ptie« iellvlM na tujem - ptice selivke na. tujem -^ptiice "selivke, na^i^mcé selivke na t rtíltlei ko smo objavili rcDortažo »Ptice selivke na tujem«, smo zabeležili precej novih naročni- kov so nam tudi pisali. Večidel so se zahval je vah za ca- 7 e „am "rsa. Miìan Ма.ко z dmiino, ki dell v tiskarni soclalis.lčne partije Avstnje. nam Je poŠta vrnila, ker so se naslovijenci medlem Jes^fui neSS^kam^^^^^ vis prosimo, da vsem tistim, ki želijo naroiiti naä ćasopis, po- "äÜ™e'^na?nXvr^kranbJavljamo nekaj pomembnih informacij, ki bodo mnogim delavcem na tujem olajšale odločitev. Razpolaganje z devizami ZADNJE DNI, KO SO SE MNOGI NAŠI DELAVCI IZ TUJINE VRNILI, BODISI ZAČASNO ALI ZA STALNO, SO NA MEJ^JilH PRE- HODIH DOŽIVELI NEPRIJETNOSTI ZARADI DENARJA, KI SO GA PRINAŠALI IZ TUJINE. Gre namreč za primere, ko so na- ši povratniki (iz raznovrstnih nagi- bov) nakupili v tujini dinarsko va- luU) in potem prinesli do meje po več sto tisoč dinarjev. Carinski de- vizni predpiis pa dovoljuje, da naši državljani nesejo ob potovanju v tu- jino 50,00 N-di.n, ob povratku pa smejo imeti 100,00 N-din. Ob na- sprotnih primerih so morali carini- ki povratnikom denar odvzeti ali pa so jih vrnili, da so spei z dinarji ku- pili tujo valuto. Pov ratnike zato opozarjamo, da je nesmiselno menjavati tuja plačilna sredstva v dinarje še pred prihodom v domovino, ker lahko prinesejo v domovino neomejeno količino deviz, če so jih zasiliužili z rednim delom v tujini. Te devize lahko potem ,ix) svojem preudarku in potrebi zamenjajo v dinarje pri vseh menjalnicah v do- movini, lahko jih pa tudi v celoti vložijo na svoj devizni račun v ban- ki. Devizni račun lahko naši delavci v tujini odprejo v banki svojega področja že v času, ko so še v tujini. To lahko napravijo z navadnim pis- mom banki, če nimajo ustreznega obrazca. Na svoj devizni račun lahko potem pošilja- jo mesečnb ali drugače nove vloge. Devize z deviznega računa lahko vedno koristijo za plačilo v domovini in v tujini in sicer za-se ter za svoje ožje sorodstvo (zaki)nca, otroke in st^e). Denar, vložen na deviznem računu, obrestuje banka v vloženi valuti in sicer: vloge na vpogled s 4 " o. vezane vloge (12-me- sečni odpovedni rok) pa 6 Чо letno. Zaradi vsega tega znova priporočamo našim povratnikom, naj ne nasedajo raznim špeku- lacijam, ker lahko sicer izgubijo težko pri- služen denar, kajti dosti več koristi bodo imeli, če bodo prihranke z dela v tujini vlo- žili na devizni račun. V primeru, da bi naši naročniki v tujini želeli v tej zvezi še bolj podrobna pojasnila, naj pišejo v uredništvo, ki bo v prihodnji rubriki za naše v tujini, odgovorilo na nji- hova vprašanja. ŽE NEKAJ LET OPAZUJEJO STANOVALCI ALJAŽEVEGA HRIBA PLAZ, KI ZLAGO- M\ A VZTRAJNO LEZE Z VRHA PROTI ZADNJEMU DELU TOVARNE TOPER, m MERITVAH GEODETSKEGA ZAVODA JE DOLOČENO, DA BO SANACIJSKA DELA SPOMLADI OPRAVILO KOMUNALNO PODJETJE ZA CESTE IN KANALIZACIJE, ZA- NIMIVO PA JE, DA TOVARNA NE MISLI PRISPEVATI DENARJA, ČETUDI JE NEPO- SREDNO NJEJ V KORIST. DA BI PLAZ ZAVAROVALI. DENAR BO MORALA DATI OBČINSKA SKUPŠČINA CEUE, Stabilizacija tudi v zakonodaji (Nadaljevanje s 1. strani) Drugo, kar moram ugotoviti, je to, da povezava med slovensko republi- ško in občinskimi skupščinami ni takšna kot bi morala biti. Vsi stiki doslej so bili omejeni na občasne razgovore s predsedniki občinskih skupščin pri Izvršnem svetu. Take iniciative pa republiška skupščina ni dála, čeprav bi bilo bolj normalno. Tretji problem se kaže v večjem sodelovanju občinskih skupščin pri kreiranju in sprejemanju republiške ter zvezne zakonodaje. Tudi kar za- deva občinske skupščine je znano, da posamezne predpise, odloke ozi- roma v republiški skupščini zakone pripravljajo v ozkem krogu brez jav- nosti tudi po leto in več in da se po- tem redno dogaja, da zmanjka časa za tisto obdobje, po našem mnenju najvažnejše, ko bi o posameznem predlogu morali dati svoje mnenje zainteresirani čenitelji. Razen tega tak način dela onemogoča poslan- cem, da sami iščejo določena mne- nja, dokumentacijo in podobno. Tudi o javnosti dela skupščin ozi- roma poročanju o njihovem delu imamo pripombe. V poročilih sicer zasledimo dejavnost skupščine, žal pa iz njih ni bilo razvidno, kateri p>o- slanci so aktivno sodelovali v raz- pravi, za kakšna stališča so se zavze- mali itd. S podobnim problemom se srečujemo tudi v občini. Nadaljnja stA^ar je sprejemanje pripKjročil, predlogov itd. Tako kot bi morali doseči stabilizacijo na pod- ročju gospodarstva, bi jo morali tu- di na področju naše zakonodaje. Znano je namreč, da se naši predpi- si stalno menjavajo, da dobivamo po navadi nič koliko dopolnil zakonov itd. To je prva stran medalje. Druga pa je v tem, da smo pri sprejemanju nekaterih zakonov in predpisov ne- ažurni. To velja na primer za zakon o prispevku za urejanje mestnih zemljišč, nadalje za razne predpise o stanovanjski reformi in druge. 2e tri leta čakamo na zakon o poravnal- nih svetih. O proračunih pa je bolje, da sploh ne govorim. Že nekajkrat smo slišali, da bomo proračune spre- jemali na začetku leta, kot vidimo pa se praksa ponavlja iz leta v leto, in tako tudi letos težko govorimo o tem, kdaj bo imela občinska skup- ščina vse elemente za sestavo prora- čuna. Pa še nekaj glede priporočil. Očitno je, da je šlo pri republiški skupščini za določeno neresnost. Pri- poročila so dobesedno deževala ne glede na trenutno aktualnost proble- mov. Druga slabost, ki velja tudi za občinsko skupščino, pa je dosled- nost pri spremljanju in uveljavlja- naju teh priporočil. In če bi zdaj govoril še o delu po- slancev v naši občini, moram reči, da z delom vseh poslancev ne more- mo biti povsem zadovoljni. Sociali- stična zveza je sicer tista, ki je dolž- na skrbeti in odpirati možnosti po- slancem, da pridejo v stik z volivci, da pridejo do določenih mnenj o po- sameznih problemih. Ce ocenimo te možnosti v preteklosti, je dejstvo, da jih je bilo dovolj, samo da pri ne- katerih poslancih ni bilo iniciative. To se je videlo tako v razpravi o sprejemanju nekaterih pomembnih sklepov s področja zdravstvenega za- varovanja kot tudi v razpravi o os- nutku republiškega zakona o finan- ciranju izobraževanja. Öejstvo je namreč, da je za uspešno delo po slancev tako v skupščinah kot na te- renu potrebna obojestranska inicia- tiva. Nazadnje menim še to, da bi zara- di javnosti dela morale o republi- škem družbenem načrtu in proraču- nu razpravljati tudi občinske skup- ščine. M. B. V pričakovanju izboljšanja DO 1970 PREDVIDEVAJO PET MILIJARD BRUTO PRODUKTA Lanski plan so v Alposu določili razmeroma visoko, toda realiziirali so samo milijardo in pol bruto pro- dukta. V finalni realizaciji so do- segli sicer več, kakor so med letom pričakovali, kajti prvo trimesečje je bilo zelo slabo, kar je bila pred- vsem posledica zmanjšane investi- cijske dejavnositi. Tako so v začetku delali samo s polovično kapaciteto, ker ni bilo naročil, česar tudi kasne- je niso mogli nadoknaditi, ko so pre- jeli nekatera ivečjia naročila. Kljub- temu so letošnji plan pred- videli še višje, saj kažejo spremem- be na tržišču, da bi bila dvemilijard- na bru Lo proizvodnja mogoča. Poleg tega so ppcpričiuai, da, bodtx anoigli. bruto produikt povečati z novim uni- verzalnim strojem zja. šivne cevi raz- nih debelin in profilov, ki ga bodo montirali v prihodnjih dneh. S tem strojem bodo tudi v tesnejši koope- raciji z Impolom in predvidevajo, da bo stroj že lotos dal eno milijar- do bruto produkta. Zaradi tega tudi ix>vsem upravičeno menijo, da bodo letos dosegli v skupni proizvodnji dve milijardi bruto produkta. Ob tej proizvodnji zaposluje Al- pos okoli tristo delavcev, a lani jih je'bilo nekaj časa celo samo okoli 280,. Ko bodo dosegli z novim stro- jem polno storilnost, pa bodo zapo- îlevaii sipet okoli 320 delavcev. Real- nost letošnjega plana je toliko večja tudi zato, ker so ga izdelali po po- godbah in ne bodo delali na zalogo. —hs Perspektive mozirskega obrtništva Razmere na področju obrtništva so se zadnja leta v mozirski ob- čini znatno izboljšale. K temu je precej pripomogel novi zakon o obrtništvu, ki je prinesel v pogledu pridobitve pravic za opravljanje obrtnih storitev precej sprememb in pa ustreznejša davčna politika občinske skupščine. V "tibčinf je sedaj 158 rednih za- sebnih obrtnikov, medtem ko jih je bilo še pred leti le okrog 100. V lan- skem letu je poraslo število obrti za 26. Od tega odpade na avtopre- vozništvo kar polovica, ostalo pa je uslužnostna obrt. V oWini so zaen- krat najbolj razvite mizarska, avto- prevozniška, krojaška in še nekate- re d^uge obrti; torej obrli uslužnost- ne dejavnosti. Pri širjenju obrti pa nastopajo tu- di objektivne težave, ki jih ni pre- zreti. Na prvem mestu so tu ustrez- ni lokali oziroma delavnice. Teh v občini zelo primanjkuje. Za nekate- re kraje tudi urbanistično še ni re- šeno, kje bi smeli graditi nove lo- kale. Da se stanje obrtništva v občini zadnja leta izboljšuje, je precej pri- pomogla tudi ustrezna davčna poli- tika občine. Občinsfka skupščina je lani vse tiste obrtnike, ki so začeli z obrtjo na novo, oprostila v prvem letu 90 odstotkov davščin. Vse usluž- nostne obrti pa so oproščene tudi plačevanja občinskega prometnega davka od plačil na storitve. Kot postranski poklic je v mozir- ski občini registriranih 226 obrti. Prevladujejo šivilje, mizarji, zidarji, čevljarji; skratka obrti uslužnostne dejavnosti, šušmarstvo so v občini v zadnjih letih močno zatrli. Močno se je popravilo tudi stanje obrtniškega naraščaja. V vseh obrt- nih strokah je vključenih v uk 100 vajencev. Število vajencev je zlasti močno poraslo v lanskem letu, ko je bilo na novo registriranih kar 43 vajencev. Tudi k temu je precej pri- pomogla davčna politika občine, saj je priznala za vsakega vajenca 15 oziroma 20 odstotno davčno olajša- vo. Spremenila pa se je tudi misel- nost mladih, da ni perspektiva sa- mo v šolanju, temveč da je življenj- ska eksistenca tudi v obrti. Da bi se obrt v mozirski občini tudi v prihodnje še močneje razvi- jala, bo občinska skupščina obdrža- la tudi v prihodnje nekatere davčne olajšave. V tem vidi tudi možnosti za zaposlovanje ljudi. —er Ciani sinđiiiata volijo Po predlogu občinskega sindikal- nega sveta bodo na območju ko njdške občine tri volivne enote za delegate za občni zbor republiškega odbora Zveze sindikatov. V prvi bo usnjarski kombinat »Konus«, v diru- gi kovaška industrija Zreče, v tret- ji pa lesno industrijsko podjetje v Slovenskih Konjicah. STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, Z VARČEVANJEM BI RADI PRIŠLI DO STANOVANJA Pomagata vam banka in vaša ddovna organizacija; Vsi trije skupaj boste zbrah potrebna sredstva. Pred seboj že vidite uresničene svoje sanje. VENDAR STE ŠELE NA POL POTI! Ostali del poti so: zemljišče, dovoljenje za lokacijo, načrti, gradbeno do- dovoljenje, stanovanje, oprema stanovanja. KLJUČ ^rešitev teh vprašanj boste dobili pri specializirani delovni organizaci ji SG STANDARD. Tam se boste lahko posvetovali o vseh problemih. Ce želite, lahko naro- čite, da vam naša organizacija o.