^daarsren sobot. nedelj in praznike*. , ^ except Saturtlajs. »"^y, «nd Holidays PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniikl In upravniikl prostori: 1007 South Lawndale Ave Ofttoe of Publication MOT South Lawndale Ave Telephone. Rockwall «004 yss^.'tss^'tsySS iff^cliaig S SLSVSS CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 10. OKTOBRA (OCT. 10). 1946 Acceptance for mailing at special rate of postage prov>ded for in section 1103. Act of Oct ». 191?, authortaed on Jane 4. 1919 Subocrlplion 99.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 197 jjelnik jugoslovanske delegacije ■■zaključke mirovne konference ^Jelj ponovil izjavo, *ia Jugoslavija ne bo podpisala pogodbe IVA KOLONIJA V EVROPI Pvil 9. okt.—Jugoslavija je -U bombo, ki je pretresla milno konferenco, z javno obdol-rio o neodkritosrčnosti, uka-nnju in diktiranem glasova-,, zaeno pa je obsodila za-o Trstu in italijanskih mcijah ter pozvala zunanje ustre štirih velesil, naj jih za-tjo in popravijo napake, oboje vrgel Edvard Kardelj, fclnik jugoslovanske delega-na plenarni seji konferen-v momentu, ko so reprezen-iti zapadnih sil čestitali drug [emu in v svojih govorih polili enotnost, kooperacijo in ležene uspehe. "Edini uspeh konference je v iljavljenju klavzul mirovne (odbe za Italijo, katere so o-rili zunanji ministri štirih r je rekel Kardelj. "Ker iona ni pokazala ne volje in želje za dosego dogovora,' je tem ustvarila brutalno atmo-ukazovanja in to zlasti z jrom na Jugoslavijo,. Prispe-konference k svetovnemu je negativen, ker je bila njena procedura, katera je pprej omogočila eni grupi valuje njene volje drugim gru-Stališče ene grupe držav, je vedno tvorila večino, je žlalo konferenco na dvoje, bvražniki miru Se lahko ve-tega. Debate na sejah čla-komisij o važnih vprašanjih >.le površne." irdelj je udrihal po anglo-ih državah, zaeno pa je po-l izjavo, da Jugoslavija ne podpisala mirovne pogodbe z ijo, če ne bo dobila nadalj-b koncesij. Zahteval je za-ienje takozvanc francoske liki naj bi tvorila mejo med (oslavijo in Italijo, in da se n linija pomakniti proti za-lu, da bo Jugoslavija dobila rico in dolino ob reki Soči. |*V interesu angleške vesti je osvojena francoska linija bodoča meja med Jugosla-»Italijo," je rekel Kardelj, pomeni, da morajo Jugoslo-ostati pod tujo vlado. N(ed-Ito zapadne sile govore o ^raciji, se je rodila nova "ir»ija v osrčju Evrope. Na sklepa n reparacijah od je življenje enega Angle-'Mno $38,000, enega Franco-WOOO, enega Jugoslovana pa k $268." ^ Wdnik francoske vlade in 'J' minister Georges Bi-^ fv potem apeliral na Ju ■vijo, naj podpiše mirovno z ItaiiJ0. Ona ne bi Požreti uspehov, ki so konferenci. Kar I* Knor:ral Bidaultov apel. zunanji minister Er-v' J< v svojem govoru britsko politiko na vthodu h, zanikal ob- rediti slične zablode glede Trsta," je rekel Bevin. "Pri tem ne pozabljam junaškega odpora jugoslovanskega ljudstva proti sovražniku. Ono je veliko prispevalo k naši skupni zmagi. Velika Britanija je zainteresirana le v pravilno rešitev tržaškega problema." Slišal se je drugi kritični glas na konferenci. Belgijski delegat Paul Spaak, predsednik skupščine Združenih narodov, je oplazil zunanje ministre štirih velesil. Dejal je, da so oni skovali mirovne pogodbe za poražene države in potem skupno vodili opozicijo proti modifikacijam na mirovni konferenci. Slednja je ostala brez moči in morala je le potrdili zaključke zunanjih ministrov. Krvavi izgredi izbruhnili v Rimu Mnogo ljudi ubitih in ranjenih Rim, 9. okt.—Najbolj krvavi izgredi po osvoboditvi Italije so izbruhnili danes pred palačo Vi-minale, v kateri je sedež vlade. Prva poročila pravijo, da je bilo najmanj 15 ljudi ubitih in čez sto ranjenih v bitkah med iz-gredniki in orožniki. Izgredi so sledili demonstracijam. Demonstranti so metali kamenje na podpredsednika vlade Pietre Nennija, voditelja komunistične stranke Palmira Togli-attija in Angela Corsija, podmi-nistra za notranje zadeve, ko so skušali govoriti pred množico. Neuradna poročila omenjajo večje število žrtev izgredov kot vladna. Čez 30,000 ljudi se je udeležilo demonstracij. Sledili so pohodu 10,000 ljudi pred vladno palačo. Nekateri so udrli v vladne urade, iz katerih pa jih je policija po ljuti bitki izgnala. Demonstracije so bile organizirane v znak protesta proti od-slovitvi 15,000 cestnih delavcev. Tem so se pridružili drugi brezposelni delavci, med temi veliko število vojnih veteranov. »1, _ - —, svet Zdru h Povzel nadzor ^ ' pa bi smele tuje cLXlk hr"z dovoljenje J' da * Iul>je sključen ju pr kti4 'IS tem raz ^ T -J* l>r« ko etničnih »s k* P^^očilo potežko-: y ^pl.kac Je. h«m Jugoslaviji d» nc sme na Goering se jokal vjetnišnici Schacht bo poatavi jen pred nemško »odiice Nuernberg. Nemčije. 9. okt.— Dolge in strašne noči preživljajo vodilni nacisti v tukajšnji jet-nišnici, v kateri čakajo na ekse-kucijo. Vsi se zavedajo, da bo kmalu prišel dan, ko bodo morali z življenjem plačati kazen za storjene zločine. Obsojenci bodo obešeni na vislicah zunaj Nuernberga. %Neki jetniški uradnik je razkril, da se je Hermann Goering jokal v svoji celici. Dr. Gustave Gilbert, jetniški psiholog in zaupnik obsojenih nacistov, je de jal, da Goering tuhta v svojih zadnjih dneh, "kako bi se tajnq maščeval nad zavezniki." Kak šne načrte ima Goering, Gilbert ni povedal. Zdaj, ko je mednarodni vojaški tribunal dovršil svojo glavno nalogo z obsodbo vodilnih nacistov v smrt, se je slika spre menila. Jutri se bodo člani zavezniškega sveta za kontrolo Nemčije sestali na seji v Berlinu in razpravljali o apelu obsojencev za pomilostitev. Franz von Papen, nacijtkl di-plomatični lisjak, ki je bil oproščen na obravnavi, noče zapustiti jetniŠnice v Nuembergu. Bo jI se, da ga ne bi zadela ista moda kot je .Hjalmara Schachta, bivšega ekonomskega ministra v Hitlerjevi vladi. Schacht je bil oproščen, toda nemška policija ga je aretirala v bližini Stuttgarta in ga odvedla v Ječo. On bo poetavljen pred nemško denacifikacijsko sodišče kot vodilni nacist. V bližini Nuernberga se skrivs Hans Fritzsche, ki je bil tudi oproščen. Doznava se, da je vložil aplikacijo pri zavezniških avtoritetah za vstop v berlinsko cono. Baruch naslovil apel svetu Skupna kontrola atomske energije New York. 9. okt.—Bernard M; Baruch, ameriški reprezen-tant v komisiji Združenih narodov za atomsko energijo, je naslovil goreč apel avetu, naj se izreče za skupno kontrolo atomske energije, da ' se atomska bomba zavrže kot vojno orožje. "Zdaj lahko rečem, da je Amerika pripravljena za uničenje atomske bombe kot orožja," je dejal. "Svet naj ae ji pridruži in sklene pakt v interesu varnosti. Pakt mora biti realističen, ne samo izraz pobožne želje in namena, kf ne predvideva metod izvajanja." Baruch je govoril na letnem banketu Freedom Housa. Ob tej priliki mu je bila podeljena nagrada za prizadevanja v prilog izboljšanju mednarodnih odno-šajev. Banketa ae je udeležila tudi vdova pokojnega predsednika RooseveRa. Baruch je v svojem govoru ponovno udaril po Rusiji. Izjavil je, da je ona Še Vedno glavna ovira v prizadevanjih za sprejetje ameriškega aačrta glede kontrole atomske energije. Rusija vodi opozicijo proti predlogu nadzorovanja držav, ki naj bi ugotovilo, ali izdelujejo atomsko orožje ali ne. Hull za tra jen svetovni mir Bivši državnik svari velesile Washington. D. O—Bivši državni tajnik Cordell Hull je ob javil poslanico, naslovljeno vsem narodom, v kateri jih urgira, naj sodelujejo za uresničenje traj nega svetovnega miru. Svojo poslanico je naslovil predvsem velesilam, katere svari pred "neozdravljivo boleznijo," ki bo zadela ves svet, ako ne pride do sporazuma. Hull je podal svojo spisano izjavo, katero je pripravljal tri tedne, iz svoje bolniške postelje v bolnišnici Naval Medicel Center v Bet head i, Md„ ob priliki 75 letnice svojega rojstva. Kma lu po objevi izjave jc Hulla za dela kap in se nahaja v resnem položaju. Bivši državni tajnik je pozval državnike peterih velesil, naj izravnajo neeporazume. ameriško ljudstvo pa Je pozval, naj podpre zunenjo politiko za doee-go končnega miru. Hull Je v svoji poslanici naglasil potrebo edinoeti dome, ni pe izrečno o menil zunenje politike drževne ge tajnika Byrneee niti nasprot nege mnenje bivšege trgovinskega tajnika Welleca Glavna teme njegove Izjeve je, da morajo velesile izravnati Heirens bo poslan v umobolnico Chicago, 9. okt.—William G. Heirens, sedemnejst let star fant, ki je bil obeojen v dosmrtno Ječo zaradi umora deklice Suzanne Degnan in dveh žensk, bo poslan v državno umobolnico za kriminalce v Menardu. To se Je doznalo včeraj, ko je Heirens napadel s kamenjem oboroženega stražnika v državni jetnišnici pri Johetu. Heirens je dejal, da je napadel stražnika v upanju, da ga bo ustrelil. Drugi strsžnlk, ki je videl incident, Je odpeljal Heirensa v jet-niško celico. nesporazume, kajti svetovni mir je veliko večjega pomena za ves svet nego diference med velesilami. Hali je omenil dejstvo, de •o med vojno obstajele velike razlike med silami, ki pa so bile prsvočasno izravnane. "Na ta način so velesile ohranile in vzdržale enotnost doma in med seboj." Hull Je govoril kot privatni državljan, ki uživa velik sloves kot državnik in. bivši državni tajnik po vnem svetu. On Je vodil smeriške zunanje zadeve U let. nejdelj v zgodovini, njegove državniške spretnoet pe se je zlasti dobro izkazale med drugo svetovno vojno, ko ste s pokojnim predsednikom Roose-veltom vodila državno ladjo k zmagi nad osiščem "Neglede ne teževe pri skle penju miru. ki ao številne, morejo velesile aodelovetl za uresničenje miru, tako de zmege ned osličem ne bo zaman," je nei!la s i Hull. Indija bo vodila . lastno politiko Nehru za neodvisno zunanjo AdUtiko New DelhL Indije.—Jawahar lal Nehru, načelnik vseindijske vlade, je izjavil, de bo Indija sa ma odločevala o svoji zunanji politiki, 'ne Velika Britanija. "Četudi podkralj Wavell še sedi v svoji palači kot simbol angleškega kralja in britakega imperija, bodo Indijski diplomati prejemali navodila od naa, ne pa Iz Londona," je rekel Nehru časnikarjem. Kot prvi korak v kreiranju urada za indijske zunanje zadeve, ki bo nastopsl samostojno, bo indijska vlada poječela svoje obstoječe agencije v Washing-tonu in ne Kitejskem, ki Jih bo morda povišala v ambasade. In dlja nima svojih zastopnikov v Rusiji in njen nemen Je, de nej-prej poječa svoje obstoječe ze-stopstva, potem pa bo Imenovala poslanike za druge države. Neki česniker je vprešal Neh-ruja, kako si more Indija lastiti oblast, da pošlje svoje zastopni ke v druge dežele, ker še ni svo bodna. Nehru je odgovoril, da ae bo to izvršilo, četudi bodo indijski poslaniki "morda morali najprej dobiti dovoljenje od en gleškega krelje." Nehru Je ne-glesil skrejno potrebo, de more Indija nestopeti kot samostojns in neodvisne država v zunanjih zadeveh. "Indija se bo borila ze neod visnost vseh ljudstev in proti rasnim diskriminacijam vselej in povsod. Sodelovala bo z dru gimi miroljubnimi narodi za mednarodno sodelovenje in se bo borile proti izkoriščenju ne-i oda po nerodu," je izjavil Neh "Indija želi navezati stike TRUMAN POSLAL SPOMENICO KONVENCIJI ADF Naglatil j« potrebo tttd-ne in oeč/e produkcijm SPAATZ GOVORIL PRED DELEGATI r Chicago. 9. okt.—Predsednik Truman je neslovil poslanico konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se vrši v hotelu Morrisonu. Poslanico je preči-tal George Meany, tajnik-Wa-gajnik ADF, pred 650 delegati, ki so prišli na konvencijo. Ti reprezentirajo Čez sedem milijonov Članov unij federacije. Trumanova poslanica naglaša potrebo stalne ln večje produkcije dobrin. "VI morate demonstrirati sedaj, kakor ste v vojnem času, da so cilji organiziranih delavcev identični s cilji naše demokratične države," pravi poslanica. "Uradniki in Člani ADF ste med glavnimi čuvaji ameriške demokracije. Vsi moramo gledati v bodočnost. Nastopile je velike ln važna doba v zgodovini. Dejstvo, da člani in voditelji organiziranega delavstva igrajo važno vlogo ao-daj, ni naključje. S svojim delom so si zaslužili to pravico. Ameriška delavska federacija Ima velike obveznoati, katere mora izpolniti. Ne samo blaginja ln zaščita ameriškega ljudstva, temveč tudi svetovni mir je na kocki. Vsaj meni je jaa-no, kakšno vlogo morajo Igrati organizirani delavci. Govoriti morajo predvsem ze vse one, ki delajo. Kakor v vojnem času, je tudi sedaj največja potreba stalna in večja produkcija. Ta bo zasigurala blaginjo ameriškemu ljudstvu. Ze dosego večje produkcije je potrebna kooperacije med delavci, delodejalcl in vlado." • Trumanova poslanica ni izzvala navdušenega aplevza. Le nekaj delegatov je ploakalo po pre-čitanju. Kot govornik na konvenciji je med drugimi nastopil general Cerl Spaatz, vrhovni poveljnik ameriške letalske sile. On je dejal, da edina pot v mir je, ako Amerika ostane močna drževa ln pripravljena na vso eventual* nosti. Obravnava proti nadškofu zaključena Obsodba bo izrečena v petek Zagreb. Jugoelavila, 9. okt.— Masna obravnava proti nadško fu Alojziju Stepinacu, poglavarju katoliške cerkve v Jugoslaviji, in petnajstim drugim duhovnikom in menihom je bila sinoči zaključena. Vsi so obtoženi kolaboracije z Nemci, Italijani in ustaši, hrvaškimi teroristi, ter zločinov proti ljudstvu. Nadškof je pred zaključenjcm obravnave ponovno Izjavil pred sodiščem, da je njegova vest čista. Ne čuti se krivega, neglede na odlok, ki ga bo izreklo sodišče. Njegovi zagovorniki so apelirali na člane ljudskega sodišča, naj ga oproste. Poudarjali so, da Stepinac ne more biti odgovoren za zločine, katere so izvršili katoliški duhovniki na Hrvaškem. Javni tožilec jo pobijal argu mente zagovornikov. Dejal je, da je Stepinac odgovoren za vse zločine, katere so izvršili duhov niki. Ti so dobivali navodila od nadškofa, ki se je odprto pajdaši! s sovražniki ljudstva in ko-laborlral z njimi. Predsednik sodišča je po za-ključenju obravnave naznanil, da bo obsodbe Izrečena v petek. ru. se z vsemi velikimi nerodi In pripravijo, da poMJe misijo na Srednji vzhod " Nehru je dalje rekel, da »ki Indije pezno zeslrdovele z velikim zenimanjem rezvoj v Pele stini, Irenu. Ireku Siemu, Indo. Kini in ne Kitajskem In bo nudila svoje si m pa t je veem tem ljudstvom, de ei priborijo mir in svobodo. Indija podpira indo neško reoubliko stoodstotno, tako tudi domečlnsko vlado v so •ednll Burmi. "Vel ti nerodi morejo dobiti svobodo In ml Jim »v»mn nnd4li nošo pomoč " Je zaključil Nehru. Anglija razočarana nad Trumanom Njegovo potezo glede Palestine smatra za politično igro London. — Angleški vladni krogi kažejo odprto nejevoljo napram predsedniku Trumenu, ki je zednjf petek neprevil nov jeven pritisk ne Anglijo, nej odpre vrete Pelestine in dovoli vstop 100,000 evropskim Židom, ki se nehejeto v brezdomskih taboriščih v Nemčiji. Angleški vladni krogi «o razočarani posebno vsled tege, ker je Ti umen ignoriral Attleejev apel. ne i ne objevi svoje note angleški vladi, dokler je ne preštudira. Vsled tege Je v Angliji nastalo mnenje, da je bila te Trumenove poteza zgolj politična Igta v zvezi s prihodnjimi kongiesnlkl volitvami. Ti umen je v tej noti dejal, e-ko Anglija tekoj dovoli vstop 100.000 Židom v Palestino, da bo on prihodnjemu kongreeu pri-poročel, de dovoli večjo veoto ze ekonomski rezvoj Peleetlne, ka kor tudi, de dovoli večjemu številu evropskih brezdomcev v Ameriko. Dejel te, nej eneko store tudi druge drževe v svrho rešitve tege problema. V evr<>|>-ikih taboriščih, predveem v Zadruge sprejele vidne resolucije Kontrola olja na Srednjem vzhodu Columbue. O*—Delegacija raznih zadružnih podjetij, ki Je zbo rovale v tem mestu pred nekaj tedni, je sprejela več važnih resolucij na konvenciji Zadružnega kongresa. Na svoji zadnji seji je konvencije sprejela reso lucijo, s katero podpira ameriško vlado pri sodelovanju v u-stroju Združenih nerodov. Druga resolucije negleša potrebo, da ameriška vlada uravnovesi svoj proračun ell budget, tretja pa Izraža podporo name ravani ustanovitvi svetovne oljne zadruge, o keteri se bo razpravljalo na prvem povojnem kongresu Mednarodne zadružne zveze, ki se je pričel dne 1. ok tobra v Zurichu, Švice. Nadeljne resolucije, ki so bile sprejete na zedružnem kongre su, naglašejo potrebo usteno-vitve mednerodne kontrole olje na Srednjem vzhodu, ustanovi tev zadružnega oddelke v pod ročju delavskega departmente in skupno akcijo zadružnikov ria obeh ameriških kontinentih, da se ustanovi hernlsferična po vezanost zadružne vzgoje. Govorniki na kongresu so ne glašali potrebo, da si zadruge utrdijo svoj finančni položaj na podlegi plačevanja v gotovini in da se otresejo dolgov. Zedru-gem v državah, ki so bile prize dete v vojni, naj se pomage pri obnovitvenem delu, potrebno pa Je tudi, da se pomaga ameriškim zadrugam v podeželju. Zborovalct so se Izrekli tudi za razvoj zadružne gradnje ste novanj, za zdravniško oskrbo in Izobrazbo na »ploini podlagi. Ameriške zadruge ao poalale na kongres Mednarodne zadruŽ ne zveze v Zurich, ftvica, 21 de-legetov. Ameriški delegetje bodo urgirali kongres, nej zahte ve, de pridejo vsa oljne polja na Srednjem vzhodu pod kon (rolo Združenih nerodov, kar bi odvrnilo konflikte med velesl lami. preprečilo vojno in ustavi lo irkoriščenje, SENATOR GREEN ZAHTEVA ZASEGO ZALOG MESA Jusiični department naj odredi akcijo proti kompanijam STAVKA PROTI AMERIŠKEMU LJUDSTVU Weehington. D. C.. 9. okt.— Senator Theodore F. Green, demokrat z Rhode Islands, je pozval federalno vlado, naj zaseže zaloge mesa v skladiščih klavniški h kompanij, da tako ugotovi, ali kompanije grmadijo meso, ko ga ljudstvo ne more dobiti. Senator je dejal, da lagleda, da klavniške kompanije vodijo stavko proti ameriškemu ljudstvu. Federalni JustlČnl department jo pozval, naj odredi akcijo proti kompanijam zaradi kršenja protitrustnega zakona. Green je Izrekel zahtevo, ko so su člani posvetovalnega sveta urada administracije cen aestall na seji ln razpravljali o pritisku na poljedelskega tajnika Clintona P. Andcrsona za odpravo kontrole cen mesa. Poročilo pravi, da se je večina Članov izrekla za odpravo kontrole. Odločitev zavisi od Andersona ln mora priti v petnajstih dneh. Vojni department je neananll pogajanja s neko državo glede zalaganja ameriških čet onatran mori a z mesom. Nainanllo ne omenja države, s katero ae department pogaja. Uradniki de-vmrtmonta so izjavili, da morajo ameriške čete v tujini dobiti najmanj 30,000,000 funtov meea v prihodnjih tednih, Senator Green je o b d o IŽ11 klavniške kompanije zerote proti ljudstvu. Dejal je, de so uver-jene, da bo pomanjkanje mesa rezultlralo v odpravi urada administracije cen Naglasil Je, da ima federalna vlada pravico do zasege zalog mesa, ki so v skladiščih, In kaznovanja onih, ki so krivi zločina proti ljudstvu. Nemčiji in Avstriji, je okrog 800,000 političnih beguncev, voj nlh kriminalcev in bivših neclj skih suženjskih delavcev, ki se ne mere jo vrniti domov, Truplo pogrešanega slovenskega duhov-nika najdeno Trst, 0, okt,—Truplo sloven skega duhovnika Izidorja Zeva dleva je bilo nejdeno v grmovju v bližini Trste. Pogrešan Je bil tri tedne. Izrečene ao bile grožnje proti njegovemu življenju, kor Je širil propagando v slo-veiihkem katoliškem listu, s ka ter 1 rn Je bil povezan, Razkazovanje ameriške letalske sile Washington, D. C., okt.— W Stuart Symington, pomožni vojni tajnik, je neznanil, de bo poveljstvo letelske sile poelalo 24 bombnikov tipa B-20 na polet okrog svete. Zadeve je pred državnim departmentom, ki mu ra dati dovoljenje za polet. Stavka voznikov avto* busov se nadaljuje Chicago, 0 okt —Stavka voz nikov avtobusov, članov unije Ameriške delavske federacije, se nadaljuje Prizadevanje župana Kellyje za končanje konflikta med unijo in Chicago Mo tor C'»a<-h Co. so se izjalovile. Odbor odobril zvišanjs plače Chicago, 9, oki—Pokrajinski odbor ze stabilizacijo mezd je odobiil zvišanje plače 8,000 de lavcem, ki so upoeleni v pralnicah Zadevno neznačilo Je ob-je.vil John C. MrCurry, načelnik odbora. Delevci so členi unije Am«*ti&ke delavske federacije. PROSVETA the enlightenment GLASILO IN LASTNIKA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Organ of and published by National Naročnina ta Zdruftono drlave (laven Chicago) in ni lolo. MOO aa pol leta. I14S aa četrt lota t aa dilim la Cook Co« »7.50 aa celo loto. 11.71 aa pol lota; aa lnooomatvo NJO. Subscription ratoai for the United Statoa (oxoapt Chicago) and Canada UM per year. Chicago and Cook County $7M pot year, countries M OO per yoor. oglasov po dogovoru. Rokopisi dopisov In nsnaroisalh člankov so no vračajo. Rokopisi literarno vsebina (črtico, povesti pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če |e pvlloiil Advertising rates on agraomonl —Manuscripts of communicatlooa and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such aa atorlea. ploys, poems. stc~ will bo returned to sender only when accompanied by self-eddreased and staasped envelope. .. Naslov na vsg, kar Una stik s llstomi PROSVETA 2657-59 Sow Lawndalo Ave.. Chicago 23. Illinois Konvencija ADF Ta teden zboruje v Chicagu letna konvencija Ameriške delav ske federacije, v kateri je včlanjenih čez sedem milijonov organiziranih delavcev in delavk. Bili ae časi, ko je bila ADF edina predstavnica organiziranega delavstva v tej deželi. Danes ni več. Za zadnjih deset let si mora deliti to čast s svojim mladim konku« rentom, dinamičnim CIO, ki se prihodnji mesec sestane na svojem letnem zborovanju v Floridi. Pqleg teh dveh je bila pred nekaj meseci ustanovljena še tretja delavska federacija, sestoječa iz samostojnih unij, ki pravi, da predstavlja dva milijona in pol delavcev, kar pa je dvomljivo. Poleg teh je Še večje Število neodvisnih unij, med njimi štiri železničarske bratovščine in federacija telefonskih delavcev z okrog četrt milijona članov. V deželi je danes okrog 16 milijonov organiziranih delavcev. Ob nastopu "new deala" leta 1933 jih je bilo komaj dobra dva milijona in pol. Morda niti toliko, kajti mnoge unije so prikrivale veliko izgubo članstva v dobi "hoovervillev" z napihnjenimi številkami. V zadnjih 13 letih se je ameriško unijsko gibanje torej razvilo v pravega velikana. Potenčno se lahko razvije še v dvakrat ali celo trikrat tako velikega giganta, kajti vsega mezdnega delavstva je v deželi blizu 45 milijonov. To seveda vključuje vse trgovske in vladne uslužbence, kakor tudi druge uradniške delavce. # V vseh treh sektorjih gospodarstva si služi kruh približno enako Število delavcev kot v tovarnah, rudnikih in transportaciji. Vsi ti trije "beloovratnlški sektorji, kjer je uposlenih blizu 20 milijonov delavcev, je unionlzem danes še skoraj na vsej črti v defenzivi in tabu. Največja zapreka je malomeščanski duh, ki je zasidran med tako zvanimi "beloovratnikarji", ki služijo kruh po uradih in trgovinah. Marsikdo izmed njih, ako sploh ne ogromna večina smatra, da je nekaj več od rudarja, tovarniškega, transportnega ali gradbenega delavca. In zato viha nos pred unijo, j Zadnje čase je sicer tudi med "beloovratnikarji" opažati padanje te razredne napihnjenosti in ničemumosti. Razlog za to "pro-letyrlziranje" je spoznavanje, da je preprost majnar danes bolja plačan kot pa marsikak knjigovodja, bančni uslužbenec, etc., etc. Sigurno pa je vsak majnar danes bolje plačan kot pa podeželsko ali pa tudi mestno učiteljstvo. Tudi ima več pravic pri delu in lahko bolj ponosno ln samozavestno koraka kot pa neorganizirani učitelj, odnosno učiteljica ali pa uradniški ali trgovski klerk, ki ae trese pred bossom ali kakim šablonskim politikom, kateremu mora pomagati iskati glaaove, ako si hoče obdržati delo. In vse to, ker je majnar organiziran, učitelj, klerk ali uradnik pa ni. Posebno melanholičen je položaj učiteljstva v osnovnih šolah na podeželju, kjer malokje znaša letna plača $1,500, poleg tega je pa vsaka učiteljica izpostavljena javni cenzuri in baburskim jezikom. Toda to je drugo vprašanje. Vrnimo se k ADF. yia&jovL i Vsuku konvencija ADF je prava šola za inteligentnega opazoval ca. Na njej se zberejo vrhovni predstavniki pridruženih unij, pVa vi unijski bossi, ki se zavedajo svoje moči, svojega ugleda, svojih sposobnosti. Skoraj od prvega do zadnjega so pravi mački, polni samozavesti, da so se povzpeli na odgovorna mesta s svojo lastno energijo, sposobnostjo in političnimi manipulacijami. Zavedajo ae, da se v debati lahko merijo skoraj z vsakim korporacijskim odvet nikom aH direktorjem. Sploh je to njih poklic in so pravi mojatri v mezdnih pogajanjih. Večinoma vsi so tudi izborno plačani. Kon vencija UMW je na primer Lewisu zadnji teden povišala plačo od $25,000 na $50,000 in sorazmerno tudi vsem ostalim uradnikom unije. Tudi stari Bill Green, predsednik ADF, ni slabo plačan $18,000 na leto poleg stroškov. Med njimi sploh ni nobenega pro-letarca — ne po plači, ne po duhu. Večinoma so predstavniki biz niškega unionizma, večinoma vsi učenci pokojnega Gompersa. On sicer počiva v grobu že čez 20 let, toda njegov duh še živi in nI nikjer bolj viden kot na konvencijah ADF. Ti delavski voditelji, skoraj izključno načelniki mednarodnih unij, državnih federacij in centralnih unij (mestnih), večinoma val v visokih letih, se vsako leto zberejo skupaj, da začrtajo smernice ADF. Po svojem mišljenju stoje večinoma sredi najbolj konser vativnih krogov dežele. Zadnja leta so se res spoprijaznili a potrebo socialne zakonodaje, kateri se je Gompers upiral do groba toda drugače so prav tako veliki in goreči zagovorniki privatnega kapitalizma kot wallstreetarji. In to kljub temu, da je amerlšk kapitalizem danes v pretežni meri povsem monopolističen, po« direkcijo velekapitala. Ti delavski voditelji ne poznajo nobenega načelnega boja proti kapitalizmu. Proti "požrešnim" kapitalistom sicer grme, toda na proti kapitalizmu. Kapitalizem je all right, toda kapitalisti, posebno taki, ki ae bore proti unijam, so človeški Izrodki, so "neameriški", sploh pravi volkodlaki. Po tej logiki je sistem, ki ustvarja volkodlake, povsem dober, ljudje, glavni koristniki tega sistema so pa slabi. To je seveda na glavo postavljena logika, kakor tud etika In ker so ti delavski voditelji načelni pristaši današnjega krivič nega sistema, ki sloni na izkoriščanju elabejšega po močnejšem zato so tudi proti vsaki neodvisni delavski politični akciji v okviru delavske stranke Vsaka delavska stranka, vredna svojega Imena je namreč že po svojem bistvu v načelnem boju proti kapitalizmu Ne ogreva ae le za poštene plače In razne reforme za splošno bla ginjo delovnega ljudstva, marveč tudi proti kapitalističnemu aia-temu. ki ae bori le za blaginjo vrhnje plasti, to Je poaedujočega razreda, gotpodarjev dežele. Toda kljub temu. da vemo. da ae ADF ne bo izrekla za ustanovitev delavske stranke, vendar ne omalovažujemo njene konven ctje, kajti vemo, da m bo tudi ameriško delavatvo prej ali alej oprt jelo te Id«je. Šele tedaj bo lahko poaUlo tudi pravi orjak, kajti v aebt bo začutilo novo moč — moč, ki pnde le od načelnih bojev proti izkoriščevalcem in aoelalnim krivicam. O AMERIŠKEM SLOVANSKEM KONGRESU IN DRUGO Johnstown« Pa. — Naj malo poročam o poteku tretjega Ameriškega slovanskega kongresa. Obžalujem, da se nekatere alo-venske naselbine tako malo zanimajo za to slovansko organizacijo, dočim so bile nekatere zelo častno zastopane. Ta kongres se je vršil pod geslom delovanja za trajen mir. Vsi govorniki so govorili V tem smislu. Težko bi/bilo opisati vtise, ki sem jih dobila na tem kongresu, rečem le, da sem v svojem srcu obljubila delati za cilje te organizacije. Dana mi je bila tudi prilika slišati zastopnika naše velike slovanske Rusije. On je izrecno poudaril, da si Rusija ne želi vojne, temveč mir in prijateljstvo naše velike republike Amerike. Tretji Ameriški slovanski kongres je tudi soglasno odgla-soval, da se deluje za izvolitev Henryja Wallaca za prihodnjega predsednika Zedinjenih držav. Mi smo sveto obljubili delovati v tem pravcu Jn če bomo uresničili to našo željo, bomo veliko osegli, Wallace je bil zadnji tooseveltov pristaš v kabinetu, sedaj so še njemu dali brco, ker je agitiral za medsebojno prijateljstvo med Ameriko in Rusijo in za trajen mir. On se obro zaveda, da rožljanje s sabljami in grožnje z atomskimi bombami ne vodijo v mir, ampak vojno. Seveda, vojni do-jičkarji nastopijo proti vsakemu, ki deluje za mir. Oni se ne vprašajo, koliko naših sinov pade, koliko jih ostane pohabljenih za vse življenje, temveč mislijo e na dobičke, ki jih prinaša vojna. Ubogi delavec, koliko se znojiš, toda nimaš nič od. tega — zgaranega in oslabljenega te vržejo na cesto, kadar vidijo, da m ne koristiš več. Vojno plačamo delavci s krvjo in delom, zato proč z njo! Brat-in sestre, volimo zastopnike miru, če pa bi bila ta dežela zopet napadena od kateri koli agresorja, jo bomo pa zopet vsi branili kot en mož. ifa tretjem Ameriškem slovanskem kongresu je bila zelo dobro reprezentirana detroitska naselbina. Videla sem razne znane in neznane obraze, pogrešala pa aem mrs. K. Kralnz. Citala sem njen opis konvencije SNPJ, pa moram reči, da je nekaj zelo važnega pozabila, namreč, da se bo »rihodnja konvencija vršila v Detroitu, od kjer sta naš prvi glavni podpredsednik in gl. nadzornik. Jaz bi pričakovala, da bi sestra Krainz opomnila te dva {lavna odbornika, da bi v prihodnjih štirih letih potrojila število članstva v svojih društvih. To Je mogoče, če primerjamo mestece Eveleth z Detroitom. Želim, da bo na prihodnji konvenciji Detroit v tem oziru naj-x>lj počaščen. Torej na delo, Detroitčani! SLOVENCEM V PITTS-BURGHU IN OKOLICI I Pittsburgh. Pa. — Rojakom v okolici Pittsburgha sporočamo, da se nahaja tukaj slovenski učenjak, prof. Kersnič is Ljubljano, ki je prišel v Ameriko po zaslugi UNRRA-e, da si pridobi več znanja o produkciji premoga in rude in o metodah, kako se tukaj te dobiva z manjšim trudom. Med nami bo ostal samo še nekaj dni, pa se spodobi, da ga spoznamo, kajti 4udi oa ima veliko povedati, predvsem pa si želi zahvaliti se za vsestransko pomoč, katero so ameriški Slovenci dali in še dajejo za svojce v rojstni domovini. Profesor Kersnič bo govoril na skupni društveni veselici, katere čisti dobiček je namenjen zd sklad mladinsko bolnišnico v Sloveniji, pa vsled tega prosimo občinstvo, da se udeleži te narodna zabave in .obenem sliši glas i t prerojene Jugoslavije., Veselica se bo vršila v sobpto, dno 12. oktobra. v Slov. domu na 57. coatl. , Ker je to skupna veselica podpornih društev, prosimo vse člane, da to upoštevajo. Čimveč nas bo, temveč kredita bomo imeli za uspeh. Torej na veselo svidenje! i Veselic ni odbor. POTOVANJE PO ZAPADU Library. Pa.—Moja hčerka in zet Bta se namenila iti na potovanje in povabila zraven še mene in moža. Rečeno, storjeno! Dne 5. avgusta smo odrinili proti zapadu. Ker sta hčerka in zet dobra šoferja, smo se hitro vozili skozi državi Ohio in Indiano in se šele ustavili v Springfiel du, 111., kamor smo dospeli že pozno zvečer. V tem mestu smo prenočili, drugo jutro si malo ogledali mesto, ki je prav lepo, nato pa nadaljevali z vožnjo proti državi Missouri. Proti ve čeru drugega dne smo prišli V državo Kansas, kjer smo v glavnem mestu Topeki prenočili. Vožnja po Kansasu ni bila nič kaj prijetna, kajti vladala je ne-znoana vročina. Svet je tu puat, ravan in kamnit in le tu in tam se vidi kakšna majhna farma. Videli smo tudi veliko zapušče ml i hiš, katere so ljudje pustili in šli drugam za boljšim kosom kruha. Letos je bila tam velika suša in malone vsi pridelki uničeni. Povsod so tedaj molili z a dež, ne vem pa če so bili tudi uslišani. Vozili smo naprej in dospeli pozno v noč v Colorado Springs, kjer smo nameravali ostati vsaj en dan in si ogledati znamenitosti tega mesta, toda ker smo dospeli tja pozno, smo imeli težavo najti prenočišče, končno smo dobili zadnji dve sobi v hotelu Alamu. Prav za mestom se dvigajo visoki hribovi. Podali smo se v kraj, ki se imenuje "Vrt Bogov" ali the Garden of Gods. Obsega štiri tisoč akrov in je last tega mesta. Tukaj se vidi vsakovrstne skale in hribe, ki zgledajo kot da bi bili umet- Henry Morgonthau. bivši svetni zakladničar, ki Jo tudi na čikaški konferenci saatopnikov raznih liberalnih organizacij igral, vodilno vloga Na tej kon foronci. so.zaključili, da morajo bili v prihodnji kongres izvoljeni sami prpgrosivcl. Ampak več kot dvomljivo, da bodo io dosegli brez novo delavsko all ljudske strank«. Sedaj pa še nekaj. Cula sem, da Je bilo priobčeno v Prosveti neko pismo iz stare domovine, menda iz okolice Vidma na Gorenjskem, v katerem je bilo omenjeno o duhovniku Cirilu Milav-cu. Prosila bi, če bi se dotični, ki je priobčil tisto pismo, oglasil meni ali pa v Prosveti, ter navedel stavek, ki se tiče omenjenega duhovnika. Tisto pismo je menda bilo priobčeno v začetku meseca junija. Moj naslov je: Mary Vidmar. 301 Boyer st., Johnstown, Pa. Pozdrav vsemu članstvu SNPJ! Mary Vidmar. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. III.—Kruno Tomaae vie Iz Splita, Jugoalavija, poiz veduje za svojim sorodnikom Jmaipom Tomasevicem, ki je ne koč živel V Chicagu Ako bi kdo vodel. kje se aedaj nahaja, ali pa aam čital te vrstice, se naj javi Rdečemu krilu. 529 South Wabash a ve., Chicago ft, III., te-•iafon Wabash 7850. Extension 3S4 d j-l, i.li naoci aru. Znani u nI laki voditelj Harry Bridges al jg potekal novo šono v ooobi brhko U letno Nancy Fonto Berdedo. ki Jo bila preJ poročena s brasilsklm slikar) no izklesani, pa je vse naravno. Ena izmed teh skal se imenuje "kissing camels". Vidi se raz valine templja Montezuma^ Tu kaj so bili pred stoletji naseljeni Indijanci, sedaj pa je tam sa mo še ena družina. Podali smo ae tudi na najvišjo goro, ki se imenuje Pike's Peak. Visoka je 14,109 Čevljev, z avtomobilom pa je do vrha 23 milj. Ko smo se vozili proti vrhu in bili komaj na pol pota, sem se ozrla nazaj in me je kar zabolelo v srcu, na tihem pa sem želela, da bi se vrnili v dolino. Najmanjša nerodnost od strani šoferja bi lahko povzročila, da bi zdrknili prepad. Hčerka in zet sta se mi smejala in vztrajala, da se pelje mo do vrha. res smo prišli ng vrh, kjpr je na naše veliko začudenje snežilo. V dolini taka vročina, vrh gore pa sneg! Kmalu je zopet zasijalo sonce in nudil se je nam krasen razgled. Vidi se milje iin milje daleč na okrog. Na vrhu hriba je tudi restavracija, da se človek malo okrepča. Na vrhu smo se mudili malo časa, nato pa se vrnili v dolino. Dol amo se vozili prav ob sončnem zahodu, tako da smo videli gore v vseh barvah. Ko smo prišli zopet v mesto, se je že stemnilo, zato smo za tisti dan zaključili naše potovanje in šli k počitku. Naslednji dan smo nadaljeva 11 po Coloradu ter dospeli do najvišjega mostu na svetu, ki se imenuje "Bridge over Royal Gorge". Ta most veže dva visoka hriba. Dolg je četrt milje Sredi mostu je globočina 1052 čevljev, spodaj pa teče Arkansas River. Voznina čez most stane 75c za osebo. Z vožnjo smo nadaljevali in prišli v me sto Grand Junction. Ker amo hoteli priti do naših sorodnikov podnevi, smo prenočili v tem mestu. Mož, pri katerem smo prespali, nam je povedal, da ne moremo naprej po tisti poti, ker je razdejan most čez Green River, zato smo vzeli drugo pot, katera je bila skoraj 300 milj daljša od prve. Radi tega amo se odpravili na pot rano zjutraj in prišli proti večeru v Price, Utah kjer živi brat mojega moža. Ker nismo vedeli kje iskati ao-rodnike, noč pa se je bližala, smo ustavili v mestu, da se malo po-krepčamo, hčerka pa je vzela telefonsko knjigo in iskala imena slovenskih rojakov. Poklicala je rojaka Škrla, ki ima trgovina s pohištvom v He 1 perju, ki je nekaj milj od mesta Priča. Mrs Skerl nam je dala navodila in prišli sme naravnost pred hišo Hvala lepa. mrs. Škerl. Še po ore j smo se zmenili, da bomo malo potegnili naše sorodnike, da bomo videli, če bodo nas spoznali, kajti niao nič slutili. da jih pridemo obiskat. Ko pridemo do hiše, sem jih Jaz takoj spoznala. Sedela ata na verandi, hčerka in zet pa sta šla k njima in ju vprašala, če )e njih poaestvo na prodaj. Svakinja se je kar ustrašila in hitro odkimala, da ni. Potem pa je vprašala, akQ_iQprda govorita slovensko, svakinja ji je pritrdila in bila je videti takoj boljše Z avtomobilom po Ameri] Piše "Big" Tony Tomšič. Oakland, Cal (Nadaljevanje) Tisti večer smo obiskali Urško in Jacka Tuttina. Pošalil sem se, da sem prišel brez "marele". - O-ba sta zelo družabna. Naju sta pismeno povabila, da se morava oglasiti. On igra banjo, zaeno sta oba dobra pevca. Nama sta ponudila začasno stanovanje in sva ostala pri nju. Drugi dan smo šli pa zopet v Nottingham. Mrs. Hrvatin je telefonirala, da bi se rada z nama seznanila, kar se je zgodilo. Bila je zelo hvaležna, ker sva prišla na njen dom. Ona ima sina v Oaklandu in smo ae zadnji teden zopet videli v našem mestu. Obiskala sva tudi Josie Šinkovec, s katero se tudi nismo poprej poznali. Na večer smo šli pa zopet v gostilno k Suhadolni-ku na Norwood rd. Tukaj je bilo zopet tako kot v Delavskem domu--nikomur se ni mudi- 1q domov. Z nama so bili tudi Jack in Urška in mr. in mrs. Menart. Jack je napel strune na svoji banji in sva igrala da kaj. "Železni" muzikant nama ni delal preglavic. , Tisti čas je bil tudi tam Primož Kogoj in njegova hči z možem. Primož je prišel leta 1903 v Cleveland. Z njim je pri-; šel tudi moj brat, katerega ni več med živimi. S Primožem se nisva videla 40 let; jaz ga nisem poznal, ali on je mene. Pred leti je bil zelo aktiven pevovodja, zadnja leta je pa kar nekam u-tihnil. Zelo me je občudoval, ko sem j' vlekel kopcertino,, kajti pred 40 leti sem igral le nekoliko, v 40 letih pa 6e človek lahko marsikaj nauči, če ima dobro voljo. Drugi dan sem imel zopet delo s karticami. Obiskali smo še nekatere naše prijatelje, na večer amo šli pa zopet v gostilno na 1099 E. 79th at., katero vodi John Filipič; On se večkrat o-lasi v Proaveti in piše tako kot misli, ne tako kot bi mu radi drugi diktirali. John na lep način ponižuje tiste, ki drugim prodajajo nebesa, sami jih imajo pa na temu svetu. Yes, fin dečko. Tudi od njega nismo šli žejni domov. Drugi dan smo bili pa povabljeni na kosilu k bratu naše mame Franku Kocjanu. Z Urško in Jackom smo se dogovorili, da se snidemo popoldne pri Franku Kocjanu in da se potem odpeljemo na farmo v Madison, O. Z VQ| n njim sta se tudi pripeljala mrs. Kompvski. Ona ]e < k«, on pa poljske narc* Jack ustavi avto, in reče kaj bomo pa "Big" Tonyj bili." Mrs. Komovski pa "Tukaj žiyi moja teta." po naključju smo prišli ski ker smo nekoliko dišali po stvu. Potem smo se pa s peljali v Madison, Ohio, M daleč na farmo k družini Ko sem vozil po St. ave., sem vozil tik drveče lične železnice. Ustavila je ne in sprevodnika prometna Skozi okno poulične nekdc kriči: "'Big' Tony, kam pa g Bil je Francelj Barbič. Dospeč na lice mesta, smo vsi ..žejni, posebno pa Postregli so nam s hladni: vom. Ker naša mama ne piva, njen brat tudi ne, serr bil kar tri stekleničice, nan ene. Jack je prinesel banjo, j koncertino in sva vse nai spravila v dobro voljo. Ki bila nedelja, se nikomur ni več mudilo domov. Res je preživeti nekaj veselih urit naj na deželi. Drugi dan sem šel zope St. Clair ave. po kartice, je tudi prišej na St. Clair po svojih opravkih in me o preko ceste. Ker je bilo v sva stopila v bližnjo gostiln sva se malo ohladila. Mrs. Mary Živoder, ki ži 1072 E. 74. St., je nas pov na večerjo. Ona ima tu v landu sina in hčer, katera st naročila, naj obiščeva njiju ter. Ženica ie prijazna in j« ma postregla z vsemi dobrot Pozneje sta prišla tudi Urili Jack in ker je bilo vroče, posedli na travo za hišo. Zopet sva napela z Jac vsak svoje strune in pričela ti slovenske melodije. Soi so nas "potritali" kar preko i je. Ko se je znočilo, so se i pridružili še komarji, zato se preselili v hišo. Čas hitro naprej; težko se je pot ti od prijazne družbe, toda h nočeš, moraš! Tisti večer of marsikateremu v spominu, igrala sva še "Till we again," se zahvalili za prija in gostoljubni sprejem ter s peljali v naše začasno stan nje. (Dalje prihodnijč.) Je volje. Jaz in. mož pa sva vse to opazovala iz avtomobila, nakar sva tudi midva pristopila in vprašala sem hčerko, če je hiša na prodaj. Nekaj časa smo se še gledali, nato pa je dejala moja hčerka: V Ali rea ne poznaš svojega brata?". Tedaj pa me je svakinja spoznala. Objela me je in vsi smo imeli solze v očeh. Seveda, videli se nismo 27 let. Takrat sta bila še oba brata mlada in krepka, sedaj pa oba siva starčka. »vi < ■ t, • »'.' Brat mojega moža pa še vedno ni veriel in stopil je za ženo ter vprašal kdo smo. Torej ko smo se dodobra spoznali, amo si imeli marsikaj oovedati. Kramljali in obujali smo spomine pozno v noč. Naslednji dan pa smo obiakafi družino Josephs Peternella v Pricu. Peternel je živel pred več kot 30 leti v Wil-locku, Pa. Izročil ml je lepe pozdrave vaem tistim, ki ae ga še spominjajo. On ima sedaj lep dom. Peternelovim ae lepo zahvaljujemo za postrežbo. Osta- li amo še dva dni pri sorodnikih, potem pa nadaljevali z našim potovanjem. Ustavili smo se tudi v Salt Lake Cityju. To mesto ja zelo lepo. V bližini mesta jo Solno jazero, ki jo največje ta vrste na svetu. Proti zapadu pa je Salt Desert ali Solna puatinja. Čez to pustinjo smo ae peljali ponoči, kajti podnevi je vladala neznosna vročina. Dolga je čez sto milj. V mesečni svetlobi je bilo videti, kakor je po s snegom. Ustavili smo prepričali, da je bila sama Proti jutru smo dospeli v n Reno, Nevada. Tu smo se vili za en dan. (Konec jutri.) Anna Intih GLAS IZ MINNESOTE Chisholm. Minn. — Dan pišem te vrstice, se je P* tridnevna proslava-dobrodc za veterane naše naselbine me se drži nekam čemerno da mogoče se bo uvedrilo dc delje. Dosti pompa, pa nic to, saj so veliko pretrpeli ti l maki. Ni je kovine ne bis< s katerimi bi jim mogli pj delavskih kulturno-pro-ustanov in društev, ker li naprednih in ukaželj-delavcev, ki so se vzgajali •ednem duhu, da bi nekoč točnosti prevzeli ureditev ;e družbe. venci smo ustanovili po pr-etovni vojni nešteto kultur-prosvetnih, pevskih, šport-Iin drugih društev, kjer smo [vzgajali v borce delavskega Po vseh industrijskih in tudi v večjih naseljih tie "Svobode" in ko je ob-ta delavsko-kmetska dru-i razpustila, smo v istih kra-uitanavljali kulturne pod-lice društvene zvdze "Vza-nost". Klerofašistični režim razpustil tudi ta kulturna društva, vodilne funk-je pozaprl, premoženje pa ul. narodno-osvobodilno borbo (delovno ljudstvo pridobilo na kulturno-prosvetnem čju. Zdaj si gradimo sredi ana s preteklostjo tudi no-) in novo vsebino rea-1 ljudske pros ve te. Ljudska veta danes zajema najširše to, ki jim je dana možnost,' uveljavljajo v katere koli i ali sektorju kulturnega »vetnega udejstvovanja. iska prosveta pa danes ni-i naloge in namena, da bi vo-tako, kakor je bila plehki Jugoslaviji, ko je bila ena v strankarski voz bur Uanes se v smislu pri ev narodno osvobodilne zahteva, da se ustvaril v mestu bodisi na ».v obratu ali v industri-wndikatu ali kjer koli že ■j J*viki krožki ali dram-'^■»i. tamburaši itd. zato, **v "J h izživljajo samo v Pmkem. tamburaškem Jwwiduhu. V vseh teh društvih m odsekih se » članice pridno vzgajajo tno- kajti dobro poli-Vzgojen pevec ali pevka, 1,1'grslka. tamburaš ali • ** lahko na svojem >u Pravilno gradil svoje ■P™1 v kulturno prosvet izobrazil ,n razumel j^larik,- ,„ poetične pn "gradnji naše drža- , , j 1 ur za- V ljudske ob,»«ti in BB' 'judsltr demokracije. ''kalnih in liberal vil, n*^ga človeka 4 1 ^J'wlit nejšimi pro 1V' Br^»tvt# odvajal, so Hi, . *rc"»e. pevca so I.* ftt.p*cnin»» »n tent. " 1 t,Jdi samo cer-»i; delali so tako, da mu je ugajalo, da se je ceneno zabaval, samo, da ni mislil na stvarne življensko važna vprašanja, ki so se tikala njegove bodočnosti. Uporabljali so jih za štafežo pri raznih svojih klerikalnih prireditvah ali hej-slovanskih liberalnih nastopih. Isto se je godilo dramskim odsekom. Igrali so Bučke na Bledu, pa Tri ptičke, le redkokdaj kaj resnejšega, niti najmanj pa socijalnih del, s katerimi bi bodrili in razredno vzgajali delovnega človeka. V šport so zamamljali mladino, da ni mislila na svojo bo-dočno"st in na vprašanje delavskega razreda. Pri nas v Sloveniji se sicer šport še ni bil izrodil v profitarski trgovski posel, ker ni bilo za to še danih pogojev, doli v Zagrebu in Beogradu pa je že stopal po poti Zapadne Evrope in Amerike, kjer so se profesionalci tolkli v arenah in so mastni dobički tekli v žepe kapitalističnih prirediteljev. Ljudska prosveta je danes v Sloveniji šola delavca, kmeta in delovnega inteligenta, šola za politično izobrazbo in za pravilno gledanje na kulturno-pro-svetne probleme. Ni dramski odsek nekaj ločenega od stvarnega življenja in aktualnih zahtev zavednega državljana nove države. Niti ni pevski krožek danes pivska druščina, ki se zadovoljuje s kupleti, šlagerji in žalostinkami pobožnjaškega iz-venzemljskega kova. Novi ljudski pevci danes sodelujejo na kulturnih- prireditvah, na političnih shodih, v sklopu sindikalnih organizacij, na delovnih izletih, pri učenju in pri delu z borilno pesmijo, polno novega, ustvarjalnega poleta, polno življenja in veselja. Dramski odsek v novi ljudski prosveti goji lepoto jezika, kaže na kulturne elemente lepe besede, bogatega izrazoslovja. Ni več repertoar Trebušnik ali Trije ptički. Igralci podajajo svetovna klasična dramska dela kvalitetne vsebine, dela, ki rešujejo v resni ali veseli obliki življenjska vprašanja delavskega človeka, odpirajo bogato zakladnico Maksima Gorkega, Cankarja, Krleže, Moliera, Shakespeara, Balzaca, Leonova i. dr. In tudi tamburaši in osta li godbeniki nimajo samo name na, da zacitrajo in si potem v veselje natočijo še kozarček vin ca, ne, oni sodelujejo z resnim in vedrim programom na kul turno prosvetnih prireditvsh, delovnih izletih, vžigajo voljo in veselje svojim tovarišem in to-varišicam za še večje napore pfi graditvi naše države in naše bodočnosti. Ljudska prosveta prenaša svoje težišče na strokovne organi zacije, kjer pa teh ni, pa na ostale množične organizacije, da ie tako vsakemu dana možnost, da se udejstvuje in prispeva pri izobraževanju lastnega sebe in dviga s tem kulturni nivo vsoga delovnega ljudstva. Najvažnej ie pa je za vsakega pripadnika ljudske prosvete, da se poglablja v politični vzgoji, da razumeva gospodarski boj. ki ga delovno liudstvo ie vrii z ostanki ne zadovoljnežev in reakcionarjev. ki se ne morejo vživeti v novo stvarnost in bi le prersdi ribarili ie nadalje v kalnem in si ns tuj račun kop čili dobičke. V tem spoznava nujnost neprestanega spopolnjevanja. da si čim prej ustvari boljie življeniske pogoje in s tem srečno bodočnost Fašistične in hitlerjevske horde. ki so nam požgale desettisoč* domov, uničile tovarne, pomorile skoro dva milijona ljudi, preko dva milijona ljudi vrgle v je« če, taborišča, internacijo itd., ao nas naučile, kaj bi nas doletelo, če ne bi budno pazili in si—čeprav z golo roko—priborili v tem gigantskem boju na življenje in smrt, svojo tako drago plačano svobodo. Svoje pridobitve čuvamo kot svetinje in se ne damo prelisičiti od nikogar. Pa naj sodeluje delavec, kmet uli in teli gen t ,v športnem društvu, dramskem odseku, pevskem krožku ali kjer koli, povsod je budno na straži. Sramota imperialističnega barbarstva se na naši zemlje ne sme več ponoviti. Izgnali smo to svojat.. V športu, sindikatu, ljudski prosveti in povsod, kamor seže naša delavnost, krepimo razredno zavest delovnega človeka, da bo stal trden in vzgojen na braniku za svoje politične, socialne in gospodarske pravice in svojo svobodo. In čim več kulture in prosvete, tem več blagostanja. To pa je naš smoter in vsi napori naših narodov teže za tem. Rusija proti nuernberški sodbi London,—ONA—V londonskih diplomatičnih krogih je mnenje, da ni nemogoče, da bo Sovjetska unija protestirala v Washingto-nu, Londonu in Parizu proti oprostitvi, katere je bil v Nuern-bergu deležen nemški generalni štab in Franz von Papen, Hjal-mar Schacht in Hans Fritsche. Po mnenju strokovnjakov za mednarodne zakone taka pritožba ne more dovesti do nove sodne obravnave, toda mogoče bi bilo, da stavijo Rusi zahtevo, da se obravnava ponovi radi tega, ker imajo v rokah nove dodatne dokaze proti tem obtožencem. Novih dokazov pa je po mnenju teh strokovnjakov obilo na razpolago, ker obtožba ni obsegala vsega materiala—bilo ga je toliko, da sodniki ne bi bili zmogli svojega posla, ako bi bili morali proučiti vse. ■ Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i 2. igrani.) državni senator, katerega pa njegov protikandidat naziva s komunistom itd. John Blatnik je kot častnik služil Strica Sama, sedaj pa mu mečejo polena pod noge in vodijo grdo kampanjo proti njemu. Ni pravilno, da na eni strani pojejo slavo našim veteranom, da drugi jih pa zaničujejo in jim očitajo vsemogoče neresnične stvari. Za okrajnega šolskega superintendents pa kandidira Ludwig Andolsek. Tudi on je veteran druge svetovne vojne. Frank L. Tekauts. Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem | General Leon Rupnik, škof dr. Rozmani nacistični SS general Roesener, dr. Miha Krek,, (jvi ul u((l oil 1,11, |ril bu h.1hjhii i« polkovnik Milko Vizjak in upravnik ljubijan- dajulsko politiko begunskih vlad ske policije dr. Lovro Hacin pred vojalltlml^Ml" sodiščem Sodna razprava -obtožba—zaslišanje—obsodba Mirko Kuhel, tajnik SANS-a žali v inozemstvo z obtoženim Krekom na čelu—ki je že od le ta 1941 bil preko Vatikana v stalni zvezi z obtoženim Rožmu-nom, Natlačenimi in Avsenekom —so bili po eni strani podpira-j teiji kviziingovcev v Sloveniji, po drugi strani pa so izvajali iz Qovorice o deva-luaciji franka Pariz. — ONA — V nekaterih krogih trde, da kaže delovanje pariške borze na to, da bo kmalu prišlo do nove devaluacijo francoskega franka. Dalje zatrjujejo nekateri gospodarski krogi, da bo Francija v kratkem preuredila tudi odnošaje svojega franka z valutami svojih kolonij, kar pa ni videti verjetno pred splošnimi volitvami, ki se bodo vršile proti koncu tega meseca. Uvod Največji sodnijski proces v zgodovini Slovenije se je vršil v Ljubljani med 21. in 31. avgustom 1040, ko se je vršila sodna razprava, zaslišanje in obsodba proti petim slovenskim izdajalcem in nemškemu morilcu slovenskega naroda, ki so ob osvoboditvi Slovenije pobegnili v tujino, ali pa se nahajali v inozemstvu ves čas osvobodilne borbe, kot je slučaj dr. Mihe Kreka. V naslednjem bomo predložili slovenski javnosti v Ameriki bo disi izčrpne ali celotne zapiske sodne razprave, ki nepobitno priča o resničnosti raznih izjav in poročil, ki jih je Slovenski a-meriški narodni svet podal že v letih 1943 44-45 in 1946 in katere je SANS u nasprotna struja okrog "Ameriške Domovine" krstila za "navadne potvorbe resnice in laž". Tudi v naprednem taboru je bilo nekaj "belih vran", ki so za pobijanje resnice o slovenski narodni vstaji in osvobodilni borbi dobivale "točne- podatke" iz virov kot črna reakcija na St. Clairu~od obto žencev in njihovih agentov doma in v inozemstvu. V mislih imamo take nekdanje napred-njake kot je bil Ivan Molek, ki se dobro zaveda, da je s svojo "logiko" zavozil, a . je tako trdovraten, du rajši le naprej rije po blatu in dela sramoto, ka kor pa priznal svojo pomoto. Informacije, ki jih dobivamo iz te obravnave, bodo vrgle popolnoma novo luč in razumeva nje političnih intrig, na račun katerih je moral slovenski narod plačati tako ogromno ceno. To poročilo je avtentično, povzeto iz javnih poročil. Sestavljeno je brez komentarja od atra-ni SANSa. Za boljie umevanje ter ugotovitev nekaterih faktov, pa bodo naše opombe označene v oklepajih. Pričetek sodne obrsvnave V sredo 21. uvguiita 1946 se je pričela pred vojaškim aodiščem IV. armade razprava proti vojnim zločincem in narodnim izdajalcem z Rupnikom na čelu. Ob 9:15 sta zavzela mesto v dvorani zastopnik vojaškega tožilca jugoslovanske armade ka-petan Marian Vivoda in njegov namestnik vojaški tožilec IV. armade ka petan dr. Viktor Dam. lan. Kmalu zatem so vstopili v dvorano člani vojaškega sodišča: predsednik senata kapetan dr. Helij Modic, prisednika podpolkovnik Milan Lah in major Alois Grčar. nadomestni sodnik Avgust Bračič in tajnik sodišča Janes Lotrič. Nato so privedli v dvorano Leona Rupnika, za njim Ervina Rosenerja, Milka Vizjak« In dr. Lovra Hacina. Pozna se jim, da se jim v zaporu glede hrane in ostale oskrbe ni godilo slabo. Oblečeni so zelo dobro. Rosener nosi vojaško uniformo. Pred so diščem nastopajo skrušeno, ven dar skušajo to zakriti. Obtoženemu Gregoriju RoŠ-manu. ki je na begu, in obtoženemu Mihi Kreku je sodišče ao dilo v njuni odsotnosti. Na podlagi čl. 13 odst. 1, zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi ter v smialu čl. 7. in čl. 30. zakona o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v jugoslovanski armadi so obtoženi; 1. Rupnik Leon. divizijski general bivše jugoslovanske vojske, med okupacijo predsednik "Pokrajinske uprave" v Ljubljani; 2. Roesener Ervin. Nemec, nemški državljan, višji policijski in SS-vodja, SS general; 3. dr. Roimgn GregoriJ. škof ljubljanske Škofije, sedaj na begu; 4. dr. Krek Miha. udvokat in bivši minister, sedaj v inozemstvu; 5. Visjsk Milko, bivši jugoslovanski polkovnik; 5. dr. Hacin Lovro. bivši u-pravnik policije v Ljubljani, ker so izvršili naslednja kazniva dejanju: Obtoženi Rupnik, Rož-man, Krek, Vizjak in Hacin kazniva dejanja izdajstvu ljudstva in države, skupaj z obtoženim Roesenrjem pa tudi kazniva de janja vojnih zločinov. Protilludski elementi ia vrhov bivše SLS ao v pričakovanju neposrednega oboroftenega napada hitlerjevske Nemttje in fanatične Italije na Jugoelavilo ter o-k u pači J« in raskoeanje naše semlje Imeli med 27. marcem In S. aprilom leta 1S41 v Ljubljani sestsnek, ns katerem so sklenili da al rasdele vloge tako« da bo en del vaftnejilh predatavnlkov 8L8 na čelu a obtoienlm Roi manom. Avsenekom in Natlače nom ostal doma ln stopil v od krito politično in vojaško sode lovanje a okupatorji, drugi del s obtoženim Krekom. Gabrov i kom In Kuhsrjem na čelu pa odšel v inosemsivo in se na vi des vključil v protihitlerjevski blok. da v primeru smage en« all druge vojujoče ao stranka sagolovi svoje posicije In proti ljudsko vladavino v Jugoslaviji. (Opomba: Zgoraj omenjeni Gabrovšek je Franc dabroviek, sedaj kaplan pri sv. Vidu v Cle velandu, ki ga je dr. Krek po slal v Ameriko, da "razbije" SANS in vodi politiko v prid stare Jugoslavije med katoliiki mi Slovenci. Ta njegova misija ie ugotovljena v kasnejšem de lu te obravnave. 8ANS je nje gov namen razgalil takoj!) Izdajalski elementi, ki ao r.»w i s ci i r« imjtr ta wk moms aim • or A t« hajloviča, | I V sodelovanju z nemškimi in italijanskimi okupatorji ves čas vojne in sovražne okupacije so obtoženci Roiman in Krek koti organizatorji in naiedbodajalci, obtoženi Rupnik kot ljubljanski župun pod italijansko okupacijo in šef civilne uprgve pod nem ško okupacijo, obtoženi Vizjak kot namestnik komundanta tako zvanega "Slovenskega domo-branstva", obtoženi Hacin kot šef policije, obtoieni Roesener pa kot predstavnik nacistične stranke v svojitvu višjega SS| policijskega vodje na tako zva nem obrambnem področju XVIII, izvršili neštete vojne zlo-Čine nad slovenskim narodom. Rupnik orggnisire v Ljubljani okupacijaki civilni aparat Obtoženi LEON RUPNIK. ge neral bivše jugoslovanske vojske, poznan že izpred vojne po svoji protinacistični delavnosti, je v dneh napuda Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo v aprilu leta 1941 na položaju načelnika štabu 1. grupe armlj v Zugrebu, ne du bi dal kukršen koli odpor sovražniku U. aprila 1941, to je ie pred kapitulacijo bivše jugoslovanske vojske, navezul v Zugrebu stike z ustašklma polkovnikoma Luli čem in Štancerjem, du bi mu na njegovo prošnjo omogočila vstop v ustaško vojsko. Istočasno je na "zapovedmitvu hrvatske vojske" v Zugrebu izdelal pismen načrt za formucijo ustaike kop n^ne vojske in gu predal polkovniku Luliču. Po prihodu v Ljubljano je iričel tukoj sodelovati z itali anskimi civilnimi in vojuikimi ublustnli, s komanudntom XI. Corpo d'Armuta generulom Ro* bottijem, generalom Orlundoin, "visokim komiHurjem" Gruzioll-jem in drugimi. Dne 3. junija 1942 je sprejel mesto ljubljen skegu župana In po okupatorju-vih navodilih orguniziral v Ljub-Ijnni okupacijski civilni nparat, preko kateregu je izvrševal oku pacijske ukrepe In odredbe italijanskega fašističnega zusužnje valcu. V ta numen Je kot župan mestu Ljubljune vohunil za o-kupatorja, uvajal v urade Itall janski jezik, propagirul fušistlč negu duhu Itd. Spomludi leta 1942 so domači okupatorjevi sodelavci na čelu f soobtoženim Rožmanom, kaplanom Križmanom, advokatom dr. SmaJdom, industrijalcem Avge nekom, advokatom dr. Marjanom Zajeem »n drugimi ustanovili z okupatorjevim soglasjem "Odbor vaških straž", ki je bil organizator edinic Bele garde. Ta odbor, ki le saaedel v škofi), skem dvorcu v Ljubljani, Je po* šil J si k obloženemu Rupnlku svojega člana dr. Zajca In je ob toženi Rupnik odbor podprl z navodili in nasveti. Predlaga poostritev borbe proti Slovencem Da bi zboljial in utrdil kviz-I linike formacije MVAC (Milizia Voluntaria Anti Communista), je obtoženi Rupnik takoj, ko je postal župan mesta Ljubljane, predložil RobotHJu obširen pfts-I meni "MsArt aa uničenja peril j sanako aktivnosti a predlogom, j nsj okupator oJsCi svoja vojaške ! posadke po deŠell. uvede s pomočjo duhovnikov In ftupenov j široko vohunsko mreio in poete-vi oddelke MVAC pod svoje ne-poeredfM poveljstvo, de bi tako Hm uspešnejše lahko vodil borbo in Isvejal svoje osvsjslske namene proti našemu narodu. Obtoženi Rupnik Je dne S. ev-< tfusta !M predložil goneralu Hobottifu spisek internirsnih Ju goelovanslrih eflHrJev ter pred Isgsl. naj Jih okupator loči od enih. ki se oetsll »vesti narodu In Jih upersbi v sestsvu Italijanske vojake, (Dalje prihodnji*) Argentina in atomsko orožje Buenos Aires.—ONA—Argentinski senat je odobril načrt utomskegu raziskovanju in je sprejel tudi potrebne kredite za to delo. Spodnja zbornica, ki moru ta zakonski načrt še odobriti, da postane zakon, bo brez dvoma to storila. Argentina namerava posvetiti posebno pozornost učinku atomske bombe nu ladje. Predsednik Peron baje želi, da se delo na tem projektu Začne čim prej, du bodo poizkusi trajali približno 18 mesecev. Argentina razpolugu z bogatimi ležišči urunija in berillja, katerih se poslužujejo ameriški produccnti atomskih bomb. Nedavno je argentinski parlament sprojel zukon, du preidejo vsa ležišča urunija in berilija v državno last. Iz tega seveda Še ne sledi, da ima Argentina možnost, da kar začne proizvajuti atomske bombe. Tehnično in industrijsko dežela še ni dovolj razvita, da bi se mogla lotiti tegu problema. M ,0*A Cffrtrsh tto*4 h** M Da se sistem "free enterpriserjev" ne pusti kontrolirali v mirnem čeeu. naaoroo pokasMje laj ■naročnikom Datum v oklepaju, na NE DOLZITE VAŠEGA GROCERISTA! ri.b« V juliju ln avgustu, ko nI bilo nobenegs strope nsd cenami. Jo bilo dosM klavne i Ivine n* (Od. H4SI. poleg v trgu. po vspostsvitvi kontrole ceo pe Je sope! prihsla selo malo ns trg. Clkaik* Ircu po vspostsvitvi swunwi v t* »"*»»• r- ——- — •*»• ■ ■ ■ ■ ■ kongresalk Sa lomna ne ssdofs pomeni, da betb' ie dejal da Je vsrok tekočegs pomsnjkanja mesa — "velika serota veUkla vnUklh Interesov." wmm j« a tem da turno« petekla Zgled« da Je res tako. Tako Je Isgledala slika na Ukaikem Stock Ysrdu e dobt "svobodne Irgovl »—hsles. Pomoriš* Jo peae« ne (lavo) ln v dobi stropnik oea (deeno). teeao. da ea vam llet ao netav« * On |s prsv isko navsličsn kol vi dsjstl vsdno v odgever "na", ko vpvsAsts ss mile, Ns doliita niII vlsds sil isdelevsl-«sv mils. Dokler na dobimo dovolj induslrljslnlh meššeh ss lidelovsnis mils ln drugih mirnodobnih produktov, is ba atorltl Is sne slvsrl . . . Hranite več nerabljivih maščob a V »a k a prlhranjana kaplja eefabl)ivs maall ie nuje« pe-I rab n« Vaak luni narshljlvlh meUob pomaga de Isdelks dvah funtov mils, ki gs petre-kujeta. Milo rabile ilsdnti den ,.. hranile tudi eemhljiva sum atsdnU dan. Dobile 4c «a vaek funt. Kjer je maičoba — tam je tudi milo V Prve veli se ae to deisvabe ČUste vsak daaf veett AU US "MffWiiH tat V ZALI Dr. IVAN TAVCAR y' (Nadaljevanj«) "Pa že zopet ležek je za grmoml" ae je za-togotil sam v sebi. "Da ni človek z bičem za njimi, pa grede ape, te lene zverine!" Po stezi mimo je prišel tedaj mlad ogljar. Kopo je kuhal v šumi in sedaj je lezel v samotno svojo kočo. "Kaj laziš tod," zakriči kan«mik, "in mi odganjaš žival, ki hoče proti mem?" "Ker ti gleda izpod obleke zlati križec," odgovori črnega gozda črni mož, "bi vprašal tem lažje, čemu laziš ti po tem logu? Tod preklinja ogljar, in vprašam te, kje hočeš ti darovati svojo mašo v tej pustinji? Res pravi Kristus, kdor se z mečem peča, naj od meča pogine. Ali uboga žival se ne peča z mečem, pa ti vendar prihajaš z orožjem nanjo! Ali je tako zapisano v Pismu? Služabniki Gospodovi so aedaj sluge Belzebubovi, in žalostni so časi, v katerih živimo!" Preden mu more kanonik Amandus odgovoriti, zavije ogljar okrog holma. Strmeč izpre-govori kanonik svojemu slugi: "Ali si čul, kako je govoril ta umazanec? Da je nosil črno haljo, bi menil, da se slini okrog tebe nemški predi-kant. Skoda, da ni hlapcev tu. Dal bi ga ukle-niti In nekoliko položiti na tezalnico. Bog zna, kakšna mrhovina je to!" "Zgolj ošabnost, vaša m'lost!" odgovori sluga ponižno. "V tem pogorju je dosti svobodnih kmetov, in vsak izmed njih ie dokaj ošabnejši ob vicedoma ljubljanskega. Pa ie res tako!" "Jih že ukrotimo! In če količkaj zaslutim, da tiči med njimi kaj krive vere, tedaj bo premalo temnic na loškem gradu, in naj so vsi svobodni kmetje! Kdo pa prihaja zopet tu? Pravo čudo bo, če ugleda danes divjačino moje oko!" Po ravno tisti stezi, po kateri je bil prej prišel ogljar, se približala kanoniku mlada deklica. Ugledavši lovca, ostane plaha sredi steze in povesi oko pred njega pogledi. Svet mož je bil kanonik Amand, vendar pa ni mogel krotiti svojih pogledov in ne prikrivati začudenostl ob lepoti dekletovi. Ničesar ni izpregovoril, in ko ja ona končno dvignila oko, tedaj jo je še vedno gledal ter ji tako izvabil »a deviško lice rdeča roie deviške sramežljivosti. "Kaj hočeš tu?" je prašal rahlo. "Za bratom grem!" je odgovorila tiho. "Ali nI prišel tod mimo?" "Ta ošabni ogljar je tvoj brat? Govoril je zelo prešerne besede! Toda zaradi tebe mu bodi oproščeno!" Se Jo hoče nekaj vprašati, ali zdajci se oglase psi v dolini, in takoj odmeva gozd od njih zvo-njenja. "Proti nam se vleče!" vzklikne Amand. "Daj mi puško, Conrade!" In lovska navdušenost se mu zažari iz očesa! Šumelo in vršelo je po loži. Že iz dalje se je čutilo, kako se meče težka zverjad po gošči, da bi odnesla življenje pred ljutimi sovragi, ki so besneli in se penili za njo. In preden je pričakoval kanonik Amandus, se je otvorilo zeleno grmičevje in na planico je prisopihal mogočni razbojnik naših tedanjih gozdov. Takoj, ko je opazil lovca pred sabo, je postavil kosmato telo na zadnje noge. Že prej razi j učena žival se je pred novim sovragom razljutila Še bolj. Vsa glava skoraj ni bila drugega nego rdeče žrelo, nad katerim so se zarile oči kakor živo oglje! Grozen je bil pogled na razkačeno zverino, in čudo ni, da se je mlademu lovcu nekoliko tresla roka, ko je nameril smrtonosno cevko na medveda, da bi ga zadel tja, kjer bi bilo zadeto življenje. Ko je počil strel in se je razkadil dim, se je valjala zver po zemlji in s svojo krvjo rdečila mah daleč naokrog. "Conrade, ga že iniam!" vzklikne kanonik in brezskrbno pohiti proti mestu, kjer v svojih b<* lečinah renči zadeti medved. Ali ugledavši lovca, se dvigne ranjena žival bliskoma z zemlje, in sredi pota se srečata z nasprotnikom. Da ni tedaj tolpa psov pritulila na pozorišče, bi moral kanonik Amand svojega lova veselje plačati z mladim svojim življenjem. Tako pa razdražena zver samo mimogrede vseka po njem s široko svojo šapo, potem pa odhiti z mesta, ki ga hipoma napolnijo resasti psi. Po krvavem' sledu se pode črez vrh In potem onkraj po bregu nizdol, kjer se globoko v dolu izgubi lajež in vrišč. Tukaj pa leži naš kanonik na hladni zemlji brez zavesti in mrtvaško-bledega lica. Medve-dev udarec mu je neusmiljeno pretrgal ramo, tako da se mu je vsekala rana, globoko v pleča sezajoča. K njemu je priskočila deklica in mu z roko vzdigavala glavo. Končno je izpregovo-rila: "Se živi!" Stari sluga Konrad v prvem hipu niti ni zinil od strahu. Vil je roke in vzdihoval: "Oj, sveta Marija! Kakšna nesreča! Kaj poreče naš pre-milostivi gospod škof, če dobri gospod kanonik umre v tej pustinji!" Debele solze se mu utrinjajo po rjavih licih. V tem se gonja iz doline zopet obrne proti vrhu. Čuti je, kako ranjeni medved prav blizu hrušči po gozdu. Bežeč je zopet prekoračil vrh Zale in planil nizdol v breg, kjer so ga psi spočetka vzdignili zlež^ča. Zopet se vleče zvonjenje po bukovju v dolino. Toda skoro prestane, in le posamič se oglašajo psi z enega in istega mesta, kjer se je gonja ustavila. "Svata Marija!" potoži sluga. "Sedaj so ga psi ustavili, in bržkone jim je splezal na drevo! Ali moj dobri gospod leži v krvi, in ni mu pomagati! Da, tukaj leži mirno, nikar da bi vzel puško ter z gotovim strelom upihnil zverino s stare bukve, na kateri brez dvojbe tiči ter mirno gleda pse, ki se togote pod njo! Tako pa jo gotovo ubijejo umazani hlapci in imeli bodo svojo slavo! Oj, mati božja, da si nas tako zapustila!" Nato izpregovori dekle: "Ostani tukaj; tam doli je studenec, in vode bo hotel piti, ko se zave, in rano bo treba tudi izmiti!" "Seveda ostanem in ne grem od gospoda! Ali kam ž njim, ko smo tako daleč od škofje graščine? In tudi ranocelnika ni, da bi mu obvezal ljuto rano in ustavil življenje v njem! Ljubi Odrešenik sveta, usmili se mene in usmili se dobrega gospoda Amanda!" (Dalja prihodnjič.) Tine izpod Bohorja Lojze Avnenak ¥ (Nadaljevanje in konec) "Bolje ni moglo biti," je za-mrmral, ko je pogledal okrog sebe in se poslovil od kupa kolja ob glavni cesti. Svoj posel je opravil. Nešteto najrazličnejših vesti je Tine spravil z Bohorja v dolino in obratno. Težko je to. Da bi vsako stvar obdržal v glavi, to ne gre. Preveč je bilo tega. Prenašati pisma in razne listke pa je bila silno nerodna stvar. Tine Jo Je rešil sijajno. Brez kobile ni itak nikdar pri-ftel v dolino. In se je domiilil. Zakaj, pravzaprav ne bi tudi kobila prevzela nekaj te silne odgovornosti? In jo je res. V komatu je iztaknil in pripravil skrit prostorček, kamor je ne-najdljivo zatikal važna pisma, listke in papirčke, ki so pomenili kaj več In ko je prišel na zanesljivega človeka, ki Je radovedno povpratal po pošti s hribov, je Tine z enim samim pogledom premotril okolico in se odsekal: "'Kobila jo ima." Brž Je pristopil k svojemu poštartu in is med jfrinenja izvlekel toplo pi smo, ki ga je grela konjska kri. Pa se je zgodilo, da Je srečal švabsko patruljo Malo nennino res Tukaj, sredi eeste, kobila pa ima toliko pisem! Brl je za dremal, med stisnjenimi t repa I nieamt pa je lovil poglede neprijetnih srečalcev. Nekdo ae Je zadri nad njim. Narejeno te Je zbudil in prestrašil. Voz je bil že mimo. "Ej, kobilica, če bi Svabi zvedeli kak pismonoša si ti, bi šla tvoja in moja glava," je polglasno spregovoril, ko je voz zavil za ovinkom. e 18. marca 1944 ne bomo tako hitro pozabili. Že v dopoldanskih urah je sto in sto težkih bombnikov z južnoitalijanskih letališč rezalo bele brazde na sinjem, umitem nebu in obetalo slabe čuse onemu nemškemu kraju, kjer bodo pričeli razkladati svoje tovore. Z orjaškimi trupi je na obzorju izginjalo mogočno bučanje motorjev In prihajalo do naših ušes kot divjanje nevihte tam nekje v dolini Kmalu popoldne so se že vračali, vendar mešani s sovražnimi lovci. Vnela se Je zračna borba. Tine jim Je izpod Bohorja napeto sledil, ko so vršali preko širokega gorskega slemena, se zaganjali drug v drugega, od-letavali, se zbližali in obsipavali a točo krogel iz tcikih strojnic. Za njega je bil to praznik. Slo je zarea. Iz enega bombnika je že šinil plamen, še malo in hropeČe Je padel nekje onstran zadnjih brd. Tudi drugi se Je ie sumljivo nagnil V brezkrajni si-njini so kot beli golohčkt splavali padobranl. Ljudje, rojeni kdova kje, so padali neznanim bohorsktm ftumam v naročje ln spet Je bil Tine tisti, ki Je prvi znašel. Vzel je na piko padalca, ki bo po njegovem mne-n)u doaegel remi jo njemu naj-bliže. Ni ga Izpustil iz oči, med- tem ko se je bližal kraju, kjer bi verjetno imel pristati. Skoz grmovje, grape in gozdove so ga nesle noge. Vedno bolj sta se bližala. Zdelo se mu je, da pada vedno hitreje, dokler se ni končno spustil med vejami in pristal na mehkih gozdnih tleh. Tine stori še nekaj korakov in njegov pogled se ujame s tujčevim. Oba obstaneta nepremično. Dva človeka, različna po narodnosti, navadah. Vsekakor čudne okolščine. Toda le trenutek je trajal ta pogled. Ameri-kanec je že segel v globoki žep po stekleničko strupa in ga hotel zavžiti. Tine je bistro sprevidel njegovo namero in mu brž z rokami odmahal, čel: ni potre ba! Padalec ga nezaupljivo po gleda in v razburjenju izdavi, z roko kazajoč čez pokrajino: "Hitlerland?" Tine ga je razumel: "Ne, ne, Tito . . . Tito . . .!" Ameri kanec je postal pozoren, vendar še ni verjel popolnoma ln je še držal pripravljeno ste kleničico strupa, ko je Tineta zopet vprašal: 'Tito—partizan?" "Da, da. Mi vai Tito—parti-zan,, VI Amerikan, mi vsi Tito —pactizan, tako ..." in je ka zalca obeh rok skrivil in sklenil kot člen pri verigi. To. izgleda, Je Amerikanca ganilo. Stopil je korak bliže Ta ko je storil tudi Tine Sel Je celo še dalje, ko je pokazal na steklenih« o strupa in vprašal, čeprav je bil na jasnem ."No, tovariš, kaj imaš to? Snops"" Nedolžno ga je pogle- dal, vendar je njemu samemu v totih usten zaigral smeh. Pilot, čeprav še v nejasnem položaju, se je sedaj od srca zasmejal, ponudil stekleničico Ti-netu, češ: pij! In ko je Tine to prijazno ponudbo odklonil, je jadalec brez pomisleka vrgel strup vstran in ponudil Tinetu roko: "Ti, jaz—kamerad!" Tako je postal Amerikanec, ki se je pravkar še sukal na bleste-čem bombniku, bohorski partizan. Tinetu je na prste kazal koliko ima otrok, da ga čaka žena, ki živi nekje v bližini Chi-caga, in pač o vsem, kar mu je najbolj ležalo na srcu, Tine pa mu je z razumevanjem pritrjeval z "Da, da, da . . . pri nas je tudi tako . . . itd." Tako sta si v hipu postala najboljša prijatelja. Zapeljal ga je v partizansko bolnico, ker si je pri padcu natrl ude. In ko so ' "i ne ta domači posli zadrževali, da se nista včasih videla po več dni, je postajal nestrpen in je neprestano izpraševal bolniškega strežnika: "Kje Tine . . . kaput?" In ko so mu dopovedovali, da je živ in zdrav, se je zopet zleknil po skromnem pogradu podzemeljske bolnišnice in čakal, čakal, da pride Tine. Naučil se je več slovenskih besed, ki jih je sčasoma pričel povezovati v določnejše smisle. Dobrih šest mesecev je ostal v bohorskih gozdovih. Nekoč pa we znenada prišlo naročilo, da K)jde nazai v kraje, od koder e priletel. Težko se je ločil od i ovariŠev. Solze pa so ga polile, ko je Tinetu podal desnico: "Tine, hvala! Škoda, nič več šnops!" Vzela ga je globoka ho-sta, skozi ka'tero ga je med dvema tovarišema vedla pot na Do-enjsko, od tam pa po zraku daje, kdo vfc kam. Takih in podobnih dogodkov ; e bilo silno veliko. Povsod je >11 Tine. Ni torej čudno, da je bil poznan daleč okrog. Rad je pomagal vsakomur, izredno zadovoljen pa je bil, kadar je kako zagodel Svabom. Ko sem nekega večera proti koncu februarja 1945 stopil v njegovo hišo, ga nisem mogel najti v gnpči, ki je vladala v obeh velikih sobah in veži. Mi-nerci, namenjeni dvigniti železnico na Blanci, kurirji za Ko- privnico, Veternik, Senovo itd., pa neki dolgi tovariš Um nekje od Litije, ki je skupini terencev razlagal položaj na frontah — skratka: bučanje in življenje kakor v panju. Iz nekega kota se zasmeji Tine: Mati ga zavrne: "Zdaj si še gospodar, zdaj. Pač pa zadnjič ni mnogo manjkalo, da res ne bi bil več." "Kako, zakaj pa to?" jih postane več radovednih. "Veste: Lepega dne dopoldne sedi pri tej le peci in govoriva. Pa se odpro vrata, v sobo stopijo Svabi. Pogledam skozi okno, zunaj vse polno te golazni. S Tinetom se spogledava. Takrat pa že zareži njihov komandant: Kje pa imate sina?" "Sina. Aha, sina ... Pri drvah je v hosti," sem lagala. "Lažete!" je zarežal še hujše. "Če pa meni'neverjamete, pa tega vprašajte!" sem pokazala na Tineta. x "Kdo pa je to?" je hotel vedeti. "Ta? Naš hlapec je, a je malo takole . . ." sem parkrat na hitro zakrožila z roko pred čelom. Ampak toliko pa tudi on ve, da sina res ni doma," sem še dodala. "Kje je sin?" se je tedaj komandant obrnil na Tineta. Ta pa se mu je nevedno, nasmejal in mahnil z roko proti gozdu. "Marš ven, ti..." je takrat za-rentačil tisti Švaba. Tine pa ni čakal, da bi mu rekel še enkrat. Na prvo besedo je odštorkljal na prosto in izginil za hlevom. "Takrat je šlo pa res na tesno," je smeje zaključil Tine materino pripovedovanje. Knjiga Tinetovih doživetij iz dobe narodno osvobodilne borbe je polna. Popisan je poslednji list. Ko te sedaj v svobodi tuin-tam zaneso noge mimo gostoljubne Tinetove domačije na Lošcah, te na pragu spet prijazno sprejme njegova ženka ali mamica, ki sta tako debelo rezali kruh bohorskim partizanom. Pred tvojimi očmi se spet vrstijo vsi originalni Tinetovi komadi, njegove vragolije in doživetja iz takratne dobe. In ko vprašaš njegovo mamico: "Kaj pa Tine, ali je še vedno tak ptič, kakor je bil včasih?" ti bo ročno odvrnila: "O, Se, še! Tak-le se ne unese teko hitro!" | BUMPER ČROP Jlazni mali 0gL ^wantedmei for filling hquids ^ containers CERASEAL CHEMICAL o 3445 South Lawndale A\ V delavskem letovišču na Puliču V Vojvodini gre žetev h kraju. Vreme je ugodno, sonca dovolj in tako bodo žetveni stroji opravili svoje delo kakih 10 dni prej, kakor je bilo določeno. V vsem subotiškem okraju pa je žetev že davno opravljena in so omlatili že več kakor polovico pridelka. Prav tako v petro-grajskem okrožju, v pančev-skem, v novosadskem. Skladišča in siloji sprejemajo velike množine žita. Do 10. avgusta bo mlačev v vsej žitnici Jugoslavije opravljena. V tem času Je vojvodinsko delavstvo doživelo lep praznik. Preteklo nedeljo so na Paliču pri Subotici s primerno svečanostjo odprli prvi počiniški dom delovnih ljudi v Vojvodini. To je velika pridobitev vsega delavstva Jugoslavije in predsednik glavnega odbora sindikatov Dju-ro Salaj je po pravici naglasil pred velikim številom gostov, ki so se zbrali na slavnosti. Niti polnih 14 mesecev še ni minilo od zloma izkoriščevalcev in fašistov v Vojvodini in že je odprt Počitniški dom za najboljše delavce, udarnike, pobudnike in druge delovne ljudi. To ne bi bilo mogoče, če se ne bi bili na-rado Jugoslavije borili za svobodo. Letovišče na Paliču je doslej služilo tistim, ki so živeli ob znoju delovnega ljudstva. Z osvobodilno borbo pa je ljudstvo rešilo svojo domovino tudi iz pesti izkoriščevalcev delovnega razreda. Dalovni človek v Jugoslaviji ima zdaj kraje, kamor lahko gre na zasluženi oddih: v Vrnjačko banjo ali v Zadar, čez nekaj tednov pa tudi v Stubič-ke toplice in v Gozd Martuljek. Prihodnje leto se odpro vrata ene Izmed najlepših počitniških palač na Jadranu, Delavskega doma v Ulcinju. A vse to Je šele začetek. Ljudska oblast bo še nadalje skrbela, da bo delov, ni človek po delu prišel do oddiha Polič s svojim lepim Jezercem je predmestje Subotice, od katere je oddaljen 8 km. Je izrazit letoviški kraj. Kopališče ima alkalno slano vodo in leži v parku, ki se razprostira na zemljišču, obsegajočem čez 50 oralov. Osrednji del parka leži na obali jezera. Tu je velik in moderen, v krajevnem slogu zgrajen Zdraviliški dom z restavracijo, kavarno in veliko koncertno dvorano. Kopališče v Paliču slovi že dolga leta po svojih blatnih kopelih. Sestava blata je podobna po analizi blatu slo-večih jezer v Rusiji in Rumu-niji. Blato, ki ga zajemajo z jezerskega dna, močno diši, je slanega in grenkega okusa in močnega alkaličnega učinka. Posebno zdravilno je zoper revmatična obolenja in zoper nekatere kožne bolezni. Tam, kjer so se svojča8 po kadeh zdravili madžarski in drugi magnati svoje preobilje, bodo poslej leto za letom našli novih moči in zdravja delovni ljudje iz Vojvodine in iz'drugih krajev. Poleg zdravljenja v kopalnih kadeh in bazenih je Palič letovišče, ki nudi s svojim jezerom res užitka poln oddih. Kopali šče na jezeru je obsežno in lepo urejeno. JezersKo dno je peščeno in globina raste počasi, da se lahko brez skrbi kopljejo tudi neplavači in otroci. Blizu kopa lišča so tenišča in druga igrišča, kjer se lahko vsakdo poljubno bavi z vsakovrstnim športom. Posebno priljubljena sta veslaški sport in jadranje. 2e konec marca se prične jadranje in veslanje. saj ima kopališč« Palič umerjeno, ugodno in zdravo podnebje. Proti koncu maja je kopališka sezona že v polnem razmahu. Oskrba Je v tej po krajini splošnega obilja seveda prvovrstna. V skladu s temperamentom prebivalstva je iivah nost. ki vlada na Paliču od pomladi do pozne jeseni. 7.c letos ima življenje na Pa liču povsem drugo licc kakor prejšnje čase. Preteklo soboto je prispelo na oddih prvih 55 delavcev in delavk, ki so nato v nedeljo priredili navdušene manifestacije za naše prvobori-telje. V hallu prostranega Doma je velik napis v srbščini in madžarščini, ki pozdravlja tiste, kateri pridejo semkaj po zdravje in počitek: "Živeli naši udarniki!" V Zdraviliškem domu je urejenih 28 sob z 80 posteljami. Sobe so velike in svetle, hodniki široki in zračni. V pritličju in v prvem nadstropju so uredili nove umivalnice. Hrana se deli v petih dnevnih obrokih; vsa prvovrstna oskrba stane 90 din dnevno. V Dom prihajajo časopisi iz vse Jugoslavije. V kratkem bodo v Domu ustanovili knjižico in bo knjige po sojevala knjižnica mestnega sindikalnega sveta v Subotici Storjeno je vse, da se razvije idilični Palič v eno izmed najlepših letovišč delovnega ljudstva Jugoslavije. • Razni mali oglati POTREBUJEMO izkušene in ne izkušene "BINDERY GIRLS" Knjigovezniško delo CHICAGO BOOK BINDERY 117 W. Harrison St. - Webster 7760 Hišna pomoč KUHARICA > t » Visoka plača Privatno sobo - Izvrstna družina • Štiri odrasle osebe - Zahteva se priporočila. Na severni strani mesta Kličite: MRS. SULLIVAN Tel. Calumet 6633 SPLOŠNA HIŠNA DEL Dobra plača Svojo sobo za ono, ki ljubi otroke ter za splošno pomoč SHELDRAKE 0204 DVOJICA ZA SPLOŠNA HIŠNA DEI Posebno svoje stanovanj« na Hinsdale. Kličite: Mi GRAHAM Phone VIRGINIA 3600 HIŠNA GOSPODINJA skrbeti za bolehno žensko—za rico v Hotel apartmentu. plača. Južna stran Chicaga. Kličite: DEARBORN 7596 MAN FOR SHOP WORK No experience needed. Steady work. $40.00 to start. 53 W. JACKSON, Room 21 SEND * FLOWER! DOPISNIKOM IN CLANOM JEDNOTE Kadar pišeta Proovetl ali v glavni urad SNPJ, na pozabita v naslovu napraviti poštna številka 23 za besedo "Chicago". Na kuverti vselej sapiiita: Chicago 23« 111. To bo olajšalo dalo na čikaild poštL naa pa pospešilo dostavljanje pošta. ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanija ima a takih prilik HIŠNICE (JANITRE8SES) Takoj od sačetka plsčs 72^1 uro, po treh mesecih 77č od druiine in bo zahteval sain svoj^ tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako isvp« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj narnaniti upravniltvu iaj In obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosveta Ako i-s stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ra to vsoto nar«n. Cena listu Prosreta Jsi Zs Zdrui. dršsvs in Kanado SS.00 I tednik in______4J0 1 tednika in___________3 BO 9 tednika in__________2.40 4 tednika in_____________ I JO 5 tednikov In_______nič Zs Evropo Je I spolni te spodnji kupon, prileti le potrebno vsete Money Order v pismu ln si naročile Prosveto. list. ki i« Ze Chicsgo in okolico J« 1 tednik in 1 tedniks in ............ 3 tednike in ............ 4 tednike in ....... • 5 tednikov in • 19.00 174 (.1 S.I PROSVETA SNPJ. 1BS7 So. Lawndale Ave. Chicago 21. 111. Prilošeno potilfem naročnino se lisi Prosvtlo * 1. Ime.......................................... CL U