Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. V. — seKciJe s a dravslco banovino v Ljubljani | j* v 4\ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/J. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno t= J+mCSCCm1€1 J3rM.10%j€R ^ UA BS t/! Cl« = 60Z>m *a inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U.U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.153. TelefonSIll Borba za naše stanovske pravice Velika večina jugoslovanskega Učiteljstva je prežeta prave stanovske zavesti; izrazit čut za stanovsko čast, čut za vrednost in pomen lastnega dela in jasna zavest, da so uspehi celokupnega stanu mogoči edinole v povezanosti vsega članstva v enotni stanovski organizaciji, to so temelji, ki nudijo največjo gotovost za uspeh naše borbe. Naša učiteljska organizacija ima v svojih pravilih poleg mnogih drugih točk smotra tudi to, da vzgaja pri svojem članstvu stanovsko zavest in da ščiti pravice in interese svojega članstva. Ti dve točki spadata k najmočnejšim argumentom, ki družijo učiteljstvo v njegovi stanovski organizaciji. Ni bil zgolj slučaj, da se je jugoslovansko učiteljstvo v osvobojeni domovini prvo združilo v enotno stanovsko organizacijo. Takratni naši voditelji so se dobro zavedali, da je mogoča uspešna borba za interese in pravice šole, prosvete ini učiteljskega stanu le tedaj, če je ves stan složen in združen v enotni stanovski organizaciji, ki ima jasno in točno začrtane smernice. In dokler tega ne dosežemo, moramo neprestano poudarjati načelo: Kdor učitelj, ta član stanovske organizacije. Od prvega dne svojega obstoja se je moralo boriti učiteljsko udruženje za moralne in materijaln« pravice šole in učiteljskega stanu. Mnogo lepih uspehov beleži naše udruženje» in prav ti uspehi tvorijo pobudo za nove borbe, kadar se pokaže potreba zanje. Ugotoviti je treba, da prav noben uspeh ni trajnega značaja in prav učiteljski stan je mogel na svoji lastni koži že neštetokrat ugotoviti, da so vsi uspehi le prehodni. Ogorčena in težka je bila borba za prvi uradniški zakoni. Leta 1923. smo ga dobili in bili smo vsaj v materi-jalnem pogledu precej zadovoljni. Toda leto za letom so nam ščipali finančni zakoni pridobljene pravice. Enako je s šolskim zakonom iz leta 1929. in z uradniškim zakonom iz leta 1931. Zadnja leta smo bili še prav posebno težko prizadeti. V spomenici, ki jo je oddal izvršni odbor g. prosvetnemu ministru, so očrtane vse težke izgube, ki jih je utrpel naš stan, in prav te izguhe so okrepile našo borbo, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bo ugodeno vsem našim zahtevam. Borba jugoslovanskega učiteljstva za lastne stanovske pravice se je koncentrirala v kolektivni borbi učiteljskega udruženja kot legalnega predstavnika vsega stanu. Ta borba je bila včasih očitnejša, včasih prikritejša, toda do popolnih uspehov je dovedla le tedaj, ko je bila javna in smo mogli povsem odkrito in brez vsakih pridržkov povedati, kaj je Udruženje zahtevalo in kakšen odgovor je dobilo na svoje zahteve. Toda uspehi borbe niso odvisni le od dobre volje merodajnih oblasti, marveč tudi, in to v prvi vrsti, od sodelovanja in prizadevanja vsega članstva. Vzgoja prave stanovske zavesti, ki je za moralni niveau stanu neprecenljive vrednosti je v naših vrstah predpogoj za uspešno borbo celokupnega stanu za lastne moralne, pravne in materijalne koristi. Le privzgojena prava stanovska zavest, izrazit čut za stanovsko čast in tudi čut za usodo vseh stanovskih tovarišev, le to nam more biti garancija za uspehe. Bližamo se dnevom, ko bodo zastopniki učiteljstva iz vse države zbrani na svoji državni skupščini. Ti dnevi bi morali pokazati ne samo enotnost stanovske organizacije, marveč tudi višek stanovske zavesti in discipline. Le na ta način bi mogli z odločnim nastopom pokazati jasno na vse svoje glavne zahteve. . Borba za vse pravice učiteljskega stanu prihaja še prav posebno do izraza na letnih skupščinah, bodisi banovinskih ali državnih. Tu najlaže pokažemo na svoje težnje in zahteve, tu pridejo do izraza interesi in želje celokupnega učiteljskega stanu. Le žal. da moram ugotoviti, da so se prav državne skupščine, ki bi morale biti največje in najlepše zrcalo vseh naših borb v korist šole, prosvete in učiteljskega stanu, spremenilo v areno medsebojnih osebnih razračunavanj. Vse časopisje v državi je ob priliki teh skupščin pisalo le o burnih prizorih, o raznih očitkih, namigavanjih. o opoziciji itd., a naše zahteve, predvsem zahteve po moralnh in pravnih pravicah so ostale širši javnosti neznane, ker so ostale zastrte s preveliko osebno borbo in drugimi nebistvenimi zadevami, ki so vse našle mesta v skupščinskih razpravah, le bistvu naše borbe se ni dalo poudarka, le najvital-nejši skupni interesi celokupnega učiteljskega stanu Jugoslavije so ostali javnosti prikriti. Samo osebna razračunavanj a, na državnih skupščinah so ustvarila v javnosti utis, da nima učiteljstvo nikakih posebnih moralnih in materijalnih zahtev, katerim naj bi ob tej priliki dajalo poudarka, marveč trati dragoceni čas in energije edinole okoli medsebojnih osebnih sporov. In vendar ni tako! Naravnost življenjskega pomena za ves učiteljski stan so glavne naše zahteve po stalnosti, pravičnem disciplinskem postopku, ločitvi šolstva od politične uprave, po vrnitvi z raznimi zakoni pridobljenih, a pozneje ukinjenih materijalnih pravic. Borba organizacije gre za tem, da doseže uspehe — toda bolje nego kdajkoli in kjerkoli, bi morali te svoje zahteve podčrtati in poudariti prav na državni skupščini. Ne zadostuje, da pridejo samo v resolucijo, marveč bi morala predvsem mirna in stvarna debata biti pravi posredovalec, da bi vsa javnost zvedela, kako zelo smo upravičeno boriti se za svoje pravice. Poudarka bi morali dati dejstvu, da je sedaj vsa naša borba usmerjena predvsem v to, da se nam povrnejo pravice, ki smo jih že imeli, a smo jih izgubili. Pokazati bo treba na resen položaj šolstva in učiteljskega stanu, katerih razvoj je onemogočen, ako se ne ugodi vsaj najvažnejšim našim zahtevam. Od letošnje državne skupščine pričakujemo, da bo v prvi vrsti pokazala na naše zahteve, na potrebe šole in učiteljskega stanu, ker le na ta način smemo upati, da bo naša borba uspešna. —ž VSEBINA: Borba za naše stanovske pravice. Najnujnejše potrebe učiteljskega stanu. Učitelji kontraktualci. Kongres Jadranske straže. LISTEK: Iz lepih starih časov. Splošne vesti. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. bite v teh šolah. Nekatera zvanja še danes niso regulirana v smislu § 182. zakona o narodnih šolah in učiteljstvo ne more napredovati. Za napredovanje učiteljstva v V. skupino obstojajo zelo težki pogoji v pogledu ocene in starosti. Z izmenami § 51. in § 113. zakona o narodnih šolah (finančni zakon 1933/34) je težko prizadeta šola in uspeh šolskega dela. Neregulirano je ostalo vprašanje mnogih kontraktualnih učiteljev in dnevni-čarjev. Vse to je ustvarilo zelo težko impresijo v učiteljskih vrstah in učiteljstvo pričakuje, da bodo sprejeti predlogi udruženja v tem pogledu in da se regulirajo s finančnim zakonom. UČITELJSKA OSEBNOST. Resno se mora misliti tudi na reformo učiteljske izobrazbe z ozirom na vsestranske naloge, ki jih mora učiteljstvo vršiti v šoli in izven šole. Pred kratkim je razpravljal glavni prosvetni svet o reformi učiteljskih šol in dobro bi bilo, da se to vprašanje še enkrat pretresa in omogoči, da se rang učiteljskih šol dvigne na rang pedagoških akademij. Tudi praktični učiteljski izpiti, kakršni so danes, ne prinašajo osebnih koristi. Oni so preveč teoretski-in manj praktični ter bi bilo nujno potrebno, da se izvede reforma praktičnega učit. izpita. JUU je izdelalo projekt za to reformo in Vas prosimo, gospod minister, da se temu projektu pokloni potrebna pažnja. Narava učiteljevega dela zahteva, da se učiteljstvu omogoči potreben duševni mir, potreben čas, za proučevanje razmer kraja, v katerem je šola, da bi bila na ta način naloga pozitivno izvedena. Ko se govori o učiteljski stalnosti, ki smo jo izgubili, ni govora samo o dobrotah, ki jih ta stalnost prinaša učiteljstvu, nego mnogo več: govori se o stalnosti in gotovosti samega učiteljskega dela. Da bi se mogel učitelj znajti v okolici, v kateri deluje, da bi mogel zapustiti tudi vidne kulturne sledove, mora imeti pred seboj stalnost v službi. Pogosta premeščanja so samo v kvar uspeha v šoli in v kvar uspeha izven šole. Ako se za sedaj ne more uvesti stalnost, tedaj je potreba šole in moralno etična potreba, da se učiteljski disciplinski postopek izenači s postopkom ostalih državnih uradnikov. S takim disciplinskim postopkom, predpisanim izključno samo za učitelje, se ustvarja vera, da so učitelji izvzeti od pravice m pravičnosti, ki je dana vsemu ostalemu urad-ništvu, da je zanje osnovan specialni težik režim, in da se kazni nad učiteljstvom ne uporabljajo kot vzgojno sredstvo. Da bi se vse to popravilo je potrebno sprejeti novelo k zakolu o narodnih šolah. Prav tako je potrebno pri nameščanju mladih abiturientov uvesti princip, da se nameščajo prvenstveno siro-mašnejši in boljši učenci in oni, ki so delj časa čakali na mesto. Nujno je potrebno pod-vzeti vse mere za ono učiteljstvo, ki zaradi sedanjih predpisov o učiteljskem praktičnem izpitu ni v predpisanem roku položilo izpita, ali pa ga ni uspešno dovršilo, da se mu omogoči izjemno ponovno polaganje. ZADNJE TEŽKE IZGUBE. Letošnje leto je bilo še posebej težko za učiteljstvo in njegovo organizacijo. Premeščeni so bili mnogi najboljši učitelji pred koncem šolskega leta, a nekateri so bili tudi odpuščeni. Učitelji so premeščeni, oddvojeni od rodbine brez preiskave, brez ugotovitve krivde. brez pravilnega in pravičnega postopka. Udarilo se je celo člane glavnega odbora Udruženja. Občutek nesigurnosti v službi je vnesel zmedo v učiteljske vrste. Potrebno je pomirjenje in dobra beseda. .Gospod minister, o tem Vam predajamo predstavko s konkretnimi primeri in Vas prosimo, da ji poklonite svojo pažnjo. Nadejamo se, da bo tudi ministrstvo prosvete postopalo kakor ostala ministrstva in vrnilo odpuščene učitelje v službo, a premeščene na stara mesta, kakor tudi v pogledu odbornikov Udruženja vzpostavilo staro stanje. Gospod minister! Učiteljstvo polaga mnoge nade v Vas in veruje, da boste povoljno rešili navedene probleme v korist šole, prosvete, naroda in države. Gospod minister ie pazljivo poslušal iz-vajanja predsednika tov. Dimnika in obljubil, da bo posvetil popolno pažnjo vsem problemom in izvršil reparacije, v kolikor bodo dopuščale razmere in razlogi. Najnujnejše potrebe učiteljskega stanu Izvršni in nadzorni odbor JUU pri g. ministru prosvete. Obrazložitev učiteljskih potreb in zahtev. Izvršni in nadzorni odbor JUU sta bila 26. julija t. 1. sprejeta pri ministru prosvete g. Dobrivoju Stošoviču. Ob tej priliki je predsednik organizacije tov. Ivan Dimnik očrtal g. ministru sedanji položaj, težnje in potrebe učiteljstva z naslednjim govorom: Gospod minister! Izvršni in nadzorni odbor, kot predstavnika vsega organiziranega učiteljstva Jugoslavije, smatrata za svojo prvo dolžnost, da Vas pozdravita kot svojega vrhovnega načelnika. Ta pozdrav ni samo dolžno spoštovanje napram vrhovnemu načelniku in samo akt navadne kurtoazije, nego vsebuje tudi najlepše želje za uspeh pri delu za napredovanje, kulturni dvig našega naroda in njegovega naraščaja, ki je kot največja vrednost državljana in najlepša nada države prepuščen nam, narodnim učiteljem, da ga dvigamo in izobražujemo. Razumevajoč Vašo težko in vzvišeno nalogo želimo, kot predstavniki učiteljstva v Jugoslaviji, že pri prvem srečanju z Vami poudariti, da boste v delu in prizadevanju za dobrobit šole, prosvete in narodnega izobraževanja imeli v jugoslovanskem učiteljstvu solidne in navdušene sotrudnike. Prav tako so naše nade g. minister vezane s hišo, ki ste ji sedaj Vi načelnik in smatramo, da nas bo ta hiša gledala s prijateljskim očesom, razumela naš položaj, našo službo in nalogo in ukrenila vse, kar pripomore, da^ bo naše delo neovirano, napredno in uspešno. Hočemo biti skromni in zahtevati, da se za nas naredi le toliko, kolikor je zakonito in potrebno, da bo naše delo neovirano in sigurno. Dovolite gospod minister, da iznesemo v glavnih potezah probleme in vprašanja, ki nas interesirajo ter očrtamo tudi gledanje organiziranega učiteljstva nanje. VZDRŽEVANJE NARODNIH ŠOL. Glavna domena našega dela je v prvi vrsti narodna osnovna šola. Ona se nahaja v težkih razmerah. Ekonomska kriza, Iki je objela tudi naš narod, se opaža tudi v šolskem življenju. Šolska poslopja se ne gradijo, a prirastek otrok se je podvojil. Stare in male šolice morajo sprejemati veliko število otrok. V prenatrpanih razredih se deca duši in ne nastaja samo vprašanje uspeha, nego tudi zdravja otrok in učiteljstva. Šolski proračuni vsebujejo le najnujnejše, a se Tedkokje realizirajo. So primeri, ko se več mesecev ni prejelo niti dinarja, kjer se po nekaj mesecev in celo let ne izplačujejo šolski sluge in učiteljske stanarine in kjer učitelji iz svojega žepa kupujejo najnujnejše šol; ske potrebščine, brez katerih je delo v šoli nemogoče. Kljub takemu stanju se teoretično gre naprej in se zahteva od osnovne šole, da postane delavna, napredna, sodobna. Za sodobnost osnovne šole so isti pogoji, kot za sodobno kulturno življenje posameznika — materialna podlaga. Osnovna šola. talka kakršna je danes in v kakršnih razmerah se nahaja, pa ne more izpolniti svoje naloge in postaja resna državna briga. Zato bi bila prva in glavna briga, da oblast intervenira in zavaruje šoli minimum materialnih zahtev, da se razredi številčno razbremenijo in, da se začne izvajati zamisel snovanja fonda za zidanje šolskih poslopij. UČNI NAČRTI IN UČBENIKI. Naša narodna šola še ni dobila stalnega učnega načrta in programa. Izdelan je in deloma že preizkušen v praksi. Praktiki so stavili resne pripombe z ozirom na naše razmere. Treba ga bo revidirati. Šele po tem naj se objavi razpis za učbenike, a učni načrt in program naj se uvede šele tedaj, ko bodo odobreni učbeniki. ŠOLSKA AVTONOMIJA IN ŠOLSKO NADZORSTVO. Že pred nekoliko leti je izgubila narodna šola svojo avtonomijo in padla pod direktno upravo in nadzorstvo upravnih oblasti. Morda so to narekovale razmere, v katerih se je takrat nahajala naša država. A to ni dovedlo do dobrih rezultatov. Sedaj se razmere normalizirajo. Šolsko nadzorstvo je eno najvažnejših šolskih vprašanj. S prestankom šolske avtonomije je vprašanje šolskega nadzora in šolskih nadzornikov prišlo v težko fazo. Na nadzor-niške položaje so prišli tudi ljudje slabše vrednosti. To predstavlja minus za progres osnovne šole in prosimo, da se loči prosvetna uprava od upravne oblasti in vprašanje šolskega nadzora naj se regulira v tem smislu. ŠOLSKO IN IZVENŠOLSKO DELO. Stojimo na stališču, da je glavno učiteljevo delo vezano z osnovno šolo. Izvenšolsko delo ne sme biti v škodo šolskega dela. Učitelji so delali in še delajo izven šole. Ne samo zaradi dolžnosti, nego zaradi idealnih pobud, dasiravno je prav to delo prineslo mnogim namesto priznanja razočaranje. Iz tega razloga je potrebno, da se učiteljevo delo izven šole normira, dovede v sistem in zaščiti pred nezdravim vplivom. UČITELJSKA ORGANIZACIJA. ni sama sebi smoter. Zeli zbrati vse učitelje v Jugoslaviji v zajednico, zaradi izvedbe idealnih in kulturno prosvetnih smotrov ter da svojo organizirano moč stavi v službo prosvete, naroda in države. Ona krepi svojo notranjost, razvija zavest in solidarnost članstva v te svrhe, jih kulturno in intelektualno dviga in odstranjuje vse zunanje vplive, katerih smer ni v soglasju z njenimi smotri. Ona, kot kolektivna moč lojalno sodeluje in pomaga pri vseh kulturno prosvetnih in socialnih naporih države. Zato smatra, da bo dobro sprejeta in podpirana posebno od strani ministrstva prosvete. Smatra, da so njeno pravilno razvijanje, krepitev, sloga med njenim članstvom, ne samo potrebe in koristi za učiteljstvo, marveč tudi narodne in državne potrebe in da moremo v tem pogledu računati na pomoč ministrstva prosvete. Organizacija je do sedaj imela vedno svojega predstavnika iz izvršnega odbora v disciplinskem sodišču ministrstva prosvete, a sedaj ga nima. Ona je imela tudi svojega predstavnika v komisiji za učiteljski razpored, pa se nadejamo, da se ji to tudi sedaj ne bo kratilo. KAJ SMO IZGUBILI. Z obžalovanjem moramo izjaviti, da je učiteljstvo v poslednjih letih izgubilo najglav-nejše pridobljene pravice. Te izgube niso samo osebne izgube učiteljstva, nego so bolj izgube za osnovno šolo. Učitelji so izgubili svojo stalnost, poročene učiteljice pravico do draginjske dokla-de, pravico na stanarino, ki jim je z zakonom zagotovljena. Stanarino so izgubili tudi oni učitelji, ki so dodeljeni minstrstvu prosvete in banskim upravam. Učitelji bojevniki so izgubili svoja vojna leta in namesto priznanja za svoje patriotsko delo. so zaostali v napredovanju. Učitelji, ki gredo odslužit kadrovski rok, se ne vračajo takoj v službo, a zelo težko v kraj svojega prejšnjega službovanja. Učitelji, ki so prejemali 10% doklado po čl. 7. uradniškega zakona iz 1. 1923., so jo izgubili in želijo, da se jim to popravi na podlagi § 62. točka 24. finančnega zakona za 1. 1932./33. Upokojenemu učiteljstvu se ustavijo takoj prejemki, a pokojnina se jim ne izplačuje po več mesecev in ostajajo na ta način po pol leta brez vsake plače. Učiteljstvu v službi bivših verskih avtonomij, občinskih narodnih šol in nacionalnih šol sv. Cirila in Metoda, ki so služili v teh šolah s posebno nacionalnim značajem, se osporavajo leta službe pre- Učitelji kontraktualci Zdi se mi potrebno, da naše zadeve enkrat točno obrazložimo. Potrebno ie radi tega, da nas bodo stanovska organizacija in drugi faktorji v delu za dosego naših pravičnih teženj lahko uspešnejše podpirali in pa zato, da nas bo javnost razumela in vedela ceniti naša prizadevanja. Dve teži nas tareta. 1. Naše položajne grupe ne ustrezajo času našega dela za narod. 2. Po uveljavljenju novega uradniškega zakona nam niso bile ob postavitvah v državno službo dodeljene položajne skupine po pravih določilih. Po čl. 54. zakona o državljanstvu se nam ob postavitvi vračuna v podlago za skupino službena doba prebita v inozemstvu. Po čl. 166. zaikona o narodnih šolah bi se nam štela v napredovanje in pokojnino vsa kontraktual-na službena doba. Čl. 292. uradniškega zakona ovrže čl. 166. zakona o narodnih šolah in ga nadomesti s čl. 58. (toč. 2) in 116. Postavljen-cu bi se torej morala določiti položaj na skupina na podlagi čl. 54. zakona o državljanstvu in na podlagi kontraktualne službene dobe (čl. 58. toč. 2 u. z.). Na prvi pogled se zdi, da je po gornjem s štetjem naše službene dobe vse v redu. A vendar trpe zvečine vsi postavljene! radi tega škodo, ker se jim odvišefc službene dobe, ki je potrebna za določeno skupino, ne šteje. Primer: kontraktualec je imel ob postavitvi 10 let službe kot podlago za skupino. Postavljen je v VIII. skupino. Njegov sotovariš ne-kontraktualec napreduje že recimo z 8 službenimi leti v VIII. skupino. Oba morata prebiti tri leta v tej skupini. Kontraktualec je zgubil dve leti službene dobe. Vzrok razlike in škode jo v tem, ker kontraktualec ni jugoslovanski državljan in ni preveden temveč postavljen v državno službo. Ali: službena doba se mu ne šteje kakor se je štela državnim uradnikom ob prevedbi dne 1. IV. 1931. Zdaj si predočimo razliko med jugoslovanskim državljanom in Jugoslovanom! Nekateri jugoslovanski državljani so po maternem jeziku, krvi in notranjem čuvstvovanju Nemci ali Madžari. Kontraktualci (dnevničarji) emigranti so po krvi, jeziku in notranjem čuvstvovanju Jugoslovani, čeprav ne jugoslovanski državljani. Učitelji emigranti nismo Jugoslovani le po jeziku, krvi in notranjem čuvstvovanju, temveč tudi po delu. Vse življenjsko delo smo posvetili najvišjim interesom naroda: 1. kot učitelji v ožji domačiji. 2. kot narodno obrambni delavci, 3. kot kontraktualci in dnevničarji v materini državi, kjer je naše delo enako delu državnih uradnikov. Pravičnost terja enakemu delu enako plačilo. Nekateri učitelji emigranti so se posvetili v domačiji izven učiteljskega poklica odgovornemu narodno obrambnemu delu. Doba tega dela se jim ne šteje v službo, ker doslej za to ni zakonite podlage. Narodno obrambno delo je bilo enakovredno učiteljskemu delu. zato vztrajamo na tem, da se mu pripozna za štetje v službi ista vrednost. Tuje oblasti so nas odpuščale iz službe ali nas zlostavljale, da smo morali isto zapustiti, ob prihodu v materino državo smo morali nekateri čakati daljšo dobo na službo. Tudi ta čas je zgubljen, ker se smatra kot prekinitev službe. Tuje oblasti so nas odpuščale ali drugače zlostavljale radi nacionalnega delovanja in zadržanja, zato datum odpusta ali odstopa pri nas ne bi smel veljati lcot datum prekinitve, ker bi s tem potrdili upravičenost ukrepov tujih oblasti. Slovenski del jugoslovanskega naroda je po vojni zapisal v svojo zgodovino dva črna datuma. In ali res mora biti, da nosimo neka- teri Jugoslovani posledice Rapalla in koroškega plebiscita kot črn žig dvojne usode? Kot enakovredni bratje po krvi, jeziku in delu smo dolžni, da radi nas samih in radi nacionalnega principa terjamo našemu delu iste pravice kot jih uživajo ostali državni uradniki: a) Ko postane kontraktualec ali dnevni-čar jugoslovanski državljan, naj se smatra, da je nostrificirana vsa njegova službena doba, ki jo je prebil v 6lužbi naroda in naj se ga prevede in ne postavi v državno službo. Službena doba naj se mu šteje v napredovanje in pokojnino. b) Čas, prebit na narodno obrambnem delu, naj se šteje kot službena doba v napredovanje in pokojnino. c) Čas čakanja na službo naj se smatra kot dopust in ne prekinitev službe. * Zgoraj sem navedel, da nadomestita člen 166. zakona o narodnih šolah člena 58. toč. 2 in 116. uradniškega zakona. Praksa dosedanjih postavitev v državno službo pa kaže, da se nam je računala v podlago za določitev položajne grupe le doba po čl. 54. zakona o državljanstvu. S tem smo v večini utrpeli škodo, ker smo postavljeni prenizko. Po čl. 58. toč. 2 bi se nam morala vračunati službena doba. Da se nam razlika in škoda popravi, imamo možnost pravne poti. C. D. Kongres Jadranske straže Predpriprave za kongres Jadranske straže, ki bo v Ljubljani od 5. do 8. septembra, so v najživahnejšem toku. Na velesejmskem prostoru se pripravlja velika jadranska razstava. ki bo na jesenskem velesejmu zavzela preko 2000 m2 prostora. Osobito za mladino bo nad vse poučna, prezanimiva pa za vsakogar. Kongres bo otvorila naša organizirana mladina. Pomladkarji in pomladkarice JS iz vse države bodo prihiteli v ličnih svojih krojih in čepicah ter s svojimi ljubkimi prapori dvignili sijaj dneva. Preko dve sto zastav ima PJS„samo v dravski banovini. Na rojstni dan Najvišjega pokrovitelja JS in zaščitnika jugoslovanskega Jadrana bodo legije mladine poplavile ljubljanske Ceste ter pred očmi vse Jugoslavije obljubile zvestobo našemu morju, domovini in kralju. Delo in napore Oblastnega odbora JS v Ljubljani je kronalo Najvišje priznanje s po-klonitvijo prapora in kumovanjem, ki se bo ob razvitju zastave izvršilo na praznik našega Pomladka dne 6. septembra dopoldne na Kongresnem trgu. Ob tej priliki bodo blagoslovljene tudi vse zastave PJS iz drugih banovin. Šolska upraviteljstva in poverjeni-štva PJS se zato najlepše naprošajo, da s svojim JS že tolikrat dokazanim požrtvovanjem poskrbe tudi to pot, da bo manifestacija naše mladine čim najveličastnejša! Naj bo udeležba vseh PJS čim večja na kongresu, osobito pa ne sme ostati doma niti ena sama zastava PJS! Koder ni mogoče poslati večjega zastopstva, naj pride vsaj zastavonoša s svojim častnim spremstvom! In pomladki, ki doslej morda svoje zastave še niso blagoslovili ziroma razvili, naj pridejo z zastavami v Ljubljano, da bodo tam skupno z vsemi prapori slovesno blagoslovljene in izročene. Doma se interna slavnost lahko kasneje ponovi. Znaki in legitimacije naj se naroče po potrebi nujno, ker tik pred kongresom ne bo mogoče zadostiti vsem željam. P. n. učiteljstvo se najvljudneje naproša, da takoj ob začetku šolskega leta uvežba M. Tomčevo himno »Mi jadranski smo stražarji«, ki jo bodo združeni pomladki zapeli na Kongresnem trgu! Oni bratski PJS, ki so se prijavili za sodelovanje na veliki akademiji PJS 6. sept., bodo te dni pismeno obveščeni. Posebno okrožnico prejmejo vsi PJS, ki imajo zastave, vse šole pa dobe pred 1. septembrom točna pismena navodila za kongres. Voznina je za mladino doslej četrtinska. Ako uspe več, sporočimo. Kdor od PJS svoje udeležbe še morda ni prijavil, naj to stori nujno radi porazdelitve pri prehrani in event. prenočišču. Prijave naj bodo ločene po spolu. Z manifestujočo mladino se bo izkazal njen učitelj! Čuvajmo Jugoslavijo! Čuvajmo naše morje! Sekcija PJS za dravsko banovino. Splošne vesti NAVODILA ZA UDELEŽENCE GLAVNE SKUPŠČINE. 1. Dovoljena je četrtinska voznina za člane udruženja. Istočasno je bila vložena prošnja, da se dovoli povratek posebni skupini s 75% popustom iz Sarajeva preko Dubrovnika in Splita v dravsko banovino. Podrobnosti o tem bomo javili naknadno, če bo ta popust odobren. Člani dravske sekcije bodo potovali od Zidanega mosta do Sarajeva skupno. Da bo mogoče preskrbeti zadostno število železniških vozov, prosimo, da se vsakdo, ki se namerava udeležiti glavne skupščine, prijavi sekciji. 2. Poleg delegatov smejo prisostvovati glavni skupščini tudi člani udruženja. Pri vhodu v dvorano bodo morali pokazati svojo uradniško legitimacijo in člansko izkaznico. Članska izkaznica bo poleg uradniške potrebna tudi za legitimiranje železniškemu osebju. 3. Uprave sreskih društev obveščamo, da neizogibno in pravočasno izroče pravilna pooblastila svojim predsednikom in delegatom. Pooblastila naj vsebujejo: Ime in priimek delegata, službeni kraj, društvo, ki ga zastopa, (srez, banovina), kdaj ie bil izvoljen za delegata, kraj, datum, podpis predsednika, podpis tajnika ter društveni žig. Članom glavnega odbora JUU, članom upravnega in nadzornega odbora sekcije bo izdala pooblastilo sekcija. 4. V Sarajevu je organizirala sekcija posebni odbor za stanovanje in prehrano. Stanovanja bodo v hotelih, privatnih hišah, internatih in šolah. Vsak član dravske sekcije, ki želi, da se mu preskrbi stanovanje, naj javi z dopisnico na naslov: JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiščanska ulica 6, nastopne podatke: 1. Kaiko stanovanje želi. 2. Za katere dni. 3. Svoj točen naslov. Prijave pošljite takoj, ker moramo skupni seznam dostaviti stanovanjskemu odseku v Sarajevu. Nakaznice za stanovanje bodo prejeli udeleženci glavne skupščine od zastopnika dravske sekcije med vožnjo v Sarajevo. 5. Po skupščini bodo razni izleti. O pro- stem času pa razgledovanje kulturnih, geografskih in zgodovinskih znamenitosti Sarajeva. Vse podrobnosti bodo razvidne iz poznejših objav. 6. Udeleženci glavne skupščine bodo odpotovali iz Ljubljane z brzovlakom 20. t. m. ob 20. uri. Prihod v Slav. Brod ob 2.49, odhod iz Slav. Broda ob 3.15. prihod v Sarajevo ob 12.06. Ponovno opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti glavne skupščine, da se prijavijo sekciji. 7. Četrtinska voznina dovoljena. Ker odloka še nimamo, bomo podrobnosti objavili v dnevnikih. 8. Polovična voznina na progi Ljubljana— Sarajevo (do Slav. Broda brzi, od Slav. Broda do Sarajeva osebni) stane 120 Din. Ker se nekateri udeleženci zanimajo za vožnjo na progi Sarajevo—Dubrovnik,—Split in preko Zagreba v Ljubljano, ter za ceno vožnje iz Sarajeva preko Užic—Cačka in Lajkovaca v Beograd, navajamo sledeče: Sarajevo—Dubrovnik polovična voznina III. razr. 48 Din, Dubrovnik—Split II. razred s 50% popustom 96 Din. Split—Ljubljana brzi s 50% popustom Din 113.75, Sarajevo—Užice— Beograd s 50% popustom III. razred Din 67.50 in Beograd—Ljubljana brzi Din 113.75. 9. Vse ostale informacije bodo dobili udeleženci od zastopnika sekcije med vožnjo in v Sarajevu ter pri vodstvu glavne skupščine. — Intervencije za službe — privatna pisma, Učiteljstvo ponovno naprošam, da se ne obrača s privatnimi pismi na me, da posredujem za njihovo premestitev. Nimam seznama prosilcev za poedina mesta, da bi mogel presoditi kdo je upravičenejši za kako mesto. Načeloma je treba izvesti oddajo prostih mest le potom predloga banske uprave, zato je vsako obračanje na mene brezpredmetno. Za reparacije se zavzema sekcija in jo jaz v tem pogledu podpiram. Tudi družinske očete in matere ona podpira s svojim priporočilom. V protekcijonizem se pa ne morejo spuščati ne sekcija in ne njeni funkcijo-narji — kar je pravilno. Oni, ki se obračajo za protekcijonizem na gg. poslance in drugam, škodujejo stanu in s tem sebi. V Beogradu, 12. avg. 1935. Ivan Dimnik, preds. JUU. — Zahvala Trboveljskega Slavčka. Uprava pevskega zbora Trboveljskega slavčka se najgloblje zahvaljuje vsem tovarišem in tova-rišicam, ki so pokazali vso naklonjenost pri aranžmanu koncertov v Rimskih toplicah, Laškem, Murski Soboti in Ljutomeru. Dolžne se čutimo izraziti zahvalo tudi gostiteljem otrok in spremstva v navedenih krajih. — Stoletnica rojstva pesnika Simona Jenka na Podreči pri Mavčičah. Odbor za prireditev slavnosti ob 100 letnici rojstva pesnika Simona Jenka sporoča javnosti, da je prometno ministrstvo dovolilo polovično voznino na vseh železnicah kraljevine Jugoslavije. Proglas slovenski javnosti s sporedom se objavi v naših dnevnikih, kakor tudi tednikih. Slavnost se vrši v nedeljo dne 18. t. m., ob slabem vremenu pa prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. — Maturante ljubljanskega moškega učiteljišča iz leta 1925. obveščamo, da se vrši sestanek ob desetletnici našega službovanja med narodom v sredo dne 14. avgusta t. 1. pri Štefanu Mencingerju (gostilna), na šmartinski cesti št. 10 v Ljubljani. Začetek ob 18. uri. Radi priprav prijavite takoj svojo udeležbo na naslov: Rupnik Vinko, strokovni učitelj, Ljubljana, gluhonemnica. DVA POPRAVKA GLEDE SKUPŠČINE JUU SEKCIJE BEOGRAD. Popravek nadzornega odbora JUU. V članku »Skupščina učiteljstva sekcije mesta Beograda«, ki je bil objavljen v »Politiki« 6. julija 1935., je na 6. strani tudi 20 Iz lepih starih časov Primerjave so zelo koristne in zanimive. Ozrimo se v čase naših stanovskih tovarišev pred tričetrt stoletjem. Tisti čas so pripravljali s Praprotnikom na čelu prvo številko današnjega našega Stanovskega glasila Učiteljskega tovariša. Že pred 75 leti so naši kolegi poznali besedo Jugoslovan. Zanjo so se postavili častno v bran, ko je napadel avstrijske južne pokrajine nemški učitelj siki list Volksschule — urejal ga je Jože Vogler — in nas blatil, češ, da smo — barbari! (diese Länder gehören ja dem Bereich der Barbaren!!!) Ob prvi številki Učiteljskega tovariša je izgledalo, da niti ne bo dovoljen slovenskemu učiteljstvu. V tistih časih so bili nemški oblastniki ozkosrčni in tiranski. Saj je znana prigoda nekega takratnega učitelja, ki je či-tal časopise po svojem osebnem' zanimanju. Njegova predstojnika šolski vodja in nadzornik sta svobodoljubnega učitelja posvarila, češ, da ne sme citati... nekega časopisa. Učitelj pa se je proti svarilu pritožil na ministrstvo. Ko sta zvedela o tem nadučitelj in nadzornik sta mu izrekla zaradi tega še ukor, vendar je moralo ministrstvo o sproženi zadevi odločiti drugače: vsak učitelj lahko čita, kar mu je drago in ljubo. Naša Mladinska Matica ima svoje korenine že v tistih početkih kakor Učit. tovariš. Neki naši vneti mladinoljubi so pričeli pošiljati mladinske prispevke kar Uičt. tovarišu s prošnjo, da bi jih ta objavil v svojih kolonah. Majhen obseg lista, — bil je mesečnik, — zlasti pa še zato, ker ni bil dostopen šolarjem in mladini, so vzpodbudili takratne učiteljske voditelje, da bodo izdajali mladinske liste v majhnih zvezkih. Akcijo je sprožil urednik Andrej Praprotnik, ki je sprejemal tudi prve rokopise. Njegova pobuda je naletela na splošno pohvalo med šolniki. Saj se je oglasii tovariš — podpisal se je po tedanjem običaju le po krajevnih odznakih: Rodoljub Podrati-tovski. Ta mož je že v tistih časih zasledoval tujejezično mladinsko književnost, zato je priporočal Praprotniku nekatere prav umestne nasvete. Prosil pa je, naj bodo knjige ilustrirane, češ: »naj imajo vsaj kake štiri po-dobščine, ki jih otroci prav radi imajo.« Za vzgled, kako so bili zadovoljni s skromnimi literarnimi prispevki pa naj zabeležim, kako so učili mladež spoznavati samoglasnike. Josip Levičnik je sestavil verze, ki so odmevali sirom naših učilnic in so se glasili: I, i, i, Vse stvar j en je naj glasi, »Hvaljen bodi Jezus ti!« E, e, e, Vsi rodovi naj časte Božje matere ime! U, u, u. Večna slava bodi mu, Trojedinemu Bogu. O, o, o, Ako starše vbogamo, Se Bogu prikupimo. A, a, a. Ljubi Bog nas rad ima, Vsi v nebesih smo doma! Nazornemu odnosno stvarnemu pouku so dejali tistikrat »kazavni poduk«. Pač zato, ker so skušali vsako stvar pokazati, da so si otroci na ta način tvorili in utrjevali pojme in predstave. Kakopak, da so tudi formulirali stavke, ki so jih potem v znanem šolskem tonu prepevali in memorirali. O človeku so imeli naslednjo tvarino — »učbo« (kar je bilo treba znati na pamet): Človek je iz duše in telesa. Kar se vidi je telo, to kar stori, da telo živi in kar iz njega govori je duša. Verh telesa je glava, katera ima dve strani, sprednjo in zadnjo, sprednja se imenuje obraz. Roke se derže zgoraj, noge pa bolj spodaj pri životu. Persi imamo spred, katere so s štiri in dvajsetimi rebri ograjene. Herbet je zad in podpira glavo. Pljuča so v persih, imajo dve strani in sapo zajemajo. Lasje so na glavi z vihri po verhu. Oči so v koščenih luknjah. Lica so največi glavni del obraza. Usta velikokrat rabimo, kdaj? Možgani so v glavi in so polni čutnic in imamo v njih pamet. Nos duha lep duh in smrad. Nohte večkrat rabimo. Kdo bi brez nohtov v šivan-ko vdel? Kadar poleti solnce pripeka, je vroče. Po zimi čutimo mraz. Kadar veter vleče, ga čutimo. Včasih človeka bole zobje, vrat, persi, trebuh, križ, roke, noge itd. Vse to moramo voljno terpeti. Takole zgleda mična učna slika o človeku, ki je seveda bolj po vrhu pobrana. Da so vmes vpletali tudi pesmice, zlasti rimana navodila o zdravju, tega niti ne omenjam. Učno sliko je zaključil še pridatek: »Kaj se s človekom godi?« Mladina je memorirala naslednje: »Človek se rodi, ga kerstijo, pestu-jejo, varujejo, mu jesti dajejo, ga zre-jajo, uče, on zraste, dela. skerbi, presoja, prevdarja. služi, dosluži, je bolan, se ozdravi, je vesel, žalosten, se potolaži, je star. se za smert pripravlja in — umerje. Telo zgnije, duša pa gre tja, kamor si je zaslužila.« ... Skromen se nam dozdeva danes tak pouk in marsikdo se bo pri čitanju teh preprostih stavkov pomilovalno nasmehnil pouku, ki ga je nudila naša šola tistih dob. Vendar, če gledamo z očmi tedanje dobe, pa moramo priznati, kako velik napredek ie bil dosežen, ko se je pričela oglašati v naših učilnicah domača slovenska beseda. Ne tako sicer še v vseh učilnicah, zato pa so ljudje tembolj po strani gledali tiste šole, ki so mučile deco v tujem, nemškem in naši mladini nerazumljivem jeziku. Verno sliko iz takratnega nemškega razreda, ki ga je posečala le slovenska mladina, posnemam po beležkah nekega našega stanovskega tovariša. V svojih spominih piše o vtisih, ki jih je imel ob vstopu v nemški razred (bil je doma s Kranjskega). Niti on. niti njegovi sošolci niso znali niti besedice nemški. Učitelj, po rodu Ribničan, pa je kar pričel s takimle uvodom: »Zdaj niste več »gasen-pobje«, zdaj ste »študentje«. Po kranjsku se menijo »pavri«, vi se boste po »najmšku«, tu je po gosposku.« »Prec dons bomo po »najmšku« molili. ,Le za menoj molite!« — je dejal učitelj in je navil svojo lajno. Deca pa je vlekla za njim, in se je naučila čez nekaj časa naslednji oče-naš: »I - name - gote - fate - sunte - zajligen -gajste - samen!« Tako so dojeli očenaš zgolj po posluhu! Kakor hitro je naučil podjetni ribniški šolnik svojo mladež nemške črke spoznavati, so morali v cerkvi iz nemških molitvenih knjižic citati. Otrok je čital vso mašo, čeprav ni razumel niti trohico besed niti smisla samega. Ta naš šolarček je dorasel, postal je učitelj pa je prišel čez leta spet domov. Tam je našel — pa pustimo kar njemu besedo: »Najdem ponevedoma svoje stare molitvene bukvice. Sto in stokrat sem jih svoj čas pobožno premolil. Pogledam in se čudim. Ali se mi sanja? Pa saj je vendar černo na belem, do zobca takole natisnjeno na molitvi, ki sem jo molil skozi vsa šolska leta, pa nisem prav nič razumel. Zdaj pa vidim, da je napisano na molitvici: Gebet für schwangere Frauen!«... »Še enkrat preberem zdaj vso molitev, in pomislim, kolikokrat sem jo »molil« kakor deček med 7. in 11. letom svoje starosti in nasmejal sem se na ves glas, saj sem molil kot šolarček molitev, ki je bila le za — nosne žene.« ... cUtnott^ čokolada cthdgîiz kakao OJmcg^ bonboni vprašanj tov. Miodraga Jankoviča, učitelja v Beogradu, ki jih je stavil na skupščini učiteljstva sekcije mesta Beograd. Štiri vprašanja (15.—18.) se nanašajo na prvi koncept, med razpravo znatno spremenjenega načrta proračuna JUU za 1.1935./36., ki bo predložen v razpravo in sprejetje XV. glavni skupščini v Sarajevu. Na osnovi materiala v konceptu načrta proračuna za 1935./36. leto je postavil g. Jan-kovič vprašanje (19.), ki se glasi dobesedno: »Povejte nam, ali nam navedeni predmeti ne dajejo pravice, da verujemo, da se v maši organizaciji vodi neka neekonomična politika?« Z objavo teh vprašanj v »Politiki« bi moglo dobiti učiteljstvo vtis, da se nepravilno in neracionalno postopa z imovino Udruženja in da se v Udruženju vodi neekonomična politika, zaradi tega 6e nadzorni odbor JUU smatra poklican, da da na ljubo objektivne resnice in v obvestilo učiteljstvu sledečo izjavo: »Nadzorni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je pri vršenju svoje dolžnosti in svoje pravice budno spremljal celokupno poslovanje izvršnega odbora ter je prišel do prepričanja, da ima izvršni odbor pri gospodarstvu z imovino Udruženja vedno pred očmi napredovanje ekonomsko finančnega stanja Udruženja in da z imovino Udruženja pravilno in racionalno ravna. Mnoga dovršena in započeta vprašanja ekonomsko finančnega značaja to jasno dokazujejo. Popolnoma nov sistem razširjenega dela in mnoga vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z novimi potrebami in pogledi na naloge udruženja, zahtevajo tudi nesumljivo večje finančne žrtve. Ekonomsko finančno poslovanje Udruženja nosi samo povoljna in pozitivna obeležja, o čemer se bo imelo učiteljstvo priliko prepričati iz obsežnega poročila o delu glavnega odbora JUU v letu 1934./35. Končno pripominjamo, da taki in slični postopki naših tovarišev niso upravičeni in žal nam je, da moramo verovati, da so ten-denciozni. Predsednik nadozornega odbora JUU: Dragotin Igl, s. r. Tajnik: Vitomir Srnic, s. r. Člani: Borivoj Pavlovič, s. r. Arsenije Tubič, s. r. Dušan Eremič, s. r. Popravek tov. Ostojiča. Predsednik JUU sekcije za mesto Beograd in član izvršnega odbora tov. Dragomir Ostojič je poslal izvršnemu odboru naslednje: »Iz poročila redne letne skupščine JUU sekcije za dravsko banovino, objavljeno v Narodni prosveti št. 3. in 4. od 28. julija t. L, se vidi, da je tov. Vojteh Debeljak naslovil na predsednika izvršnega odbora in predsednika sekcije za dravsko banovino tov. Ivana Dimnika interpelacijo povodom 20 vprašanj postavljenih od strani delegata tov. Jankoviča na skupščini JUU sekcije Beograd in to v zmislu dopisa beograjske »Politike«. Na to interpelacijo tov. Debeljaka odgovarjam sledeče: »Na stavljena vprašanja tov. Jankoviča sem odgovoril, da so se vsa ta vprašanja pretresla na seji izvršnega in glavnega odbora, pa kljub najboljši volji, da bi se izdatki zmanjšali, se ni uspelo, ker velika organizacija, kakor je učiteljska, mora imeti večje izdatke. Tudi jaz sem za racionalno varčevanje, ampak kadar je v vprašanju delo v neki organizaciji, a to mora biti konstruktivno, tedaj morajo biti tudi veliki izdatki.« Ta moj odgovor je dobesedno tako vnesen v skupščinski zapisnik. Vse drugo, kar je bilo priobčeno v omenjeni številki »Politike« kot o majavosti v izvršnem odboru itd., je netočno. Drag. Ostojič, s. r., predsednik JUU mesta Beograd. Naša gospo&arska organizacija —g Obvestilo članov Učit. Samopomoči. Ker je imela zadružna uprava v zadnjih dneh maja t. 1. dosti posla s pripravami za občni Zbor v Celju, je izostalo obvestilo z imeni umrlih članov za 349. in 350. smrtni slučaj v »Učiteljskem tovarišu«. Da bodo člani, ki vodijo evidenco umrlih članov, imeli potrebne podatke za njih vpiske, sporočamo, da sta umrli članici Jerše Alojzija, Ljubljana (349.) in Valentič Angela, Frani (350.). Prosimo opro-ščenja! —g Učiteljski dom v Ljubljani obvešča vse one tovarišice in tovariše, ki se zanimajo za dom, da bodo izvršena v tem tednu vsa adaptacijska dela. Naročena je tudi vsa potrebna oprema. Mnogi starši so že priglasili svoje sinove za internat. V domu pa je še nekaj praznih mest. Prosimo zlasti tov. upravitelje, ki so ostali med počitnicami na svojih službenih mestih, da opozore starše na naš dom. Uprava bo skrbela za dobro vzgojo in napredek, za skrbno nadzorstvo, za pomoč pri učenju in dobro prehrano. Oskrbnina ni visoka. Zadružniki imajo popust. Dom ima telefon štev. 30-45. Zunanji tovariši lahko dobe informacije pri upravi v jutranjih urah. OBČNI ZBOR OMIŠALJSKEGA DOMA V času, ko je učiteljstvo zborovalo na banovinski skupščini v Ljubljani, je tudi »Društvo za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju — sedež v Ljubljani« sklicalo svoje člane k tretjemu rednemu občnemu zboru v Ljubljano. V prostorih JUU — sekcije za dravsko banovino se je sešlo 11. julija 1935. več članov omenjenega društva, katerim so društveni funkcionarji predložili svoja poročila, blagajnik pa računski zaključek za 1. 1934. V naslednjem podam ves potek tega občnega zbora. Predsednik tov. R. Grum otvori ob 8.30 občni zbor OD. Pozdravi prav prisrčno vse navzoče in poda v kratkih obrisih splošen pregled društvenega dela v preteklem letu. Zlasti poudarja varčevanje z društvenim premoženjem, kar je edino povzročilo, da se vrši občni zbor pozneje kakor pa določajo društvena pravila. Tajniško poročilo je podal začasni tajnik tov. Iv. Kocijančič. Iz tega poročila navedem samo važnejše podatke. V mesecih oktobru in novembru 1934 je tajništvo razposlalo po vseh srezih dravske banovine 64 okrožnic s prilogo skice bodočega OD in to našim članom, zaupnikom ali sreskim učiteljskim društvom. — Ilustrovana revija »Jugoslovenska propaganda« je priobčila v 3. številki II. letnika od 1. VII. 1934. sliko bodočega doma OD in opis. — V »Učit. tovarišu se je od časa do časa s krajšimi in daljšimi noticami vabilo tovariše(-ice) v društveni krog. Zal, da so vsi ti pozivi zaradi težkih časov in gospodarske krize izzvali slabše uspehe kakor je bilo pričakovati. Društvo je imelo v 1. 1934. skupaj 28 redno plačujočih članov (po 100 Din do celotnega vplačila 2500 Din). V odboru se je izvršilo tekom poslovnega leta več osebnih sprememb, vendar je pa bil odbor — kompletiran z namestniki — polnoštevilen. K tajnikovemu poročilu doda tov. Grum nekaj spopolnil. Iz varčnostnih ozirov se ni sklicevalo odborovih sej. Društvo je imelo s prepisom stavbene parcele v Omišlju, z napravo in razmnožitvijo skice za bodoči OD dosti denarnih izdatkov (4624 Din). Tajnikovo poročilo, ki se v splošnem nanaša le na dobo od septembra do decembra 1934, je bilo soglasno sprejeto. Blagajnik tov. Iv. Kocijančič je poročal sledeče: Pravo blagajniško delo se je v društvu OD pričelo šele z otvoritvijo čekovnega računa pri poštni hranilnici (25. IX. 1934,\. Vsem priglašenim članom OD in več drugim znanim gospodarskim delavcem v učiteljstvu se je razposlalo društvene položnice. Treba je bilo od besed preiti na dejanja. Kdor je s prejeto položnico nakazal mesečni obrok 100 Din. ta je postal pravi društveni član. S temi člani — 28 po številu — je računal blagajnik, zakaj Obmorski dom se bo zidal z denarjem, ne z besedami in pismenimi izjavami. Vsi ti pravi člani OD dobivajo redno vsak mesec (v zadnjih dneh) položnice za nakazilo mesečnega obroka v prihodnjem mesecu. Ta način se dobro obnaša v Učiteljski samopomoči, zato smo ga prevzeli v naše društvo. Člani po večini redno nakazujejo mesečne obroke à 100 Din. Predloženi računski zaključek za 1. 1934. izkazuje v denarnem prometu znesek Din 29.225.28. Upravni stroški so v 1. 1934. znašali za tiskovine pri poštni hranilnici, za poštnino in znamke ter pisarniške potrebščine skupaj 312 Din. Osebnih izdatkov ni bilo. Bilanca izkazuje čistega dobička, ki je obenem čisto društveno premoženje koncem leta 1934. znesek Din 9134.14. V debato so posegli tov. Grum, Serajnik in Verk. Tov. Grum je predlagal, da bi se mesečni obroki pri novih članih znižali. Najnižji mesečni obrok 20 Din. Po debati je bil sprejet sklep, da se plačuje mesečni obrok v zneskih od 20 Din do 100 Din in to do popolnega vplačila določenega društvenega deleža 2500 Din. Ze pred občnim zborom in po poročilu društvenega blagajnika je navzoči pregledo-valec računov tov. M. Verk pregledal računski zaključek za 1. 1934.. blagajniške knjige in računske priloge ter našel vse v redu. Predlagal je, da se podeli društvenemu blagajniku razrešnica, ki je bila od navzočih zborovalcev soglasno sprejeta. Na to je tov. Kocijančič podal kratek pregled blagajniškega dela od 1. I. pa do 10. VII. 1935. Ves denar, ki prihaja od članov, od daril itd. v društveno blagajno — povečini po poštni hranilnici — se plodonosno nalaga v domačem denarnem zavodu v »Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani«. Pregled s tega dne izkazuje naložb, vrednostnih listin (po kurzni vrednosti), znamk in denarja v blagajni znesek Din 25.056.99. S tem je začetek storjen. Požrtvovalni člani so pokazali, da se da tudi v manjši družbi, če so vsi člani složni in nesebični, doseči lepe končne uspehe. Tov. predsednik se je tov. Kocijančiču zahvalil za tajniško in blagajniško poročilo in nato prešel na volitve. Občni zbor ima po §11. društvenih pravil izvoliti nov odbor, ki naj šteje 8 odbornikov, 3 namestnike in 3 računske pregledovalce. Tov. Kocijančič predlaga z ozirom na varčevanje sledečo listo, ki je bila soglasno sprejeta: Predsednik: Grum Rado, Ljubljana. Podpredsednik: Dimnik Ivan, Ljubljana. Tajnik: Wagner Jože, Ljubljana. Blagajnik: Kocijančič Ivan, Ljubljana. Odborniki: Drašček Ela, Zalog; Traven Albina, Ljubljana; Polak Marija Vera, Ljubljana; Serajnik Josip, Dovje. Namestniki: Hofbauer Lojze, Hrastnik; Gallob Rudolf, Mežica; Hren Anton, Studenci. Račun, pregledovalci: Polalk Marija, Ljubljana; Gradnik Rajko, Bled; Verk Miloš, Sv. Križ pri Rog. Slatini. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se bo v prvih mesecih novega šol. 1. 1935./36. znova povabilo tovariše(-ice) po srezih za priglasitev v OD. Zlasti se bo prosilo naše zaupnike, da toplo priporoče naš pokret vsem članom njihovega sreza in društvu sporoče o uspehih. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, za besedo se ni nihče več oglasil, se je tov. predsednik Grum vsem udeležencem zahvalil za udeležbo in za debate, priporočal, da skušajo po svojih močeh pridobiti našemu društvu novih članov in nato zaključil občni zbor. Dodatek: Dravska banovina ima nekaj nad 4000 učiteljev in učiteljic. Od teh gre vsako leto vsaj Vio v času velikih počitnic — nekateri tudi o Veliki noči in o Binkoštih — k morju. Veliko več bi jih pa še šlo, če ne bi bili izdatki za vožnjo in prehrano po morskih letoviščih tako visoki. Če bi imelo učiteljstvo naše banovine — druge banovine že imajo take domove, tako tudi Čehi — svoj letoviški dom. kakor si ga je zamislilo naše društvo, bi bilo bivanje ob morju prav poceni. Vsak le-toviščar bi si že na ta način prihranil dnevno od 20 Din do 30 Din. Pri večletnem bivanju v stanovskem domu ob morju v idiličnem Omišlju si že prihraniš znesek, katerega vplačaš kot delež v to društvo. Delež, ki se bo tudi obrestoval, ostane še vedno Tvoja last. Poleg vsega imaš pa zavest, da si dejansko izvajal in izvajaš pravo tovarištvo. — Ako zmorejo taka bremena tovariši iz savske banovine ali pa Čehi, katere stane že samo vožnja do morja lep znesek, zakaj naj bi obu-pavali mi, ki smo Adriji tako rekoč v neposredni bližini in s katero bi morali biti duševno in gmotno v najožji zvezi! Težka je samo odločitev, ko je zadeva v teku, gre sama od sebe. Brez žrtve in muje, se še čevelj ne obuje! Tovarišice in tovariši, ki ljubite naš prekrasni obmorski svet, kopališča in letovišča ob Adriji, ki radi in redno zahajate tja ali pa vsaj v duhu poromate v ta divni raj, oglasite se v »Društvu za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju — sedež Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. To društvo Vam bo v doglednem času omogočilo večtedensko bivanje ob morju v enem izmed najlepših letovišč severne Adrije — v Omišlju in za prav zmerne cene. Iv. K. Učiteljska tiskarna —t O računih in plačilu. Tovariše(-ice) prosimo, da poravnajo septembra svoje stare račune. Pogosto so za posameznika zneski tako malenkostni, da je škoda dela, znamke in papir ja za opomine. Dobro blago in točno plačilo rodi dobro prijateljstvo. — Uradništvo ima nalog, da izterjava dolgove. Kdorkoli je dolžan, dobi opomin in mora plačati račun in stroške opomina. —t Učit. tiskarna mora svojim upnikom plačevati obresti, zato je popolnoma upravičeno, da zahteva tudi od svojih dolžnikov obresti in troške opominov. Samovoljno znižanje računa je seveda neveljavno. —t Olajšajo nam delo in skrbi vsi oni, ki nam brez opomina plačajo račun, ali pa vsaj takoj naznanijo, do kdaj bodo plačali zaostanek. Šolstvo v Turčiji Inozemsko šolstvo in učiteljstvo hom končali, imajo dostop na univerzo. Posebna skrb naj se posveča licejem, ki jih je bilo v 1933./34. letu 35 državnih. Njih število se mora radi pomanjkanja učnih moči skrčiti na 25, zato pa se bo otvorilo 20 novih nižjih dvorazrednih licejev. Dijaki, ki bodo končali šestrazredno osnovno šoio, pa ne bi mogli na licej; bodo morali na nižjo obrtno šolo. S tem je bila izvedena dTuga reforma turškega šolstva. Kdor bi se hotel pobliže seznaniti s to srečno deželo, ki ne pozna ne učiteljske in ne profesorske »hiperprodukcije«, naj 6e po-služi tele literature: L'organisation de l'instruction publique dans 53 pays. Genève 1932. Le annales de Turquie. Instambul 1933., No 6. Amelie Aratô: L'enseignement secondaire des jeunes filles en Europe. Bruxelles 1934. Mehmed Rauf: Das Schulwesen in der Türkei. (Schulreform, pädagog. Monatsschrift, XII, Wien-Leipzig 1933.) Elze Hildebrandt: Gemeinsame Erziehung der Geschlechter. (Pädag. Zentralblatt X. Berlin - Leipzig 1930.) Maarif 1923./32. istatistikleri, No 26. Instambul 1933. Istatistik yilligi 1932./33., eilt. 6. Ankara 1934. Po razpravi dr. Antona Hrazdila (Praga). V. Jč. (Konec.) Nove reformne smeri. Šolska organizacija, ki se je uvedla v prvem desetletju turške republike ni zadovoljila šolnikov, radi tega je v minulih dveh letih pripravljal šolski minister Hikmet beg s pomočjo prof. Maleheja novo reformo osnovnega in srednjega šolstva, ki je stopila v veljavo letošnje leto. V decembru lanskega leta je sklical omenjeni minister v Carigrad veliko zborovanje šolnikov, ki naj bi podvzeli reformne korake. Zedinili so se v naslednjem. Osnovna šola: Šolska obveznost se podaljša na 6 let. Na koncu četrtega leta, mora položiti vsak učenec izpit, na katerem odloči komisija o njegovem nadaljnjem šolanju. Učenci, ki bi se pri izpitu izkazali za nesposobne se pošljejo v peti razred. Na koncu leta naj delajo znova izpit (zaključni). Če ga končajo z uspehom imajo pravico vstopiti v prvi razred liceja in končati študije. Oni učenci pa, ki bi se izkazali za nesposobne pa morajo nadalje hoditi v šolo še dve leti, odkoder imajo dostop na razne strokovne srednje šole. Srednja šola. Dosedanji tipi srednje šole naj se polagoma odstranijo. Ostane samo 6 letni licej, in sicer dvoletni nižji, ki naj služi za osnovno izobrazbo in 4 letni višji, ki naj bo razdeljen v dve grupi prirodoslovno in jezikoslovno. Študij v obeh se konča z zrelostnim izpitom. Absolventi, ki bodo z uspe- Novosti na knjižnem trgu —k Slovenske novele. Izdala Delavska založba t. z. z o. z. v Ljubljani 1935. — Krekova knjižnica. V knjigi so zastopani: Ivo Grahor: Nataša; Cene Kranjc: Zgodba o češnjah; Stanko Vuk: Dominik; Magajna Bogomir: Nirvana in Transfuzija; Ciril Kosmač: Hiša št. 14. — Članarina za Krekovo knjižnico znaša za broš. izvode Din 48.—, a za vezane Din 78.— letno. —k Sigrid Undset: Kristina Lavransova hči, III. del, je izšla v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani 1935. — Str. 569. — Leposlovna knjižnica 19. — Cena kartoniranemu izvodu Din 85.—, vezanemu Din 95.—. S to knjigo je zaključena veličastna trilogija Sigride Undsetove katere I. del je Venec, II. del Žena, III. del Križ. Knjiga predstavlja dovršen zgodovinski roman. Kakor v mozaiku, iz drobnih kamenčkov sestavljenem, je pisateljica zgradila pretresljivo podobo človeške veličine in nizkosti, dobrote in zlobno-sti — podobo človeške usode. — Knjiga je izšla z zamudo, zato dobe letošnji naročniki Leposlovne knjižnice I. in II. del za izredno nizko ceno, I. del Din 40.—, II. del Din 60.—. —k Jon Svensson: Mesto ob morju. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1935. v Zbirki mladinskih spisov. Knjiga obsega 333 strani in stane v platno vezana Din 55.—. Delo, ki ga je prevedel dr. Joža Lavrenčič, spada med znane mladinske spise svetovne književnosti. Knjiga je razdeljena v dve glavni poglavji: Križem kražem po Kopenhagenu in V odprtem čolnu čez Oersund na Švedsko. Vsebina je polna privlačnih doživljajev mladega potnika in je prav zanimiva in za mladino tudi zelo poučna. ZAMENJA MESTO UČITELJICA na sedemrazrednici v Slovenskih goricah ob lepi prometni cesti v bližini Maribora, z redno avtobusno zvezo z učiteljico, ki služ >uje v kakršnemkoli kraju ¡na Gorenjskem ali ob progi Zagreb—Ljubljana. Ponudbe na upravo litsa pod šifro »Takoj«. UČILIŠČE KOVAČ, Moribor, Krekova 6, od 6 do 10 mesečni trgovski tečaji. Tudi pismeni pouk. Zavod za strojepisna dela in razmnoževanje. Izposojanje pisalnih strojev. KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE I ZNIZANE CENE dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. „TRIBUNA" F.BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška 4 2353530153535353485353484823482300000223535353484823 Računi JUU V breme sekcije za dravsko banovino v Ljubljani za poslovno leto 1934./1935. Promet V dobro Aktiva Bilanca Pasiva Prejemki Račun Mladinske matice za leto 1934./35. Aktiva Bilanca Mladinske matice 30. junija 1935. 1. Saldo 30. junija 1935. 2. Zaloga..... 3. Terjatve .... 4. Klijenti..... 5. Inventar .... Din 6.816 54.356 17.090 21.720 4.055 104.039 46 Din P Din P 1. Blagajna..... 540.899 04 540.769 95 2. Poštna hranilnica . . 846.205 20 808.240 60 633.433 32 3. Dolžniki......... 453.936 — 532.943 25 4. Upniki.......... 655.909 57 152.908 50 5. Učiteljski tovariš...... 165.912 50 6. Popotnik..... . . . . 96.736 75 6. Popotnik......... 133.681 75 7. Učitelj, samoizobrazba in naraščaj 5.320 80 7. Učitelj, samoizobrazba in naraščaj 65.687 25 8. Sekcija JUU .... 10 — 8. Sekcija JUU........ 67.368 — 9. Pevski zbor in Mladinska glasba 43.746 70 9. Pevski zbor in Mladinska glasba 46.962 22 10. Članarina Beograd 33.140 — 10. Članarina Beograd..... 33.140 — 11. Upravni stroški: 11. Vrnjeni upravni stroški .... 19.104 55 a) pisarniško osebje . 25.200-- 177.238 25 b) pisarn, potrebščine 9.953-50 13. Mladinska matica...... 491.790 71 c) kurjava in razsvetlj. č) bolniška blagajna in 2.630-40 35.610 15 pokojn. zavod . . 3 314-45 8.706 50 d) davki, koleki in 16. Radio.......... 13.950 _ manip. pošt. hran. . 6.228-85 17. Gospodarski svet...... 61.574 05 e) splošna poštnina . 1.997-— 5391 75 f) znamke in dopisnice 8.491-— 15.117 g) najemnina . . . 900 — 58.715 20 26 12. Stroški Učit. tovariša : / a) uredništvo . . . 8.400*- / b) souredništvo . . . 2.700-— / c) sotrudništvo . . . 7.244-— / č) ekspedicija - poštn. 8.155-- 26.499 — / 13. Stroški Popotnika: / a) uredništvo . . . 6.500- J b) sotrudništvo . . . 9.351-50 / c) ekspedicija - poštn. 1.580-50 17.432 — / 14. Vodstvo organizacije: / a) predsedstvo . . . 8.400-— / b) tajništvo .... 16.800'— / c) knjigovodstvo in / blagajna .... 8.400-— 33.600 — / 15. Potnine: / a) državna skupščina . 8.056-50 / b) banovin. „ 7.100-25 / c) upravnega in nadz. / odbora..... 7.102-50 / č) sekcije..... 1.896- 24.155 25 / 16. Razni stroški: / a) Učit. pevski zbor . 62.759-75 / b) ekskurz. na Oplenac 103.128-50 / c) soc. fond Viteškega / kralja Aleksandra . 2.700- / č) venec kr. Aleksandru 1.254-— / d) članske karte . . 6.180-— / e) listi - revije . . . 1.471'— / f) razni stroški . . . 8.418*— 185.911 25 / 17. Mladinska matica . . .... 484.974 50 / 18. Inserati..... . . . • 3.500 — / 8.706 50 / 13.815 50 / 4.562 50 / 9.044 05 35.931 75 24. Sospeso..... 7.900 — / 3,800.091 06 3,800.091 06 Izdatki Pasiva 1. Izredna publikacija 2. Rezervni sklad . . 3. Čisti prebitek . . Din 63.085 40.000 954 104.039 46 46 Din P Din P 129 09 122.966 32 37.964 60 7.217 26 179.497 32 34 091 25 4. Deleži.......... 4.562 50 4. Učiteljski naraščaj...... 26.275 20 5. Premičnine........ 30.540 — 5. Pevski zbor in Mladinska glasba 3.215 52 552 75 6. Mladinska Matica...... 6.816 21 — 7. Radio.......... 134 50 8. Gospodarski svet...... 43.705 — 6.353 05 10. Ekskurzijska akcija..... 2.471 95 253.246 26 253.246 26 1 Ljubljana, dne 30. junija 1935. Dimnik Ivan, predsednik Kumelj Metod, tajnik Upravni odbor: Čla Završan Franja, I. podpredsednica Verk Miloš, II. podpredsednik Bučar Alojzij, Kmet Herman, Peternel Ljudevit, Vauda Mirko, Vudler Franja, Jože Župančič Nadzorni odbor: Ivanjšič Ljudevit, predsednik Člana: Požar Metod, podpredsednik, Černovšek Marija, tajnica Hajnšek Franjo, Mervar Franc Obračun prispevkov za učiteljski naraščaj in za učiteljsko samoizobrazbo Proračun Mladinske matice za leto 1935./36. Din P Din P 1. Saldo 30. junija 1934..... 338 21 903 50 459.696 75 22.800 — 13.112 25 3. Pisarna in poštnina..... 9.092 55 11.554 75 813 — 467 50 5. Honorarji......... 58.315 — / 6. Potnine......... 524 — / 7. Ekspedicija........ 20.045 35 / 1.072 25 / 355.801 05 / 10. Davki, pristojbine in razno . . 8.986 55 11. Saldo 30. junija 1935..... 6.816 21 485.169 46 485.169 46 Din Din « 1. Učiteljski naraščaj: a) Ljubljana: Prispevek do konca leta 1933./34. je znašal . V letu 1934./35. je bilo vplačano..... 484-25 7.117-50 Skupaj . . . 7.601-75 Izdalo pa se je: za vrnjeni prisp..... za razsvetljavo .... za poštnino..... za stanovske liste . . . 420--235 55 274-— 204-75 550-741-50 2.425-80 ostane še . . . 5.175-95 b) Maribor: Prispevek do konca leta 1933734. je zašal . . V letu 1934 /35. je bilo vplačano..... 14.531-75 7.117-50 Skupaj . . . Izdalo pa se je: za stanovske liste . . . 550*— 21 649-25 550-— ostane še . . . 21.099 25 2. Učiteljska samoizobrazba: Prispevki do konca leta 1933./34. so znašali . V letu 1934./35. je bilo vplačano..... 22.201-25 14 235 — Skupaj . . . 36.43625 Izdalo pa se je: za učne načrte .... za prevode ...... za pedagoške revije in. dr. za razno ...... 1.230*— 800-— 203-— 112-— 2.345-— ostane še . . . 34.091-25 Ako seštejemo vse končne vsote: 1. Učit naraščaj, Ljubljana 2. Učit. naraščaj, Maribor 3. Učit. samoizobrazba 5.175-95 21.099-25 34.091-25 Dobimo konec leta saldo 60.366-45 N I IIovoe Prejemki Izdatki Naročnina 15.000 naročni- kov a Din 22 50 . . . 337.500*— 1. 1.000*— 2. 10.000-— 3. 22.800-— 4. 45.000-- 5. 500*— 6. Ekspedicija .... 13.500*— 7. 13.600*- 8. Nagrada književnikom . 8.000*— 9. Nagrada ugankarjem . 1.000"— 10. Davki in pristojbine 3.000-— 11. Tisk Našega roda . . 112.000*— 12. Tisk Mladinske matice 107.100*- 337.500-— 337.500*- 1 Mali oglasi Hali oglasi, ki slutijo t posredovalne in socialne nanest občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj» znesek Din FR. P. ZAJEC I s p r • I a ■ optik UmMimm. Stari trg» priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto" aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin» in srebrnine. Ceniki brezplačno. ZAMENJAM UČITELJSKO MESTO pri Mariboru (prva žel. postaja, pribl. pol ure hoda, predmestje) z upr. mestom v kakem kraju, ki gravitira na progo Maribor—Dobova. Ponudbe na upravo. UPOKOJENKA ali upokojeni par za oskrbo vile na Bledu se sprejme. Pogoj: skrajna vestnost, snažnost, marljivost in ne-klepetavost. — Opozorite znance, ki nimajo časopisa. Ponudbe nujno na upravo lista pod šifro »Oskrbnica«. Slike z Jadrana velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis 1. Baska na otoku Krku 2. Mesto Rab 3. Slapovi Krke pri Skra-4'nu 4. Sibenik 5. Pogled na Trogir z otoka Čiova 6. Pogled na Split 7. Dubrovnik 8. Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80'— nenalepljena Din 30"—. Posamezne slike se ne prodajajo I Za cenj. naročila se priporočata Knjigarni „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani in podružnica v Mariboru