizacijo s »smrtnim izidom«, tedaj lahko ta ofenziva teče le po samoupravni poti. Tudi zategadelj, ker z odlokom ni moč vzpostaviti družbenolastninskih razmerij in bi bilo tudi naivno pričakovati, da v prihodnje ne bo moč zaznati recidivov starih odnosov, državno-lastnin-skih, skupinsko lastninskih in celo zasebno lastninskih teženj. S tem je treba računati, vendar tudi v vsakodnevni praksi »ukinjati« vire za njihovo napajanje in morda tu in tam poseči tudi po revolucionarni obliki državne prisile v rokah delavskega rčzreda tedaj, ko je uveljavljanju samoupravnih družbenolastninskih odnosov vendarle napoti prevelika ovir^u
Nedvomno drži, da je odnos do družbene lastnine še zmeraj drugačen kot do »svojega« premoženja. A li je to le relikt starih odnosov tl?) ali pa v zadnjem času tudi ne zadosti niansira-nega poudarjanja razvoja drobnega gospodarstva, ki si razlaga ta sektor le kot proizvodnjo na zasebnih proizvajalnih sredstvih, ne pa tudi družbenega drobnega gospodarstva. Ofenzivna, na prava mesta usmerjena hotenja zasebne industrijske proizvodnje po razmahu, vendar ne skladno z ustavnimi določili in z zakonom o združenem delu (P OZ D), ob siceršnjem razmahu različnih rentnikov in mešetarjev, ki nam na skriven način —ob .12 organih za čuvanje družbene lastnine —polzijo skozi prste, hrani v sebi kali drugačnega odnosa do družbene lastnine, kot bi ustrezalo naši družbi. Morda je le preveč dramatična misel filozofa, da tedaj, ko se gasi splošno sonce, se prižigajo svetilke posebnih!
Marjan Horvat
Znamenja zastoja? Odnos pa tak
; Alj, je bil lanskoletni zagon industrije samo kratkotrajna topla sapica? Zaključek lanskega leta in ! gospodarska gibanja v letošnjih prvih dveh mesecih na to nekako pritrdilno odgovarjata, velja pa ta ugotovitev še bolj za Jugoslavijo, kakor za našo republiko. Letošnji start, kakor kažejo statistični podatki, ni bil posebno uspešen. V januarju smo izdelali za 5,7 odstotka manj kot poprečno mesečno v lanskem letu ter le za 1,6 odstotka več, kakor v lanskem januarju. Stopnja rasti industrijske proizvodnje se je v januarju že prevesila pod pozitivni predznak, bila je minus 0.1 odstotka?
Statistika spremlja 15 industrijskih dejavnosti in v treh — elektrogospodarstvu, strojegradnji in proizvodnji živilskih izdelkov — se je stopnja rasti povečala, v štirih je bila negativna, vendar manj kakordecembra, v vsehostalih pa je januarja upadla bolj kakor v lanskem decembru. Če k temu dodamo še, da stopnja rasti produktivnosti dela v industriji upada že od začetka zadnjega trimesečja lanskega leta ter slabe zunanjetrgovinske dosežke (kritje uvoza z izvozom ob stopnji 64.8 odstotka že nekaj let ni bilo tako slabo), rast inflacije ter komaj kaj boljšo oskrbljenost industrije s surovinami kot decembra, rastoče zaloge izdelkov, uvidimo, da uvodno vprašanje ni povsem iz trte izvito.
R.B. S
Ljudje na nepravih
mestih
Z zaščito in registriranjem patentov je pri nas podobno kot v tistih deželah, ki spadajo v spodnji del lestvice razvitosti. V letih od 1979 do 1983 je bilo pri nas registriranih le 6,3 odstotka vseh prijavljenih patentov. To pa je enkratno, saj v deželah OECD registrirajo od 30 do 70 odstotkov predlogov. Zaščita naših izumov v tujini pa ni omembe vredna.
Kljub različnim posvetom, poudarjenim političnim zahtevam, da je treba narediti več za izumiteljsko dejavnost in ino-vatorstvo. pa se to gibanje v praksi vse prepočasi odvija. Je krivda za to v birokratski miselnosti ljudi v nekaterih inštitucijah? Morda tudi. vendar pa bi kazalo razmisliti predvsem o tehle podatkih: danes je v gospodarskih organizacijah zaposlenih le četrtina vseh raziskovalcev. medtem ko se v razvitih deželah giblje njihov delež od 50 do 70 odstotkov. Le tret jina diplomiranih inžinirjev dela v proizvodnji in od njih se jih le manjši del ukvarja z razvojem izdelkov in tehnoloških postopkov. Le 1400 doktorjev in magistrov znanosti od skupno 24.000 jih dela v industriji. Tudi to je jugoslovanska posebnost.
M. H.
Za otroke in mladino STRIPI
MIKIJA MUSTRA
Osebni dohodki lani
Lani so bili realni osebni dohodki v Črni gori in Makedoniji, v.primerjavi s predlanskim letom, manjši za devet odstotkov, v ožji Srbiji in na Kosovu za 8 odstotkov, v Hrvaški in Vojvodini za sedem odstotkov in v Sloveniji nekaj čez en odstotek. Nominalni povprečni osebni dohodki pa so se lani dvignili v Makedoniji za 37 odstotkov, v Hrvaški za 42.7 odstotka, v Črni gori za 38,4 odstotka, v ožji Srbiji za 43 odstotkov, v Vojvodini za 44.6 odstotka in v Sloveniji za 51 odstotkov.
M. H.
Prva pokojnina
z veliko zamudo
Mnogi delavci, ki so lani de- I lavski stan zamenjali z upoko- J jenskim, glasno hentijo čez ne- ! kajmesečne zaostanke pri j prvem izplačilu pokojnine.
Skupnost je pojasnila zao- j stanke z obilico dela. ki da ga j je navrgel novi pokojninski si- j stem. Med drugim naj bi lani ! izkoristilo novo zakonsko j možnost in zahtevalo ponovni izračun pokojninske osnove več kiu 20.000 upokojencev. Kot pravijo v SPIZ. jim je gro- j žilo. da se bodo čakalne dobe za j uvel javitev pravic upokojencev | izredno povečale. Spričo tega j so lani delavci delovne skupnosti SPIZ opravili vrsto udarni- j ških. izrednih delavnikov v prostih dnevih. Zatrjujejo tudi. da j so opravili precej neplačanih j nadur, kar naj bi pomenilo, da ! so storili vse. kar je bilo v nji- ! hovi moči. da so zaostanke zmanjšali na najnižjo možno mejo. Tako SPIZ in direktor njene delovne skupnosti Janez Prijatel j, ki je pred nedavnim v pogovoru z novinarji dejal, da sp pred sprejetjem novega pokojninskega zakona obračunavali prve pokojnine praktično
že brez zaostankov' in da bo'v zdajšnjem položaju tako spet šele. ko se bo SPIZ opremila in usposobila za sodobno računalniško obračunavanje pokojnin in zajemanje podatkov-. Da pa bi zajezili najnujnejše socialne primere, imajo novi upokojenci tudi možnost zahtevati in dobiti akontacije.
Rekli bi tole: ne dvomimo, da se je obseg dela SPIZ izredno povečal in da le-ta ni storila vsega, da bi mu bila kos. Joda to upokojencem, ki nekaj mesecev čakajo na svojo prvo pokojnino, ni noben odgovor. Tembolj, ker so to pokojnino s svo jim delom pošteno zaslužili. Naloga SPIZ torej je. da zaostanke zmanjša na najmanjšo možno mero. kot ve in zna. In pošteno bi tudi bilo. da ob zdajšnjih razmerah za nekajmesečno obračanje upokojenskega denarja ljudem prizna tudi obresti. Prav bi bilo. ko bi o tem vprašanju svoje povedali tudi inšpektorji (tako kot v primeru Zastava) in drugi pristojni družbeni organi.
Ivo Kuljaj
Štirideset članov posameznih fakultet in inštitutov Univerze Edvarda Kardelja so ljubljanski sindikati povabili na pogovor v okviru njihovega sindikalnega koordinacijskega odbora. Pogovarjali naj bi se o pripravah na uvajanje novih vzgojnoizobraževalnih programov ter o delovanju osnovnih organizacij sindikatov na Univerzi.
Od štiridesetih vabljenih se je vabilu odzvalo le sedem
predstavnikov* visokošolskih organizacij in inštitutov. Problematika, ki so jo na tako nesklepčnem sestanku poslušali člani mestnega odbora ljubljanskih sindikatov (tudi med njimi so manjkali vsi predstavniki visokošolskih ustanov), je sicer pokazala na bistvene težave visokošolskih delavcev, pokazala pa je tudi na vprašlji-vost takega telesa, kot je koordinacijski odbor sindikata Univerze Edvarda Kardelja.
Ta odbor deluje že precej časa, ne da bi vedel, čemu ga kdo rabi in kam spada. Mesto, ki bi ga ta koordinacijski odbor lahko imel, in vpliv, ki bi prek ljubljanskih sindikatov in zdru-
ženega dela lahko v mnogO^t spremenil problematiko višji košolskih učiteljev,, očitno H
*
LISTAMO PO GLASILIH OZDOV
. Z '
izkoriščen.
Grobo povedano: človek dobil občutek, da se visoko^ ski učitelji ne znajo (ali nočfij Zve opreti na svoj sindikat niti v“ njeg0, stvenih vprašanjih, ki zadeva) pina njihove delovne razmere "sriuti osebne dohodke. Ljubija11' ni>.- ki sindikati so v zadnjem obdott sledn, bistveno posegli v spremili1 K"roč nje delovnih razmer Ijublja11 je. j,, skih delavčev, ostre zahte'j°tl z; ljubljanskih sindikatov pa ostj jajo dejavnik, mimo katere?] Ztirad se ne da z zaprtimi očmi. Kljn Snspi temu se zdi neaktivnost osfln nih n nih organizacij sindikata ljs)> ti Univerzi in koordinacijske?] krati odbora značilna za zastarel 8osp( mišljenje: »Programe so del* v r strokovnjaki in prav je tako,4* ^jer je to njihova stvar, ne pa sb3 ! politike,« je rekel nekdo izia61 razpravljalcev. Kot bi ti str*1 kovnjaki ne bili hkrati iu( člani sindikata in bi se ne zaV£ dali. kakšne naloge so priprt1'1 Mtn\ na reformo visokošolskega š'11] tkinj dija tudi za sindikat na Univdj rani( zi.	j 'n n
Lada G r;|zv -4 V tlolž deni učiti
"Pre. stv0 vanj, ^la. da ,
		«!S
Ml	vezi lo	11 s*
Geti 5'		II
k'til nisp | Pod
! trgu ttim
Porabljene ure, dnevi in meseci... zaman
V letošnji prvi številki glasila Vezilo delovnih ljudi de- j lovne organizacije Beti in Komet iz Metlike je objavljeno obširno in polemično poročilo disciplinske komisije. Orne- j, niti ga velja ne samo zato, ker navaja, da je bilo v disciplin- i. skih komisi jah tozdov in delovne organizacije lani v obrav- I navi 49 disciplinskih zadev. Tudi ne zato, ker poročevalec | Brane Matkovič navaja, da prevladujejo kršitve v zvezi z j malomarnim odnosom do dela. neopravičenimi izostanki z dela in uživanjem alkohola. Pa tudi ne zato, ker opozarja, ■ da prihaja pri vsem tem do izraza lažna solidarnost pri pri- ji krivanju uživanja alkohola. Omeniti ga velja predvsem zaradi ugotovitve, da vsi delavci, ki se ukvarjajo z disciplinskimi postopki, v povprečju porabijo za vsak primer več kot sedem ur!
Čeprav ugotavljanje resnice ne sme biti predrago in naj disciplinski postopek neposredno ne bi povzročal nobenih I stroškov, pa pisec razčlenjuje, koliko časa v njihovi delovni j organizaciji porabijo za obravnavo ene same kršitve od za- | četka. ko je napisana zahteva za uvedbo postopka, do do- j končne disciplinske odločbe... Najmanj 15 minut porabijo kršitelj, pooblaščena strokovna oseba in zapisnikar, da krši-tel j pove svojo izjavo za zapisnik; svoje mnenje o kršitelju pove tudi izvršni odbor sindikata, to je — vzemimo — 11 delavcev, od katerih zamudi vsak nadaljnjih 15 minut. To-liko časa pa porabi tudi tajnik, ki mnenje pretipka.JComisija ] odloča v'sestavi petih članov; prisostvujejo tudi kršitelj- j pooblaščena strokovna oseba in zapisnikar, kar pomeni, da se vsakdo med njimi z zadevo zamudi najmanj 20 minut na | sami obravnavi, potem porabi pooblaščena strokovna oseba še 20 minut, da sestavi odločbo, prav toliko minut pa porabi ; še administrator, ki odločbo pretipka. Dodajmo temu še 5 minut za vročitev vabil, odločb, za izobešanje sporočil na oglasno desko in druga dela, in pridemo do seštevka 445 minut ali več kot 7 ur! Za 45 disciplinskih kršilcev v delovni | organizaciji pa je to zahtevalo kar 333 ur ali 41 (einainštiri-deset) delovnih dni ali polna dva meseca dela enega delavca. ..! Koliko dražja pa je vsa stvar, če postopki niso dobro pripravljeni in koliko nas stanejo slabo pripravljeni sestanki sploh?
D. R
«5 Muhi
j^strari
Kak:
sen naj bi bil novi devizni zakon
Različni interesi in prav takšna pričakovanja
.VnjfVCZn' 'zvr^n' svct oziroma .:a|pi "°Va P('st-'Lna delovna sku-' L a Zc ncLaj časa pripravlja nji n- UtC^ n<)vc"a deviznega zako-u|sj; kl naj bi pripomogel k doji., unejšemu uresničevanju dol-jjj^^nc gospodarske stabilizaei-ey ()(j Jugoslovansko gospodarstvo D _ ikonske vsebine in posa-L 2.CZnih določil veliko pričakuje, iji I;lr'ldl ri|zličnih hotenj in pestre L n-,sP°darske sestave v posamez-j, ^ republikah in pokra jinah pa ■ |< ,ud‘ pričakovanja različna. ,e| „ r<itLa anketa med slovenskimi |j jl'SP°darstveniki je pokaztiht. da slšuVnaSi rePuhliki najbolj navdu-] )Cnio za takšne zakonske J J^edehtve. ki naj bi gospodttr-Jvv°.^e bolj usmerjale k vključe-U d'"m v mednarodno -delitev vi! (i- Prevladu je namreč zavest. J l' nas lahko le povečevanje J ,°llvertibilnega izvoza reši iz se-j J r 'lnjc gospodarske krize, ko mo-I odplačevati stare dolgove
r«ZV„
n|Lliti na hitrejši tehnološki
.1 gospodarstva.
, ysem je jttsno. da smo preza-I ''•eni in'da nam primanfkuje ,ln:ir.j;i za razvoj. Prav tako je '■ da smo v sedemdesetih
c||h naredili veliko napako, ker lsnio pravočasno reagirali na P°dražitev nafte na svetovnem j”u. Posledica tegti pa je. da mo-r‘lm° kar polov ico vsakoletnegti
jugoslovanskega izvoznega z;i-služka nameniti za plačilo nafte, ki predstavlja za gospodarstvo poglavitni energetski vir. Še kako nas tepe dejstvo, da smo se neselektivno Zadolževali, vlagali preveč sposo jenega denarja v in-frastrukturne objekte in zidove, zato zdaj toliko težje vračamo dolgove. Zato je. po oceni direktorja Hlkroja iz Mozirja, napočil čas. ko moramo resnično nameniti največ pozornosti kakovostnim dejavnikom razvoja, predvsem uspešnejšemu nastopanju na tujem. V boj s tujimi konkurenti pa se nismo primorani spustiti le'zaradi 20 milijard dolarjev dolga ( gre za glavnico, h kateri je treba prišteti še okoli 15 milijard dolarjev obresti), ampak tudi zaradi naše odvisnosti od uvoza tehnologije in premajhne razvi-
tosti lastne strojne industrije.
C) veljavnem deviznem zakonu gospodarstveniki menijo, da je ožil možnosti za samoupravno povezovanje, združevanje in reprodukcijsko povezovanje izvozno usmerjenega gospodarstva.
V sestavljeni organizaciji združenega dela Iskra na primer pravijo.»da povezovanje gospodarstva ovira premajhen delež deviz, ki ostanejo izvoznikom, pov ezovalne niti pa se trgajo tudi zaradi zahtev dobaviteljev po vse višjih deviznih soudeležbah končnih izvoznikov. Slabost deviznega zakona je menda tudi v tem. da ne zagotavlja deviz za proizvodnjo, ki skrbi za domači trg in prebivalstvo. Z novim deviznim zakonom pa naj bi preprečili tudi nenadzorovano za-
dolževanje v tujini in »tekmovanje« organizacij združenega dela. katera si bo izborila več pravic do porabe deviz, ne glede na to. kdo jih je ustvaril. Prepričani smo, pravijo v delovni organizaciji Iskra Commerce — da bi moral novi devizni zakon vsebovati zahteve izvoznega gospodarstva, saj bomo lahko le tako izpolnjevali dolgoročni program gospodarske stabilizacije.
Slovenski gospodarstveniki opozarjajo tudi na zelo močne težnje po centralizaciji deviznih sredstev, kar bi izvozna prizadevali ja le zaviralo. Prepričani so. da je rešitev le v čimbolj samostojnem gospodarjenju izvozm~ kov z devizami. Organizacije združenega dela naj bi imele možnost, da vsaj del deviznega zaslužka po lastni presoji porabijo za nujni uvoz opreme, ne da bi za to morali dobiti soglasje državnih organov v federaciji. Nasploh pa naj hi novi devizni zakon usmerjal gospodarstvo k ustvarjanju čimvečjega deviznega zaslužka, ne pa le k špekulativnemu razmišljanju o čim-večji delitvi deviz, tudi na račun novega zadolževanja v tujini, ki si ea ne smemo in ne moremo več privoščiti.
Nov devizni zakon naj bi hkrati prepovedal izvoz tistih surovin. ki jih nujno potrebujemo sami in ki tanjša naš izVozni zaslužek. Poskrbeli pa naj bi tudi za večje število menjalnic, v katerih bodo lahko tuji turisti svobodno menjali konvertibilne valute za dinarje. Tako bomo preprečili menjavo teh deviz za dinarje »na črno«, ki koristijo le zasebnikom. ne pa tudi neposredno gospodarstvu.
Umil Lah
'z Intervjuja Juga Grizelja z dr. Marijanom Korošičem v reviji NIN
Samoupra vljanje je svoboda
V široki zasnovani letni z naslovom Dimenzije krize objavlja Nin v eni svojih nedavnih števijk intervju .luga Grizelja / zaureb-šLini ekonomistom Marijanom Korošičem. Cilj poaovora je razstavi značilnosti in vzroke jugoslovanske gospodarske krize in poi-skati izhod iz nje. V tej luči dr. Marjan Korošic med drusjim najprej ugotavlja, da je bistvo naše gospodarske krize v zastareli ekonom-sLi strukturi gospodarstva. »Mi vztrajamo pri strukturi gospodariva. ki zahteva veliko kapitala in malo dela. veliko fizičnega dela tvr malo znanja in sposobnosti. Sodobni svet. ta bodoča družba, ki se gradi, je zasnovana na delu in na znanju in ne predvsem na kapi-talu in naložbi.« Po mnenju ekonomista Korošiča je treba prav v ,em iskati glavni vzrok naše krize.
Drugo značilnost krize vidi Korošič v popolni degradaciji pojma dela in ustvarjanja. »Dopustili smo. da je delovna morala padla na Hujnižje veje. medtem ko smo nagrajevanje po delovnih uspehih spremenili v njegovo nasprotje. Poleg tega je značilnost naše krize v tem, da dolgo vlečemo, že dvajset let. nerešljive probleme. Enake težave smo imeli že leta 1965: izvoz, preskrba, inflacija, neproduktivnost .. .Tedaj smo začeli reformo, toda že tri leta kasneje smo se ustrašili in od nje odstopili. Zdaj imamo prav takšno krizo, samo na veliko večji ravni. Tu se ne strinjam z Mil ičem, ki je prepričan, da se je naša kriza začela leta 1974. ko smo sprejeli usta-v«,<< poudarja intervjuvanec.
Gospodarski sistem
sprt z družbenoekonomskim
Korošic zatrjuje, da so v Jugoslaviji z gospodarskim sistemom zavrte pomembne gmotne, ljudske in naravne sile. »Ko pravim — z gospodarskim sistemom — potem mislim n’a tisti niz. ukrepov, ki "'"rajo operacionalizirati družbenoekonomski sistem. Prepričan •|j-'m namreč, da je našdružbenoekonomski sistem, kakršen je zamiš-9en, popolnoma v reuu. Kaj je to družbenoekonomski sistem? Njegove prvine so družbena lastnina, samoupravljanje, tržni mehanizem, načrt. Te štiri temeljne prvine našega družbenoekonomskega sistema ne morejo delovati, če ni izpeljana delitev po delu.
K temu moramo dodati federativno urgditev. obstoj države, ki odmira, in zmanjševanje razlik v teritorialni nerazvitosti. To je osnova našega sistema. Toda če manjka samo ena prvina v tem sistemu, se le-ta v celoti poruši,« ugotavlja Korošič.
Ko je branil svojo tezo. da so ključni vzroki krize v gospodarskem sistemu, je Korošič dejal: »Pravzprav so v operacionalizaciji družbenopolitičnega sistema, ki smo jo opravili po sprejetju ustave eta 1974. Ne vem. zakaj, ali zaradi ustave ali zaradi napačnih vizij Judi jn naših utopistov, ki niso vedeli, katere probleme moramo reševati, začeli so graditi gospodarski sistem, ki je bil v nasprotju s temelji našega družbenoekonomskega stistema. Vse, kar smo de-
lali od ustave sem. in to lahko dokažem z več primeri: v sistemu načrtovanja in cen. v deviznem režimu, v sistemu delitve, v bančnofi-nančnem sistemu — vse to je bilo v nasprotju z našim gospodarskim razvojem.«
Kje naj odmira in kje naj se krepi država
Ko nadalje razgalja vzroke krize, hkrati pa že tudi išče izhod iz nje. Korošič najprej »obdela« vlogo federacije. Takole razmišlja: »Mislim, da se veliko tega, če že ne vse. vrti okoli odnosov med pooblastili, ki jih imajo v gospodarstvu republike in federacija. Po mojem mnenju bi morala imeti pri vodenju gospodarske politike največja pooblastila federacija. Kajti gospodarska politika pomeni ustvarjanje enakih možnosti za gospodarjenje za vse in federaciji ni treba zamenjevati tržišča-, ampak ga mora ščititi. Tu republike nimajo kaj posebej iskati in odvzemati funkcijo federaciji. Republika mora predvsem skrbeti za kulturo, izobraževanje, zdravstvo, jezike itd. ne pa braniti narod ali neko regijo pred drugo. Gospodarska politika pa je tista, ki mora ustvarjati stabilnost, gospodarsko enakopravnost — z vsemi dogovorjenimi korektivi.« Žal imamo po mnenju dr. Korošiča povsem drugačno federacijo.
Ob vsem tem se zrli posebej zanimiva Korošieeva teza. s katero zatrjuje, da v zadnjih desetih letih samoupravljanje ni stagniralo, temveč nazadovalo. Zakaj se je to zgodilo? »Zame je samoupravljanje isto kot svoboda. Samoupravljanje je torej svoboda! Ce to malce zožim, bi rekel, da svoboda v gospodarstvu pomeni samostojnost -v sprejemanju bistvenih odločitev in to v organizacijah združenega dela. samostojnost poslovne politike, samostojnost v sprejemanju in oblikovanju cen, naložbenih programov, v delitvi, v kadrovski politiki... To je zame samoupravljanje. Ni težko ugotovitvi. da je bilo pred sprejetjem ustave leta 1974 več samoupravljanja kot zdaj. Tu vidim njegovo nazadovanje. Namesto da bi država odmirala na področju ekonomskih in uprav Ijalskih funkcij, prav te vse bolj prevzema. Država bi se morala krepiti v funkcijah obrambe, varnosti; zunanjih zadev, v tistem.-kar naj bi bila njena osnovna funkcija.
O čem danes odločajo'samoupravljalci? Doslej niso odločali o Cenah, o naložbah, niso odločali o tem. kdo bo njihov direktor, z najrazličnejšimi instrumenti so jim jemali celotni dohodek. S čim so torej upravljali? In vprašanje je. zakaj se je to zgodilo. Po mojem mnenju naše politične strukture nimajo zaupanja v samoupravljanje. Nenehno govorijo o obrambi in širjenju samoupravne ideje, mislijo pa da je to stvar daljne prihodnosti, da je to samo vizija. Mislijo, da bi vse razpadlo, če ne bi imele več vsega pod svojim nadzorstvom. Zato tudi imamo sistem, ki je normativno videti idealen, samoupraven — vse pa je obrnjeno, vse je vnaprej določeno. vse se odloča mimo samoupravljanja in delovnih ljudi.
Povzel: I. K.
Osnutek zakona o družbenem načrtovanju na rešetu
V zanki
neznanja
ali jasnih ciljev
Značilno za sleherni zakonski osnutek, ki ga pripravijo v zvezni administraciji je, da imajo v razpravi nanj podobne pripombe.
Takšna besedila največkrat ne upoštevajo povsem ustavnega duha in zanemarijo nekatere ravni družbene organiziranosti in sestavine naše federacije ali pa ji »prisodijo«, zlasti federaciji, pristojnosti, ki ji ne pripadajo. Še pogosteje pa so rešitve, ki jih ponuja nov zakonski osnutek, v nasprotju z drugimi zakoni, predvsem s sistemskimi, kot sta to denimo zakon o združenem delu in zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu.
Nekaj podobnega je moč zaznati tudi ob osnutku zakona o temeljih sistema družbenega načrtovanja, ki resnici na ljubo zanemari marsikatero dobro rešitev iz predloga zakona, jo razve-Ijavi ali pa spravi v sporen sklop. O tem smo se lahko prepričali tudi v razpravi v slovenski skupščini. kjer so osnutku zakona najbolj zamerili, da premalo jasno ali dorečeno »razdeljuje« dohodek kot temeljno kategorijo načrtovanja, vlogo delavcev v tozdih, delovnih ljudi in občanov v drugih samoupravnih skupnostih kot osnovnih nosilcev družbenega planiranja; vlogo in pomen Samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov, vlogo smernic za pripravo načrtov in tudi določanje skupnih interesov in razvojnih ciljev organizacij združenega dela, ki sestavljajo tehnološko enoten sistem (PTT, železnica, elektrogospodarstvo). Če smo vsi zahtevali. da je treba sistem samoupravnega družbenega načrtovanja poenostaviti in izpopolniti, vendar na osnovi ustave in zakona o združenem delu. potlej je zanemarjanje temeljnih nosilcev družbenega načrtovan ja, organiziranih delavcev v združenem delu. kaj čudno poenostavljanje. V tej zvezi sta položaj in vloga tozda v sistemu planiranja nekako podrejena, kar ni ravno ustavna rešitev. Pri tem pa ne mislimo. da pri planiranju ni treba poudariti vloge delovne organizacije. ki mora biti reprodukcijsko poslovna celota, prek katere se delo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela uveljavlja na trgu. Pri tej k repitvi delovne organizacije pa ni mogoče slabiti tozda, ki je osnovna oblika združenega dela. v kateri delavci uresničujejo svoje neodtujljive pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti.
O hierarhiji družbenega planiranja je bilo prejitega že mnogo tiskarskega črnila in bržkone je skrajni čas. da se zavemo, da samoupravni sistem družbenega planiranja ne dovoljuje hierarhičnega odnosa med plani različnih nosilcev planiranja. Družbenopolitične skupnosti ne morejo nalagati posebnih obveznosti organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organiza-cijam brez njihove privolitve v postopku samoupravnega sporazumevanj;! in dogovarjanja. Zato mora vsak načrtovati v okviru
svojih ustavnih pravic, obveznosti in odgovornosti, kar tudi omogoča, da posamezni subjekti prevzemajo konkretne obveznosti za uresničevanje skupnih interesov in ciljev in hkrati, da te obveznosti temeljijo na ekonomskem interesu ozdov in organizacij. Tako se krepi tudi temeljni družbenoekonomski odnos, da delavci v tozdih odločajo o celotnem dohodku. Če drugega ne, je takšen način, ki vsebuje tudi samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, zagotovilo za večjo stvarnost usklajenih načrtov. Zato bi kazalo razmisliti, komu ustreza »razveljavitev« obveznosti vseh nosilcev družbenega planiranja za sočasno in srečujoče planiranje.
V tesni zvezi s tem je tudi neustreznost opredelitve dohodka, kajti iz osnutka zakona veje navzven le njegov delitveni namen, čeprav mora biti dohodek predvsem temeljni motiv gospodarje- ^ nja z družbenimi sredstvi. Morda je tudi zato premalo poudarjen izjemen pomen dohodkovnega povezovanja ozdov na enotnem jugoslovanskem trgu, ki pa ga morajo ozdi prav tako načrtovati, družbenopolitične skupnosti pa ta proces spodbujati.
OB pripombah, da v osnutku zakona niso upoštevane nekatere rešitve, ki mu ga že vsiljuje zakon o združenem delu, pa zagotovo ne bi smelo biti prav nikakršnega odpora mnenju, daje v zakonu treba jasno določiti, da narodi in narodnosti v republikah in pokrajinah, organizirani v združenem delu in v družbenopolitičnih skupnostih, svobodno odločajo o svojem delu, rezultatih dela in naravnih bogastvih v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi. Enakopravnost narodov in narodnosti oziroma republik in pokrajin, njihovo medsebojno sodelovanje, vsestranska vzajemna pomoč in solidarnost pri zagotavljanju skupnih interesov in premagovanju težav je pogoj za njihov svoboden vsestranski razvoj ter za kfepitev njihove odgovornosti za razvoj Jugoslavije kot celote.
Tega kajpak ni moč prezreti v razpravah o takšnem zakonu, kot je sistemski zakon o samoupravnem načrtovanju. In zmeraj znova opozarjati avtorje posameznih zakonskih osnutkov na temeljne stvari naše jugoslovanske skupnosti, da morajo upoštevati Ustavo in zakon o združenem delu in že druge sprejete zakone in podobno, se že zdi le preveč, tudi za naše družbene razmere. Če smo malce zlobni, pa še ponovimo besede delavca iz nekega pogovora: »Tiste, ki pišejo zakonska besedila, bi morali poslati na temeljit tečaj, kjer bi se dodobra seznanili s tem, kar piše v ustavi in zakonih. Takšen seminar pa bi moral vsebovati tudi najpomembnejše idejnopolitične prvine jugoslovanske družbe, ki bi jih morali seminari-sti toliko časa ponavljati, da bi jih za vselej sprejeli za svoje.«
Marjan Horvat
Ljubljana, 7. marec 1985
I stran
Delavska enot
Slepi
naboj
Svet ZSJ je obravnaval tudi naloge sindikata pri povečevanju storilnosti in varčevanja. Razprava na seji jebila skromna, zato ni čudno, da sredstva javnega obveščanja o njej sploh niso poročala, ne glede na izredno ak-tualnosj te problematike. Kot kaže, je več kot ena vsebinska točka dnevnega reda že prevelik zalogaj za udeležence in seveda tudi za poročevalce.
Svet ZSJ je vseeno zavzel stališča do nalog sindikata pri povečanju storilnosti. V njih je na bolj ali manj znan način napisano to, kar poznamo iz mnogih sindikalnih listin, več je zahtev in usmeritev kot tega, da bi povedali, kako naj osnovne organizacije zmanjšajo stroške, bolje spodbujajo delavce, samoupravno načrtujejo, usposabljajo delavce, uporabljajo znanje itn. V 13 točkah so namreč naštete vse te in druge standardne sindikalne naloge. Svet ZSJ je odločitve o tej akciji sprejel tudi na podlagi nekajletne uspešne tovrstne akcije, ki poteka v srbskih sindikatih. Član predsedstva sindikatov Srbije Radisav Jovanovič je uvodoma povedal nekaj podatkov, zaradi katerih je nujna ta sindikalna politična dejavnost:
—	v razvitih deželah je storilnost štirikrat večja kot pri nas. Za tono jekla porabimo osenikrat več časa kot na Zahodu, Nizozemska prideta dvakrat več pšenice na hekatar, Italija 50 odstotkov več koruze;
—	40 odstotkov opreme v gospodarstvu je stare manj kot 5 let, dve tretjini skupne vrednosti opreme je avtomatske ali polavtomatske;
—	proizvodno opremo izkoriš-' čarno zelo slabo, celo manj kot 65-odstotno,
—	jugoslovanski delavec je bil lani odsoten z dela povprečno 38 ur mesečno. Ob tem zelo slabo izrabimo tudi delovni čas;
—	samo 20 odstotkov naših izdelkov je konkurenčnih na svetovnem tržišču, za vse druge je treba izvozu dajati olajšave zavoljo nizke storilnosti,
—	dohodek, ki ga izgubljamo pri izvozu 80 odstotkov proizvodov, nadomeščamo z višjimi cenami doma (največja inflacija v Evropi), kar izničuje v K' dosežke v proizvodnji.
Uvodničar je povedal še marsikaj, kar bi lahko pritegnilo (tudi na srbskih izkušnjah) zanimanje vseh sindikalnih organizacij. V Srbiji se je leta 1984 proizvodnja povečala povprečno za 7,4 odstotka, tudi skupni prihodek se je poveča! bolj kot porabljena sredstva. Dejal je tudi, da bo naš samoupravni razvoj dosegel svoj pravi politični smisel samo v primeru, če bomo dosegli tudi hitrejšo rast družbene produktivnosti dela. Bitko za socialistične samoupravne odnose bomo dobili samo z dinamično rastjo' storilnosti.
Odveč je ob vsem tem besedičiti, ali je in koliko je uvrstitev te točke na dnevni red sveta ZSJ dosegla svoj namen, ali ga bo z objavo v Biltenu sindikatov Jugoslavije. Jasno je, da NE. Pa ne mislimo toliko na potrebnost povečevanja učinkovitosti sestankov kot na pereče številke, ki nas uvrščajo kar globoko na lestvici gospodarske uspešnosti držav v razvoju, in videti je, da na njej še nazadujemo. Brez dvoma bi se morali za takšno točko drugače organizirati, če Želimo doseči cilje, ki jih tu in tam in v posameznem obdobju celo dosegamo. Tako pa ostaja grenak priokus, da načelno podpiramo to. kar smo se Že ničkolikokrat zmenili, da pa se na n. ne da ali ne zmoremo narediti tudi konkretnih korakov, da bi cilje tudi dosegli.
F. K.
Svet ZSJ o uveljavljanju stanovanjske in komunalne politike
Ekonomske stanarine ob negospodarni zidavi?
KLIČEMO
Razprava na seji zveznega sindikalnega foruma je tekla med zahtevami za reševanje pereče stanovanjske problematike, zlasti pomanjkanja stanovanj in propadanja stanovanjskega sklada (pri tem so v Jugoslaviji velike razlike) in med možnostmi, da sindikati na podlagi svojih stališč in s politično akcijo vseh organizacij spremenijo položaj.
Ponovno smo slišali kritiko na račun zastoja stanovanjske zidave, predragih kvadratnih metrov, prenizkih stanarin, pohvalo stanovanjskih zadrug (te kažejo na moč združenih graditeljev in nemoč združenega dela v gradbeništvu?), opozorili so na deformacije pri stanovanjskih razmerjih in razdeljevanju stanovanjskih sredstev itn. Hude so bile na primer obtožbe, da je vsak stanovanjski pravilnik nezakonit, ker so ga delavci prilagodili svojim osebnim interesom (Josip Kolar iz Vojvodine), pa mnenje Branka Mačiča iz Črne gore, da ne moremo zahtevati ekonomskih stanarin, če se v vseh fazah zidave stanovanj vedemo negospodarno. Menil je tudi, da ni stvarno pričakova-
ti, da bomo (izjemno) pri stanarinah in v stanovanjskem gospodarstvu rešili vse zaplete, medtem ko prej v zidavi in gospodarjenju dopuščamo popoln nered. Več govornikov je dejalo, da smo priča ponovnemu dvigovanju cen stanovanj, da vedno več posrednikov pristavlja svoj piskrček, da se veča prispevek za komunalno opremljanje zemljišč itn. Franc Humar iz Nove Gorice pa je opozoril na bistveno vprašanje, kaj nam bodo dala še ta sindikalna stališča, ob tem ko imamo že sprejet poseben se-. parat dolgoročnega stabilizacijskega programa in potem, ko smo podpisali zvezni družbeni dogovor, ki daje sindikatu tudi povsem določene obveznosti. Vprašal je tudi, ali je možna
sestavljenih ozdov in zunaj občin.
Uvodničar Zdravko Krvina, član predsedstva, je glede bodoče politike sindikatov predlagal več usmeritev, s katerimi se moramo strinjati (kljub temu, da se v nekaterih okoljih že zdaj ravnamo po njih). »Enotna politična stališča in
sirsa solidarnost pri stanovanj ski zidavi tudi zunaj delovnih i
akcija sindikata morajo omogočiti, da bodo tudi za stano-vanjsko-komunalno gospodarstvo veljale ekonomske zakonitosti (ob upoštevanju solidarnosti in vzajemnosti). Upreti se moramo tezi, da se z ugodnejšimi krediti prek stanovanjskih zadrug družbena sredstva spreminjajo v zasebna. Reševanje stanovanjskih vprašanj ni le družbena skrb, temveč skrb
Podatki, podatki — Več kot polovico stanovanjskih površin smo sezidali po letu 1945. Imamo toliko stanovanj kot gospodinjstev.
— Zaradi preseljevanja prebivalstva v velikih mestih primanjkuje stanovanj, kmetijska območja pa ostajajo prazna. -— Od več kot 540.000 prosilcev za stanovanja je več kot polovica podnajemnikov.
— Kljub vedno manjši kupni moči smo s cenami za kvadratni meter stanovanj med najdražjimi v Evropi.
posameznika, ki mora s svojimi sredstvi in z družbeno pomočjo rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. Osnova za stanarine naj bo čista cena zidave stanovanja brez komunalnih in drugih stroškov. Sindikat bo na tej podlagi podprl uvedbo ekonomskih stanarin, ker brez njih ni stabilizacije.«
Kljub polemičnim vprašanjem, če je sploh potrebno zavzemati nova stališča, se je svet ZSJ po razpravi izrekel za predložena stališča. Zdravko Krvina je povedal, da mora sindikat to storiti glede na zvezni družbeni dogovor. Predsednik Sveta ZSJ Dušan Bogdanov-Senko pa je še dodal, da je to nujno, če naj bi sindikat deloval za uveljavljanje te zvezne listine. Menil je tudi, da moramo v vsakem samoupravnem okolju sprejeti lastne programe za reševanje stanovanjskih vprašanj, pri čemer je treba preučiti vse možne načine financiranja zidave stanovanj. Za malverzacije in neuveljavljanje sprejete politike pa je zahteval, da vsak delavski svet razčleni m ugotovi, ali so v tozdu kakšni pojavi ter razišče odgovornost zanje.
F.K.
Sindikati in nočno delo žensk v lesarstvu
Bolje nekaj kot nič
Že mednarodne konvencije nas obvezujejo, da moramo ženske razbremeniti nočnega dela. To nalogo so si slovenski sindikati še posebej zapisali na svojem desetem kongresu in ROS delavcev gozdarstva in lesarstva se je resno lotil. Res pa se je znašel v škripcih, ker v procesni proizvodnji lesarstva zatrjujejo, da bi popolna ukinitev nočnega dela žensk »povzročila večje ekonomske motnje oziroma ovirala izvozna prizadevanja.«
Pred desetimi leti je v lesarstvu delalo ponoči 468 žensk. To število je padalo do leta 1976, ko jih je bilo v nočni izmeni le še 141. Tedaj se začne stalna rast do lanskih 628.
Če sindikat že ni uspel zajeziti tega brez dvoma neljubega pojava, pa je skrbel, da so vse organizacije združenega dela, kjer ženske morajo delati ponoči. spoštovale 119. člen zakona o delovnih razmerjih. Z njim smo namreč uzakonili pravico do posabnega varstva v nočni izmeni. Velja kajpak za vse delavce, ker nočno delo go-•tovo tudi moškim ne koristi.
Trinajst lesarskih organizacij, ki ne zmorejo brez nočnega dela žensk, navaja predvsem tele vzroke: doseganje načrtov, večji del izvoznih, odprava ozkih grl v proizvodnji, potrebe po neprekinjenem proizvodnem procesu, pomanjkanje moških za posamezna dela (v lesarstvu je skorajda polovica vseh zaposlenih žensk)...
Ženske se nočnega dela niti ne branijo. Čudno, toda le na prvi pogled. Takšno delo je namreč bolje plačano in menda ne kaže ražpredati, kako se dandanašnji gibljeta tako osebni kot družbeni Standard. Žalostno, toda delavke pravijo, da bi bila brez nočnega dela ogrožena njihova gmotna in socialna varnost.
Torej drži, kar smo zapisali o
škripcih, v katerih je sindikat. Precej nehvaležna vloga, ko ti vodstvo žuga z »ogroženimi izvoznimi prizadevanji«, delavke te gledajo postrani zaradi »ogrožene varnosti« ti pa, kot sindikalni delavec, se moraš boriti za »objektivni interes delavskega razreda«. Ta interes nočno delo pač ni! Kratkoročne rešitve so krepko sprte s cilji sindikata, ki naj bi zagotavljal
dobre, zdrave delovne in življenjske razmere.
Edina svetla točka pri tem je, da nočnega dela ne sme biti brez soglasja sindikata. Paradoks? Že res. toda sindikat, prisiljen v neljubo vlogo, ima vsaj možnost zagotoviti, da za vse ponoči zaposlene delavke uredijo prevoz, varstvo otrok, primerne zdravstvene ukrepe, topli obrok, nadomestilo osebnega dohodka — in soglasje vsake delavke, da je res voljna delati v nočni izmeni. »Bolje išta nego ništa« pravi pregovor bratskega naroda.
Ciril Brajer
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je s sodelavci 5- marca obiskal Ljubljansko banko —Združeno banko. V pogovoru so predsedniki osnovnih organizacij ZS in konference sindikalnih organizacij seznanili predsednika RS ZSS s svojim delom ter z nekaterimi aktualnimi vprašanji samoupravnih odnosov ter svobodne menjave dela v delovni skupnosti. Govor je bil tudi o'nekaterih težavah delegatskega sistema v LB —Združeni banki ter o samoupravni preobrazbi v bančnem sistemu, vključno s spremembami zakona, kjer je bila poudarjena vloga subjektivnih sil pri uveljavljanju preobrazbe.
Novo mesto (068) 24-889 J
<
Na zvezi je Čedomir Neg0" j vanovič, predsednik koof | dinacijskega odbora OO* sozda IMV	|
I (
—■_ Potem ko je Levičnik U | pustil IMV. so se v vaši tos^d ' zvrstile že tri sanacijske ekip1 Zdaj je novomeška občins^ skupščina imenovala še četrP Kaj od nje pričakujete delavci'
»Predvsem delo in primert11' osebne dohodke. Kajpak nami jasno, da nam to lahko zagota', Ija samo donosni proizvod1’! program.«
— So očitki, da tega še zdaj1*! zato, ker hočete v Novem mest* po vsej sili izdelovati osebne av " tomobile.
»Tjple bi rekel: delavcem i, vseeno, kaj delamo. Za nas Pj pomembno, da si z delom lahH zagotovimo socialno varnoSH Vendarle bi v tem času, ki P omenjate, nekaj le lahko spozn2, li. in sicer: na naših stiskalnic«*’ in drugih strojih ne moremo d' delovati zobotrebcev. S If. opremo lahko izdelujemo le av' tomobilske dele.«
— Bo torej tudi ta novi san* cijski program predvideval pr0t zvodnjo osebnih avtomobilov«
»To je za zdaj težko reči.«
— Kaj pa pravi novo vodstvo
»Za zdaj še nič, saj se je k**' majda utegnilo predstaviti. pa je. da bo moralo le-to kma^ priti na dan s konceptom sanab' je. Leto dni je namreč kratek in novo vodstvo ima tudi precC drugih nalog.«
— Pa delavci verjamete v ^ novo vodstvo?
»Kaj pa nam preostane druge' ga. Prepričani smo, da ta ekip-vidi izhod iz težav. Mislim, da ^ ga ne bi, potem sploh ne bi priš'* v Novo mesto. Upamo lahko 1* da se bodo stvari tudi za končno obrnile na bolje. Hkra® pa se zavedamo, da noben tren**! tek pi tako težak, da ne bi ^ lahko še težji.«
— Ali to pomeni, da ste &r lavci IMV pripravljeni tudi ^ najhujše?
»Ne, hotel sem le reči, da si*111 delavci kljub obupu, ki se nas k1" teva, še vedno pripravljeni stoti’ vse, da bi se v tem četrtem P0) skusu nekako le zvlekli. Da )!, verjeti tej obljubi, smo v 1^' doslej že dokazali, kar lahko p^' trdijo prav vsa dosedanja vod' stva. Doslej so namreč še vsi ug0' tovih. da smo v IMV dobri dela'-ci.«
— Toda to očitno ni dovolj'.
»Ni, primanjkuje nam pamc1.'; se pravi tiste prvine, ki bi nas a| sedanje ekstenzivnosti lahko tegnila v intenzivni razvoj. Zaf! je ena naših prvih nalog ustav*11 beg možganov iz naše tovarn’:| kar je nujno, če hočemo obran*11 upanje.«
— Ali se spomnite, ko so ’ IMV inženirji, ki se niso strinja’ z avtokratskim vodenjem tovar ne, dobili knjižice kar pri vrata’-ju?
»Zal, se. Danes nas prav *l' tepe. Prepričan sem, da se kaj13 I kega ne more več ponoviti.« .
IvoKuW\
lS' ^ 4ut)lja
-H I stran
^redsednik RO sindikata prometa in zvez o letni seji
SSe zmeraj delamo I preveč forumsko
, ^ preteklem tednu je imel etno sejo republiški odbor sin-jkata delavcev prometa in zvez ^jovenije. V središču razprave je 11 družbenoekonomski položaj .e dejavnosti. V mnogih listinah ■le zapisano, da je ta dejavnost Posebnega družbenega pomena, ' co Pa pogledamo njene kazalce o k z*' ‘'kurnulaciji. doseženi ravni v^bnih dohodkov in izpolnje-anje razvojnih cil jev v minulem rednjeročnern obdobju, ko so ostali na pol poti, je takšno druž-■ , ,en° obravnavanje jalovo. V tej lerf1 dejavnosti so precej odvisni od im)‘ Ukrepov ekonomske politike, od rta'1', ovoljenj za dvig cen, ki v orga-od®l n'zacije združenega dela na-'jadno prihajajo z zamudo, in po v rug' strani tudi drži, da je hitrej-ernu razvoju v tej dejavnosti napoti tudi precej lokalizma, nepovezanosti v prometu in pre-ji	pripravljenost za dogovar-
11 I Janje.
~~ Kaj pravite o tem?
Bojan Trkaj: Res je, da smo v tfttogih družbenih listinah dali Poseben pomen prometu in zvezam. priznali, da je ta dejavnost Pomemben dejavnik v dolgoročnem stabilizacijskem ravnanju in a Je zato treba vso pozornost nameniti posodabljanju v pro-nietu in zvezah. Toda dalje od Zapisanih ciljev razvoja pravzaprav nismo prišli. Zaostajamo Predvsem pri izpolnjevanju ra-^v°jnih programov. Tako je bila tvo* 2e'veznica v preteklem srednje-[očnem 'obdobju prisiljena skr-|-lti naložbe od'21 na T4 milijard d'narjev in še tako skrčen prodam so v resnici izpolnili le.59-°dstotno. Naložbe so pod ravnijo dostavne reprodukcije, kritično Pa zaostajamo predvsem pri ob-|l0vi in posodabljanju infrastruk-Ure in vlaganj v integralni tran-sPort, Cestno gospodarstvo je Srednjeročne načrte izpolnilo Pb vzdrževanju 74.7-odstotno, Posodabljanju 1 2-odstotno, no-vogradnjah do 60-odstotno in obnovitvah 54-odstotno. V PTT s° Uspeli uresničiti 60-odstotno naložbene cilje, v telefoniji pa le ^'Odstotno; v Luki Koper 72-odstotno, v letališki dejavnosti oo-odstotno...«
89
•,go’
dop
ran*
kip*
n#
;trl<>'
vrf
laji* les« e 8»:
is j(J ahk* no«1 d 1]
izn2'
lic#
oiP w • avi
iflti*
ur#
uv?i
ke
R£s
naln
ia#
cčaij
■ecš:
v I«
kip;
ač<
riši*
tk’
t\V
3$
‘0
de
at®	n e,na seja občinskega sindikal-
vili s6®8 SVe,a Koper, ki je bila v torek. ■flC n	je bila zadnja izmed obal-
nili	o-kraških 'občinskih sindikalnih
jai
ar-
ar-
to,
ta-
m
Razpravl jalci na letni se ji so bili d eiovriega poročila občinskega svet si kritični. Govorili so o nemoč izn ii a Pr* oblikovanju cen. tuc . elkov v lastni delovni organizaci j s0 n'anj Pa lahko vplivajo na cene. i sn SP'°šno družbenega pomena, kr ' elektrika. prevozi, prehrana itr Sotavl jali so. tudi. da je delo sind ata Preveč kampanjsko in da zat
— Kaj so rekli člani republiškega odbora ob teh podatkih?
Bojan Trkaj: »Te podatke poznajo; vsak dan se srečujejo z njimi v delovnih organizacijah. Gre za nemoč in morda tudi nekakšno razočaranje nad tem, kdr se dogaja. Zato so na seji v glavnem vsi govorili o težavah v svoji dejavnosti. V mnogih dokumentih smo prav tako, zapisali, da bodo cene v prometu rasle neko-likanj hitreje kot drugod, vendar pa se to niti slučajno ni zgodilo in so zdaj pod predvidevanji. Vpliv države na tem področju je zelo velik,- delovne organizacije so v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi in vse to se kajpak odraža tudi v slabšem ekonomskem položaju delavcev, v njihovih povprečno nižjih osebnih dohodkih, v zaostajanju v razvoju.«
— Očitno pa je, da v prometu
in zvezah niste storili dovolj, kar potrjuje tudi akcijski program o uresničevanju skladnega razvoja in delitve dela. Stare, a še kako potrebne naloge so v njem zapisane!?
Bojan Trkaj: »Letošnji akcijski program je nekolikanj drugačen od prejšnjih. Videli ste. da je v njem 35 zelo konkretnih nalog, pri njihovem izpolnjevanju pa sodelujeta poleg republiškega odbora sindikata delavnosti še republiški komite za promet in zveze in splošno združenje. Točno je zapisano, kaj je treba spremeniti in kako razdeliti delo, določeni so nosilci nalog in tudi roki. Nekaj nalog je seveda takšnih, ki bodo trajale dalj časa. saj že sam naslov govori o zahtevni in zapleteni problematiki, ki jo moramo urediti.«
— Toda pri tem he smemo
trpi izpopolnjevanje, dolgoročnih programov. Kot povsod na letnih sejah so tudi v Kopru razpravl jali o neučinkovitosti delegatskega sistema. še posebej o pogostih nesklepčnostih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Pri sedanjem predlogu o razbremenitvi skupščin na posamezne izvršne odbore so se spomnili na akcijo pred petimi leti. ki je ukinjala pristojnosti teh odborov. Seveda niso mogli tudi mimo gradnje nove ceste, in bili mnenja, da je južni krak zaradi turizma'in Luke Koper zanje življenjskega pomena, vse predloge pa na j bi podprli z dokazi o. interesih republike.
Tudi o gospodarstvu so govorili, kjer pa razen nekaterih redkih izjem (Droga, tozd Vina in SGP Stavbenik) nimajo posebnih gospodarskih težav. Tomos. Luka. Lama. TKG pa sp svoj položaj v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno izboljšali.
Na seji so nekateri celo predlagali, naj bi večje delovne — organizacije imele poklicne sindikalne funkcionarje. saj je delo le-teh tako široko in zahtevno, da ga poleg rednega dela ne morejo dobro opravljati. Utemeljenih ugovorov na ta predlog ni bilo.
Izola
Tudi ha letni seji občinskega sindikalnega sveta v Izoli so ugodno ocenili rezultate gospodarjenja, saj v
njihovi občini razen tozda Riba niso imeli rdečih številk. Ugotavljali so, da je uspešno gospodarjenje rezultat boljšega dela. večje proizvodnje in višje storilnosti, ne pa nenehno dvigovanje cen,'Njihova industrija (Delamaris. Argo. Riba. 2. oktober. Oprema, še posebej pa Mehanoteh-riika) je pretežno usmerjena v izvoz.
V razpravi so kritično ocenili delo občinskega sindikalnega sveta, njegovih organov in komisij, še posebej na področju pridobivanja in delitve osebnih dohodkov. Precej delovnih organizacij nima urejenega nagraje-. vanja po rezultatih dela. ampak le -po povprečni vrednosti točke vse delovne organizacije. Sklenili so. da bodo temu namenili v prihodnje večjo pozornost, in ugotovili, da v večini delovnih organizacij že prilagajajo svoje interne akte sprejetim samoupravnim sporazumom. Sklenili so tudi. da morajo posebno pozornost posvetiti zdravstvu in prosveti. -O usmerjenem izobraževanju pa so kritično ugotovili, da ne opravlja dobro svoje naloge.
Sežana
Največ kritičnih pripomb so na letni seji v-Sežani imeli na pravico upravljanja delavcev z ustvarjenimi sredstvi. Ugotovili so. da le z 1.5 odstotka dohodka lahko delavci dejansko razpolagajo. Ta ugotovitev se je
mimo razprave o samoupravni preobrazbi v železniškem in PTT sistemu. Gre za zahteve po večji centralizaciji odločanja na zvezni ravni, v okviru skupnosti jugoslovanskih železnic in skupnosti PTT.
Bojan Trkaj: »Gradivo, ki je bilo doslej v javni razpravi o teh vprašanjih, je sporno, in moram reči. da tudi po javni razpravi stališča niso poenotena. V Sloveni ji in Hrvaški imamo podobna stališča, smo za enotnost tehnično-tehnološkega sistema, vendar pa ne moremo pristati na to, da bi centralizirali odločanje o bistvenih' vprašanjih razvoja obeh sistemov v nekakšni zvezni skupnosti ali zvezni direkciji. To bi pomenilo velik korak nazaj v samoupravnem odločanju, predvsem pa bi besedo uporabnikov popolnoma razveljavili, nobenega vpliva ne. bi imeli na naložbe. Ne vem. kako bo v prihodnje, kajti tudi v zveznem odboru sindikata prometa in zvez nimamo enotnega mnenja o tem.«
— V svojem uvodu na seji ste bili kritični tudi do dela sindikalnih organov v naši republiki!
Bojan Trkaj: »V republiškem odboru se trudimo, da bi bili na tekočem z dogajanji v posameznih organizacijah združenega dela in v sindikalnih organizacijah. Nismo zadovoljni z -delom vseh občinskih odborov, premalo življenja prihaja v republiški odbor, tega. kar se res dogaja v sindikalnih organizacijah. Uvedli smo sicer prakso, da predsedniki koordinacijskih odborov na vsaki seji izvršnega odbora poročajo na kratko o tem, vendar pa še zmeraj ni dovolj. Zato gre marsikateri dogodek tudi mimo nas, na srečo pa jih je vse manj, in lahko bi rekel, da imamo v zadnjem času tudi v naši dejavnosti manj izraženih neza-dovoljstev kot v preteklosti. Seveda pa to ne bi smelo biti potuha za samozadovoljstvo, saj mislim, da v republiškem odboru še zmeraj preveč forumsko delamo.«
M. H.
Za otroke in mladino STRIPI
MIKIJA MUSTRA
Poziv predsedstva RS ZSS
Krvodajalstvo in nekatere naloge sindikatov
Vsako leto mora v Sloveniji priti na odvzem krvi 112.000 krvodajalcev. da bi zadostili potrebam bolnišnic po krvi. To število se iz leta v leto bistveno ne povečuje, ker sodobnejša predelava in enotnejša odvzemna doza zagotavljata kakovostno in-količinsko-boljšo oskrbo s krvjo. To pomeni, da vsako dozo krvi uporabimo lahko za več terapevtskih namenov. Količina zbrane krvi pa se povečuje približno za 3 % letno. S skoraj šestimi odstotki krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropski vrh.
Treba pa je upoštevati, da čedalje zahtevnejši zdravstveni posegi zahtevajo tudi več krvi. tako da je potrebno po organizacijski in strokovni plati storiti vse, da v prihodnje ne bi primanjkovalo krvi. Poleg letne je pomembna tudi dnevna in tedenska dinamika odvzemov. Zaradi enakomerno razporejenih potreb morajo biti tudi odvzemi razporejeni čimbolj enakomerno. To pa pomeni samo v centralni transfuzijski ustanovi 250-300 odvzemov dnevno in okoli 1.200 na teden.
Za zdaj ni mogoče trditi, da so gospodarska gibanja v sedanjem obdobju povzročila tudi zmanjšanje števila krvodajalcev. Prav gotovo pa bo treba več propagandno organizacijskih prijemov sindikalnih organizacij in Rdečega križa, da se število krvodajalcev ne bi zmanjšalo. Poleg prvin solidarnosti in humanosti krvodajalstva je treba upoštevati, da bi imelo pomanjkanje krvi za posledico tudi kvarne zdravstvene in ekonomske učinke. Samooskrba s krvjo kot zdravilom hkrati pomeni ogromno zmanjšanje sicer potrebnih deviznih sredstev za uvoz krvnih derivatov oziroma krvnih sestavin.
Predsedstvo RS ZSS poziva vse OOZS, da v svojih okoljih spodbudijo in obveščajo članstvo, da se udeležuje teh humanitarnih akcij, kajti pomoč sočloveku in zdravje sta največji vrednoti človeka.
Osnovne sindikalne organizacije naj bodo pobudniki, da se v samoupravnih splošnih aktih ozdov opredeli enodnevna odsotnost krvodajalca v času da jan ja krvi ter tako nadomestilo osebnega dohodka, kot bi ga dobil na delu.
Po ddvzemu krvi naj delavec-krvodajalec z medicinskega in organizacijskega vidika ne bi nadaljeval dela.
Kljub prizadevanjem v ozdih za nagrajevanje po delu se ponekod dogaja, da so krvodajalci prikrajšani za razne oblike stimulativnega nagrajevanja. Stališče sindikatov je, da enodnevna plačana odsotnost v zvezi z dajanjem krvi ne sme biti na škodo krvodajalca.
Krvodajalske akcije v času stabilizacije ne smejo povzročati zastoje'-tehn-"-1 “t ih enot. To je mogoče storiti z izbiro primernega easa Kivooajalske akcije, s predhodnimi razporeditvami" delavcev na dan, ko j ’ -vodajalska akcija, s približevanjem odvzemnih mest ozdom odvzemi v ozdih), s skrajševanjem odvzemnih časov in z drugimi metodami, “t uotrna organizacija krvodajalstva mora omogočati, da bodo stroške "a izgubljeni delovni čas lahko solidarnostno nosili ozdi sami, tako da enodnevna plačana odsotnost ne gre na škodo krvodar jalca. Stroškov za nadomestilo izgubljenega dne pri dajanju krvi pa ne bi bilo smotrno prenašati v zdravstvene skupnosti.
Za kritje nekaterih posebnih medicinskih potreb po posebnih vrstah krvi oziroma krvnih sestavin je včasih potrebna tudi večkratna odsotnost nekaterih delavcev — krvodajalcev med letom. Primeri nisd.množični, ti krvodajalci pa praktično nenadomestljivi. Za to pa je potrebno dobro organizirano dogovarjanje z ozdi za morebitno večdnevno plačano odsotnost teh krvodajalcev. Pri tem je treba poudariti, dače jim ozd povrne nadomestilo osebnega dohodka, ne dobijo nobenih drugih denarnih nadomestil za izgubljeni čas oziroma dajanje krvi.
vlekla skoraj skozi vse razprave. Posebno pozornost sO posvetili sivim cenam, na katere pa ne tako ne drugače ne morejo vplivati. Kljub težavnim gospodarskim razmeram so njihove delovne organizacije dokaj uspešno poslovale, razen trgovine, in tole tiste zživili. Pritoževali so se, posebno v tekstilni industriji, nad počasnimi birokratskimi postopki. Najmanj leto dni traja, da dobijo dovoljenje za. uvoz nove tehnologije, medtem pa je ta že zastarela. Tudi o Iskri-Elektroakustiki so precej govorili. saj je kljub 100-odstotno odpisanim osnovnim sredstvom povečala proizvodnjo kar za 90 odstotkov. Ukinjajo proizvodnjo radijskih sprejemnikov in prek proizvodnje transformatorjev prehajajo na izdelovanje ojačevalnih naprav, po katerih je že zdaj v tu jini veliko povpraševanje.
Piran
Letna seja občinskega sindikalnega sveta Piran je potekala v dokaj optimističnem ozračju. Ugotovili so namreč, da v njihovi občini realni osebni dohodek he pada. ampak se je v preteklem letu celo povečal za 1.6 odstotka, kar v povprečju pomeni nekaj nad 30 tisoč dinarjev. To pa zaradi izvoza, ki se mu pravi turizem. Larii so namreč povečali nočitve tujih gostov za dobro četrtino; Seveda jim
je pri tako dobrih rezultatih »pomagal« tudi padec dinarja.
Kljub temu pa so ugotavljali, da imajo, posebej v gostinstvu, težavp z neustreznim kadrom in da brez posebne stimulacije in spodbude ne bodo dobili boljšega kadra. Tudi za usposabljanje sindikalnih aktivistov
bodo v letošnjem letu storili več, tako z občinsko politično šolo, raznimi seminarji za predsednike, člane izvršnih odborov, delavske svete in druge. To pa zato, ker ugotavljajo, da šo naloge vše zahtevnejše, uspor sobljenost delavcev pa majhna.
Andrej Agnič
Obiščite knjigarno Delavska enotnost Tavčarjeva ulica 5
Bo v zadnji letošnji noči odbilo tudi izmozgavanju rudarjev?
V jami temnijo jasni sindikalni cilji
»Delovni človek ima pravico na pogoje dela, ki zagotavljajo njegovo fizično in moralno integriteto in varnost,« tako vsaj piše v ustavi SFRJ. Sistem socialističnega samoupravljanja si je za temeljno nalogo zadal osvobajanje dela in vsestransko humanizacijo dela in življenja — kar vse smo lepo in podrobno opredeljevali v zakonu o združenem delu, v posebnih zakonih, samoupravnih splošnih aktih...
Del vseh teh prizadevanj je tudi stališče, ki so ga slovenski sindikati zavzeli na svojem desetem kongresu: »... za tako urejanje in razporejanje delovnega in obratovalnega časa. ki bo zagotavljalo učinkovitejšo in smotrnejšo izrabo delovnih in proizvodnih zmogljivosti.«
Sindikati so to še posebej povezali s prizadevanji za humanejše delovne in življenjske razmere delavcev. Skrajševanje delovnega časa ob hkratnem podaljševanju obratovalnega naj bi zmanjševalo nezaposlenost, dvigalo storilnost, proizvodnjo — v bolj človeka vrednih delovnih razmerah in z zaslužki, s katerimi bo delavec že v rednem delovnem času sebi in svoji družini lahko nudil socialno varnost.
Cilje sindikatov lahko torej prav na kratko strnemo — večja
storilnost v boljših delovnih in življenjskih razmerah, humanizacija dela, polna in produktivna zaposlenost, manjši stroški na enoto proizvoda.
Zakon tako, dogovor drugače
Vse to se kajpak prav lepo bere. Poglejmo pa. kakšen je v te bleščeče okvire postavljen konkreten primer. Za rudarje namreč že vrsto let sprejemamo družbeni dogovor, ki je sprt s 148. členom Zakona o združenem delu.
Zakon — Delovni čas delavcev v tozdu je omejen na največ 42 ur v tednu.
Dogovor — Delovni teden rudarjev traja 48 ur.
Okoliščine, v katerih je do takšnega družbenega dogovora prišlo, poznamo. Energetska kriza, potrebe po domačem energetskem viru premogu, pomanjkanje denarja za mehanizi-ranje jam. Ni ostalo drugega, kot da rudarji bolj poprimejo.
Podpisniki družbenega dogovora so se gotovo zavedali, da je to le začasna rešitev, sila sporna za sistem, kot je naš. Sprejeli so obveznost, da vsako leto poročajo, kako izboljšati razmere, kako zagotoviti dovolj premoga in
hkrati preprečiti izčrpavanje rudarjev. Zal te »obveznosti« že od leta 1979 nihče ne izpolnjuje.
To je bilo moč slišati tudi na nedavnem sestanku v RS ZSS. ki so se ga med drugimi udeležili predstavniki slovenskih rudarjev in železarjev. Vsekakor pomembno srečanje, saj bo z zadnjim letošnjim dnem družbeni dogovor prenehal veljati. Ga bomo podaljšali? Bo usahnil in bodo rudarji kljub temu garali čez vse meje (brez dogovora'dodatni delovni dnevi ne gredo v pokojninsko osnovo!)? Bomo vendarle našli rešitev, da bo premoga dovolj, rudarji pa bodo delali normalno — in normalno zaslužili?
Rezanje vršičkov
Žal morajo vprašaji ostati. Čeprav bo konec leta (in dogovora) kaj brž tu. odgovori še vise v zraku.
Ko marsikje razmišljajo o manj kot 42-urnem tednu, rudarji še opozarjajo, da z manj kot 48 urami proizvodnih načrtov ne morejo izpolniti. Vsaj v razmerah. kot so zdajšnje, ne. Slone namreč na fizičnem delu, ker ni sredstev niti za vzdrževanje njihove zelo obrabljene opreme, kaj šele za novo.
Človeku pa gredo lasje pokonci, ko bere glasilo velenjskih premogarjev. Januarja so imeli 26 delovnih dni. Rednih je 22, delali pa so tudi v dveh načrtovanih »rdečih sobotah« in imeli še dva izredna delavnika. Ker je zmrznila deponija, so morali naravnost iz jame pošiljati premog v šoštanjsko termoelektrarno.
Ko vzameš v roke koledar in računaš januarske dneve, vidiš, da so imeli rudarji ves mesec le dva prosta dneva in še ta ločena. Tudi v kratkem februarju so imeli 23 delavnikov.
Menda je vsakomur jasno, kaj takšne preobremenitve v nekaj letih naredijo iz človeka. V velenjskih premogovnikih -je mesečna odsotnost z dela marsikdaj večja od 26 odstotkov, veliko je delovnih invalidov. Ko so se sindikalni delavci pogovarjali v tovarnah z lažjimi delovnimi razmerami (TAM. Strojna, Zlatorog, Konus in druge), so povsod slišali:
»Če delavci nimajo v tednu dveh divi počitka zapored, so zgarani, storilnost pade, nesreč je več...« Kaj šele rudarji! Saj drži, da lepo zaslužijo, da je zaslužek v soboto in nedeljo bistveno večji. To pa pomeni, da prav te dni. ko vsi počivamo, rudarji še toliko bolj garajo. Navajeni na dobre plače, ki pogosto presežejo 100 tisočakov, pozabljajo na posledice.
Komisija za delovne in življenjske razmere pri ROS delavcev energetike res dela. kot se spodobi. Med velike uspehe ničnega dela šteje ugodnejša bonifikacija. uskladitev pokojnin, urejenejše področje invalidnosti... Toda to je vse premalo, to je le rezanje vršičkov nevarnega plevela.
Cincanja mora biti konec
Madžari, denimp, se sila čudijo naši »instituciji beneficirane delovne dobe«. Odkimavajo, da to ni nobena rešitev, in povedo, da,traja delovni dan njihovih livarjev 4 (!) ure. Le tako da delavci ne gredo v poko j do konca izžeti, če ne celo invalidi.
Vrnimo se v jame. Tudi v njih namreč prav dobro vedo. da takt) ne gre več naprej. Že nekaj časa imajo v predalih elaborate, kako skrajšati delovni čas rudarjev in podaljšati obratovalnega rudnikov. Zakaj v predalih? Ker pravijo. da gre za zamotane zadevščine. Za »staro navado, ki je knapu dvakrat železna srajca«, za strah pred manjšim zaslužkom. za precejšnjo rast števila zaposlenih, ki jih doma ni moč več najti. Če pridejo od drugod, pa to pomeni nova stanovanja, pritisk na že zdaj prenapolnjene šole. na zdravstvo, infrastrukturo nasploh... Celo nočno delo žensk omenjajo, saj bi morale, kuharice skrbeti, da, bi nočne izmene dobivale v jame pravšnjo hrano.
Lahko verjamemo, da gre za resr\e težave. Ne smemo pa verjeti. da so nepremostljive. Niti ekonomski niti tehnološki niti zaslužkarski in sploh nobeni motivi ne smejo stati na poti do pravega cilja.
Do delavca, človeka, ki bo delal v zdravih, človečnih razmerah, delal za pošten zaslužek, zdrav in zadovoljen, ki bo lahko polno užil svoj prosti čas in tudi pokoj.
Ciril Brajer
Sozd Gorenje je lani dobro gospodarilo, toda neizpolnjene sanacijske naloge ogrožajo razvoj
F
Pol na suhem pol (še) v vodi
c
r
Čeprav v sozdu Gorenje lani niso izpolnili vseh sanacijskih ukrepov, je moč lanske dosežke vendarle oceniti pozitivno. Dokazujejo. da sanacijska prizadevanja. ki so se začela v drugi polovici leta 1983. niso bila slabo zastavljena in da so se lani samo še utrdila. Za lansko gospodarjenje Gorenja je značilno natančnejše izpolnjevanje planskih nalog — večino so opravili v celoti. marsikatero pa tudi v večjem obsegu, kot je predvideval gospodarski načrt. Ob tem so uspešno izpeljali delno reorganizacijo v sozdu, se kadrovsko okrepili, povečali učinkovitost samoupravnih organov. Seveda velja ob tem pripomniti, da so gospodarske načrte dosegli tudi ob precejšnji pomoči družbe, pa čeprav le-ta ni bila tolikšna; kot so si v Gorenju želeli.
Tako je lansko leto ocenil predsednik KPO sozda Gorenja Herman Rigelnik. V številkah iz zaključnega računa pa je lansko poslovno leto videti takole: sozd je dosegel 98.5 milijarde celotnega prihodka (86 odstotkov več kot leto prej in 1 1 odstotkov nad načrtom). Stroški poslovanja so žal rasli tako hitro kot dohodek, »samo« za 10 odstotkov nad načrtovanim. je pa zato več kakor dvakrat večji kot v izgubarskem letu 1983 (dosegel je vrednost skoraj 19.5 milijarde dinarjev). Zaradi tako uspešnega gospodarjenja so v Gorenju lani lahko precej več kakor prejšnja leta namenili za sklade: čeprav so se lani osebni dohodki precej izboljšali, je njihov delež v čistem dohodku »padci« na približno dve tretjini, ustrezno temu pa je \eč ostalo za sklade, zlasti za poslovni sklad.
Bitka je bila dobljena v proi-zvodnji. zlasti v velenjskem delu Gorenj;), kjer se je proizvodnja povečala kar za 18 odstotkov, v posameznih tozdih pa še precej več. Dobljena je bila tudi z drugimi ukrepi, kot so povečanje produktivnosti, dober izvoz (Go-renje 44 C izdelkov proda na tuje pod svojo blagovno znamko in je s 100 milijoni dolarjev drugi slovenski izvoznik), skrb za kakovost itd. .Upoštevanja vredno dejstvo je. da je lani imelajzgubo samo ena delovna organizacija, novoustanovljena Flektronika-široka potrošnja, ki vleče stari dolg iz Kbrtinga. medtem ko je leto prej imelo izgubo kar pet Gorenjevih DO.
Kajpak zaradi dobrih rezultatov v Gorenju ne mislijo, da so iz težav že splavali. Nasprotno — misli jo, da so nekatere neuresničene »zahteve« sanacijskega programa tako pomembne, da utegnejo ogroziti izpolnjevanje srednjeročnega načrta za sedanje obdobje. Za kaj gre? Herman Rigelnik takole razlaga težave. ki utegnejo pokvariti prihodnje gospodarske dosežke.
oziroma jih kar onemogoči’1 . »Najprej je tu prekratek morij torij za vračanje sanacijskih krij st
ditov. Elektronika — široka p1' trošnja v roku treh let ne i' uspela doseči rezultatov, ki bil h< omogočili vračati obresti za krij s|, dite — da o glavnici ne govorit"1'] st' Drug hud problem je obrest"! (j; mera. Gorenje je navsezadnjj moralo pristati na gibljivo Ji’ odstotno obrestno mero. Ta P pomeni v praksi, da v februar]1 obrestna mera ni bila več 3!1
ampak že 38-odstotna. Elektr" S(.
nika — široka potrošnja bi tak si vsako leto morala vračati ^ "i milijonov dinarjev obresti in P1 predstavlja za Gorenje najhu.F odmik od sanacijskega prog"1 ma. Ne dosti manjša težava j1 preostali devizni dolg — 7 mili v< jonov dolarjev, ki bo ves čas. d"! r( kler ne bo poravnan, ustvam jc negativne tečajne razlike.« j ti'
Če k temu dodamo, da je G" renje zadnjih deset let bolj ma'1
vlagalo v posodabljanje pr0’] s’
zvodnje in da je zdaj ta financ" napor nujno potreben, sr"1 menda o težavah, ki grozijo ten'1 sozdu v naslednjih letih, poved" vse.
»Takole bi strnil naloge, ki r čakajo v naslednjih letih, s te da se jih lotimo takoj.« je sklC' pogovor Herman Rigelnik.
»Moramo se kadrovsko okr piti in to ne samo v strokovni pač pa tudi v vodstvenih krogi Potrebna nam jc finančna kotiš1 lidaeija in tretja naloga, ki . pred nami. je organizacijsko-i" formacijska konsolidaci ja. To j osnova za naš razvoj, v katere! smo si za letos zastavili več! obseg proizvodnje za dobrih odstotkov, produktivnost za 4" izvoz za 30 odstotkov izdelki"' Presežek- iztržka od izvoza n"1! stroški uvoza moramo povečaj od sedanjih 24 na 28 odstotki" To pomeni, da bomo za naše if delkc dobili tudi ugodne]5’ cene.«
Boris Run^l
i
- (
VELIKA
KNJIGA
KRIŽANK
za razvedrilo,	;
oddih,
za preverjanje znanja	i
Petereka enotnost
*★★**★★★**
NOVO
JMf
časopis za rekreacijo, oddih in šport
^Prejem zaključnega računa \ Učnih delavnicah
Po ukrepu družbenega varstva novi načrti
o več kot polovici leta je v začetku februarja nehal veljati začasni ukrep družbenega varstva, ki ga je ,!pseina občine Ljubljana Bežigiad izglasovala za temeljno organizacijo združenega dela Učne delav-br * ^avoda za -spodbijanje slušni in govorno prizadetih 17. julija lani. Na zboru delavcev konec fe-bii l, U"!,*a so zaPoslt‘n' enoglasno sprejeli poslovno poročilo za lansko leto, predlog za delitev ostanka do-■ -I J’ ka ,er odločitev o nakupu scenerjs, novega stroja za reprodukcijo barvnih izvlečkov. Ker lanskega polnega leta niso zaključili z rdečimi številkami in spričo dejstva, da so delavci dobili novo, pomlajeno vod-stff ri'U' nov s,a,ut delovne organizacije ter med drugim spremenjen pravilnik o delovnih razmerjih, menijo.
najhujši časi že za njimi.
. začetek povejmo, da zdru-- Jc delo v Učnih delavnicah , ,* zaposjcnih. Med njimi je 43 30| stoikov invalidov, največ susno prizadetih. Lani so izbile udu c}no nevzdržne razmere in .osti v vodenju delovne orga-zacije ter neurejeni samou-Pravni odnosi, ki so se kopičili že _cla- Nekdanji direktor ni dobil Ponovne zaupnice kolektiva, i e bilo slabo organizirano, ' r°ji so stali, naročniki 'pa so se Sl povrsti jezili nad zamujenimi rj) r°ki izdelave in slabo kakovost-I J0- Ureditev samoupravnih od-n.°^ov v kolektivu in zajezitev slabega poslovanja nikakor nista 11 ^ahki nalogi na plečih zača-r01 ncga organa družbenega var-nčfl stva. »Vendar pa samo zamešava vodstva tozda in podpora ol,činskih družbenopolitičnih ^fganizacij in izvršnega sveta ne 1 bili dovolj brez temeljite pod-Pore vseh delavcev Učnih delav-nic’<< je poudaril na zboru delav-^ev Boris Burdveh, nekdanji Predsednik začasnega organa ružbenega varstva. »Zato tudi novega vodstva ne pričakujte udežev, brez vašega sodelovala ne bo šlo,« je še dodal. Ko je ‘Prevajalka« prelevila njegovo . Pohvalo v gibe, razumljive tudi in Ja'111' ne	je zadonel po
; I 0'ayniei obetajoč aplavz. Obe-’ (i daJ«č zato, ker so delavci sklenili, 0 i ‘* l bodo letos manj delovnih ur eC\ ^Vrg|i z neupravičenimi izo-h anki, bolezninami ter študij-fi'
skimi dopusti, saj je lani mar-sikdcf na ta način ubežal nevz-dižnim razmeram na delovnem mestu, Zato je bilo več nadur, norme za izdelavo posameznih opravil pa so bile tako visoke, da jih trg enostavno ni priznal.
Prvi rezultati začasnega ukrepa družbenega varstva so bili očitni že v zadnjih mesecih lanskega leta, saj se je proizvodnja v primerjavi z začetkom in prvo polovico leta povečala za polovico. Lani so ustvarili 355 milijonov dinarjev celotnega prihodka. To je 38 odstotkov več kot leta 1983 in 6 odstotkov pod načrti. Ta podatek pa zbledi ob dejstvu, da so se lani stroški poslovanja povečali za 48 odstotkov, za osebne dohodke delavcev. ki so dosegli lani v povprečju nekaj več kot 25 tisočakov, pa so izplačali 34 odstotkov več denarja kot prejšnje leto. Če ne bi zabeležili 122.652 neučinkovitih delovnih ur, 17.574 neefektivnih strojnih ur in reklamacij, za katere so izplačali skoraj enomesečni zaslužek, ter več kot 6.600 ur nadurnega dela. bi bili rezultati prav gotovo boljši.
Veliko si v Učnih delavnicah obetajo od novega stroja za izdelavo barvnih izvlečkov. Kot nam je povedal novi direktor Učnih delavnic Igor Vidmar, ga bodo po ugodni ceni uvozili iz Zvezne republike Nemčije skupaj s ČGP Delo. tozdom Grafična priprava. Učne delavnice bodo za stroj pri-
spevale 40 odstotkov denarja, ostanek pa ČGP Delo. V enakem razmerju bodo stroj tudi uporabljali. Pet let bo stroj stal v Delovem tozdu. Po petih letih pa bo prešel povsem v last Učnih delavnic, ki ga bodo namestile v takrat že novih prostorih. Na Vojkovi ulici za Bežigradom, tik ob Centru za rehabilitacijo sluha in govora, ki je prav tako kot Učne delavnice tozd Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, nameravajo sezidati nove prostore z 12,()()() kvadratnimi metri proizvodnih površin ter razširiti svojo grafično, galanterijsko in šiviljsko dejavnost. Prav zato si želijo, da bi bilo tudi njihovo sodelovanje s tem Centrom boljše, kot je. Njihovo delo lani ni bilo usklajeno, saj so dobili na usposabljanje iz Centra enega samega delavca, vsi ostali invalidi pa so se v Učnih delavnicah zaposlili od drugod.
Nova organizacija dela, ki je razdelila proizvodni proces na 5 obratov (visokega tiska, offset tiska, knjigoveznice, galanterije in šivalnice) ter novi sistem delitve dohodka in osebnega dohodka, po katerem je višina osebnega dohodka odvisna od dosežkov v posameznih oddelkih in vse temeljne organizacije, nudita dobro podlago za nagrajevanje po delu. s tem pa tudi za ureditev skaljenih medsebojnih odnosov. Čas bo pokazal, če imajo prav.
Vida Petrovčič
Lansko gospodarjenje v Gorenju Metalplast Ruše
Pomembni dosežki pri zmanjševanju zastojev v proizvodnji
Delavci Gorenja Metalplast. Industrijskega podjet ja Ruše. so opravili vse za leto 1984 dogovorjene naloge: 314 zaposlenih je predelalo 1.442 ton plastičnih granulatov, dosegli so skoraj 544 milijonov dinarjev celotnega prihodka, v primerjavi z letom 1983 pa so povečali dohodek, čisti dohodek in akumulacijo za več kot polovico. Prozvodnjo so. v primerjavi z letom 1983. povečali kar za 35% (lanske obveznosti so presegli za četrtino), z izvozom pa so ustvarili skoraj 15% celotnega prihodka. Povečali so proizvodnjo izdelkov sanitarnega programa oziroma programa za široko porabo, kooperacijska proizvodnja pa je bila na ravni leta 1983,
Izboljšana je oskrba z reprodukcijskim materialom, večja izkoriščenost strojev (v zadnjem letu so uspeli zmanjšati zastoje za desetino).
Pomembni so dosežki pri /.manjšanju zastojev, saj je 90 odstotkov strojev že odpisanih. Na zmanjšanje zastojev je vplivalo zavzete jše delo delavcev, ki skrbijo za vzdrževanje strojev in opreme. Hkrati z občutnim povečanjem proizvodnje in storil-' nosti (izraženo v izdelavnih urah) se je povečala tudi kakovost izdelkov, oziroma zmanjšal izmet. 1 .ani je bilo. v primer javi z letom 1983. tudi manj izostankov z dela. zlasti na račun zmanjšanja bolniških dopustov.
V zadnjem letu dni so v Gorenju Metalplast občutno povečali proda jo, na tuje. Izvozili so za 80 milijonov dinarjev izdelkov. Posebej pomembno pa je. da so prvič ustvarili dovolj deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. Sicer so v Zvezno republiko Nemčijo. Avstrijo in na Nizozemsko izvažali WC izplakoval-
nike. kopalniške garniture pa so proda jali v Sovjetsko zvezd. Zlasti so si prizadevali, da bi povečali prodajo na tržišča s konvertibilnimi valutami; takšna usmeritev ostaja vodilo tudi za naprej.
Na lanske rezultate gospodarjenja v Metalplastu so pomembno vplivali ukrepi za boljše gospodarjenje. V delovni organizaciji ugotavljajo, da bodo morali letos te skupno dogovorjene naloge in usmeritve šc dosledneje izpolnjevati. Posebno pozornost bodo namenili posodobitvi proizvodnih zmogljivosti, kar je tesno povezano s prizadevanji za povečanje izvoza. Pripravili bodo prednostni program za obnovo oz. zamenjavo dotrajanih stro jev. Tisti, ki obratujejo že 15 in več let. so glede tehnologije in gospodarnosti že zastareli.
Marijan Lipovšek
,ov
;;ll
dl
\t'
.jši
7(’jj
Kako ujeti korak v tehnološkem razvoju z razvitimi (4)
Izziv domači industriji
(Piše: Boris Rugelj)
. Vn:|8lednjih petih letih bosta tudi pri nas robotizacija in informativna proizvodnih procesov začela svoj pohod. V ti' bo industrijo pri-11 svetovni trg. konkurenca. Lkonomske osnove so torej dovolj - rs!C' da se bodo posamezne delovne organizacije (v čedalje večjem j UVl'u 'n v čedalje večjem obsegu) same. ne glede na družbenopoli-'n materialno podporo odločale za avtomatizaci jo proizvodnje.«
[ h' ' nani L dejal dr. LIroš Stanič, vodja odseka za avtomatiko, bioki-i ernetiko in robotiko na Inštitutu Jožef Stefan ter predsednik skupš-[ ne posebne raziskovalne skupnosti elektrokovinske industri je, v ok-tiz,'a,ei:c i° nasbda posebna razvojna in raziskovalna enota za robo-
l^Ngovim besedam pravzprav /e zdaj pritrjujejo posamične de-^,V|ie organizacije, ki so v proizvodne procese vkl jučile robote (Žele-p.rija Ravne. Iskra Trbovlje. Gorenje. Lipa Ajdovščina in še druge) in ‘ •ste DO, kjer so se v srednjeročnih razvojnih načrtih opredelili za
i o, rs,ll° posodabljan je proizvodnih procesov. Pri tem pa seveda ne d iSamo 2:1 uva.ianje robotov v proizvodnjo, ampak tudi za to, da so-nk ra todn°logija prinese kaj dohodka. Robot, ki danes stane pri nas 0 1 15 do 20 milijonov dinarjev (skupaj z ureditvijo delovnega s‘a) *n nadomesti povprečno dva delavca in pol tretjega, na; bi se
izplačal in prinesel nekaj »dobička« najkasneje v treh letih. Toda 'komu'.’
»Vsepovsod se robotov kajpak ne bo izplačalo nameščati.« pravi Uroš Stanič. »Drago tehnologijo vpeljevati za zastarele in nekonkurenčne izdelke je tvegana poteza. Zato predvidevamo, da se bodo roboti pri nas pojavili predvsem na tako imenovanih kl jučnih izdelkih, s katerimi bi v izvozu tudi kaj zaslužili, ne pa za izdelke, ki jih prodajamo tujcem .za kakšen dolar". V svetu se ob vpeljevanju sodobne tehnologije vedno pojavljaj)' tudi novi izdelki, s katerimi je moč na trgu povsem vnovčiti izdatke za novo tehnologijo. V svetu je danes takšno razmerje: tret jino izdelkov je moč izbol jšati z novo tehnologijo. Tretjina je novih, razvitih iz prejšnjih izdelkov, tretjina pa je povsem novih izdelkov, ki jih je omogočila šele sodobna tehnologija.«
Pri nas za tretjo »kategorijo« izdelkov verjetno nimamo velikih možnosti, zato pa sta mogoči prvi dve, pod pogojem seveda, da se nam bo to tudi splačalo.
V Gorenju so že pred leti izračunali, da bi takoj lahko »zaposlili«
V robotskem laboratoriju Inštituta Jožef Stefan
100 robotov. Toda vprašanje je. ali bodo v tem srednjeročnem obdobju ustvarili dovol j denarja, da bi projekt posodobitve, ki je zlasti v tovarni gospodinjske opreme nujno potreben (tudi zavoljo konkurence na svetovnenrtrgu. saj Gorenje izvaža več kot polovico svojih gospodin jskih pripomočkov, štedilnikov pa tri četrtine) tudi uresničili. Ker domača proizvodnja robotov še ne bo dovol j velika, bodo tudi v Gorenju morali kupiti neka j robotov’ toda eden stane tudi do I ()().()()() dolarjev (brez pmgnujia in ureditve delovnega mesta).
Skratka, robotizacija je, draga naložba, zato jo je treba uporabiti tam. k jer se bodo sredstva »oplemenitila«. V omenjenih stroških pa razvoj domačih robotov sploh ni zajet. Toda na vprašanje, ali je torej vredno ddma razvi jati prozvodnjo robotov (se pravi »železja« j namesto da bi jih kupovali m se jih naučili usposabljati za delo, dr. Stanič odločno odgovarja: »Ne smemo pozabiti, da poleg ostalih prednosti, ki jih trenutno imadomača proizvodnja pred uvozom zaradi naših gospodarskih težav in deviznih zadreg. Ic-ta pomaga tudi domači industriji. ki sodeluje pri izdelavi sestavnih delov, da naredi velik skok v kakovosti svojih izdelkov. Za robote je namreč dobro samo najboljše, s tem pa se domači industriji delov širše odpira tudi tuji trg.«
Zato je čudno, da posamezni veliki proizvajalci — tudi strojne opreme — pri nas/a/daj nekako zviška gledajo na projekt robotizacije.
Preveč prostora nam bi zavzelo opisovanje, ka j ta trenutek delajo v inštitutu Jože! Stelan. ki je v bistvu srce in glava projekta robotizacije (in tudi pobudnik povezovanja vseh sil za uresničitev tega projekta), kaj drugi udeleženci tega projekta. Raziskovalci se potijo po dvanajst in več ur na dan ob tako imenovani tretji generaciji Gorenjevih robotov (manipulacijski in'za površinsko zaščito) ter ob »kovačih«.
»Žal še vedno nismo dovolj združeni, da bi robotizacija tekla dovolj hitro. Za združevan je znanja tega ne bi mogli reči. toda zdaj nimamo niti primernih prostorov niti dovol j opreme. Če si morajo naši fantje v .robotskem" laboratori ju sposo jati računalnike v drugih oddelkih, da lahko izdeluje jo programe, kar je našit najvažnejša naloga v projektu, sem menda o začetnih zadregah povedal dovolj.«
Prihodnjič:
Kaj hi lahko izdelovali za Evropo
V celjski Cinkarni razrešeno kolektivno vodstvo
Kako je Gromovnik
spodnesel
malega
Napoleona
Delavski svet celjske Cinkarne je sprejel odstop kolektivnega vodstva. Vzrok za odstop naj bi bilo skoraj poldrugoletno razčiščevanje razprtij med vodilnima delavcema. V novejši zgodovini te. ža celjsko in slovensko gospodarstvo pomembne tovarne, je to že tretjič, da se je zaradi kolobocij v kolektivu morala vmešati širša družba.
Z odločitvijo delavskega sveta-: ob zaznavnem pritisku zunanjih dejavnikov, naj bi v Cinkarni Celje zagrnili zaveso za prvim dejanjem tokratnih peripetij. Začetek je bil skorajda banalen: spor med vodilnima delavcema o tem, kdo je kradel in kdo ni, kdo je bil »Mali Napoleon«, kdo zavajal samoupravne organe, kdo si je lastil edino pravico odločanja.
Pretežni del slovenske javnosti danes pozna Cinkarno Celje bolj po onesnaževanju okolja kot po velikih prizadevanjih, da bi se rešila upravičenih očitkov na ta račun. Kot je znano, so se morali delavci, med redkimi pri nas, sprijazniti z nedvoumno voljo občanov, ki so v skupščini občine sprejeli odločitev, da se rajši odpovedo tovrstni proizvodnji, kot zdravju, če v Cinkarni seveda ne bi uspeli zmanjšati ali povsem zajeziti onesnaževanja.
Ob lanski hudi poluciji, ki je vnovič ogrozila prizadevanja Cinkarne Celje, je prišlo do hude kritike v kolektivnem vodstvu. Predsednik je obtožil svojega najožjega sodelavca, ki si ga je sam izbral, da je sokriv omenjene nesreče. Ta je, namesto ponujenega odstopa, naredil korak v nasprotno smer. Poiskal je prijatelja iz otroških in šolskih let ter mu zaupal, kako sta s predsednikom goljufala z devizami pri potovanjih v tujino, kako ponarejala gostilniške račune. On da se je pokesal in vse do zadnje pare vrnil, grdi predsednik pa ne...
Od tod dalje je primer znan: že tolikokrat ponovljen v praksi. da je komaj verjetno, kako lahko še vedno rešujemo takšne zadeve. Prizadeti mož. ki je vrnil vse do zadnje pare in se pokesal, je poleg tega pridno beležil vse. kar bi mu mogoče pozneje prišlo prav. da bi zrušil tega »Malega Napoleona«, samodržca in ignoranta našega samoupravljanja. Gradivo je še toplo odnesel na mizo nekemu novinarju, o zadevi začel obveščati pristojne organe. Ko se je zanje razvedelo, so bili najbolj presenečeni v Cinkarni...
Širša družba je »nemudoma« posegla. V Cinkarno je prišla prva. pa druga komisija, inšpektorji in politični delavci. Cinkarna je na mah postala »problem«. Celjani pa so končno spet dobili nov »škandal«. To ni nič novega, saj je Cinkarna praviloma vedno prišla na sramotilni steber družbe, ko ji je uspelo splavati iz rdečih številk, ko so si delavci kolikor toliko dvignili osebne dohodke, ko se je spet okrepila s strokovnjaki, ko si je z muko povrnila nekaj ugleda.
In kaj pravijo v Cinkarni? To. kar so govorili že prej. Da njihovi samoupravni organi niso bili zavedeni, da ni šlo za večje nepravilnosti, kar bi jim lahko tudi verjeli, kajti, če bi bilo vse res. kar je bilo gromovniško povedanega, bi morali v Cinkarni zamenjati in razrešiti ne samo kolektivni poslovodni organ, temveč zapreti računovodjo, partijskega sekretarja, predsednike delavskih svetov in sindikata, skorajda zamenjati kolektiv. Eno pa je'gotovo. Cinkarna je tokrat onesnažila sama sebe. Zapitek bodo spet plačali delavci, to je jasno, ali ne?
Jtmez Sever
Inflacija spravlja bolnike na beraško palico
Gorje mu, kdor je bolan
Rc
»Mi smo genialci — še bazo smo naredili kislo,« je svojčas zapisal humorist. Ko imamo pred očmi bolniška nadomestila in bolnike, ki jih prejemajo, o tem ne more biti dvoma: ljudje imajo prav kisle obVaze. Kako tudi ne. ko pa prejemajo takšna nadomestila, da se prijemljejo za glavo. Pri vsej stvari je kajpak najbolj žalostno to, da bolan delavec (še bolj kot zdrav) navzlic obilici normativne oblasti zdrkne v žalosten mezdni odnos, ko je za preživetje skorajda prisiljen prositi miloščino.
Bolezen se še najlažje pozdravi na začetku
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
časopis za rekreacijo, oddih in šport
Svojčas so vestni socialni delavci po tovarnah ugotavljali, da ljudje preveč izostajajo z dela. Eden bistvenih vzrokov za to naj bi bil po njihovem mnenju tudi ta, da »bolni« svoje odsotnosti z dela ni ustrezno občutil v plačilni kuverti ob koncu meseca. Ob vseh nelogičnostih, ki sprem- \ Ijajo sisteme nagrajevanja po | delu, se je včasih celo zgodilo, da I je bolni ali »bolni« prejel enako I bolniško nadomestilo (tudi celo j večje), kot če bi delal. Kajpak spadajo takšni anahronizmi v j »zlate« čase našega gospodarjenja, ki pa jih je bilo treba nujno odpraviti, ko je pokazala zobe gospodarska kriza. Dnevno geslo, da je treba bolj nagrajevati le delo in njegove učinke, je kaj ; hitro pometlo z lažno solidarnostjo, ko je bilo praktično vseeno, ali si delal ali ne; vseeno v kuverti, ki si jo prejel ob koncu meseca. Potem nastopi tako imenovano obdobje restriktivnega oblikovanja politike na področju delovnega prava. Bolniška nadomestila so bila prva na vrsti.
Samo pomislimo kaj v razmerah 60-odstotne inflacije pomenijo naslednja določila leta 1983 sprejetega samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki med drugim določa tudi način in politiko izplačevanja bolniških nadomestil: »Višino nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela določijo delavci organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem morajo upoštevati, da mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SR Slovenije«.
Še bolj od tega pa utegne biti zanimiva naslednja rezpredelnica:
»Organizacije združenega dela zagotovijo v svojih samoupravnih aktih nadomestilo osebnega dohodka posamezne^mu delavcu najmanj v višini.
•	75 odstotkov od osnove za
prve tri dni__
•	80 odstotkov od osnove od četrtega do petnajstega dneva odsotnosti.
NI ZA ŽIVET’ NE ZA UMRET’
Milan Jerant je dobrih šest let vozil taksi pri Integraloveffl tozdu Taxi, ko je zbolel za trebušno slinavko. Prestal je operacijo, katere stranski učinek je bil, da je čez noč ostal sko- ( rajda slep. Človeka je spoznal samo v neposredni bližini-Potem se je stanje popravilo in zdaj loči predmete na kake tri! metre, kar pa seveda pomeni, da ne more več opravljati svojega prejšnjega dela.
Ko je stopil v bolniški stalež, maja leta 1983, je prejemal, kot sam pravi, bolniško nadomestilo v višini najnižjega osebnega dohodka v republiki. Ta je najprej znašal 8500 dinarjev, potem 9500 in na koncu meseca septembra 12.200 dinarjev- ; Takrat je začel namreč Milan hoditi v srednjo ekonomsko šolo. Ker je ostal po operaciji slabega vida, so se namreč v njegovi delovni organizaciji odločili za prekvalifikacijo. No, ih tu se začne Milanova golgota.
Ker je postal več kot 70-odstotni invalid, je bil sicer upravičen do 100-odstotnega bolniškega nadomestila, kar pa je bilo sila skromno, če vemo, da je njegovo povprečje znašalo samo 8.700 dinarjev. In glej ga zlomka, Milan nam je povedal da še dandanes leta 1985 prejema nadomestilo na podlagi osnove, izračunane iz osebnega dohodka, ki ga je prejemal leta 1983, kar znaša 8.700 dinarjev.
»S tem seveda,« pravi Milan, »ne morem neživet’ ne umret’-Še dobro, da imam mamo in sestro, ki mi pomagata, sicer res ne vem, kako bi preživet. V podjetju sem zaprosil tudi za štipendijo, ki so mi jo odobrili, vendar je ne prejemam, ker ni denarja. Na pomoč so mi priskočili le v sindikatu, kjer so mi nudili enkratno denarno pomoč 2500 dinarjev ter mi zagotovili izplačilo 50 odstotkov regresa. To pa je tudi vse. Mislim, da je to, kar se dogaja z menoj, sramotno za mene kot delavca kot tudi za družbo.«
• 85 odstptkov od šestnajstega do tridesetega dneva odsotnosti. .
• 90 odstotkov od osnove od enaintridesetega dneva odsotnosti dalje« in tako naprej.
Vse lepo in prav (ali pa tudi ne, kar bomo še videli), če bi bila osnova za izračun tekoči osebni dohodek. Pa ni, temveč se osnova upošteva kot povprečni osebni dohodek v zadnjem obračunskem obdobju, kar v naši republiki razumemo kot povprečni osebni dohodek v preteklem letu. To pa pomeni, da je osnova manjša od tekočega osebnega dohodka tudi za 30. 40, včasih celo 50 in več odstotkov. Če k temu dodamo še dejstvo, da v marsikaterih kolektivih ne opravljajo tudi predpisane dvakratne valorizacije na leto, potem nas nikakor ne morejo presenetiti primeri, pri katerih ugotavljamo, da je nadomestilo doseglo komajda polovico delavčevega osebnega dohodka.
Mnogi delavci ob tem postavljajo vprašanje: »Smo se tako domenili, ko smo podpisovali samoupravni sporazum in se šli javno razpravo?« Odgovor je seveda jasen, vendar zdaj marsikdo pred njim tišči glavo v pesek. '
Preden zaključimo to poglavje. moramo odgovoriti še na eno vprašanje, in sicer: »Ali je prav, da je delavec za prve tri dni odsotnosti z dela veliko bolj »kaznovan« od naslednjih? Razlog je v tem. da je odsotnosti z dela do treh dni največ, kar pomeni, da mora biti zakonodaja do tega precej bolj restriktivna, pri čemer se ne moremo otresti občutka, da gleda na delavca kot na postopača, ki komajda čaka, da bo lahko šel na bolniško, Te logike seveda ne moremo sprejeti, saj je več kot na dlani, da je zaradi nje povzročena družbena škoda. Delavci se namreč le stežka odločijo za pot k zdravniku, posledica
tega je zmanjšano preventivno zdravljenje in veliki stroški kasneje, ko bolezen resno udari na dan. O tem na svoj način govori tudi aktiv mariborskih invalidov, ki napada takšne pravilnike delitve osebnih dohodkov, po katerih naj bi bili delavci stimulirani tudi zato, če bi se odrekli iskanju pomoči pri zdravniku. Invalidi v Mariboru nikakor ne morejo razumeti takšnih hotenj. Sprašujejo, kako nanje gledajo v zdravstvenih organizacijah, kjer, so zapisali, »navadno nam težjim bolnikom oziroma invalidom očitajo, češ, kje smo prej bili, ko smo bolezen začutili«. S tem so pač hoteli poudariti znano dejstvo, da je vsako bolezen najlažje pozdraviti na začetku.
Bržda je bil prav to poglavitni razlog za stališče predsedstva slovenskih sindikatov, ki zavrača in obsoja vse tiste primere, ki na kakršenkoli način spodbujajo delavčevo prisotnost na delu oziroma njegov obisk pri zdravniku le v najnujnejših primerih »To vsekakor ni stimuliranje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev in ne vpliva na zmanjševanje stroškov, temveč prav nasprotno — jih zaradi zanemarjanja preventive povečuje,« so zapisali. Vodstvo slovenskih sindikatov zato poziva vse osnovne organizacije, da odpravijo te destimulativne načine nagrajevanja navzočnosti na delu.
Bolnim tovarišem je treba pomagati
Tako sindikati, ki so se tudi sicer zganili in tako reagirali na številne pozive delavcev, ki niso zadovoljni s takšno zdravstveno politiko, ki pušča bolnega delavca še v dodatni — gmotni stiski. kar seveda vse prej kot ugodno vpliva na njegovo čimprejšnje okrevanje. V sindikatih so ugotovili, da je sedanji način obračunavanja nadomestil v ra-
zmerah visoke inflacije neust^ zen. Zato so predlagali Zdraj stveni skupnosti Slovenije, ^ ustrezno spremeni sedat? osnovo za izračun nadomest1 Sindikati zahtevajo, da se f®] mesto povprečja osebnega d1’ hodka preteklega leta H osnovo zdaj sprejme povprek osebnega dohodka zadnjih trC mesecev pred nastopom bolnišk ali pa naj se povprečje oseba1 dohodkov iz preteklega !el sproti valorizira v skladu z git? nji osebnih dohodkov v SR Sl<j veniji. Upati je torej, da se b pri obračunavanju bolniških aJ domestil v kratkem (za bolat obrnilo na bolje.
Ob koncu pa bi rekli še nek3 V tej zgodbi, kjer uradniki oW čunavajo prispevke delavcev 3 zdravstveno zavarovanje seve^ iz. njihovih tekočih osebnih ^ hodkov, nadomestila pa n osnovi njihovega lanskoletna? povprečja, ki ga je medtem ^ žrla visoka inflacija, se nazor111 kaže, kdo s čim samoupravi? Stiske pa vendar niso občutili'1 enako. V kolektivih, kjer (bol111 delavec ni zgolj številka na pap'1! ju, so takoj ugotovili, da je pf trebno bolnim tovarišem pon13 gati.Takosmona primer zvedel1 da so v ljubljanskem Komp3*1 pomagali bolnim delavcem z d1 kratnimi denarnimi pomočmi1; sklada skupne porabe. Podob11' so ravnali v Velani in še marsikf drugje, kjer se sindikat zav^' svoje razredne in proletarskos3| lidarne naloge.
Ivo Ku¥
Obiščite knjigarno Delavska enotnost Tavčarjeva ulica 5
t

Razmišljamo
Nas bo še manj?
bi morali obvezno odšteti, ker so sicer v zelo priviligiranem položaju tisti, ki dobijo solidarnostna ali družbena stanovanja, posebno pa tisti, ki jim jih kupijo starši itd. In druga napaka.
red \ij pa res znamo. Znamo sto-trf riti vse, da bo že tako nizka rod-riišM nost na Slovenskem še nižja, ■bdi Namesto da bi ljudi na vse načine |el spodbujali, da bi imeli čimvee gibi; °trok, ima človek občutek, da 'c|(i| delamo ravno nasprotno. Name-e j,- sto da bi otroškemu varstvu na-•ttenili čimveč sredstev, saj so 1 , otroci naša prihodnost, čedalje r ^ več bremen valimo na ramena staršev.
Da ni tako? Pri vrtcih že. Starši ,bf! naj bi po novem plačevali za :V i vrtec 32 odstotkov od svojih Povprečnih dohodkov v prete-df klem letu na člana družine. Če bi Zaslužili več, kot znaša ekonom-f ska cena, bi plačevali polno ceno n , 'n ne več, sicer pa 32 odstotkov
od svojih povprečnih dohodkov na družinskega člana.
Ne razumete? Vzemimo primer. Če imate dva otroka in sta oba starša lani zaslužila v povprečju 90.000 dinarjev, je prišlo na družinskega člana 22.500 dinarjev. 32 odstotkov od te vsote zrjese 7200 dinarjev. Kdor je lani torej toliko zaslužil, bo plačeval skoraj polno ceno.
Če sta zaslužila lani mož in žena skupaj na primer 50.000 dinarjev na mesec in imata enega otroka, pride v povprečju na družinskega člana 16.666 dinarjev. 32 odstotkov od te vsote pa znese 5331 dinarja. Do polne cene bo torej vaša mesečna oskr-bovalnina subvencionirana.
Kaj prinaša novega to obračunavanje? To, da ni več lestvic, pač pa ima vsak stariš svojo lestvico! Po svoje je ta način pravičnejši, ima pa (kot prejšnji) dve hudi lepotni napaki.
Prvič, nihče v vrtcu ne upošteva, da ravno mladi ljudje, ki imajo otroke, kupujejo stanovanja. Vzemimo, da tista dva na primer, ki sta zaslužila lani
90.000	dinarjev, plačujeta
35.000	stanovanjskega posojila na mesec. Torej sta lani v resnici živela mesečno le s 55.000 dinarji! Še huje pa je tistim, ki drago plačujejo podnajemniška stanovanja in še stanovanjsko varčujejo. Stanovanjska posojila in stanovanjsko varčevanje (zneske)
ort'
vij'
li<-
>
ipi'
f
ni!
del'
ja*1 e< li i bn ikjf
red!
IS«
iljt
Ra dokažite, da sem pil
. Organizacija združenega dela Je v svojem samoupravnem splošnem aktu določila kot hujšo kršitev delovne obveznosti, za-fadi katere se lahko delavcu 'zreče ukrep prenehanja delov-' nega razmerja, tudi uživanje al-
kohola med delom oz. prihajanje na delo v vinjenem stanju. Isti samoupravni splošni akt pa tudi predvideva, da se vinjenost oz. alkoholiziranost ugotavlja z uporabo alkoskopa. če delavec na tak preizkus pristane, če pa odkloni. se šteje, da je pod vplivom alkohola.
Sodišče združenega dela je v konkretni sporni zadevi poudarilo. da organizacija združenega dela ne more prisiliti delavca, da bi se morebitna vinjenost preizkušala z alkoskopom oz. alkotestom, kar je seveda mogoče storiti. če delavec na to pristane. Morebitna odklonitev pa ne more pomeniti domneve, da je delavec pod vplivom alkohola in da že sama odklonitev dokazuje, da je storil hujšo kršitev delovne obveznosti. V disciplinskem postopku je dolžnost disciplinske komisije, da ugotovi, ali je delavec res storil očitano hujšo kršitev. ali ne oziroma ali je bil res pod vplivom alkohola. Dejansko stanje se lahko dokazuje zlasti s pričami, ki so opazovale ravnanje sodelavca, njegovo vedenje in govorjenje. Ker je v konkret-
nem spornem primeru delavec nastopil zoper okolico agresivno, je posredovala postaja milice in ga odpeljala na pridržanje. Delavci milice, ki so opravili uradno dejanje, bodo prav lahko zaslišani kot priče, da bi se ugotovilo, ali je bila agresivnost delavca posledica vinjenosti. To pa se dokazuje tudi na podlagi zaslišanj tistih prič. ki so videle, da je sodelavec užival alkohol.
Če disciplinska komisija ne izvede potrebnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. mora sodišče združenega dela. če delavec zahteva sodno varstvo, izvesti vse potrebne dokaze in ugotoviti dejansko stanje oz. dejanje, ki se delavcu očita kot hujša kršitev delovne obveznosti. Dokazovanje pred sodiščem pa je vselej težje in zamudnejše. ker je dogodek časovno bolj odmaknjen kot je bil tedaj, ko je dejansko stanje ugotavljala disciplinska komisija. Prav zato je’ temeljna naloga te komisije, da izvede vse dokaze za ugotovitev resnice.
I. Ž.
NAGAJIVI ŠKRAT
V Delavski enotnosti nam jo je v letošnji sedmi številki v članku »Materinstvo: breme ati radost« močno zagodel nagajivi tiskarski škrat. Po svoje smo bili veseli, saj nas je klicalo vsaj dvajset naših bralcev in bralk in nas opozorilo na napako.
In kaj je razburilo naše bralce? To, da je bilo pomotoma napisano, da dobijo starši za nego družinskega člana (mati ali oče) 100 odstotno nadomestilo osebnega dohodka iz preteklega leta. To ni res! Starši za tisti čas, ko negujejo bolnega otroka, prejemajo le 75 odstotkov svojih povprečnih osebnih dohodkov v preteklem letu.
Pa še dobra vest. Pravkar pripravljajo nov osnutek sprememb. saj vsi vedo, da je zaradi visokih cen in inflacije 75 odstotkov preteklega leta zelo malo denarja. Kako bo, vam natančno še ne moremo povedati, a najbrž bo tako, kot smo mi pomotoma zapisali, torej precej bolje kot zdaj!
Vedno štejemo v povprečje le legalne dohodke, tiste iz »fuša« pa nikoli. Tako je možno, da na primer zobozdravnik ali zidar s
Cene v vrtcih
Cene v vrtcih, to že najbrž veste, bodo od 1. maja letos višje. V VVO Jelka iz J.jubljane bo treba za otroke, ki obiskujejo jasli, odšteti 9.128,66 dinarjev, za varstveno družino 9310, za otroka, ki je vključen v predšolski oddelek.pa 7.271,66 dinarja. Ta cena pa še ni natančna. O točni višini bodo starši obveščeni, a kdaj, tega nihče ne ve...
Cene za jasli so zares visoke, zato bo Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljane predlagala delavcem v organizacijah združenega dela sprejem izrednega ukrepa za subvencioniranje oskrbnih stroškov v vrtcih. Če bodo ta ukrep sprejeli, bo za 2000 dinarjev cenejši jaslični oddelek pa tudi varstvena družina. Tako bi znašala mesečna oskrba v ’VVO Jelka v jaslih 7.128,66; v varstveni družini pa 7.310 dinarjev.
črno prakso plačujeta za vrtec zelo malo, ker imata malo legalnega dohodka, v resnici pa imata denarja kot pečka...
Neva Železnik
ODMEVI,
MNENJA,
STALIŠČA
Napitnina, nadzor ali boljša organizacija
Ko sem brala članek Napitnina, nadzor ali boljša organizacija. so se mi porodile tele misli:
Kiosk
. Na Poljanski cesti 46 A v Ljubljani, pred vhodom v skladišča Sadje zelenjava, stoji majhen kiosk, v katerem že vrsto let prodajajo manjvredno blago. Tu je po polovični ceni mogoče kupiti okusne in neoporečne banane, pomaranče so na voljo trenutno po 80 dinarjev za kilogram, jabolka po 30, razna zelenjava pa se dobi že za 20 oziroma 10 dinarjev za kilogram.
Kiosk je odprt vsak dan, razen nedelje, in sicer od 7. do 11. ure oziroma dokler vsakodnevno odmerjene količine sadja in zelenjave (ki pa je pod lupino prav tako okusno in neoporečno kot tisto, ki ga sicer po zelo visokih cenah kupujemo v trgovinah) ne zmanjka. Razumljivo, da je zaradi izredno ugodnih cen, ki so tudi do petkrat nižje kot v redni prodaji, in pa seveda vedno bolj plitvih žepov številnih občanov, pred kioskom vsak dan dolga vrsta. Marsikoga zanese pot sem kar iz nočne službe; takoj po šesti uri se že postavi v vrsto. Tisti, ki imajo »drseči« delovni čas, pridejo ob sedmih, malo kasneje pa se vrsti pred kioskom pridružijo še ostali: med njimi je največ upokojencev, pa tudi kurirjev in drugih uslužbencev, ki se na svoji poti do pošte ali banke mimogrede ustavijo tu.
Pred tem kioskom vlada — morda zaradi bližnje kasarne Maršala Tifa — prava vojaška disciplina: vrivanj v vrsto, ki so sicer naša udomačena posebnost, tu nj; tu se med drugim dosledno spoštuje pravilo, da »kdor prej pride, prej melje«. Sem tudi nihče ne pride kupit dve ali tri pomaranče, kolikor si jih pri zdajšnjih cenah upamo naenkrat kupiti v trgovini. Vsakdo, ki zaide sem in mora čakati uro in več, da pride na vrsto, kupi po nekaj kilogramov tega ali onega sadja in zelenjave. Seveda ne samo zase. Kupi ga še za sosede, prijatelje, sodelavce v službi... Včasih se pred okencem kioska pojavi tudi kak »velegrosist« — kakor ga všali imenujejočakajoči —z nekoliko predolgim »seznamom« blaga in takrat čakajoči v ozadju seveda negodujejo. Pa ne tolikanj zaradi tega, ker bodo morali malo dlje čakati, ampak iz bojazni, da ne bodo čakali zaman: da bo tistega, po kar so prišli, zmanjkalo.
Pred dnevi sem tudi jaz zašel
V gostinstvu delam že 26 let. Tudi doma smo imeli gostilno, tako da poznam to delo, kot se reče, že od malega. Vseskozi je bilo precej prepira in negodovanja pri nagrajevanju natakarjev.
Dvajset let sem bila plačana od prometa, lastnega. Imamo sistem register blagajne. Ob združitvi z večjim podjetjem se je sistem spremenil. Verjemite, da sem bila zelo vesela. Ravno tako ima vsak natakar svoj rajon. Če ima kdo večjo gnečo, si priskočimo na pomoč, prej je bilo to strogo odmerjeno, tako da je bil prikrajšan gost — vse to je izzvalo prepire, da ne govorim o kakovosti strežbe. Vse je povezano. Recimo, kako naj natakar dobro dela, če ni dober tudi točaj — kuhar. Sem natakarica, da ne bo pomote. Sedaj smo skupaj stimulirani. Zaradi tega nisem spremenila odnosa do gosta. Še bolj se trudim za nekaj točk več, ko vidim, da gre vse rakovo pot.
Vseskozi se sprašujem, ali je res težko biti sedem ur prijazen in ustrežljiv do gosta. Vse je lepo
sem in bil priča temule dogodku: »Tale vrečka je za Jožico, ti dve za Brigito, tale za Kristino, te tri pa za direktorja...« je naročala ženska srednjih let svojemu mlajšemu spremljevalcu. ki je vrečke s pomarančami in jabolki sproti odnašal v prtljažnik stoenke.
Čakajoči, ki so prestopicali pri minus šestnajstih stopinjah Celzija, so osupnili. Besede: »za direktorja« so jih zmedle, kajti zazvenele so nekam tuje.
Tišino jutranjega dne je nato presekal rezek ženski glas nekje z repa dolge vrste: »Za direktorja!? Madonca, kakšen direktor pa je to!?«
Ženska, ki je maloprej izgovorila te bogokletne besede, se je najprej zdrznila, nato pa mirno odvrnila: »Čisto navaden, gospa. Takšen, kot smo vsi...«
»Kot smo vsi...?« je očitajoče protestirala ista ženska. »To pa že ne bo držalo! Če bi bil ta vaš direktor takšen, kot mi, bi zdaj lepo čakal v vrsti!«
»Tako je!« je ženski pritrdilo še nekaj sopranov in altov.
Ženska in njen mlajši spremljevalec sta se spogledala, užaljeno sedla v stoenko in se odpeljala. Med čakajočimi pa je negodovanje naraščalo. Nekateri so se zgražali: češ, kaj se pa to pravi, da direktorji pošiljajo svoje tajnice in kurirje nakupovat manjvredno sadje in zelenjavo, ko pa imajo vendar direktorji dovolj visoke plače, da si lahko vse to nabavijo v redni prodaji. Nekateri pa so se škodoželjno nasmihali in zlobno pripominjali, da je že skrajni čas, da draginja prizadene tudi vodilne in ne samo delavce z nizkimi dohodki...
To »javno razpravo« je zaključila urna in zelo delovna prodajalka iz kioska, ki je čakajoče pomirila z naslednjimi besedami:
»Po pomaranče, banane, jabolka, hruške, korenje in drugo zelenjavo lahko danes pridejo vsi ljubljanski direktorji! Danes ne bo za nikogar nič zmanjkalo!«
Čeprav je zaradi vzhajajočega sonca mraz za hip še bolj pritisnil in je Golovec zajela težka siva megla, so se mrki obrazi čakajočih ob prodajal-kinih besedah zjasnili. Od kioska sem pa je zavel prijeten, preprost in topel vetrič kramljajočih besed. Stopil sem v vrsto...
Janez Turk
poudaril strokovnjak tovariš Špi-lak.
Včasih smo delali do dveh ali treh ponoči in mnogo več kot 7 ur. To je zdaj strogo sedem ur.
Vedno mi je žal, če kdaj nisem prijazna. Jezim se takrat, če gost dela škodo ali slab ugled hiši — lokalu, z dušo in telesom hkrati sem v službi.
Dobrega in slabega delavca so vrgli v isti koš, kar je narobe. Nekateri delavci lahkd dobijo visoke osebne dohodke, pa se še vedno ne bodo trudili. Kdor dela z veseljem, bo vesel tudi nekaj točk več. To se je zgodilo tudi meni in zdaj kar ne vem, kako bi se bolj potrudila.
Nazadnje naj še poudarim, da je nagrajevanje posameznika tudi nekakšen beg nadrejenih od odgovornosti. Med sabo se prepirajo, kar spet ni prav — žrtev je vselej gost.
Tilka Perhavec, Kranj
Srečanje obmejnih sindikatov v Izoli
Za pravo, delavsko sodelovanje
Sodelovanje slovenskih in ita- j lijanski h sindikatov ob meji je že j od nekdaj dobro in uspešno, j Vendar pa sta se minuli teden ! prvič zbrali vodstvi na srečanju. I ki so se ga udeležili tudi člani | obalno-kraškega sindikalnega I sveta in nove delavske zbornice | italijanskega sindikata CGIL i Tržaške pokrajine. V Izoli so I pripravili posvet o vlogi sindikatov pri krepitvi sožitja na narod- | nostno mešanih območjih.
Na posvetovanju so številni razpravljale!, med njimi tudi se- | kretar nove delavske zbornice j CGIL Roberto Treu, Jože Stegne, predsednik kraško-obalnega J sveta ZSS ter predsednik SKGZ iz Trsta Boris Race poudarjali j pomen spoštovanja pravic na- | rodnosti do lastnega razvoja, na- i rodnosti, kulture, in da celovit i razvoj manjšine ne zadovoljuje j samo njihovih pravic, ampak bo- i
gati tudi matični narod.
Razpravljale!iso bili enotnega mnenja, da je takšno srečanje, kjer gre ža vlogb sindikata v boju za pravice manjšin, le trenutek neke bitke in sodelovanja delavcev, stkane v preteklosti. Nekateri med njimi.nekdanji italijanski borci v narodnoosvobodilnem boju, so govorili o zmagi, za katero so se bojevali že med vojno. Drugi pa so predlagali že določnejša srečanja, za katera naj bi odprlo vrata to posvetovanje. Tako so učitelji pogrešali medsebojno izmenjavo izkušenj, ki bi lahko bogatila njihovo delo in tako pripomogla k uveljavljanju pravic manjšin. Potrebo po srečanjih šo poudarjali tudi kovinarji in ne nazadnje tudi upokojenci. Večina je menila, da moramo zdaj nadoknaditi zamujeno.
Andrej Agnič
Jeklarstvo in rudarstvo v Valoniji izgublja sapo
Nagle spremembe v argentinskem vodstvu
Stavke mrtvičijo proizvodnjo
V Valoniji, francosko govorečem južnem delu Belgije, se veča zaskrbljenost za usodo te dežele. Ta zibelka industrijske revolucije zdaj v največji meri čuti posledice zastarele sestave industrijske proizvodnje. Po desetletjih blaginje, katere temelj sta bila premog in jeklo, je ta delno avtonomna pokrajina postala nekakšna belgijska ubožnica.
Ta oznaka ni pretirana, če vemo, da stopnja nezaposlenosti v Valoniji že zdaj presega 16,5 % in da bo ob koncu tega desetletja že vsak četrti Valonec brez zaposlitve. In to v deželi, ki ne leži na obrobju, marveč v osrčju Evropske gospodarske skupnosti, ene najpomembnejših svetovnih gospodarskih sil.
Nična rast, propadanje gradbene industrije, nazadujoče jeklarstvo in neobetaven razvoj storitvenih dejavnosti, od katerih so si v Valoniji mnogo obetali, so najbolj kritični bolezenski znaki te belgijske pokrajine. Obeti za prihodnje petletno obdobje so prav tako neugodni: gospodarska rast do 1 %, medtem ko je bruto družbeni proizvod v obdobju 1980—84 še raste! s povprečno stopnjo 2,2 % letno.
Vse kaže, da so v Valoniji predolgo zaupali v moč rudarstva. Socialistično usmerjeni sindikat FGTB, ki skuša reševati položaj delavstva zgolj s stavkami, je, kot
NOVO
MBF
časopis za rekreacijo, oddih in šport
★★★★★★★★★★
Pogajanja s posojilodajalci terjajo kompromise
kaže, odpodil večino tujih podjetij, ki so svoj sedež in kapital prenesla v socialno mirnejši severni del Belgije, v Flandrijo.
Največji belgijski izdelovalec jekla Cockerill-Sambre iz Se-rainga že več let prejema izdatno denarno pomoč države. V zadnjih letih je prejel za najmanj 200 milijard dinarjev državnih dotacij glede na to, da si je zvezna vlada kljub delni avtonomiji Valonije pridržala nadzor nad ladjedelnicami, kmetijstvom, tekstilno in steklarsko industrijo in jeklarstvom.
V težkih gospodarskih razmerah so sindikati povečali svojo dejavnost. V jeklarskem koncernu Cockerill-Sambre se tako rekoč tedensko vrstijo stavke, ki mrtvičijo že tako omejeno proizvodnjo. Zlasti sindikat FGTB se upira strukturnim spremembam v jeklarski proizvodnji in se v času, ko jeklarnam primanjkuje naročil, poteguje za zvišanje mezd. Socialno ozračje se je močno zaostrilo tildi pri drugem gospodarskem stebru pokrajine, v strojni in oborožitveni industriji Fabriaue Nationale (FN) v Herstalu pri . Luttichu. Pogosto stavkajo tudi pri ACEC, ki izdeluje elektro opremo. Ravnanje sindikata FGTB, ki je tudi tu pobudnik stavk, mnogi opazovalci označujejo kot »samomorilsko«.
Ni dvoma, da je boj belgijskih socialistično usmerjenih sindikatov konec koncev naravnan proti draginji, ki jo s svojo gospodarsko in socialno politiko spodbuja sredinsko-desničarska Marten-sova vlada v Bruslju. Toda tudi med sindikati in socialisti, ki le-te podpirajo, v zadnjem času nastajajo trenja. Predsednik valonske regionalne vlade Dehousse opozarja sindikate: »Prednost ima dohodek, s katerim bomo financirali naložbe za preusmeritev gospodarstva.« Po njegovem je Valonija, kakršna je zdaj, »na poti k propadu«.
Nande Žužek
Čeprav so nekateri pričakovali, je opazovalce vendarle presenetila nenadna odločitev argentinskega predsednika Raula Al-fonsina, da bo zamenjal ministra za gospodarstvo dr. Grinspuna, ki je to dolžnost opravljal od decembra leta 1983. Že dalj časa so se širile govorice, da je Alfonsi-nov stari politični sopotnik in dolgoletni osebni prijatelj dr. Grinspun svojeglav in neprilagodljiv, tako da še otežuje gospodarski položaj Argentine, ki se slabša zaradi čedalje višje inflacije in težav pri odplačevanju dolgov tujini. V dogovoru z mednarodnim denarnim skladom bi morala argentinska vlada z ustreznimi ukrepi od lanskega oktobra do letošnjega septembra znižati stopnjo inflacije od 700
na 300 %, vendar se, kot kaže, ta cilj vse bolj oddaljuje.
Tako podjetniki kot sindikati so zadnje čase odkrito izražali nejevoljo in grajali Grinspunovo ravnanje, tudi zavoljo nepripravljenosti za usklajevanje nasprotij med socialnimi partnerji na eni, ter njimi in vlado na drugi strani.
Poglavitni vzrok za zamenjavo Grinspuna in njegovo imenovanje za poslanika v OZN je dejstvo, da Argentina na pogajanjih s članicami mednarodnega denarnega sklada potrebuje diplomata, pripravljenega na kompromise. Tem zahtevam bo, kot domnevajo, dosti bolj ustrezal Grinspunov naslednik, 44-letni J. Vital Sourouiile. Imajo ga za tehnokrata, ki je bil doslej javno-
sti le malo znan, čeprav je eden izmed tvorcev načrta gospodarskega razvoja Argentine za obdobje do leta 1989, ki se nekako ujema z Alfonsinovim predsedniškim mandatom. Poznavalci argentinskih razmer o tem tihem politiku menijo, da bo ne le znal voditi pogovore s predstavniki mednarodnega denarnega sklada, ko bo šlo za ponovno odložitev plačila dolgov, ampak da bo bolj kot Grinspun ugajal tudi sindikatom, ki do njegovega predloga načrta razvojnega programa za obdobje prihodnjih petih let vsaj načeloma niso imeli odklonilnega stališča.
Novi predsednik argentinske Centralne banke, ki je na tem mestu prav tako zamenjal dr. Vasqueza, je 63-letni dosedanji
državni sekretar za notranjo trgovino Jose Conception. Tako kot Sourille, ki je-bil doslej Al-fonsinov gospodarski načrtovalec, je tudi novi predsednik Centralne banke tehnokrat. Je zaslužni politik iz vrst UCR, Aifon-sinove stranke, ki je v Argentini zdaj na oblasti.
Uradno naj bi Vasquez prepustil mesto predsednika Centralne banke Conceptionu zaradi šibkega zdravja, vendar so vzroki za Vasquezov umik drugje. Vse kaže, da se je zapletel v odkrita nasprotja z Grinspunom, za katera je treba vzroke spet iskati v različnih pogledih na položaj Argentine kot države, ki se je čezmerno zadolžila v tujini.
N. t
Afriško sindikalno gibanje južno od Sahare (3)
Omejene oblike
delavskega
soodločanja
Piše: Emil Lah
Družbene razmere, v katerih delujejo sindikati, so torej zelo zapletene. Veliko vprašanje za sindikate predstavlja predvsem naraščajoča brezposelnost, saj se delavci iz strahu pred izgubo delovnega mesta ne zavzemajo za včlanjevanje v sindikalne organizacije, delodajalci pa ne spoštujejo v celoti delovne zakonodaje.
Afriški sindikati zato vse odločneje zahtevajo gospodarske in socialne reforme, ki naj bi pomagale omiliti družbena protislovja in socialne razlike, hkrati pa naj bi zagotovile boljše življenjske in delovne razmere najširšim ljudskim množicam. Sindikati opozarjajo tudi na potrebo po dinamičnejši gospodarski politiki, drugačni kreditni, davčni in kmetijski politiki, boljši koordinaciji industrijskih naložb in politike zaposlovanja, uvajanju nove tehnologije in tako dalje. Več pozornosti naj bi namenjali tudi sistematičnemu izobraževanju sindikalnega čalnstva. ki bi moralo biti dejavneje vključeno v sodobno proizvodnjo in vsakodnevno sindikalno delo.
Afriško sindikalno gibanje si vse bolj prizadeva za izboljšanje družbenega standarda ljudi, splošne ravni izobrazbe, zdravstvene zaščite in podobno. Sindikalni delavci namreč menijo, da je izpolnjevanje teh nalog sestavni del njihove družbene vloge in zato zahtevajo več besede pri upravljanju v podjetjih, pa tudi v družbi nasploh. Mnoge afriške države tako že uvajajo v prakso različne oblike delavskega soodločanja. Le-te so ponekod omejene le na ozek krog posebnih vprašanj, pravico do obveščanja ali dajanja mnenja o nekaterih vpraša-
njih. V večini primerov pa je delavska participacija še omejena, tudi zaradi nizke stopnje razvoja družbenoekonomskih odnosov in odklonilnih odnosov delodajalcev do delavskega soodločanja. Marsikje se tudi sindikati bojijo, da bi razvoj delavskega soodločanja ogrozil njihov položaj. Ne glede na to pa večina afriških sindikatov vendarle vidi v različnih oblikah delavske participacije možnost za reševanje veliki!1 problemov družbenega in ekonomskega položaja delavskega razreda.
V	nekaterih državah vlade spodbujajo razvoj delavskega soodločanja> pri čemer si pomagajo z izkušnjami v drugih delih sveta, ki naj bi se v Afriki kmalu razvile v samoupravljanje delavcev.
Kako pa na položaj, vlogo in delovanje afriških sindikatov vplivajo odnosi s političnimi partijami? Ko večina afriških držav še ni bila neodvisna, so sindikati v nekaterih državah predstavljali le del osvobodilnega gibanja, drugje je razvoj sindikalnega gibanja potekal vzporedno z razvojem drugih političnih sil, tu in tam^pa je sindikalna organiziranost pomenila plodna tla za kasnejši boj za neodvisnost. P° priborjeni neodvisnosti pa so si vladajoče partije prizadevale nadzorovati družbene odnose v celoti. V državah z enopartijskim sistemom so ustanovili enotne sindikalne organizacije, ki so si skupaj z drugim1 silami prizadevale pospešiti notranji razvoj v državi. V takih primerih sta bila partija in sindikat med seboj tesno povezana in sta skupaj reševala vsa razvojna vprašanja. V državah z večpartijskim sistemom vlada sindikalni pluralizem, pri čemer so sindikati opora vladajoč1 partiji. V Angoli. Mozambiku. Etiopijfinše kje je na primer težko ločiti, kje se začne partijsko delo in kje se konča sindikalno. Skupni cilj je obramba nacionalne revolucije, teritorialne celovitosti in neodvisnosti. Poglavitna naloga sindikatov pa je boj za večjo proizvodnjo, odpiranje novih delovnih mest, delovno disciplino in čimvečjo produktivnost dela. Sindikati imajo pomembno vlogo tudi pri ideološkem in političnem izobraževanju ljudi, med katerimi mnogi ne znajo p1' sati in brati.
V nekaterih afriških državah (Nigerija) sindikalni funkcionarji ne smejo opravljati političnih funkcij, ponekod pa morajo biti tudi člani vladajoče partije. V Tanzaniji, Keniji in še kod sindikalne voditelje imenuje partija. V Mozambiku, Angoli, Gvineji Bisao in Kongu pa so sindikalni funkcionarji člani najožjega partijskega vodilnega organa
V	Mozambiku in Tanzaniji sindikati na primer delujejo povsem v skladu z ideologijo in programom vodilne partije, medtem ko sindikati v Zambiji iščejo več avtonomnega prostora za svoje delovanje, kar tu in tam povzroča nezaupanje in napetosti med partijo in sindika-
Nadaljevanje prihodnjič
IZHODIŠČA ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USKLADITVI PLANSKIH PRVIN SOCIALNE POLITIKE ZA OBDOBJE 1986—1990
m
Predlog izhodišč bo obravnavala skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije na seji, ki bo 27. marca letos. Izhodišča, ki jih bo sprejela skupščina, bodo podlaga za uskladitev socialnovarstvenih programov skupnosti y naslednjem srednjeročnem obdobju.
Predloge, pripombe, mnenja in stališča do usmeritev iz te listine čimprej sporočite skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5.
Z zakonom o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS 8/80) in ustanovitvenimi akti Skupnosti socialnega varstva Slovenije je predvideno, da ustanoviteljice in druge skupnosti s področja socialnega varstva s samoupravnim sporazumom uskladijo:
—	socialnovarstvene prvine za samoupravne sporazume o temeljih planov,
—	obseg, pogoje in merila za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic,
—	socialnovarstvene programe, ki so podlaga za združevanje sredstev po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge skupne naloge.
Pogoje in merila za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic so skupnosti že določile s samoupravnim sporazumom, o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Z namenom, da bi opravili predhodno razpravo o drugih temeljnih izhodiščih socialne politike v naslednjem srednjeročnem obdobju, skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije sprejema ta izhodišča. Pripravljena so na podlagi dolgoročnih smernic socialne politike, smernic za družbeni načrt Slovenije za obdobje 1986—1990, analiz razvojnih možnosti in planskih elementov, ki so jih pripravile po-
samezne samoupravne interesne skupnosti. V analizah so podane tudi obrazložitve in kvantifikacije posameznih elementov.
I.
Uveljavljanje spcialne politike in socialne varnosti je nerazdružljiv del razvojne politike slovenske družbe in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Za to bomo zlasti ustvarjali možnosti za organizirano, kakovostno in visoko učinkovito delo, s čimer bomo povečali gospodarske rezultate in dohodek, tako da si bo lahko vsak s svojim produktivnim in ustvarjalnim delom zagotavljal boljše življenje in ustrezno socialno varnost.
To bomo dosegli s krepitvijo družbenoekonomskega položaja delavcev, intenzivnim razvojem proizvodnje na osnovi kakovostnih dejavnikov, z uveljavljanjem ekonomskih zakonitosti, ki bodo nagrajevale kakovostno in produktivno proizvodnjo ter uveljavljanjem znanja ia ustvarjalnosti delavcev.
Z drugačno delitvijo dohodka, ki bp osebnim dohodkom dajala ustreznejšo vrednost, in z uveljavljanjem načela nagrajevanja po rezultatih dela bomo spodbujali storilnost in onemogočali uravnilovko. Zajamčenega osebnega dohodka kot
izrazite socialne kategorije ni mogoče uporabljati za merilo za najnižji osebni dohodek iz rednega dela. Najnižji osebni dohodek kot vrednost enostavnega dela mora zagotavljati posamezniku vsaj minimalno življenjsko raven.
Sredstva za socialno varnost bomo združevali v skladu z gibanjem dohodka in rezultati dela ter prenehali administrativno omejevanje na tem področju. S tem se bo povečala tudi motiviranost delavcev za boljše gospodarjenje.
Spodbujali bomo produktivnejše zaposlovanje ob ohranjevanju polne zaposlenosti, ustrezno izobraževanje, prekvalifikacije in zaposlovanje v perspektivne dejavnosti ter zagotavljali socialno varnost delavcem, ki brez svoje krivde zgubijo delo in zaposlitev.
Zmanjševali borno nastajanje vseh vrst invalidnosti z učinkovitejšo preventivo, urejanjem zdravega in varnega delovnega okolja, boljšo varnostjo pri delu, v prometu ipd. in boljšim zdravstvenim varstvom. Ob tem bo potrebno učinkoviteje urediti tudi zaposlovanje invalidov in izboljšati položaj najtežje prizadetih.
Izboljševali bomo družbeno skrb za otroke in mlade družine z združevanjem več sredstev za ta namen, še posebej za reševanje stanovanjske problematike in za neposredno otroško varstvo. Izpopolniti bo potrebno tudi sistem družbenega var-
stva otrok in porodniškega dopusta ter izpolnjevati druge cilje za zaustavitev padanja števila rojstev.
Z doslednim uveljavljanjem zakona o I pokojninskem in invalidskem zavarovanju bomo pripomogli k ustreznejši socialni varnosti upokojencev na podlagi minulega dela. Povečali pa bomo tudi družbena prizadevanja za kakovost življenja na starost in ohranjanje sposobnosti za samostojno življenje ob ustrezno organizirani sosedski in drugi pomoči.
Družinam in posameznikom, ki živijo v težkih socialnih razmerah, bomo zagotavljali dogovorjeno socialno varnost.
II.
Izpolnjevanje omenjenih ciljev, ki pomenijo predvsem ohranjanje že dosežene ravni socialne varnosti in dosedaj sprejetih obveznosti, bo rpogoče
1.	z doslednim stabilizacijskim ravnanjem temeljnih nosilcev socialne politike in socialnega varstva, to je delavcev, delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, z učinkovitejšo samoupravno organiziranostjo in delegatskim odločanjem;
2.	s kontinuiranim načrtovanjem socialnega razvoja in socialne varnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, skladno z njihovo celotno razvojno politiko in dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije;
3.	s prestrukturiranjem družbenih dejavnosti in socialnovarstvenih programov, ne da bi bistveno povečali sredstva, tako da bomo dosegli, optimalne rezultate, večjo kakovost storitev in večji izkoristek zmogljivosti v posameznih dejavnostih;
4.	s solidarnostnim združevanjem denarja za zagotovitev temeljnih programov na osnovi zakonsko zagotovljenih pravic vsem občanom v SR Sloveniji, ne glede na ekonomske možnosti posameznih območij;
5.	z doslednim uveljavljanjem samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, s čimer bo zagotovljena pomoč občanom na podlagi stvarno ugotovljenih socialnih razmer družine in predvsem v funkcionalni obliki;
6.	s spodbujanjem humanosti, tovarištva, prostovoljnega dela in drugih vrednot samoupravne socialistične družbe.
III.
V srednjeročnem obdobju ohranjamo najmanj doseženo raven socialne varnosti delovnih ljudi in občanov s postopnim izboljševanjem družbenega in družinskega varstva otrok, invalidov in starejših oseb.
1. Zaposlovanje
V naslednjem srednjeročnem obdobju se bodo zaostrovali problemi zaposlovanja. Prizadevali si bomo za ohranitev sedanje stopnje zaposlenosti in razvijali možnosti za produktivno in ekonomsko upravičeno zaposlovanje ob zagotovitvi
kar najboljše kvalifikacijske sestave zaposlenih.
Preusmeritev gospodarstva in družbenih dejavnosti se bo v srednjeročnem obdobju navezovala predvsem na povečano izkoriščanje obstoječih proizvodnih in drugih zmogljivosti, izboljšanje organizacije dela, polno in produktivno izrabo delovnega časa ter povečanje storilnosti: Zagotoviti bo potrebno možnosti za polno produktivno zaposlenost mladine, ki bo končala šolanje. V zvezi s tem je potrebno vse mlade vključiti v pripravništvo kot pomembno obliko usposabljanja.
Odpravljali bomo razlike med ponudbo in povpraševanjem po kadrih z usmerjanjem učencev in študentov v tiste vzgoj-noizobraževalne programe, ki jih zahteva razvojno propulzivno združeno delo. To usmeritev bomo podpirali tudi z ustrezno štipendijsko politiko.
Pravice brezposelnih,oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti se bistveno ne bodo spreminjale.
2.	Družbeno varstvo otrok in družine
Družbeno varstvo otrok bo usmerjeno v nadaljnje izenačevanje pogojev za enakopraven vstop vseh otrok v življenje in delo. Skrbeti bo treba za skladen telesni in duševni razvoj otrok ter za usklajeno zadovoljevanje potreb otrok, staršev, družine in družbe kot celote.
Še posebej bomo razvijali prostovoljno delo, alternativne oblike družbenega varstva otrok in neposredno svobodno menjavo dela.
Družbeno varstvo otrok in družine bo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjeno predvsem v:
—	izpopolnjevanje kakovosti vzgojnih, varstvenih in zdravstvenih storitev za vse predšolske otroke;
—	skrb za mater in otroka v najmiajši' dobi z možnostjo podaljšanja porodniškega dopusta;
—	pomoč družini s funkcionalnimi in denarnimi pomočmi in s svetovalno dejavnostjo.
Vzgojnovarstvena dejavnost za predšolske otroke
Nadalje bomo razvijali kakovost vzgoj-novarstvenih storitev, prav tako pa bomo izboljševali zdravstveno varstvo za vse otroke, da bi zmanjšali njihovo obolevnost.
Predšolske otroke, stare od 3 do 5,5 let, ki niso zajeti v vzgojnovarstvene organizacije, bomo postopno vključevali v vzgojne programe. Program priprave otrok na šolo (malo šolo) bomo povečali na 420 ur.
Obseg naložb v družbeno varstvo predšolskih otrok bo v naslednjem srednjeročnem obdobju bistveno zmanjšan.
Porodniški dopust
:	Za urejanje varstva otrok v najmlajši
J dobi so za prihodnje srednjeročno obdobje I predvidene naslednje možnosti:
VARIANTA i
Porodniški dopust ohranimo v dosedanjem obsegu: §46 dni odsotnosti ali 105 dni odsotnosti in štiriurno delo do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Nadomestilo osebnih dohodkov za čas' porodniškega dopusta se obračunava na način, ki velja.od 1. decembra 1984: nadomestilo v višini 100% od osnove s sprotnimi mesečnimi valorizacijami glede na rast osebnih dohodkov.
VARIANTA II
(predlog skupnosti otroškega varstva)
Porodniški dopust se podaljša na 365 dni odsotnosti s 100% nadomestilom osebnega dohodka za 246 dni in 75 % nadomestilom osebnega dohodka za 119 dni.
Porodniški dopust zavoljo nege in varstva dvojčkov, več živorojenih otrok hkrati in za težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka se podaljša do 15 mese-' cev otrokove starosti, in sicer s 100% nadomestilom osebnega dohodka do l.ieta otrokove starosti in 75% nadomestilom osebnega dohodka za preostalo dobo.
VARIANTA III
Nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta delavki v trajanju 365 dni v višini 100% osebnega dohodka.
V	drugi in tretji varianti so poleg podaljšanja porodniškega dopusta predlagane še naslednje nove pravice:
—	nadomestilo v času porodniškega dopusta in sicer za 105 dni v višini 50% povprečnega, osebnega dohodka za vse kmetice (vseh kmetic z združenimi, ki so že doslej prejemale nadomestilo, je okoli 500),
—	zagotavljanje socialne varnosti za dobo 84 dni študentkam/iskalkam zaposlitve in učenkam v usmerjenem izobraževanju v višini 50% povprečnega osebnega dohodka delavcev v združen n delu v minulem letu (teh oseb je okoli 2500).
• Za varianto II bi potrebovali za 39 % več sredstev kot za varianto I, kar pomeni, da bi se sedanja prispevna stopnja povečala od 1,10 % na 1,23%.
Za varianto III bi potrebovali za 50 % več sredstev kot za varianto I, kar bi pomenilo povečanje prispevne stopnje s sedanje 1,10% na 1,34%.
Predlagana je tudi obogatitev vsebine zavitka za opremo novorojenca do 50 % glede na sedanjo vsebino in vrednost.
V	razpravi o podaljšanju porodniškega dopusta in o višini nadomestila osebnega dohodka bi bilo treba upoštevati naslednje:
—	daljši porodniški dopust, ki omogoča individualno nego otroka, ustvarja ugodnejše možnosti za otrokov psihofizični razvoj, upoštevaje, da vsak mesec starosti otroka pripomore k zrelosti in sposobnosti otroka za obrambo pred številnimi zunanjimi vplivi;
—	daljša odsotnost z dela lahko škodi napredovanju in uveljavljanju poklicnih ambicij delavk. Zato je potrebno predvideti tudi različne možne oblike uveljavljanja te pravice (fleksibilnost);
podaljšanje porodniškega dopusta za štiri mesece bi pomenilo, ob približno 24000 zaposlenih porodnicah, izpad 96000 mesecev dela. Zato bo treba razčleniti, kako daljši porodniški dopust vpliva na delovni proces in storilnost v organizacijah z večjim številom delavk (tekstilna industrija, zdravstvo, šolstvo idr.). Preučiti je potrebno vprašanje, ali je mogoče odsotne delavke nadomestiti s prerazporeditvami, z zaposlovanjem za določen čas ali pa v pretežno ženskih kolektivih z zaposlova^ njem dodatnih delavk. Ugotoviti je potrebno, ali združeno delo lahko zagotovi vse stroške, ki bodo nastali s podaljšanjem porodniškega dopusta. (Ob odločitvi za podaljšanje bo potrebno te nadomestitve dodatno upoštevati tudi kot merilo v svobodni menjavi dela v družbenih dejavnostih, kjer -prevladujejo ženske);
—	v zvezi s širjenjem kroga upravičencev do nadomestitve osebnega dohodka za določeno dobo ored porodom in po njem na vse študentke, iskalke zaposlitve in učenke, je treba ugotoviti, ali je sprejemljiva taka sistemska rešitev ali pa bi bile bolj primerne različne oblike denarnih in funkcionalnih pomoči glede na socialni položaj teh oseb;
• — ob določanju višine nadomestila za podaljšanje porodniškega dopusta se je treba odločiti, ali bomo zagotavljali plačilo za odsotnost z dela v enakem obsegu kot za delo ali pa bomo za to dobo zagotavljali nižje nadomestilo, vendar zagotovili osnovno socialno varnost delavkam z najnižjimi dohodki;
—	če bomo v srednjeročne planske listine vključili pravico do daljšega porodniškega dopusta, je treba določiti, v katerem ietii bomo uvedli to pravico in gmotne možnosti za njeno uveljavljanje.
—	preučiti bi bilo potrebno tudi druge možne oblike varstva otrok do treh let starosti. Tej starostni skupini naj bi zagotavljali predvsem individualne in družinske oblike varstva (leta 1983 je bijo v jaslicah v Sloveniji le 1500 otrok do enega leta starosti). Analizirati bi bilo treba tudi pobudo o posebnem dodatku za otroke do treh let, s čimer bi olajšali stroške za-varstvo v tem času. Povečati,pa se mora tudi odgovornost organizacij združenega dela pri zagotavljanju varstva otrok njihovih delavcev, j
Družbena skrb in pomoč družini
Zagotovitev socialne varnosti družine temelji na delu in osnovnih življenjskih okoliščinah. Zato si bomo zlasti za mlade | družine prizadevali za možnosti zaposlovanja in ustreznega urejanja stanovanj-skih vprašanj.
Družba bo posebno skrb namenila dru- j žinam, ki so v težjem gmotnem in social-. ! nem položaju, in sicer v skladu z veljavnim I
sa/noupravnim sporazumom o uresniče-j vanju socialnovarstvenih pravic. Otrokom j iz družin, ki živijo v najtežjih razmerah, bo j zagotovljena brezplačna oskrba v vzgoj-I novarstveni organizaciji in v drugih organi-| zacijah. Denarne pomoči pa bodo izpla-I čane družinam predvsem v primerih, ko ni | niogoče zagotoviti funkcionalne pomoči ali i pa ta ni zadostna.
Da bi čimbolj uspešno preprečevali nastajanje socialnih problemov v družini, bomo izpopolnjevali sistem predzakonskega in zakonskega svetovanja, pomoči | občanom pri načrtovanju družine, vzgoji otrok, pomoči in svetovanju osebnostno in I vedenjsko motenim otrokom, mladini in ,
I odraslim, ter pomoči pri preprečevanju al-| koholizma in drugih oblik zasvojenosti. Pri l opravljanju teh nalog bodo pomagali tudi J centri za socialno delo.
Zagotoviti bo potrebno tudi ustrezno družbeno skrb in pomoč tistim otrokorp in mladostnikom, ki so zaradi različnih vzrokov prikrajšani za normalno družinsko življenje.
Za večji obseg rejništva in poenotenje višine rtejnin bo le-to vključeno v zagotovljeni program socialnega skrbstva, pri čemer se bodo solidarnostno združevala sredstva za zagotovitev povprečne višine rejnin na območju vse Slovenije.
3.	Solidarnost na stanovanjskem področju
Prizadevali si bomo za povečan obseg stanovanjske zidave, pri čemer bo delež družbene zidave predvidoma enak individualni. Delež 'solidarnostnih stanovanj v družbeni gradnji bo ostal enak.
V	občinah bomo zagotavljali iz dohodka najmanj odstotek bruto osebnih dohodkov, za financiranje solidarnostnih potreb za:
—	reševanje stanovanjskih vprašanj
starejših občanov, upokojencev, borcev NOV in kmetov borcev NOV, invalidov, občanov, ki so za delo nesposobni ter družin z najnižjimi dohodki, vključno z mladimi družinami,	*	,
—	in za delno nadomestitev stanarin. Solidarnostna' sredstva se bodo po potrebi uporabljala tudi za kreditiranje adaptacij oziroma prenove stanovanj in stanovanjskih hiš, v katerih stanujejo solidarnostni upravičenci in kmetje borcii
Sredstva, ki so se doslej združevala za dijaške in študentske domove, bomo združevali v zmanjšanem obsegu in jih usmerili v urejanje domov, namenjenih mladostnikom z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter motnjami vedenja in osebnosti na podlagi programa.
V	okviru programov oziroma namenov uporabe združenih sredstev na ravni republike bodo preučili tudi pobudo za zagotavljanje ustreznih bivališč za Rome.
4.	Družbeno varstvo invalidov
Družbeno varstvo invalidov zagotavljajo skupnosti otroškega varstva, izobraže- I valne in zdravstvene skupnosti, skupnosti !
za zaposlovanje, skupnosti socialnega skrbstva ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V naslednjem obdobju bo posebno pomembno usklajevanje vseh dejavnosti za invalide v skupnostih socialnega varstva.
Preučiti bo potrebno tudi možnosti, da bi nekatere prvine družbenega varstva invalidov poenotili, izhajajoč predvsem iz vrste invalidnosti.
V skladu z dosežki medicine, rehabilitacije, socialnega dela,tehnologije in drugih področij družbenega razvoja bo varstvu invalidov v naslednjem srednjeročnem obdobju posvečena posebna pozornost:
—	s širšimi družbenimi akcijami bomo spodbujali skrb vseh dejavnikov za organizirano preprečevanje nastanka invalidnosti, zmanjševanje deleža invalidskih in predčasnih upokojitev ter povečanje skrbi za zdravje in humanizacijo dela. Pri tem bodo zlasti pomembne aktivnosti v združenem delu:
—	z različnimi oblikami preventivnega zdravstvenega varstva bomo skrbeli za pravočasno in organizirano odkrivanje motenj, ki lahko pripeljejo do invalidnosti in za njihovo učinkovito obravnavo. Med zdravstvene ukrepe bo vključeno tudi sistematično odkrivanje možnih prizadetosti ploda že med nosečnostjo;
—	dogradili bomo sistem čimzgodnej-šega odkrivanja, ustreznega spremljanja in razvrščanja ter celovitega in učinkovitega usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Dograjevali in razvijali bomo vzgojnovar-stvene dejavnosti za predšolske otroke, vzgojnoizobraževalnl sistem za šolske otroke in zavodsko delo, tako da bodo vsi otroci vključeni v določeno obliko usposabljanja. Zagotavljali bomo možnosti za ustrezno zaposlitev in proučili možnosti za razvoj mobilnih služb za pomoč otrokom na domu;
—	uresničevali bomo načelo, da si mora tudi invalidna oseba v čimvečji meri zagotavljati svojo socialno varnost z delom. V ta namen bomo razvili dodatne oblike usposabljanja in rehabilitacije invalidnih oseb, s preostalo delovno zmožnostjo. Usposabljanje in rehabilitacijo bomo izvajali v skladu z načeli sodobne rehabilitacijske znanosti; predvsem pa kompleksno in v okolju, kjer je invalidnost nastala;
—	cilj usposabljanja in rehabilitacije mora biti in ostati polna vključitev invalida v produktivno delo v sodobni tehnologiji z visoko stopnjo usposobljenosti. Ob usposabljanju za delo bomo upoštevali tudi invalidove potrebe po kvaliteti življenja;
—- invalidom, ki si zaradi stopnje invalidnosti ne morejo zagotavljati socialne varnosti, bomo s solidarnostjo zagotavljali možnosti za dostojno življenje in za ohranjevanje preostalih sposobnosti ter izboljšali sistem skrbi za najtežje invalide;
—	poleg institucionalnih oblik varstva invalidov bomo razvijali tudi ostale dejavnosti, ki pomenijo humanejši odnos do vsakega invalida. Zato bomo spodbujali

nm

^	^ 3	3'— sqs 3	» « =2 rr<
3	H ^3 % o 5 i-H-
^■lli^f i l

?l.!^ selili
a 5 '• n o '
t § “35
dejavnost invalidskih organizacij in druge oblice društvenega življenja in dela invalidov ter prostovoljne dejavnosti.
5.	Uveljavljanje invalidsko pokojninskega zavarovanja
Invalidsko pokojninsko zavarovanje bo temeljilo na tehle prvinah:
—	obsegu pravic, ki je opredeljen z zakoni in samoupravnimi splošnimi akti,
—	usklajevanju pokojnin in drugih’denarnih dajatev skladno z zakonom in družbenim dogovorom in
—	solidarnostnem združevanju sredstev za izvedbo programa dejavnosti skupnosti.
Sproti bomo odpravljali neupravičene nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uveljavljanju zakonskih določil.
i udi v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zbirali denar za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov ter za zidavo domov za upokojence v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, vendar v zmanjšanem obsegu.
6.	Socialna varnost starejših občanov
Delež prebivalcev starih nad 60 let v Sloveniji raste. Starejši populaciji je potrebno zagotoviti enakopraven položaj, ji omogočiti, da odloča o življenju v starosti, to pa zahteva ustrezno organizacijo družbenega življenja in dela.
Da bi starejšim ljudem omogočili ohraniti njihovo dejavnost, bo potrebno ugotoviti možnosti za preusmerjanje dejavnosti upokojencev na druga področja v skladu z njihovimi sposobnostmi in družbenimi potrebami. Izpopolnjevati pa je potrebno tudi zdravstveno varstvo in stanovanjske razmere, ki bodo omogočile starim ljudem čim dlje ostati v tistem okolju, kjer so živeli in delovali v svojih najaktivnejših letih. Zato je treba v krajevni skupnosti pospešiti po-družbljanje posameznih nalog, zagotoviti preskrbo, organizirati ustrezne storitve, komunalno ureditev, prometno dostopnost itd.
Razvijati bo potrebno prostovoljno delo, pomoč med ljudmi, hišno nego kot eno izmed enakovrednih družbenih skrbi za starejše in podobno.
V	komisijah za socialno delo v krajevnih skupnostih naj bi?se učinkoviteje povezovali hišni sveti, 'samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva, centri za socialno delo, domovi za upokojence itd.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo večjih potreb za gradnjo novih splošnih socialnih zavodov, pač pa bo sedanje zavode potrebno kadrovsko in funkcionalno usposobiti za oskrbo in nego bolnih starostnikov. Splošni socialni zavodi naj bi se v naslednjih petih letih še bolj vključevali v življenje neposredne okolice
in postali središča družbene skrbi za starejše občane.
Na področju socialnega skrbstva bomo solidarnostno združevali sredstva za zagotavljanje zavodskega varstva starejših občanov in to v višini oskrbnih stroškov, ki jih plačujejo oziroma doplačujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva, in sicer do višine denarnih pomoči kot edinega vira preživljanja (ta novost ne prinaša novih pravic, marveč le pripomore k usklajevanju gmotnih možnosti na. področju socialnega skrbstva).
Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo občanom, ki niso sposobni za delo in so brez sredstev za preživljanje in brez premoženja, ki nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni oziroma sposobn i preživljati, zagotovljena družbeno denarna pomoč kot edini ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, ki je opredeljena v samoupravnem sporazumu p uresničevanju socialnovarstvenih pomoči.
DRUGE SKUPNE
NALOGE
IN USMERITVE
1.	Solidarnost
Za zagotovitev temeljnih programov in pravic vsem občanom v Sloveniji, ne glede na ekonomske možnosti posameznih območij, bodo delavci na podlagi dogovorjenih osnov in meril solidarnostno združevali sredstva.
Predvideno je, da se bodo sistemi za naslednje srednjeročno obdobje na vseh področjih nekoliko spremenili.
Podlaga za solidarnost bodo zagotovljeni programi na posameznih področjih. Pogoje za upravičenost do solidarnosti bodo skupnosti uskladile, upoštevaje pri tem uresničevanje zagotovljenega prq-grama, ekonomsko moč gospodarstva v občini in druga merila.
Skupnosti socialnega varstva so predlagale nekatere spremembe obsega in vsebine zagotovljenih programov.
Na področju socialnega skrbstva bodo iz tega programa izvzeli sredstva za delovanje centrov za socialno delo, na novo pa vključili del oskrbnih stroškov za prejemnike skrbstvenih pomoči, ki bivajo v zavodih in rejnine. Tako bi se obseg solidarnosti povečal s sedanjih 3,10% na 5,6% vseh sredstev socialnega skrbstva.
Na področju otroškega varstva je s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic na novo določen minimalni obseg družbenih pomoči otrokom (otroški dodatek). Obseg teh pomoči se v naslednjih letih ne bo bistveno spreminjal.
Zagotovljeni vzgojni program (mala šola in varstvo razvojno motenih otrok) pa se bo postopno povečal, tako da bo minimalni
program male šole do leta 1990 dosegel 420 ur.
Na drugih področjih zagotovljeni programi ne bodo bistveno spremenjeni. V skupnostih si bomo z ustreznimi solidar-nostnifni sistemi prizadevali za zmanjševanje regionalnih razlik, izhajajočih iz gospodarske- nerazvitosti, razlik v zaposlenosti in demografskih razmerah.
2.	Osnove in merila za nadomestila za čas odsotnosti z dela
Osnov in meril; dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985, v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bomo bistveno spreminjali.
Preučiti je treba možnost, da se za vse vrste nadomestil vpelje sistem tekočih valorizacij.
3.	Spremljanje življenjskih stroškov
V skupnostih si bomo skupaj z drugimi dejavniki prizadevali za sprejem nove enotne metodologije zajemanja in spremljanja življenjskih stroškov, ki bodo omogočali smotrno uporabo teh podatkov v spremljanju socialne politike in oblikovanju ukrepov na tem področju.
4.	Druge naloge
V samoupravnem sporazumu o uskladitvi planskih listin bomo določili tudi druga skupna izhodišča, pomembna za oblikovanje, uveljavljanje in spremljanje socialne politike v Sloveniji, predvsem v zvezi z vlogo skupnosti socialnega varstva, učinkovitejšim uresničevanjem delegatskega sistema in drugimi vprašanji.
KOMISIJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VAPSTVA SLOVENIJE ZA USKLAJEVANJE PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA
Jelka Reichman in Prešernov Povodni mož
Mala deklica v veliki slikarki
nove Naše žene

“Tole bo hiša Jelke Reich-"'an,« sem si rekla, ko sem v sta-^ni de|u Ljubljane, na nekdanjem Friškovcu, zagledala hišo s j^etlo modrimi okni. Njene sli-aniee v knjigah in revijah za nnjmlajše so namreč vedno polne ,VlJ> barv, saj celo sneženega |noža ovije v rdeč šal in potem ni nndno, če sklepaš, da se ta znana justratorka in akademska slinčka tudi v zasebnem življenju "bdaja s tistim, kar izpovedujejo njena dela. Poznamo jo po šte-'m uspešnicah za otroke od sli-anic Maček Muri, Zmaj Diren-nnj. Dvanajst slonov do številnih rugih, ki so doživljale tudi ponatise; februarja, prav za Prešer-n°vj>raznik, pa smo dobili še sli-ahico Prešernovega Povodnega 'nnža, ki je namenjena tudi odra-."m. To je prav gotovo zahtevno em. in Jelka Reichman se ga je
vale peče na glave, zlasti ob praznikih in tudi ob porokah. To je tisto, kar bo vihralo pri usodnem plesu, ne lasje! sem si rekla. Oblekla sem jo v vijoličasto obleko zaradi vzdušja, ki naj bi bilo napeto, tesnobno.«
Urškine oči pa so prav tako čudovito modre, kot so modre na njenih lutkah in majhnih punčkah. kajti Jelka Reichman ne more iz svoje kože: »V sebi nosim otroka, ki ne more odrasti in živi s pomočjo mojega čopiča.« Zato je njena delovna soba prepolna igrač, ki jih njena odrasla hči in sin ne potrebujeta več. Posebnega občudovanja pa so vredne stare porcelanaste punčke. največkrat darila njenega moža z raznih potovanj v tujino.
— Kako je nastala podoba povodnega moža?
»Zamislila sem si ga kot lepega
Na dnu svoje duše se počutim otrok
— Ali pri risanju za otroke mislite nanje?
»Ne. Sebe potisnem nazaj v otroštvo.« se je gromko, tako kot zna. zasmejala slikarka, ki ji sicer že tečejo sredn ja leta. a jih preklemansko dobro skriva, bržkone tudi zaradi svoje vesele, optimistične narave.
»Čisto na dnu svoje duše čutim otroka, svet. ki ga nenehoma branim prav z risbo. Ko preberem zgodbo, sem majhna deklica. ki razmišlja o tem. kako si predstavlja junake zgodbe. Sledijo skice, risbe, kompozicije, barve.« je razlagala svoje delo.
Barve, te čudovite barve Jelke Reichman: vrže jih na papir tako kot besedo v zrak. Neposredna !
priznanje Zlata slikanica in Kajuhovo nagrado.
— Za seboj imate leta izkušenj, ali to pomeni, da lahko ustvarjate na pamet, rutinsko?
»Nekaj rutine je prav gotovo potrebno, vendar je moje delo nenehna učna doba. Res je. da sem star maček 'pri ilustracijah, vendar vedno začenjam znova. Ptič mora biti ptič. medved medved. Ničkolikokrat sem že upodobila medveda, a si ga moram vedno znova ogledati v enciklopediji. preden ga narišem.« je opisovala svoj odnos do dela.' ki je prepošten, da bi si privoščila površnost.
Slikanice zahtevajo vse mogoče reči od igluja, kovača do mačka in vsakovrstnih predmetov. tudi takšnih, ki jih danes ne uporabljamo več. Pomaga si s knjigami. A tudi doma ima ne-
belovna sobn Jelke Reichman je prepolna otroških igrač, ki jih njena otroka ne rabita več. Posebnega občudovanja so vredne Porcelanaste punčke, katerih obraze srečamo v mnogih njeniJiilustracijah knjig za otroke.
0tila z vso resnostjo, sh*dija, a tudi ne brez
“Ponudbe, naj nar j vodnega moža. nisem ^heina rokama, marvei 'rebovala čas za p f^nogo lažje je ilustrh 1Co o kužku kot P: Pesem. pa sem malce p 0 Sebi. ali mi bo to spl fok,« je iskreno razlag: ki ji sicer ne manjk; esli. pa tudi zagnanost ^ar tudi njo kot s Ustvarjalca včasih čn Pvorn. podoben tremi : Preden se požene s star areno.
Ko so jo tudi doma s tistim »le kaj se obot: končno dobila sunek. Pognal v delo. Najpre c,'a zgodbo, ki jo je Povzel po Valvasorju.
č stoletje.
. “Ampak pesem j 'n njega si piač vsi pt
iercl
izgovorila živahn nadaljevala: »Najb stilo dejstvo, da'si ‘.mbljanski kotlini
gospoda, ki naj bi deloval nekako mefistovsko. Prelepa Urška ne bi vzela za plesalca lu-skinastega in Sluzastega mladeniča. ali ne?«
Ampak s tisto strupeno barvo, s kakršno je pobarvala njegovega metuljčka in rokavice, je nakazala njegovo pravo podobo. Najbolj zgovorne pa so oči povodnega moža: njegov pogled stopnjuje srhljivost od slike do slike.
Vse to je Jelka Reichman ustvarjala skoraj dva meseca.
»Ilustracija je manj cenjena slikarska zvrst, čeprav ni tako enostavna, kot si nekateri mislijo.« je načela temo o tem. kako nastane slikanica.
»V prostem času pa je napisal še kaj za otroke, rečejo za kakega pesnika, kakor da je za otroke tako lahko pisati.« se je primerjala, malce zardela od rahle jezice, potem pa samozavestno pristavila: »Ampak meni ni prav nič žal. da sem.se zapisala ilustracijam.«
»Kriv« je profesor Pregelj, ki ji je nekoč očital, naj bi se zavoljo svoje lepote rajši vpisala na igralsko akademijo. Ker pa mu je bilo tega žal. jo'je spomnil, da bi bila pravzaprav lahko zelo dobra ilustratorka. In njena pot je bila zakoličena.
je. ne tlači svoje zagnanosti in nariše prav tisto, kar si trenutno zamisli, kar razkriva njen vesel, odkrit značaj.
Ko je risala voščilnico za UNICEF, se ni obotavljala pomočiti čopiča v rdečo barvo, četudi je šlo za novoletno jutro š svežo snežno odejo. Narisala je okrogloličnega fantiča z nagajivo kapo. z vihra jočim šalom okrog vratu, ki z orokavičeno roko pometa sneg z jdeče opečnatega zidu. In ta s!ik*a bo v milijonskih nakladah ob prihodnjem božiču in novem letu obkrožila svet.
v izoor za umLfct--ove vc čilnice so prišle slikice kar pe naših umetnic, kar kaže na kva teto naših ilustracij. Če bi soc po številu pravljičnih knjig in s kanic za otroke, potem bi sklep H. da imamo Slovenci radi otro in nam zanje ni težko odpreti c narnice. Otroška literatura t namreč kljub težavam še vedni denar in vrsto slikanic more ponovno natisniti. Takšne so b tudi slikanice naše sobesednii Mladinska knjiga je pravkar dala štirideset slikanic za ne: škega založnika. Od teh jih sedem narisala Jelka Reichmt ki ima sicer za seboj‘že čez knjig in knjižic s svojimi risbic mi. Za svoje delo je že dob
verjetno zbirko starih folklornih predmetov: loncev, piščalk, peharjev. kdšaric. svitkov, prtov, križev, bogcev. starih slik. kipcev. petrolejk, drobnega kmečkega orodja in kaj vem česa še vsega, saj si je pri enkratnem obisku nemogoče ogledati vse. kar visi po njenih stenah in je naloženo na njenih policah.
»Ah. stari časi.« je malce vzdihnila in pokazala na steno s slikami na steklu. »Mislim, da sem nekoliko konservativna. Med vso to navlako se počutim kakor v kakem zavetju, pribežališču pred zunanjim svetom. Umrla bi. če'bi morala živeti v stanovanju z golimi belimi stenami in risati na laboratorijsko čisti mizi. Pravzaprav bi najrajši delala ob petrolejki, se vozila s kočijo.« je sanjala deklica v njej, ki ne mara današnje naglice, vrtincev življenja in stresov, ki tudi njo. odraslo Jelko držijo v primežu.
V svojem domu si je ustvarila svojevrsten svet. v katerem se počuti varno. Ni ji mar. kaj rečejo znanci. Ona je pač takšna, kakršna je: veter, ki ljudem prinaša vedrino, smeh in je človek, ki te prevzame, osvoji, omreži. Prideš za pol urice, ostaneš dve debeli uri... in še potem jo nosiš s seboj.	Albina Adamič
Ob seji CK ZKS o kulturi (1)
Nanizanka o gradivu
Centralni komite ZKS bo predvidoma ma ja letos po desetih letih celovito razpravljal o problematiki kulture. Gradivo za sejo. ki je v javni razpravi in ki smo se ga v sindikatih že temeljito »lotili« na izvršnem odboru in republiškem odboru sindikata delavcev v kulturi, na svetu za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture in že v preneka-icr! občini (npr. Lendava. Domžale). odpira mnoga vprašanja in dileme in zahteva precej jasnejših odgovorov.
V času. ki je na vol jo za javno razpravo o gradivu, bom skušal v nekaj zaporednih prispevkih opozarjati na temeljne dileme, ki se bodo v posameznih razpravah pojavljale — poudarjati tista pomembna vprašanja kulture in kulturnega življenja delavcev, ki so v večji meri »področje delti« sindikatov, in prispevati svoja lastna razmišljanja o kulturi kot samosvoji in hkrati enakovredni sestavini življenja in dela. ki naj najde svoje pravo mesto in težo v delovanju komunistov in vseh organiziranih socialističnih družbenih sil.
Ob brinju gradiva (ne le tega) se bralec in razpravijalec vpraša, če so sestavljalci na kakšen pomemben de! pozabili. Tokrat
moramo priznati, da so bili zelo temeljiti. V razmeroma kratkem besedilu so na zelo zgoščen in dovolj razumljiv način opravili zelo obsežen popis vseh vprašanj. problemov in dilem, ki opredeljujejo kulturno življenje pri nas! Vajeni dolgoveznega pisanja v podobnih primerih smo tokrat tega besedila lahko samo veseli. Pa vendar velja moja prva pripomba prav temu. da je gradivo preveč samo temeljita inventarizacija vprašanj, problemov in dilem in si ne prizadeva nakazovati rešitve, ponujati odgovore in pojasnjevati dileme.
Pisci so se zavestno odločili za takšno gradivo, ki naj le izziva razpravo, odpira vprašanja, opozarja na probleme. Pravijo, da jim je toj sodeč po živahnih dosedanjih razpravah, v celoti uspelo. Trditev, da je gradivo dobro že zato, ker spodbuja živahno ali celo burno razpravo, pa se mi zdi nekoliko poceni.
Na področju kulture bi bila zdaj. ko je zanimanje zanjo v središču družbene pozornosti, predvsem po zaslugi »nje same«, sleherna razprava burna. Koristnejša. ustvafjalnejša in strpnejša pa bi bila s pogumnejšim gradivom.
Doro Hvalica
r
IZLET GLOBTOUR — NAŠA ŽENA
RIBNICA IN KOČEVJE
Malce drugačen bo tale izlet, saj ga bomo z vašo pomočjo popestrili s PRODAJNO RAZSTAVO ROČNIH DEL IZ VAŠE DOMAČE DELAVNICE. Kaj to pomeni? Izdelek, ki ga želite razstaviti in PRO-DATJ, boste prinesli s seboj, ga opremili s svojim priimkom in ceno ter s konfekcijsko številko (oblačila). Če bo sreča, bo kupčija uspešna, vi pa boste dobili dodatna sredstva za družinsko blagajno. Po možnosti naj bodo izdelki novi, ni pa nujno. Izbiro in odločitev prepuščamo vam. Toliko za začetek!
Odpotovali bomo 23. marca ob 7.30 s Trga osvoboditve v Ljubljani. Pot nas bo vodila mimo Turjaka in skozi Velike Lašče v Ribnico, kjer si bomo v tekstilni tovarni SUKNO ZAPUŽE ogledali proizvodni postopek, v njihovi industrijski prodajalni pa boste lahko po ugodnih cenah kupvali vse od blaga za plašče do preje za ročno pletenje. Ogledali si bomo tudi imeniten Ribniški muzej, nato pa se bomo odpravili v Kočevje. Po ogledu zanimivosti bomo odšli do blagovnice NAMA, kjer so nam tudi obljubili ugoden nakup na posebej za nas pripravljenem prostoru. Tudi kosilo bo v njihovi restavraciji. Po kosilu pa — za vsakogar nekaj — od glasbe, drobnih nasvetov do žrebanja nagrad. Tudi priročnike, ki pridejo prav v vsakem gospodinjstvu, boste lahko kupovali, in še kaj.
V Ljubljano se bomo vrnili v večernih urah.
Cena izleta je 1180 din na osebo (s kuponom), oziroma 1300 din (brez kupona) in vključuje prevoz, kosilo, oglede, vstopnine, vodstvo in organizacijo izleta. Prijave sprejema Globtour Ljubljana, Gosposvetska 4. Denar lahko nakažete tudi po poštni nakaznici. Rok za prijavo je 16. marec. Vljudno vabljeni!
PRIJAVNICA ZA IZLET:
Ribnica in Kočevje
Podpisani----------------• -r ---------------------------
Stalno bivališče---------- -------------j.---------------
Prijavljam poleg sebe še -	--------------------------
Skupno torej oseb .... Podpis ——-------------------------
..Vrednost kupona je 120 din za osebo in je vključena v ceno izleta (x) ustrezno obkrožite
V______________________________________________________ J
PQRTjM3PDIHJN.REEKRiACUA
Proslava v hramu slovenske kulture
Zgodba o mnogih ljudeh
V Domu Ivana Cankarja v Ljubljani so minulo soboto zvečer zadonele planiške fanfare, s katerimi se je začela slovesna akademija ob 50-letnici naše Planice.
Polna srednja dvorana je z zanimanjem sledila kulturni prireditvi, ki je obudila spomine na zgodovino znamenitih dogodkov pod Poncami. Akademije so se udeležili zastopniki vseh rodov naših smučarjev in mnogi ugledni gostje. Planiško zgodovino je ob tej priložnosti orisal gledališki igralec Boris Kralj, zbranim pa je govoril tudi predsednik CK ZK Slovenije in predsednik odbora za proslavo planiškega jubileja Andrej Marinc, ki je med drugim dejal:
»Sama po sebi Planica ni ena od stvari življenjskega pomena, vendar ima v našem življenju tako polno pomenov, da je že naš simbol in ponos. Je nekaj tistega, kar nas je uveljavilo v svetu. Po številu majhen narod je pokazal nekaj izvirnega...«
»Sicer pa je zgodba o Planici zgodba o človeku,« je poudaril Boris Kralj. »Zgodba o mnogih ljudeh. O njihovem pogumu in strahu. O njihovem hrepenenju in volji, o trmi in potrpežljivosti, o natančnih računih in sanjskih vizijah. V tej zgodbi si podajajo roke letalci, rekorderji in teptači, projektanti, prometniki, merilci in trenerji in vsakdo od nas, ki vsako leto prihajamo praznovat v dolino pod Poncami.«
Taka je naša Planica. Zato ni čudno, da jo je obiskoval in doživljal tudi predsednik Tito, ki je še kako znal ceniti vse, kar je bilo pomembno in ljudem pri srcu.
Dan pred veliko proslavo so v hramu slovenske kulture odprli tudi razstavo ob 50-letnici Planice in 8. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Sicer pa so vse prireditve ob omenjenem jubileju izzvenele kot vabilo na ve-
liko srečanje v Planici, ki bo konec prihodnjega tedna.
A. U.
Pogum, lepota, spretnost...
Planica je praznik,ne veselica
Leta 1934 so Norvežani prvič nastopili na novi velikanki v Planici. Kar devet jih je prišlo, vsi izredni mojstri, med njimi tudi slovita olimpijca brata Birger in Sigmund Ruud. Ko so bili po končanem tekmovanju še tako imenovani ekstra skoki, se je zgodilo nekaj, o čemer ljudje še danes govorijo: Birger Ruud je skočil 92 metrov in tako postavil na naši skakalnici nov svetovni rekord. Očividcev tega športno znamenitega dogodka je bilo okrog 4000. Skoraj vsi so prispeli v Planico s smučmi in nahrbtniki.
Po prvi mednarodni prireditvi v Planici so tudi naši gledalci dobili laskavo oceno. Za švicarski časopis ŠPORT je Norvežan Sigmund Ruud izjavil: »Še nikoli nisem skakal pred tako hvaležnimi gledalci.« To je ocena, ki govori o kulturnem odnosu do športa in do vrhunskih dosežkov. Bomo tudi tokrat, na jubilejni prireditvi v Pl anici od 15. do 17. marca zaslužili tako oceno?
Ne smemo pozabiti, da Planica ni veselica, temveč praznik.
Vsakdo, ki nastopa na velikanki, ki omogoča svetovne rekorde, je vrhunski športnik, vsakdo se mora kar najbolj zbrati in potruditi, da odskoči pravilno, leti lepo in daleč, kolikor
Kako so pred pol stoletja poročali iz doline pod Poncami
»Ženim samim skokom je postala Planica znana po vsem svetu,« je zapisano v dunajskem dnevniku »Neue freie Presse« 28. III. 1934. Po članku; ki izraža navdušenje nad novo skakalnico in svetovnim rekordom (Birger Ruud, Norveška, 92 m) povzemamo:
»In kako so skakali! Morali bi jih videti. Močno nagnjeni naprej so si s kriljenjem rok le malo pomagali. Pravljica se je spremenila v resnico... Birger Ruud je letel 92 metrov daleč in ni padel. Svetovni rekord! Sigmund Ruud je potegnil na 95,5m, vendar ni zdržal. Navdušenje množice gledalcev je brezmejno. Skakalci se vedno znova objemajo... Gledalci radostno vzklikajo in mečejo v zrak vse, kar jim je pri rokah. Ljudje se veselijo kakor otroci, ploskanje in vzklikanje traja več minut.«
Objavljamo še odlomek iz spominov Sigmunda Ruuda, olimpijskega zmagovalca, ki je bil dolga leta prvi izvedenec za smučarske skoke pri Mednarodni smučarski federaciji:
»V Planici smo doživeli tekmovanje, ki ga mi skakalci in prepričan sem, tudi gledalci, prav gotovo ne bodo nikdar pozabili.« Nato navaja podatke o vrsti skakalcev, ki so postavili osebne rekorde. Zapis o sprejemu planiških gostov v Ljubljani ni povsem točen, vendar je značilen za tiste čase in vreden branja.
»Sprejem, ki smo ga doživeli v Ljubljani, je bil kratkomalo veličasten. Pol mesta z županom na čelu nas je pričakalo na postaji. Z norveškimi in jugoslovanskimi zastavami smo skakalci korakali za mestno godbo do hotela, kjer je bila razglasitev rezultatov in banket. Domačini so bili čisto iz sebe od veselja, ker je bil v njihovi deželi dosežen svetovni rekord v smučarskih slokih. Zaplesali so nam narodne plese Jugoslavije, skakalci z visokega severa pa smo prav tako prispevali k programu. Predstavili smo norveške ljudske plese, seveda z vložki akrobatike, kot se za skakalce tudi spodobi. Počutili smo se velike junake dneva. Sicer zelo resni športniki, smo vseeno ta večer prižgali debele cigare. O okusu in učinku tega uživanja bom pa raje tiho.«
zmore, in da pristane varno. Uspeh je odvisen od znanja, izkušenosti, zaupanja vase in od mnogih neznank, med katere spada tudi veter. Zato skakalec ni kriv, če mu skok ne uspe, če leti morda »samo« 100 ali 120me-trov.
Pravimo »samo«. Za gledalce okrog izteka so nekateri poleti zares videti kratki, zato se jim ne zdi vredno, da bi skakalcu zaploskali. Tem in takim bi svetovali, da se kdaj potrudijo do.vrha te ali one planiške velikanke, se postavijo na štart in pogledajo v prepad. Potem bodo vedeli, da je sleherni skok na velikanki pogumno dejanje, ki terja izredno visoko stopnjo telesne sposobnosti in psihične zbranosti.
Zapisali smo, da je za slovenske športnike jubilejna prireditev v Planici praznik, ne pa veselica. Zato je prav, da se tako vedemo od začetka do konca. Žal se nekateri, sicerredki, spozabijo. Nekateri žvižgajo, če skakalcu let ne uspe, nekateri pa praznujejo predvsem pri stojnicah, kjer točijo alkoholne pijače. Vse lepo in prav, vendar naj bo tudi v tem mera, kajti sleherni vinjeni gost, ki pada v snežno brozgo in nadleguje druge, nam je ob praznovanju Planice v sramoto.	Drago Ulaga
Desete zimske igre sozda ZPS
Najboljše smučarje imajo v Litostroju, STT in Kladivarju
Koordinacijski odbor sindikata sozda ZPS — Združeni proizvajalci strojne opreme, in delovna organizacija Kdstroj iz Slovenskih Konjic sta 2. marca na Rogli pripravila že desete zimske igre. Kljub slabemu vremenu — megla, dež, sneg — je v veleslalomu in smučarskih tekih tekmovalo več kot 500 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh 24 delovnih organizacij sozda ZPS. Čeprav so ta športna srečanja slovenskih kovinarjev namenjena predvsem spoznavanju in prijateljstvu, ne gre brez športnega duha. Predstavniki ljubljanskega Litostroja so zmagali tako v veleslalomu kot v smučarskih tekih. Na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci iz trboveljske strojne tovarne, tretji pa so bili iz
leta v leto boljši smučarji žirov-skega Kladivarja. Uvrstitve:
Smučarski teki:
Ženske nad 30 let:
L Ljuba Vilar — Metalna, 2. Ksenija Kotnik — Hidrometai, 3. Irena Berčon STT, 4. Marija Oberstar — Litostroj, 5. MiraŠček —Litostroj in 6. Jelka Zonta — Gostol
Ženske do 30 let:
L Tatjana Erman — Litostroj, 2. Andreja Smeh — Kladivar, 3. Tatjana Trnovec — Litostroj, 4. Mira Pleničar — Metalna, 5. Ana Rudolf — Gostol, 6. Zdenka Koren — Gostol
Moški nad 50 let:
L Branko Sršen — Litostroj, 2. Srečko Grošelj -^-Litostroj, 3. Štefan Podlesnik — Jeklo, 4. Dušan Dobrovoljce — IBE, 5. Milan Širše — STT, 6. Mirko Lavre — Stroj
Moški od 40 do 50 let:
1. Janez Kalan, 2. Marjan Klamen, 3. Lojze Rupnik — vsi Litostroj, 4. Alojz Hvala — Agrostroj, 5. Viktor Albreht — Kladivar, 6. Andrej Starman — Kladivar
Moški od 30 do 40 let:
L Branko Škoflek, 2. Srečko Pirman — oba Litostroj, 3. Janez Kosmač — Kladivar, Janez Nikolič — IBE, 5. Milan Svetelj, 6. Lado Sazo-nov — oba Litostroj
Moški do 30 let:
L Bojan Trojar — Litostroj, 2. Igor Albreht —• Kladivar, 3. Marjan Grčar — Mlinostroj, 4. Marjan Mrak — Litoštroj, 5. Marjan Jamšek — STT, 6. Jože Rogelj — Litostroj
Veleslalom:
Ženske nad 30 let — memorialna disciplina Cvetke Korošec:
L Irena Medvešek — STT, 2. Majda Vaupotič — Metalna, 3. Mirjam Poberaj — Gostol, 4. Irena Berčon — STT, 5. Slobodanka Svetlič — IBE, 6. Mira Šček — Litostroj
Ženske do 30 let:
L Marjeta Kure — Stroj, 2. Irena Jerman — STT, 3. Alenka Tošnjak — Litostroj, 4. Neva Ketiš — Metalna, 5. Pavla Areh — Stroj, 6. Anica Berce — Gostol.
Moški nad 50 let:
L Tugomir Vončina — Kostroj, 2. Branko Sršen — Litostroj, 3. Milan Širše — STT, 4. Janez Zupančič — Kladivar, 5. Mirko Lavre — Stroj, 6. Drago Jerman — STT
Moški od 40 do 50 let:
L Janez Kalan, 2. Peter Prezelj — oba Litostroj, 3. Vinko Albreht — Kladivar, 4. Stane Guzelj — Lito-stroj, 5. Jani Bizjak — STT, 6. Janez Eržen — Turboinštitut
Moški od 30 do 40 let:
L Marko Faletič — Gostol, 2. Marjan Šorli — Kladivar, 3. Jože Knez — STT, 4. Marjan Jančič, 5. Lado Sazonov — oba Litostroj, 6. Bogdan Meglič — IBE
Moški do 30 let:
L Dušan Seljak — Kladivar, 2. Danilo Sitar — Metalna, 3. Valter
Valenčič —Turboinštitut, 4. Matjaž Rozina — IBE, 5. Igor Podobnik — Kladivar, 6. Marko Grmek — Metalna
Za konec pa še izjavi zmagovalcev Branka Sršena 'iz Litostroja in Dušana Seljaka iz žirov-skega Kladivarja:
Branko Sršen: »Te igre ZPS so zelo dobro pripravili. Letos sem prvič tekmoval v »starejši« kategoriji in morda so se mi prav zato zdele tekaške proge kar prelahke. Sicer pa je smučanje glavni šport in ker se z njim ukvarjam že več kot 40 let, lahko rečem, da je sestavni del mojega življenja.« To potrjuje tudi njegov rezultatv smučarskem teku, saj je bil kar dve minuti pred zasledovalcem.
Dušan Seljak iz Kladivarja: »Razpoloženje na igrah je bilo enkratno, saj nas tudi slabo vreme ni motilo. Zelo sem vesel svoje kolajne, še bolj pa tretjega mesta naše delovne organizacije. To je samo dokaz, da se tako kot v tovarni tudi na smučanju mladi čedalje bolj prebijajo v ospredje. Mislim, da bomo na prihodnjih zimskih igrah ZPS lahko zlezli še za kakšno stopničko višje.«
V. G.
Počivati pomeni rjaveti '
Utemeljitelj zdravega življenja in naravnega zdravljenja dr. S. Kneipp opozarja, da sta za zdravo starost odločilnega pomena pametno življenje in razumna prehrana. Pomembne so predvsem osnovne funkcije: krvni obtok, dihanje, presnova, živčno in duševno uravnavanje, gibanje in druge, ki jih je treba s previdnim stopnjevanjem dražljajev krepiti ali pa pridobljene sposobnosti z vajo vzdrževati.
Zdravljenje z gibanjem nima pri starejšem človeku tako pomembne vloge kot pri mladem, opozarja dr. Kneipp. Vendar naj tudi starajoči se ljudje mislijo na to, da pomeni počivati isto kot rjaveti. Star človek se mora vsekakor sprijazniti s tem, da po petinšestdesetem letu ne prihaja več toliko v poštev trening, to je trajno stopnjujoče se dražeče obremenjevanje z gibanjem, kakor vadba in urjenje tega, kar že ima.
V splošnem so za starega človeka neprimerna vsa kratkotrajna in močno obremenilna gibanja, še zlasti, če človek tega ni vajen. Denimo da bi človek začel igrati tenis, ali se začel ukvarjati s trimom, ki je, recimo, prirejen za ljudi tridesetih let. Ce človek ni dotlej ničesar posebej treniral, prihajajo na stara leta v poštev popotovanja, hoja, lahka telovadba. Pri tem naj človek opazuje srčni utrip in dihanje. Če se zaradi telesnega napora pulz povzpne na 130, je treba aktivnost nekoliko zmanjšati. To storimo tudi, če se frekvenca dihanja bi-, stveno poveča. Povečan pulz in povečana frekvenca dihanja sta za starega človeka nevarna, kar je treba upoštevati.
Podobno opozorilo velja tudi za zadrževanje na visokih gorah. Samo če je človek ustrezno treniral, lahko odide na visokogorske ture. V vsakem primeru pa naj se izogiba velikim višinam in vročini, na primer sončni pripeki, če nima ustreznega pokrivala. Nevarno je tudi, če se star človek ne more dobro aklimatizirati ali pa je onemogočeno uravnavanje toplote in mraza. To velja zlasti za polete z letali, ki človeka najhitreje popeljejo v podnebje, ki ga ni vajen in v kraje z drugačnim časom.
A. U.
delavskem in sindikalnem gibanju na Primorskem ^ed obema vojnama (2)
Kapital seje odločil za nasilje
'®e: «lr. Milica Kacin VVohinz
V	nekaterih okoljih, v ladje- i linicah v Trstu in Tržiču, so se Clr>ki delavskega gibanja l>azali
^sPremembi razmerja moči med aelom in delodajalcem. Mno-pkje so delavci narekovali zakonodajo in prisilili delodajalce, r.3 so umaknili svoje odločitve.
0 je za kapital lahko pomenilo StT>rtni udarec, saj mu je preo-stalo ali zaprtje tovarn ali pa na-^je. In to drugo je izbral v obliki ‘Cističnih terorističnih napadov.
Y	začetku leta 1920 so tudi v ulijski krajini delavske organi-zacije pripravljale ustanovitev delavskih svetov — sovjetov — P° zgledu Italije. Toda medtem ko se je gibanje v Italiji razvilo z' Zasedbo tovarn pod upravo de-av'skih svetov, se je v Julijski krajini končalo s splošno stavko v začetku septembra 1920, ka-'ere geslo pa ni bil revolucionarni Preobrat družbenega reda, marveč ukinitev okupacijskega re-Zntia in normalizacija razmer. Lo revolucionarnih dogodkov je Prišlo v Trstu spričo napadov fa-Sls.tov na stavkajoče. Delavci so Pri Sv. Jakobu postavili provizo-r|čne barikade, ki pa so že služile 2a obrambo. V nekaj urah so'jih zlomile združene vojaške, poli-c>jske in fašistične sile. Zadnja mogočna delavska manifestacija je bila še oktobra istega leta ob sPrejemu italijanskih socialistič-"th poslancev in še vedno upef-)ena predvsem proti okupacij-ri<emu režimu. Odtlej je sledila rasistična ofenziva.
Eno izmed glavnih orožij proti delavskemu gibanju so oblasti, Palijanski nacionalizem in fašizem, našli v oznaki, da je na-sProtnik italijanskih narodnost-aih hotenj. Za radikalizacijo de-'avskega gibanja so krivili Slo-'ence, češ da stopajo v sociali-

• [}' i
5°. Invitore i Comunl glultanj
l ol,VP- I r\yr u,: * 2V-
^ ----- ad uno e plfc®'Ion« pl
= OtlUjeggi su I i'urbones i ,0 e	|| siggtorno
1 e f* 9 * '* e. 'o I I og I o 11 e .	. ‘v •
Not..*,.,*, pg„|0 i »olt„ Uprt.nte p.reh< U	,
ne slav, ha ornar Inv.stUo i Cb-un! »if,	|
-/-V.J;

!9j =
ne; gues*a tB»„ton. oeve essere terrata nen solo,' *» sub!tš Jopo bisagneeV .eende. e in	I • iI i	!on. .o. e . e	a<
a< alcum cenlr J • comunii | Tcarn» o I i e carslci.	. \f,	kit*.f
,	i	‘	>/- -r
Al*uH» f®'»« f.li «l.»i dai pno0rl tei ^
•i e col 3 >e»I del i • interno.	*,
bota.-.an ,.r\ un« cBs.. biti ici le negando ad eseepio I -sena.'! t ,co„ asw,,rla*. .r.pe9.„J.
»erjo i centri di attrailane econs-.lca olb Italieni.'	j
7“. Costitueiond in Pole-di unVtorte c.ntro Industri.l. per J, tirane ,1. sl.., e n.llo s,es„	f.r. una
propagande e regolari Ingaggi d, nrerai sl.,.i de II • i n.erno pjar rr.asle na sooratutto per centri ibdustrial! lontani.	i .
3°. Fe.orlre I e o II enarimi di tarreni da.earle dl alaLi. t'oto:Ppoeno »i veriflchl l•ocras;ona vanno. aego I a tet I .
d-	et'- -'-.na..-
— - ptner egi c P^opdaedhesievalitsraianeotuHe leoperLjtp
jC"' <lel crep i t i e del (i SCO.	j
ji	J t a : P sc enda agir. le flenche per l•e,,aion« del cr.oiti
|	.na Pii ae.cre jragari Ingipst.) ,alut!,ai0„a ed esealon. š.| .
I dr«bitl"~  --------------------'■ ----—-
10». Tr a .ferire d'e.torlf\ oeer.,1 c niantnrl ,»e«i.||„i
'“'"eni' del ■- r n m e del le Co I on i e•"
1-0 ta: . i i non ,'arV difflcjle »p«i, con le nčoVe indu.tM.
I n It ban la e I n A.O.
Cnn.oglinre in p,D. ri -r

t
stične organizacije zgolj iz narodnostnih motivov in da jih potiskajo v revolucijo, da bi zadostili svojim narodnostnim težnjam. Odtod zloglasen pojem »slavo-comunismo«, ki se je obdržal še vse dvajsetletje. Gotovo so na dotok slovenskih množic v delavsko, gibanje vplivali tudi raznarodovalni nameni novega
urzavnega gospodarja, vendar treba upoštevati, da je večit slovenskega prebivalstva prip, dala nižjim, socialno in gospt darsko ogroženim plastem obenem narodnostni skupnosti, sta jo Italija in posebej fašize obsodila ha smrt. Le od proleta ske revolucije po zgledu oktob ske revolucije si je to ljudstt
tedaj obetalo rešitev tako iz socialne, kot narodnostne podrejenosti. Logično je, da so se od vsega začetka socialni interesi delavskega razreda križali z nacionalnimi interesi zatirane manjšine, kar je značilnost vsega obdobja, ki ga obravnavamo. Toda delavske organizacije so se v obrambi pred hudimi obtožbami o podpiranju projugoslo-vanskih teženj zatekale v dosledni internacionalizem in se več let popolnoma Ograjevale od narodnostnih vprašanj. Tipični primer je vedenje ob požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu julija 1920, ko so sindikati pozvali delavce, naj se pripravijo na obrambo lastnih ustanov, ne da bi izrekli besedo obžalovanja , za dogodek, ki je naznanjal naval italijanskega nacionalizma na slovanstvo, kar je bilo življenjskega pomena tudi za sleven-sko-hrvaški del delavskega razreda.
Drugo obdobje v delavskem in sindikalnem gibanju se začne z državno-pravnega vidika s priključitvijo Julijske krajine k Italiji, z notranjepolitičnega pa z
ustanovitvijo komunistične partije Italije januarja 1921, konča pa se s prihodom fašizma na oblast konec leta 1922.
, Za to obdobje je značilno, da je krivulja delavskega gibanja, ki je dosegla vrhunec jeseni leta 1920, naglo padala. Množičnost in organiziranost delavskega razreda sta bili sicer še na vrhuncu* in na začetku leta 1921 je prišlo celo do pomembnih revolucionarnih dogodkov. Vendar ta revolucionarnost ni bila več usmerjena v spremembo družbenega reda, pač pa predvsem v obrambo pred kontraofenzivo in pred fašističnim terorjem. Splošno stavkovno gibanje je bilo v glavnem protestne narave, za izboljšanje nacionalnih in delovnih razmer pa so stavkale le posamezne kategorije. Na postopno upadanje gibanja je vplivala tudi razdrobljenost delavskega razreda, ki je nastopila po razcepu socialistične stranke.
Po rapalski pogodbi, ki je prepustila Italiji okrog pol milijona Slovencev in Hrvatov, so 21. januarja 1921 ustanovili ! Komunistično partijo Italije,
tako da se je levo krilo odcepilo od socialistične stranke, ker naj bi bila pod vplivom reformistov kriva za poraze v preteklem letu. Reformizem je bil zlasti močan v sindikatih, v Generalni konfederaciji dela, ki je ob zasedbi tovarn popustila delodajalcem in vladi. Tradicijo revolucionarnosti je sicer prevzela novoustanovljena Komunistična stranka, vendar se je sektaško izolirala od drugih naprednih sil. Razcepljeno delavsko gibanje je omogočilo reakciji, da je tja do konca leta 1922 docela zmagala.
V Julijski krajini se je slovenski del socialistov z redkimi izjemami pridružil KP1, ki je bila prav zato v deželi bistveno močnejša od socialistične stranke. Socialistična stranka in njene množične organizacije se v slovenskem delu dežele niso nikoli več uveljavile. Razloge, da so šli Slovenci družno s KPI, je treba iskati v njihovi visoki razredni in internacionalistični zavesti in v veri, da bo le socializem rešil vsa vprašanja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
■>
Nagradna križanka št. 9
Rešitve pošljite do 19. marca 1985 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: NA-I GRADNA KRIŽANKA ŠT. 9. Nagrade so 900, 800 in 700 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 7
PITAGORAS, PRAKSA, UMIRANJE NA OBROKE, SPRAT, AREAL, STRD, TRAPEZ. OGRI, AO, NEN, REE, EPIK, TŠ, ASEN, TRON, KOKOT, MICA,
|	SPLAV, SLOVO, AO, RT,
|	kapo, ilir, snetljivost,
mec,kim,ea,maunakea,
AZOVSKO MORJE. TNT, ENAKONOČJE, JOJO, MAL, Vič, EC, SREM
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 7
1.	nagrada 800 din: Gorazd Vutkovič, Topniška 70, El 000 Ljubljana;
2.	nagrada 700 din: Albina Kolar, Na zelenici 1, 63000 Celje;
3.	nagrada 600 din: Boris Marušič, Kosovelova 2, 65000 Nova Gorica
Nagrade bomo poslali po Pošti.
mgimmiimm M L m ■ . . ■■ ■					ZAH. NEMŠKI VOJSKOVODJA KI SE JE PROGLASIL ZA KRALJA fTALUE		POMAGALO ■ ZA HOJO PRI 0B0LE-UN0GI	GONIČ SLONOV	2. IN 3. SAMOGLASNIK	IZ JERMENOV SPLETEN BIČ	HRVAŠKI P0UTIK. BOREC ZA NAR. SAMOSTOJNOST HRVATSKE, VODJA RA-K0VIŠKEGA UPORA (EVGEN)		TUJ DVOGLASNIK	KRAJ PRI LJUBLJANI, OB AVTO CESTI	TELIČEK	UPANJE
					0BSE- K0VANJE						MESTO V J. BANATU, OS DONAVI					
											KRANJ					
					PRESTOP- NIŠTVO. KRIMINA- LITETA											
					MAKEDONSKO KOLO				50 MINUT				STAR0GR. POTUJOČI PEVEC			
									SL. IME ITAL. REKE ADIGE.							
													HOMERJEV EP			
					MOŠ. KRVNI SORODNIK. POTOMEC						LJUBK0V. ŽEN. IME					
					. ODPOREN PLEVEL						TANTAL					
		M£-,			►										SLOV. PESNICA (»TEMNA VRATA«)	
	ANGL. LUKA OB IZUVU REKE AVON	SP. OTOČJE V SRED0-ZEM. MORJU	\							ZRAČ. DUH V K0RI0LANU						BIZMUT
		EP. URŠKA PESEM								VITRIH						
SLOV. PALEONTOLOG (SREČKO)							NAPRAVA ZA SPREJEM RAD. VALOV	Zupančič OTON			NAKLON					
								madridski ŠPORT. KLUB								
ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA				1			MESTO V R0MUNUI					MALIKI					
						MAJSKI HROŠČ					ERBIJ					
PREDM0' LILEC V MOŠEJI					SOD.-SLOV PESNICA (MAJDA)				MALA AMER DIVJA SVINJA							IZLOČEK PRI VNETJU RAN
					OČETOVA SESTRA											
ZDRAVSTVENA SLUŽBA									IRIDU			DEL BATNEGA STROJA	INŽENIR			
													VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE			
									ARZEN							
TOMISLAV NERAUC			GOJITELJ ČEBEL								ANGL POLITIK IN FILOZOF (FRANCIS)					
			ANCONA													
											RENU					
PRITOK EBRAV ŠPANIJI				BARVA KOŽE, POLT				GL. MESTO BiH								
SUROVINA ZA PLATNO				NPLAČIL0, NADAV				SESTAVIL: R. NOČ	VOJAŠKA ENOTA					TUJA IN NASA ČRKA		
Delavska enotnost
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije List je bil ustanovljen 20. novembra leta 1942.
Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.
Izdaja CGP Delo — tozd Delavska enotnost, 6^000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI; telex 31 787
Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik
Odgovorni urednik Franček Kavčič
Člani uredništva; Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika politični sistem). Emil Lah (zunanja politika), Boris Rugelj (gospodarjenje), Andrej Ulaga (šport, oddih in rekreacija), Janez Voljč (posebne naloge), Igor Žitnik (izobraževanje, kultura)
Novinarji — reporterji: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Ivo Kuljaj, Damjan Križnik, Janez Sever Meri Jurca (tajnica) Franci Mulec (tehnični urednikj
Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič
Telefon: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva
Naročniška centrala 318-855
Založba Delavske enotnosti, Celovška c. 43, Ljubljana, odgovorni urednik 318-855.
Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 311-956
Uredništvo: Naša žena, Ljubljana, Celovška 43, 318-855 in 321-651
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu m servis za tisk 323'UT93™230'* združep,ega dela- Mubljana, Celovška c 43,
Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška č. 43, 320-403 Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3. 312-125 in 310-923 Žiro račun: 50100-603-41502
Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5, 317-870 in 312-691
Posamezna številka Delavske enotnosti 25 din. letna naročnina 1.300 vgotovm PiS°V In naro<ienih ,oto9raf'j ne vračamo. Poštnina plačana
Tisk Ljudska pravica Ljubljana
Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Altred Gdavšek Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič. Ivo Miglič, LeopddPerc Z?tn?kPe,erk0Č’ Brane Pra2nik’ Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igc*
Francka Herga, podpredsednica RS ZSS ob dnevu žensk
Boj za enakopravnost žensk je boj za samoupravno preobrazbo družbe
Dan žena že dolgo ni več praznik, katerega namen bi bil le, da smo na ta dan pozornejši do deklet, žena in mater kot običajno in da jim priznamo, kako so pomembne in nepogrešljive doma, v družini, na delovnem mestu, in da potarnamo, da njihov družbenoekonomski položaj še vedno ni takšen, kot bi želeli. Je pa vendar praznik, ko obudimo spomin na boj delavk in delavskih žena za ekonomske in politične pravice, ki so ga vodile pred drugo svetovno vojno po ysem svetu in ki ga mnoge ženske v svetu bojujejo še danes; ko pregledamo, kaj smo sami storili za spreminjanje razmer oziroma kaj moramo še storiti.
V naši domovini smo z osvoboditvijo jasno opredelili v ustavi in drugih listinah, da ženske delijo položaj vsega delavskega razreda in da je boj za enakopravnost žensk sestavni del boja za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za revolucionarno preobrazbo naše družbe, za osvoboditev človekove osebnosti, kar pa seveda pomeni, da toliko, kolikor uresničujemo temeljne cilje naše družbene ureditve, toliko je tudi ženska enakopravna v naši družbi. V preteklem obdobju smo tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji večkrat razčlenjevali položaj žensk. Pri tem pa smo dostikrat nedosledni in pozabljamo, da je »žensko vprašanje« razredno vprašanje in da mora takšna analiza izhajati iz celotnih družbenih odnosov. Zavračati moramo takšne obravnave družbenoekonomskega položaja žensk, ko sc njen položaj prikazuje le skozi socialno ekonomski položaj in se v tem sklopu obravnava zaposlenost, zdravstveno varstvo, otroško varstvo, kot cia so ta vprašanja izločena iz vprašanj celotne družbene reprodukcije.
Tako naj bi delavci zdaj, ko razčlenjujejo delo v preteklem obdobju in snujejo nove načrte za prihodnje obdobje, videli le, ali bo njihova proizvodnja, njihovo delo, temeljilo na znanju, dosežkih tehnologije doma in v svetu, koliko daje možnosti za zaposlovanje tako moških kot žensk in koliko možnosti za zaposlovanje in za uveljavljanje tistih. ki znajo in so pripravljeni s svojim delom prispevati k večjim rezultatom. Brez znanja, uporabe znanstvenih dosežkov, ne bo večjega dohodka, ne bo boljšega družbenega in osebnega standarda, ne bo tudi hitrejšega razvoja samoupravljanja. Samopotrjevanje človeka kot svobodne osebnosti bo doseženo le tako. če bo človek opravljal delo. ki mu ne bo pomenilo le možnosti za zadovoljevanje gmotnih potreb, ampak mu bo pomenilo njegovo notranjo potrebo, kot smisel in cilj človekovega življenja. Preveč zanemarjamo dejstvo. da socializem pač niso samo j velike in produktivne tovarne, ]
ampak so to družbeni odnosi, novi medčloveški odnosi, kot je rekla tovarišica Vida Tomšič v razpravi na problemski konferenci. Seveda pa ‘ne smemo ra-
zumeti tega tako, da je na sedanji stopnji razvoja, ko poudarjamo pomen znanja, zanemarjeno delo. oziroma, kot skušajo nekateri prikazovati na nekaterih
POGLED V ZGODOVINO
Lahko rečemo, da ni več kraja, kjer ne hi vedeli, kaj je S. marec, koda, žal. marsikje ne vedo, kaj ta mednarodni ženski dan pomeni, zakaj je bil ustanovljen.
Osmi marec je od vsega začetka izrazito politični dan, saj so ga oh ustanovitvi in še potem imenovali socialistični ženski dan. Pobudo zanj je dala Klara Zetkin na drugi mednarodni konferenci socialistk leta 1910 v Koebenhavnu na Danskem. Odtlej naj hi vse napredne ženske in seveda tudi moški v vseh državah sveta prirejali mednarodni ženski dan. Na ta dan naj bi ves napredni svet zahteva! volilno pravico za ženske I tedaj jo v mnogih državah sveta še niso imele), enako plačilo za enako delo (v Z DA na primer so ženske še vedno veliko slabše plačane od moških za isto delo), manifestirali naj bi za mir, za varstvo mater in otrok, za nezgodno in starostno zavarovanje...
In zakaj prav 8. marec? Ker so na ta dan leta 1909 v Združenih državah Amerike socialisti in socialistke priredili javne demonstracije in meti drugim zahtevah tudi volilno pravico za ženske.
Leta 1911, torej leto dni po mednarodni konferenci socialistk, so 8. marec praznovali v A vstriji (kamor smo tedaj spadati tudi Slovenci in Slovenke), v Nemčiji, na Danskem, v ZDA itd.
V stari Jugoslaviji ženske niso imele volilne pravice. V obeh ustavah —leta 1921 in leta 1931 —je bilo zapisano: zakon odloči o ženski volilni pravici. Toda tega zakona tedaj ženske niso dočakale!
Šele med narodnoosvbodilno vojno so postale ženske politično enakovredne moškim, saj so se zasedanja prve slovenske narodne skupščine u zgodovini —kočevskega zbora odposlancev leta 1943 — udeležile kot .volivke in kot poslanke.
Boris Kidrič je na zborovanju aktivistk Osvobodilne fronte, 14. januarja 1945. leta v Črnomlju, med drugim rekel, da bo v naši zgodovini zapisano, da za osvoboditev naše domovine niso zaslužne le puške borcev, ampak tudi bork. Ženske so se med NOB bojevale proti okupatorju, za svobodo, hkrati pa tudi za svojo ekonomsko in politično enakopravnost!
pri vseh prodajalcih časopisov
za zdrav način življenja
časopis za rekreacijo, oddih in šport
javnih tribunah, da je boj za višjo proizvodnjo, za dohodek nekaj nizkotnega, manjvrednega, kar se za »kulturnega« človeka ne spodobi, oziroma da je na sedanji stopnji razvoja vloga delavskega razreda presežena, saj so -zdaj na potezi tisti v tako imenovanem »srednjem sloju«, inteligenca in tako naprej. Jasno je, da takšnih tez ne moremo sprejeti, saj smo zasnovali sistem, kjer ni ločnice med različno’ zahtevnim delom in med delom in upravlja-' njem. Zato je še kako pomembno, da ob razpravah o našem nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju ne zanemarimo vseh tistih vprašanj, ki so pomembna za razvoj, tako materialni kot družbeni. Pri snovanju planov moramo dati večji pomen novi kvaliteti življenja, za katero so pomembna vprašanja možnosti nadaljnjega razvoja kulture, zdravstva. izobraževanja, otroškega varstva, zaposlovanja itd. V sklopu razprav o razvojnih možnostih bomo ženske, delavke, matere preučevale možnosti napredka na teh področjih z vidika, koliko pomeni razvoj le-teh tudi večje možnosti za naše poklicno in družbeno uveljavljanje. Mislim, da ni prav, da pustimo, da se gredo nekateri naše skrbnike in se borijo za daljši porodniški dopust, takšno in drugačno otroško varstvo in podobno. Ideje o izboljšanju standarda same po sebi niso nič slabega, slabo pa je, če so ponujene v razpravo zunaj razprav o možnosti celotnega razvoja v družbi. Ponujanje večjih pravic mimo tega, da bi povedali, kaj to pomeni z vidika možnosti ustvarjenega dohodka, je potiskanje ženske, delavke, vseh delavcev v mezdni položaj. Menim, da moramo doseči, da bomo dobili v razpravo različne rešitve glede možnosti zadovoljevanja skupnih in družbenih potreb, da jih bomo lahko tehtali z vidika možnosti ustvarjanja dohodka in da bodo delavci na osnovi odgovorno pripravljenih strokovnih predlogov v več inačicah res lahko odločali. Upoštevati morajo tudi potreben dohodek za takšno ali drugačno zadovoljevanje vseh.potreb. Pri vprašanjih porodniškega dopusta, možnosti upokojevanja itd. pa mislim, da si ne smemo prizadevati za rešitve. ki bi veljale za vse enako. Naj ženska sama odloči, v kolikšni meri in kakšne pravice bo izrabila, glede na njene osebne, poklicne, družbene ambicije.
' Edvard Kardelj
O sindikatih
(Izbor iz del 1969—1978)


\fcnjii:n*ai sindikati

r ^ L
■Mtmm
\
- V

m

Izbor iz del Edvarda Kardelja »O sindikatih« vsebuje njegove zapise iz raznih razprav, posamezne celotne tekste ali pa poglavja iz obsežnejših študij in del. Dela so iz obdobja 1969—1978, torej iz časa, ki je bil za razvoj socialističnega samoupravnega sistema nadvse pomemben.
S pričujočim izborom poskušamo družbenopolitičnim delavcem v organizacijah zveze sindikatov, zlasti pa delavcem, ki so organizirani v njenih osnovnih organizacijah, pomagati po eni strani v razpravah o najprimernejši organiziranosti sindikatov, opredeljevanju osnovnih področij, nalog in ciljev, po drugi strani pa jih opozoriti na nekatere dolgoročne interese, ki jih sindikati oziroma v njih organizirani delavci želijo in morajo zasledovati pri uresničevanju zgodovinskih ciljev delavskega razreda. Zato je v tekstih v veliki meri obravnavana problematika družbenoekonomskih odnosov v združenem delu — od vprašanj pridobivanja in delitve dohodka do problematike oblikovanja oziroma kriterijev za delitev osebnih dohodkov.
V brošuri je tudi nekaj tekstov, ki do sedaj še niso bili objavljeni. Gre za Kardeljeve razprave, ki na poljuden način podajajo njegovo mišljenje o konkretnih vprašanjih, s katerimi smo se srečevali ne samo v omenjenem desetletju, temveč se tudi danes.
Menimo, da dajemo v letošnjem letu — ko mineva 40 let od ustanovitve sindikatov v novi Jugoslaviji — s pričujočim izborom iz del Edvarda Kardelja aktivistom zveze sindikatov v roke pomemben instrument za njihovo nadaljnje delo.
Pri Delavski enotnosti lahko naročite
STROKOVNE PODLAGE 1. del (160 din) STROKOVNE PODLAGE 2. del (200 din) in DELITEV PO DELU IN REZULTATIH DELA
(690 din)
Na II. konferenci ZSS je bil sprejet Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in na njegovi osnovi so bile izdelane Strokovne podlage I. in II. del, k učinkovitejšemu in hitrejšemudelu pri tem usklajevanju pa prispeva knjiga Delitev po delu in rezultatih dela. V njej avtorji s svojimi prispevki,izhajajoč iz Družbenega dogovora in Strokovnih podlag, napotujejo na to, kako izdelati sistem delitve po delu.
i