ŠTUDIJSKA Ki ^ O C S392 ■ varovarije-DlelaV /tj— Pravilnik za nadzorovanje bolnikov. Nadzorovanje bolnikov ima namen: a) ugotoviti, ali se ravnajo delanezmožni člani po zdravniških navodilih in obstoječih predpisih in kako drugače teže za ozdravljenjem; b) presojati razmere, v katerih se bolnik na¬ haja, in ugotoviti, ali so te takega značaja, da zavla¬ čujejo oziroma onemogočujejo ozdravljenje bolnika; c) opozarjati upravo na one člane, glede kate¬ rih je podan sum pretiravanja bolezni oziroma simu-, lacije. V splošnem ima nadzorovanje bolnikov namen doseči, da delavstvo v napačnem razumevanju so- cijalnega zavarovanja ne izkorišča zavoda s simu¬ lacijami, zavlačevanjem bolezni itd. Delavstvu je pri vsaki priliki pojasnjevati, da temelji socijalno za¬ varovanje na vzajemnosti na geslu »Vsi za enega, eden za vse«; le ako člani in svojci to geslo pravilno razumevajo, je mogoče v resnici bolnim nuditi vse l. 2 ono, 'kar je z ozirom na njih bolezen potrebno in kar je v stanu jim čim prej vrniti zdravje in prido¬ bitno zmožnost. Oni, ki dajatev niso potrebni, naj bodo hvaležni, da so zdravi in v stanu si kaj pri¬ služiti, kajti zdravje je največje dobro; ne pozabijo naj pa, da tudi sami lahko obole in postanejo po¬ trebni vseli zdravstvenih pripomočkov in dajatev, kar bo pa le mogoče, ako se socijalno zavarovanje od nobene strani ne izkorišča in ne izrablja. Nad¬ zorniki bolnikov naj dalje delavstvo opozarjajo, ka¬ ko kvaren je vpliv higijenskih nedostatkov na zdrav¬ je in kako lahko se dajo mnogi taki nedostatki n. pr. nesnaga, zanikrnost življenja, zloraba alkohola itd, odpraviti. 2 . Dolžnost nadzornikov bolnikov je, da skušajo s svojo delavnostjo doseči pod točko 1. navedene cilje. Za vsakega za delo nesposobnega člana prejme nadzornik bolnikov kontrolni (bolniški) list, ki vse¬ buje vse osebne podatke člana. Na tem kontrolnem listu označuje nadzornik bolnikov svoje ugotovitve, katere vnese v dnevno poročilo o lajiškem nadzo¬ rovanju bolnikov, ki ga mora predložiti upravitelju ekspoziture oziroma svojemu predstojniku. 3 . Nadzornik bolnikov sprejema od svojega pred stojnika dnevno gotovo število bolniških listov (kon- 3 trolnih listov) za člane, katere mora tekom dneva obiskati. Bolnika je obiskati ob vseh urah, izvzemši oni čas, v katerem mu je po zdravniku dovoljen iz¬ hod. Vsaki večer ali prihodnje jutro po kontroli mo¬ rajo nadzorniki bolnikov podati svojemu predstoj¬ niku točno poročilo o predhodnem nadzorovanju in obenem imajo vrniti tozadevne kontrolne liste ter prevzeti kontrolne liste za novo turo. Na podlagi poročila nadzornika bolnikov izda ekspozitura po¬ treben ukrep, kakor ga zahteva značaj kršitve ob¬ stoječih predpisov. Če ni bil ukrep izdan sporazumno z iečečim zdravnikom, je slednjega o temi takoj obvestiti. Nadzorniki bolnikov morajo tako na kontrolnih listih, kakor tudi na izkaznicah, ki so v roki bolnika, navesti točno dan in uro obiska. Na kontrolnih listih imajo obenem pri sumljivih bolnikih oziroma pri onih bolnikih, ki jih niso našiti doma, kratko in jasne navesti svojo ugotovitev v zato predvideni rubriki. Poročilo o nedostatkih, ki zahtevajo ustavitev pod¬ pore, naj bo tako jasno, da je v slučaju pritožbe vsa¬ ko nadaljnje poizvedovanje in korespondiranje ne¬ potrebno. 4 . Obiske je vršiti v prvi vrsti pri onih članih, ki bolehajo na lažjih boleznih (bronchitis, revmatizem itd.), in pri onih članih, ki so osumljeni simulacije. Bolnike, ki bolehajo na težjih in dolgotrajnih bolez- p 4 nih (n. pr. tuberkulozi pljuč ali kosti, kostolomih itd.), ni treba pogosito obiskovati, je pa zato kontrolo tem bolj poostriti glede sumljivih bolnikov. Nadzorovanje bolnikov je tudi poostriti v pone¬ deljkih, sobotah zvečer, dalje v krajih, kjer se vrše veselice itd. Pri kontroli se ni ravnati preveč poli¬ cijsko, ter se ni ozirati le na sumnje, ampak je vsa¬ ko kršitev bolniškega reda tudi ugotoviti. Radi tega ne zadostuje za ustavitev hranarine, če n. pr. opazi kontrolor bolnega člana, ki ni imel predpisano, da mora ležati, stoječega s tretjo osebo v omazani ob¬ leki, v bližini zidu, ki ga prezidavajo, ampak je po¬ trebno, da se takega člana tudi pri delu zaloti. To lahko nadzornik bolnikov doseže na ta način, da takega člana na en dan večkrat in nepričakovano obišče. Na ta način se urad izogne nepotrebnim očitkom in ne dela krivice članom, ki niso ničesar zakrivili ali ki se jim kaj takega dokazati ne da. Kjer obstoja kak sum, je torej kontrolo poostriti in jo vršiti pri posameznih članih pogosteje. To velja tudi za delavce, ki so kmetski sinovi ali sami posest¬ niki in je verjetno, da v času bolovanja opravljajo kmetska ali druga domača dela. Posebno pozornost je posvečati tudi članom, ki bolehajo pogosto ali pa so zaposleni pri sezijskih delih oziroma podjetjih. Pri bolnih članih, ki imajo dovoljen izhod, se ui ozirati na izpovedbe tretjih oseb, da delajo. Ako nadzornik bolnikov glede takega člana izve, da dela, se mora o tem sam na licu mesta prepričati oziroma 5 a ko dela pri tujih ljudeh, ima to poizvedeti in do¬ gnati pri delodajalcu. Zlasti pa ima kontrolo vršiti tako, da bo članu, ki ga ni našel doma, onemogočen vsak izgovor, n. pr., da je bil za časa kontrole v hlevu, kleti, ali kje drugje. Porodnice je predvsem nadzorovati zato, da se ugotovi, če tekom prejemanja porodniške podpore pridobivajo. Tudi je pri porodnicah, v kolikor je mogoče, ugotavljati, če se dečja oprema dejansko v to svrho vporablja. Nasprotne slučaje je javiti uradu, tstotako je uradu sporočiti slučaje, kjer se porodnica ni poslužila diplomirane babice ter je navesti tozadevni vzrok. Pri dojiljah je ugotavljati, v koliko je vkljub njih zaposlenosti dana možnost dojenja. 5 . Nadzorovanje naj se v nobenem kraju ne vrši vedno na isti dan v tednu, amipak vsak teden na drugi dan. Tako bo onemogočeno, da bi bili člani iz posameznih krajev poučeni, kateri dan pride nad¬ zornik bolnikov, ker bi sicer prav ta dan pazili na to, da ne kršijo zdravnikovih navodil. Ako je nad¬ zornik bolnikov v kraju znan, tudi nima smisla za¬ poredoma obiskati člane, ki so si sosedje, ker pri tem načinu nadzorovanja lahko eden drugega obve- ste. V takih slučajih naj nadzornik nadzira le enega izmed sosedov, k drugemu pa naj se vrne ob povratku oziroma ob koncu kontrole v dotičnem kraju. 6 Bolnike, ki so bili vsled kršitve obstoječih pred¬ pisov že večkrat izločeni iz staleža bolnikov oziro¬ ma se jim je ponovnokrat ustavila hranarina, je te¬ kom enega dneva večkrat nadzorovati. Sploh je take bolnike nadzorovati v krajših presledkih in ob raznih prilikah. 6 . Nadzornik bolnikov mora biti v tesni zvezi z zdravniki in mora skušati v lajiško kontrolo spra¬ viti sistematično urejeno in ne šablonsko delo. Vsaka kontrola mora biti premišljena in izvedena po na¬ črtu. Zanimati se mora za vse pojave kriz v pod¬ jetjih in obveščati o tem pristojnega zdravnika, ter upravitelja ekspoziture. Tudi naj nadzorniki ugotavljajo, če zahajajo po¬ samezni člani, ki bolehajo na lažjih boleznih, redno k zdravniku v ordinacijo. Halje je pri bolnikih ugo¬ tavljati, če morda ne nadlegujejo prepogosto zdrav¬ nike za predpis zdravil, katere potem ne uporabijo ali jih celo zlorabijo. Prepričati se je, v koliko se po nepotrebnem zalagajo z zdravili. 7 . Pri prvem obisku ima nadzornik bolnikov ugo¬ toviti, v kakšnih socialnih razmerah živi bolnik in kakšne so njegove stanovanjske razmere. Če pride nadzornik bolnikov pri tem do prepričanja, da te razmere zavlačujejo ali celo onemogočujejo ozdrav¬ ljenje, mora o tem takoj poročati svojemu predstoj- 7 niku, ki ima o ugotovljenih nedostatkih obvestiti le¬ žečega zdravnika, da ta eventualno odredi oddajo člana v bolnico ali zdravilišče. Če ležijo v sobi obo¬ lelih članov še drugi bolniki, je o tem tudi poročati, po možnosti z navedbo diagnoze teh bolnikov. V danih primerih naj skuša nadzornik bolnikov s previdnim izpraševanjem bolnika ugotoviti, ali ni¬ so morda vzrok bolezni nezadostne in nezdrave var¬ nostne razmere v podjetju ali kaj sličnega. 8 . Nadzorniki bolnikov naj nastopajo z vso vljud¬ nostjo, z vsem razumevanjem za potrebe in dolž¬ nosti zavarovancev, pa ne tako, da bi jih člani in svojci smatrali za vohune ali ogleduhe. Ob vstopu v stanovanje bolnika se mora nadzornik vljudno pred¬ staviti. Svojo nalogo naj izvrši taktno in naj se ne spušča v kake prepire, oziroma prerekanja. Ako bi pa to storil član ali kateri njegovih svojcev, naj ga nadzornik bolnikov z vso vljudnostjo opozori v pravilno vedenje in na posledice, ki bi ga sicer za¬ dele. Večje ali ponovne žalitve nadzornika bolnikov s strani člana je javiti predstojniku v svrho uvedbe eventualnih kazenskih korakov. Potrebne poizvedbe ni vršiti le pri članih in njih delodajalcih, ampak po potrebi če mogoče tudi pri sosedih. Poizvedovati je pa previdno in tako, da se s tem ne škoduje ugledu člana ali zavoda. Uživanje alkoholnih pijač tekom obiskov in sprejemanje kakršnihkoli si bodi daril je nadzorni- 8 ku bolnikov strogo prepovedano. V stanovanju bol¬ nika se mora nadzornik bolnikov vzdržati kajenja. Bolnikom ni dajati navodil, ki bi utegnila škodovati uradu. Tudi se mora nadzornik bolnikov vzdržati vsake sodbe glede načina zdravljenja bolnika po zdravniku. Če se bolnik pritoži proti zdravniku, mu je nasvetovati, da predloži to pritožbo upravi ura¬ da. Nadzorniki bolnikov morajo napram tretjim ose¬ bam strogo molčati o vseh boleznih in hibah članov, o njihovih razmerah, o razmerah pri delodajalcu itd. Vsaka kritika uradovega poslovanja in ukrepov je s strani nadzornikov nedopustna. 9. Če nadzornik bolnikov ugotovi, da je član na¬ stopil delo, ne da bi o tem obvestil urad, je dognati točen dan zopetnega vstopa v delo ter o tem obve¬ stiti uradovega predstojnika, ki v slučaju potrebe obvesti dajatveni oddelek v Ljubljani. Istotako je postopati, če se je član preselil, ne da bi o tem ob¬ vestil lečečega zdravnika oziroma pristojno ekspo¬ zituro. Pri sestavljanju poročil ima nadzornik bolni¬ kov na podlagi svojih ugotovitev postopati strogo nepristransko. 10 . Nadzornik bolnikov mora opozarjati podjetja, ki izkazujejo previsok stalež delanezmožnih, na ne¬ varnost zvišanja zavarovalnih prispevkov (§ 23. ZZD). Zato naj delodajalci tudi s svoje strani podpirajo 9 urad v pobijanju simulacije in naj se prepričajo, če se je član, ki je po bolezni zopet nastopil delo, kot delanezmožen odjavil pri pristojnem zdravniku ozi¬ roma ekspozituri. 11 . Pri obolenjih za tuberkulozo naj nadzorniki bol¬ nikov družinske člane opozarjajo na veliko nalezlji- vost in nevarnost te bolezni. Tuberkulozni bolnik naj po možnosti stanuje v posebni sobi, vsaj pa naj bo njegova postelja čim bolj oddaljena od drugih le¬ žišč. S tuberkuloznim bolnikom ne sme nikdo sku¬ paj ležati, zlasti je priporočati, da ne jemljejo tu¬ berkulozne matere otrok k sebi na posteljo. Posteljno in telesno perilo tuberkuloznih bolnikov je prati za¬ se in ločeno od ostalega perila. Najbolje je, ako se ga pol ure kuha v vodi, kateri se je pridejalo malo sode ali pa se ga 12 do 24 ur namaka v 2% lizolovi (sanitolovi) ali karbolovi razstopini in nato šele ope¬ re. Za tuberkulozne bolnike je dalje predvideti po¬ sebne pljuvalnike, napolnjene z vodo, kateri se je prililo nekoliko lizola (sanitola). Pri kašljanju naj drži tuberkulozni član dlan roke ali robec pred usta, da ne razpršuje z bacili nasičenih izmečkov. Zato si pa mora pogostokrat, zlasti pred vsako jedjo, teme¬ ljito umiti roke z milom in gorko vodo, ki ji tudi kaže pridati malo lizola (sanitola). 12 . Pri vseh nalezljivih boleznih (tifus, griža, Škr¬ latica, kože itd., potem pri tuberkulozi, ako je bil 10 bolnik dan v bolnico ali ako je umrl) se morajo nadzorniki bolnikov prepričati, ako je bila po sani¬ tarni oblasti (na deželi občini) izvršena desinfekcija. Skušati je doseči, da se predpisane desinfekcije pov¬ sod dejansko izvrše. Stroške desinfekcije nosijo sanitarne oblasti in ne OUZD. 13. Pri pregledovanju stanovanjskih razmer naj nadzorniki bolnikov stanovalce vljudno in prepriče¬ valno opozarjajo na važnost snage in reda. Nesnaga in prah sta hranilca kali za razne bolezni. Sobe je najmanj dvakrat do trikrat na dan prezračiti, kar osveži zrak v sobi in je najboljše sredstvo proti vla¬ gi. Kakor sta splošno važna snaga pri stanovanjih in pridno prezračevanje, sta zlasti potrebna v stano¬ vanjih tuberkuloznih bolnikov. Le ti lahko spe pri odprtih oknih, ako je v okolici hiše dober zrak. Niti po zimi to ne škoduje, ako je moč odpreti le kako manjše zgornje krilo v oknu. 14. Nadzorstvo bolnikov izvajajo predvsem name¬ ščenci služiteljske stroke v kategoriji D, po potrebi pa tudi drugi uradniki kategorije C, če to zahteva interes službe (2. odst. § 79. Služb, pravilnika). Za izvrševanje rednega nadzorovanja bolnikov določila §§ 29. do 35. Služb, pravilnika ne pridejo v poštev. Eventualno odškodnino za prehrano ob iz- 11 vajanju nadzorovanja bolnikov v oddaljenih krajih, kadar ni dana nadzorniku možnost, da bi kosil ali večerjal doma in se zamudi nad 4 ure, določuje rav¬ nateljstvo urada izven okvira predpisov Službenega pravilnika. Dnevnice in ostale stroške morajo izkazati nad¬ zorniki v dnevnem poročilu. Kadar in kjer ni mogoče poslužiti se uradnega kolesa (sneg, slab .teren itd), ali opraviti nadzoro¬ vanje peš (prevelika oddaljenost), se povrnejo za nadzorovanje bolnikov prevozni stroški po najnižji tarifi. Potrebo prevoza določi oziroma potrdi upra¬ vitelj ekspoziture. 15. Delovnega časa za nadzornike bolnikov ni mo- « goče določiti, ker je opravljanje te službe odvisno od vremenskih in prometnih prilik. Na sedežih eks¬ pozitur pa je po možnosti držati se maksimalnega časa osmih ur po § 90. Služb, pravilnika. Glede nadzorovanja na dela prosti dan se izda¬ jajo posebni predpisi. 16. Za izredno nadzorovanje bolnikov, ki ga odreja po potrebi le OUZD, veljajo določbe Služb, pravil¬ nika. Ljubljana, dne 2. septembra 1925.