SVOBODNA SLOVENIJA Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 413193 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOV E NIA LIBRE” Ano (Leto) XI (6) BUENOS AIRES, 2. JULIJA (JULIO) 1953 No. (Štev.) 26. g J C g g 3S O g ©«£ Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Nemčija na pragu nove dobe V Berlinu so sovjetski tanki morali v krvi zadušiti delavske nemire. Oklicati so morali obsedno stanje in preko so¬ dišče je v vsej vzhodni Nemčiji izreklo celo vrsto smrtnih obsodb, ki so bile tu¬ di izvršene. Zahodni zavezniki tolmačijo te incidente po svoje in povdarjajo, da je največji pomen teh dogodkov v tem, da se je proti režimu, ki hoče biti pred¬ vsem režim delavskih mas, uprlo delav¬ stvo samo in tvegalo spopad, dasi ni moglo biti kos sovjetski vojaški opre¬ mi. Seveda sovjeti razlagajo dogodke v tem delu Nemčije spet po svoje. Ven¬ dar'je pri njih le malo govorjenja o tem, da so bili ameriški agentje tisti, ki so te nemire organizirali. Predsednik vzhodne nemške vlade Grotewohl je v več govorih jasno priznal, da je komu¬ nistični režim v vzhodni Nemčiji zagre¬ šil mnogo napak. Te so lahko bile po¬ vod za nemire v preteklih tednih, toda režim se dobro zaveda, kaj mora stori¬ ti, da bo ohranil red in se obdržal na oblasti. V Moskvi sami že pripravljajo celo vrsto koncesij in ukrepov, ki naj ne ohranijo samo vzhodne Nemčije so¬ vjetom, ampak naj spravijo v sovjetski blok vso zedinjeno Nemčijo. Ako bi se taka Nemčija hotela priključiti sovjet¬ skemu bloku, tedaj bi sovjetska vlada dosegla, da bi morala Poljska vrniti ta¬ ki Nemčiji Poznanjsko in Pomeranijo, sovjeti bi pristali na to, da bi vrnili vzhodno Prusijo, češkoslovaška bi pa morala vrniti sudetske pokrajine. O teh ponudbah iz Moskve se mnogo govori in piše jasno — Nemcem je sedaj dano na razpolago, da izbero in da se odlo¬ čijo. . . Ni sedaj prvič, da se morajo Nemci odločiti za tako uporniško gibanje, ki naj tujcu pove, da je njegova navzoč¬ nost neznosna. Ko je bil v dobi napo¬ leonskih pohodov skozi Nemčijo velik del dežela zaseden, so se po mestih u- stanavljali krožki in oboroženi oddelki, ki so pripravljali osvoboditev. Iz teh vrst je tedaj vzklilo močno nacionali¬ stično gibanje, ki se je združilo okoli Pichteja in njegovih idej, v politiki pa je podtalno borbo proti Napoleonu vo¬ dil baron Stein. Uspeh na zunaj tedaj sicer ni bil velik, toda v vsej Evropi so Pichtejevi “Ansprachen an die deutsche Nation — Govori nemškemu narodu” imeli tolikšen odmev, da so postali te¬ melj vsega nacionalističnega gibanja v Srednji Evropi za vse 19. stoletje. Med mladino je tedaj nastopil pedagog in športnik Jahn, ki je v svojih telovadnih org. postavil tip za podobne organiza¬ cije, ki so se ohranile še dolgo in po¬ stale vzgled za enake organizacije v drugih sosednih deželah, saj je Tyrš svojo organizacijo pri njem kopiral. Iz teh priprav se je nato razvila moderna Nemčija 19. in 20. stoletja. To Fichteje- vo gibanje je v početku uživalo simpa¬ tije v vseh tistih predelih Evrope, ki so se hoteli otresti absolutizma policijskih režimov, ki so vladali zlasti v Avstriji in Italiji, toda pri tem je v središču Evrope vzrastla velesila, ki je kmalu postala žarišče težav in povod za vsaj dva velika oborožena konflikta v Evropi. Danes ponujajo zedinjeno Nemčijo Nemcem tako z zahoda, kakor tudi, z vzhoda. Zahodni zavezniki želijo močno in gospodarsko ter vojaško vplivno Nemčijo, ker rabijo nemškega vojaka. Pri zasliševanju v ameriškem senatu je general Gruenther izjavil, da je pomen Nemčije neprecenljiv, ker bo nemška vojska v slučaju spopada takoj na raz¬ polago za boj in bodo tudi rezerve kar takoj pri roki. Sovjeti ponujajo poraja¬ jočemu se nacionalizmu v Nemčiji kar največ: obljubljajo vrniti vse izgubljene pokrajine na vzhodu, ako se nova Nem¬ čija odloči tako, da ne bo postala čla¬ nica zahodnega obrambnega bloka. Že enkrat se je Molotov sporazumel z nem¬ škimi nacisti, ko je z Ribbentropom podpisal v Moskvi pogodbo, ki je dala Nemcem proste roke za boj proti zaho¬ du. Danes ponuja tisto, kar bi si vsak neonacist le mogel želeti, ako se namreč taka Nemčija spet odloči za fronto pro¬ ti zapadu. Ako se more kaj sklepati iz doseda¬ njega razvoja nemškega nacionalizma in njegovega uveljavljanja v Evropi, tedaj je le malo upanja, da bi se tako zahod¬ ni kakor tudi vzhodni računi izkazali za pravilne. Nemška politika je sicer zna¬ la izrabiti vse koncesije, ki so se ji od časa do časa ponujale od te ali one strani, a sama je krenila nato po poti popolnoma samostojne in neodvisne a- firmacije nemštva v Evropi. Nemčija je razmeroma kasno vstopila v zbor ev¬ ropskih velesil kot dokončno zaokrože¬ na in urejena enota. Vse 19. stoletje je trajal boj za zedinjenje Nemčije in še sredi 20. stoletja so nemški voditelji mo¬ rali v Srednji Evropi po svoje vleči me¬ je nemškemu rajhu. Francija, Anglija, Španija in Rusija se to delo opravile že v srednjem veku, Nemčijo je ta na¬ loga doletela šele v najnovejšem času. In velika tragika te naloge je v tem, da mora Nemčija spet kreniti na to de¬ lo sedaj, ko je Evropa razklana na dvo¬ je in ko je položaj tistega dela Evrope, ki se ie prišteval k isti civilizaciji, v kateri je toliko velikega opravil tudi nemški narod, obupen in po mnenju črnogledov obsojen na najhujše. Kadar krene nemški nacionalist v boj za svojo afirmacijo, tedaj le redko dela v korist temu na levi ali onemu na des¬ ni. Delo za pravo obliko Nemčije v Ev¬ ropi ni končno in v bibliotekah nemške¬ ga nacionalizma je toliko idej in zami- j sli o novi nalogi Nemčije v svetu, da je | to orožje lahko hujše in učinkovitejše, j kakor pa so atomske bombe. Res pa je, j da živi Nemčija v zboru drugih narodov in da je dovolj civilizirana, da zna to nalogo tudi opravljati. Toda kam bo krenil ta nacionalizem, ki je se‘daj prvič vzplamtel iz barikad v vzhodnem Berli¬ nu? Nekatere ideološke šole rade sta¬ vijo v nasprotje dva velika Nemca — Herderja in Goetheja. Prvi bi bil glas¬ nik nemške romantike, glasnik tistega dela nemške miselnosti, ki skuša živeti v harmoničnem soglasju z vsem člove¬ štvom in ki se skuša v tem svojem me- sianizmu naslanjati včasih celo na slo¬ vansko čuvstvenost vzhoda. Toda navad¬ no je ta tabor podlegal pred velikimi gestami nemškega klasicizma, ki pa se¬ ga po svoje ideale celo v antiko in se pri tem ne straši prometejskih naporov za afirmacijo, ki pa nazadnje skopni ali v pruskem militarizmu ali pa fanfar- skem nacizmu. Ko je Faust sklepal pogodbo s sata¬ nom za svojo dušo, je slutil, da bo na¬ zadnje satan ogoljufan. Toda koliko gorja in trpljenja je bilo treba povzro¬ či 1 !, da je bil poraz satana popolen in dokončen. Ali bo Evropa mogla prenesti še ka¬ ko tako novo borbo, ki se nakazuje v njenem središču: v Nemčiji in okoli nje? HONORES DE LAS FUERZAS AEREAS ARGENTINAS AL PRESIDENTE GENERAL IBANEZ En Buenos Aires se preparan grandes homenajes y festejos al Presidente de Chile general Ibanez en ocasion de su proxima visita a la Argentina. En es- tos festejos colaboraran tambien las fuerzas aereas Argentinas. Con ese objeto ha venido el avion presidencial de Chile cuya tripulacion trae la mision de coor- dinar los detalles para la llegada del primer mandatario chileno al aerodromo de la Ciudad de Buenos Aires. El avion visitante esta al mando de capitan de bandada Oscar Squela Aven- dano, (juien coordinara el vuelo del avion presidencial con el de la escolta aerea, compuesta por once aviones argentinos desde San Antonio de Areco hasta el aerodromo. Una de estas maquinas se adelantara y aterrizara antes que la que ccnducia al presidente de Chile. ARGENTINSKO VOJNO LEIALSTVO V POČASTITEV PREDSEDNIKA GENERALA IBANEZA Za prihod predsednika čilske republike generala Ibaneza pripravljajo v Bue¬ nos Airesu velike slavnosti. Pri njih bo sodelovalo tudi argentinsko vojno letal¬ stvo. V ta namen je priletelo v Buenos Aires letalo čilskega predsednika, da bi se spremstvo predsednika generala Ibaneza z argntinskimi letalskimi oblastmi dogovorilo o vseh podrobnostih prihoda predsednika generala Ibaneza. Letalo čilskega predsednika vodi kapetan Oscar Squela Avende, katerega so predstavniki argentinskega vojnega letalstva obvestili, da bo enajst argentinskih vojnih letal spremljalo predsedniško letalo generala Ibaneza na njegovi poti iz Chila v Buenos Aires od San Antonio de Areco pa vse do mestnega letališča! v Buenos Airesu. Mednarodna zveza krščansko-demokratske mladine SLABI IZGLEDI NA KOREJI V Franciji so končno le dobili vlado in tako je bilo pričakovati, da se bo konferenca treh na Bermudih mogla vr¬ šiti ob določenem času. Toda sedaj je zbolel predsednik angleške vlade sir Winston Churchill, ki je s svojim govo¬ rom v spodnji zbornici v začetku maja sprožil vso to akcijo, ki naj bi se za¬ ključila s konferenco štirih ali celo pe¬ tih: USA, Anglija, Francija, Sovjetska zveza in Kitajska. Na Koreji je bil pod¬ pisan sporazum o premirju in so sovje¬ ti tam pokazali precej dobre volje. Pa so nastopile težave in danes še nikdo neve, kdaj bo to premirje podpisano in kdaj bo dan znak o ustavitvi sovražno¬ sti. Synghman Rhee ne popušča. V Seulu je bil pri Rheeju posebni pcdposlanec predsednika Eisenhovverja. Rhee in Robertson sta imela celo vrsto tajnih razgovorov, kakega ugodnega za¬ ključka pa še vedno niso mogli objavi¬ ti. Obratno — napovedujejo, da ima Rhee v zalogi še celo vrsto torpedov, da podpis premirja v Pan Mun Jonu o- nemogoči. Rhee zahteva, da morajo pred podpisom premirja biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Združene države morajo s korejsko vlado podpisati po¬ sebno zavezniško pogodbo o obrambi Koreje pred ev. komunističnim napa¬ dom; 2. obenem z zavezniškimi četami na jugu morajo istočasno kitajske ko¬ munistične čete na severu zapustiti ko¬ rejsko ozemlje; 3. najkasneje tri mese¬ ce po podpisu premirja mora biti skli¬ cana posebna politična konferenca, ki bo razpravljala o zedinjenju obeh Korej. Zastopniki USA so ssdaj v nerodnem i položaju. Vojsko proti komunistom so I začeli zaradi južnih Korejcev, ki so bili žrtev kom. napada. Po treh letih skup¬ nega vojskovanja proti komunistom bi morali nastopiti proti tem upravičenim zahtevam južne korejske vlade, ker so odločeni izvesti najprej premirje, ki je bilo v Pan Mun Jonu dogovorjeno. Da¬ si so sicer Rheejevim zahtevam zelo naklonjeni, vedo, da ostali zavezniki, ki imajo tudi čete na Koreji, nočejo nič vedeti o teh zahtevah, ampak žele naj¬ prej premirje, da bi se lahko umaknili iz tega vozla. Zlasti Anglija ne mara pristati na nič, kar bi njene obveznosti v Aziji povečalo, ali pa komuniste v Pekingu proti Angliji še bolj podžgalo. Komunisti pa seveda sproti napove¬ dujejo, kako bi jim bilo nemogoče pre¬ mirje podpisati« ako bi USA pristale na Rheejeve pogoje v takšni meri, kakor so jih v Seulu objavili. Zlasti bi kom. vlada v Pekingu ne mogla pristati na to, da bi imela Koreja posebno vojaško in zavezniško pogodbo z Združenimi državami. Eisenhower je med volilno borbo lan¬ sko leto obljubljal, da bo vojske na Ko¬ reji vsaj v enem letu konec. Ta termin je sedaj še samo nekaj mesecev na raz¬ polago — a vkljub temu, da so bili so¬ vjeti po Stalinovi smrti prisiljeni na precejšnje popuščanje, zavira sedaj ko¬ nec vojskovanja mož, ki ni pod sovjet¬ sko kontrolo, ampak je najsimpatičnej- ši ameriški zaveznik. Koreja uživa v vsej USA velik ugled, le težko bo za¬ govarjati tak obračun z Rheejem, ki bi dal ameriškemu javnemu mnenju povod za naziranje, da so USA s komunisti sklenile mimo Koreje tak sporazum, ki¬ hi bil v nekem oziru kapitulacija pred komunisti. Dne 14. junija je bila v Parizu seja izvršnega odbora Mednarodne Zveze kr¬ ščansko-demokratske mladine. V zvezi je včlanjenih 18 evropskih narodnosti, oziroma skupin mladine, ki zastopa kr¬ ščanska in demokratska načela. Tudi mladi člani Slovenske Ljudske Stranke imajo v zvezi svoje zastopnike in v izvršilnem odboru svojega člana. Izvršilni odbor je proučil poročila o svetovnem položaju, posebno najnovejše dogodke v mednarodnem razvoju in na¬ pravil tele sklepe: “Nacionalisti, nevtralisti in komuni¬ sti si z vsemi močmi prizadevajo, da bi ovirali politično in gospodarsko združi¬ tev Evrope”. “Ta igra škoduje svobodi narodov in je sovražna njihovim resničnim kori¬ stim”. “Izvršni odbor krščansko-demokratske mladine smatra, da je treba delo za Združeno Evropo nadaljevati brez pre- stanka”. “Samo Združena Evropa more zbolj¬ šati raven življenja evropskih narodov, samo Združena Evropa more zagotoviti gospodarsko neodvisnost celotne Evrope, samo Združena Evropa bi omogočila, da bi evropski narodi bili pomembna sila v mednarodni politiki in bi v svetovih dogajanjih bili činitelj ravnovesja in mi¬ ru”. “Zato izvršilni odbor ponovno nagla¬ sa brezpogojno potrebo, da se Evropa združi, da se za Združeno Evropo zavza¬ mejo vsi činitelji javnega življenja, za¬ stopstva v parlamentih brez ozira na vse, kar jih loči v notranji politiki in vsi drugi, ki morejo združenje pospe¬ šiti”. “Zastopniki svobodnih evropskih na¬ rodov naj združeno zahtevajo in v naj¬ krajšem času uresničijo evropsko o- brambno skupnost ter izsilijo podpis po¬ trebnih pogodb, da bo mogoče organizi¬ rati evropsko politično skupnost”. Nova irancosha vlada CHURCHILL ODHAJA...? Predsedstvo britanske vlade je prete¬ klo nedeljo presenetilo angleško in sve¬ tovno javnost z novico, da je zdrav¬ stveno stanje predsednika vlade Win- stona Churchilla tako zrahljano, da mu zdravniki svetujejo popoln mir za naj¬ manj en mesec. Ker je sedanji zunanji minister v an¬ gleški vladi Eden prav tako hudo bolan in se trenutno zdravi v Severni Ameri¬ ki, se je angleška vlada znašla močno oslabljena in brez pravega odgovornega vodstva. Spričo sedanjega zunanjega po¬ litičnega položaja je zato šef opozicije' Attlee zahteval začasno spopolnitev vla¬ de, na kar je Churchill takoj . pristal. Od kraljice je dobil pristanek, da je bil bila takoj odložena na poznejši čas kon¬ ferenca predsednika USA generala Eisenhowerja, Churchilla in predsedni¬ ka francoske vlade, ki bi se morala za¬ četi 8. julija t. I. na Bermudih. Pač pa se bodo v kratkem sestali zunanji mi¬ nistri teh treh zavezniških držav. Prvo polletje 1953 se je že zaklju¬ čilo, veliko naročnikov Svobodne Slove¬ nije pa še nima plačane naročnine za to leto. Vse te prav lepo prosimo, da nam čim prej poravnajo naročnino vsaj za pol leta. Naročnina za leto 1953 znaša: Celo¬ letna pri enkratnem vplačilu $ G5.— pri Po nad en mesec trajajoči vladni kri¬ zi je francoski parlament pretekli petek s 398 proti 206 glasovi odobril imeno¬ vanje Jožefa Laniela, 63 let starega konservativca, za predsednika vlade. La- niel je po zaupnici v parlamentu sesta¬ vil novo vlado, ter ima Francija sedaj 3 podpredsednike in 21 ministrov. Pod- I predsedniki so: Reynaud (konservati¬ vec), Queille (radikal) in Teitgen (ljud¬ ski republikanec). Zunanje ministrstvo je dobil Bidault (republikanec). Ministr¬ ske položaje pa je razdelil takole: 3 so dobili Gaullisti, 6 konservativci, 4 radi¬ kali, . 5 republikanci, 2 zmerni radikali in 1 gaullistični disidenti. V vladi ni so¬ cialistov in komunistov, ki so vsi gla¬ sovali proti Lanielu. Po Italijanskih volitvah Novi italijanski parlament je na svo¬ ji prvi formalni seji izvolil za predsed¬ nika poslanske zbornice krščanskega de¬ mokrata Gronchija, v senatu pa je bil izvoljen za predsednika Merzagoro, prav tako krščanski demokrat. Po izvolitvi obeh predsednikov v parlamentu in se¬ natu je bila burna debata, ki jo je spro¬ žil govor filokomunističnega socialista Nennija, ko je zahteval odpravo novega volilnega zakona. Za Nennijem je govo¬ ril še vodja komunističnih sindikatov di i Vittorio. Na oba govora De Gasperi ni odgovoril, pač pa je zahteval izglasova-’ nje začasnega državnega proračuna za prihodnje štiri mesece, ki je bil izglaso¬ van pretekli petek. De Gasperi je sedaj podal formalno ostavko svoje vlade preds. republike Einaudiju. Novo vlado bo znova sestavil De Gasperi kot pred¬ sednik najmočnejše stranke. De Gaspe- riju so vse skupine v njegovi stranki izrekle zaupnico. imenovan na njegovo mesto kot začasni . v . , , , , _. , , _ , , I plačevanju naročnine v obrokih znaša predsednik vlade Richard Butler, kot zunanji minister pa grof Salisbury. Radi obolezni Winstona Churchilla je i pol leta 20 .—. $ 35.—, za četrt leta pa Kardinal Sfepinac nevarno zbolel ral pred časom podvreči operaciji. Se¬ daj svetovni tisk poroča, da se je zdrav¬ stveno stanje kardinala poslabšalo in da kardinal boluje za hudo krvno bolezni¬ jo. Zdravijo ga štirje ugledni hrvatski zdravniki. Zagrebški nadškof kardinal dr. Alojzij Stepinac, ki ga je sed. komunistični re¬ žim po izpustu iz kaznilnice leta 1951 in¬ terniral v njegovi rojstni župniji Kra- šič, je nevarno zbolel. Kardinal je že ta¬ ko bolj slabotnega zdravja ter se je mo- U.S.A.: Ameriška vojna mornarica bo zgradila deset 60.000 tonskih letalono¬ silk tipa Forestal in sicer letno po eno. Prva bo dokončana prihodnje leto. Te letalonosilke bodo posebej opremljene za pristajanje letal z atomskimi bombami. — Pred nedavnim je ameriško časopisje objavilo nepotrjena poročila, da je bil Malenkov ubit. Poročila so potrjevali z dejstvom, da se Malenkov ni pojavil v javnosti od 15. marca dalje, ko se je se¬ stal vrhovni sovjet. Sovjetska vlada je bila prisiljena zanikati ta poročila, kar je storila s tem, da se je Malenkov ude¬ ležil javno predstave v gledališču Bolšoj v Moskvi. BRAZILIJA: Za novega zunanjega ministra je brazilski predsednik Vargas imenoval Vicenta Rao-a, ki je bil med vojno pravosodni minister. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. VII. 1953. DRUGI SOCIALNI DAN Stalni odbor za prirejanje socialnih dni v Argentini je pod predsedstvom g. prof. dr. Ivana Ahčina pripravil in uspešno izvedel v nedeljo, 28. junija, drugi socialni dan. Prireditev je bila v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Začela se je s sv. mašo, ki jo je opravil g. dr. Ah¬ čin. Kljub slabenu vremenu se je zbo¬ rovanja udeležilo lepo število Slovencev z vseh strani Velikega Buenos Airesa.. Po sv. maši se je zborovanje takoj začelo. G. dr. Ahčin je kot predsednik stalnega odbora za prirejanje socialnih dni pozdravil vse navzoče in jih prosil, naj izvolijo predsedstvo zborovanja. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen g. Valentin Markež, kot člani predsedstva pa gg. Janko Arnšek, Jože Šeme, Janko Zebre in gdč. Vera Kokalj. Na zborovanju, ki se je vršilo pod ge¬ slom “Naša gospodarska osamosvojitev” je imel prvi referat g. prof. dr. Ivan Ahčin. Govoril ie o temi “Gospodarska osamosvojitev — naša najbolj nujna go¬ spodarska in socialna naloga”. Poudar¬ jal je potrebo po čim uspešnejši in čim hitrejši gospodarski osamosvojitvi slo¬ venskih naseljencev. G. Maks Jan, je v jedrnatih besedah prikazal možnosti go¬ spodarske osamosvojitve y domovini in prišel do zaključka, da so bile zaradi razmer manjše, kakor pa so danes v tej deželi. Predsednik g. Markež je zatem predla¬ gal da zborovalci odpošljejo pozdravna pisma ljubljanskemu škofu prevzv. dr. Gregoriju Rožmanu, predsedniku NO g. dr. Mihi Kreku, buenosaireškemu kardi¬ nalu eminenci dr. Copellu ter laplatske- mu nadškofu prevzv. Tomažu H. Solari¬ ju. Pozdravna pisma je prebral tajnik g. žebre Janko ter jih je vse občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Sledil je referat g. Rudolfa Smersuja, v katerem je govornik pokazal na mož¬ nosti gospodarske osamosvojitve sloven¬ skih naseljencev v svetu in omenil že številne znane primere v slovenski pro¬ tikomunistični skupnosti. Predsednik g-. Markež je po tem refe¬ ratu objavil desetminutni odmor, da so se udeleženci, ki so bili še brez zajtrka, lahTlo pokrepčali ob pripravljenem pri¬ grizku. Sledil je nato dobro pripravljen refe¬ rat g. Avgusta Horvata, ki je*značilno razčlenil vprašanje dela kot podlage na¬ še gospodarske osamosvojitve in podal odličen prikaz vrednotenja dela in za¬ služka argentinskega delavca. Ugotovil je tudi, da mora delavec, kolikor je možno v danih okoliščinah, gledati na delo in zaslužek v pravilnem razmerju med prvim in drugim. Zaradi bolezni za¬ držanega g. Jožeta Mavriča st. je nje¬ gov pripravljeni referat prečital g. češ- novar v katerem je dokazal potrebo in možnosti naše gospodarske osamosvo¬ jitve v svobodnem svetu. G. Božo Fink je šs posebej obdelal vprašanje gospo¬ darskega položaja in gospodarske osa¬ mosvojitve med našimi izobraženci. Vsi predavatelji so želi obilen aplavz za svo¬ ja dobro pripravljena izvajanja. G. Jože šeme je nato prečital resoluci¬ jo Drugega socialnega dne, ki predvide¬ va osnovanje Gospodarskega sveta, se¬ stavljenega iz enakega števila deloda¬ jalcev in delojemalcev, čigar naloga bo: proučevanje in reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj slovenskih na¬ seljencev ter dajanje pobud in pomoči pri organiziranju gospodarske pisarne, nabavne in prodajne zadruge in ustano* vitvi slovenskega denarnega zavoda v Buenos Airesu. VOLITVE PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA USTANOVITEV GOSPODARSKEGA SVETA Po prečitanju in sprejemu resolucije, so se vršile volitve pripravljalnega od¬ bora za ustanovitev Gospodarskega sve¬ ta. G. Smersu je prečital kandidatno li¬ sto, ki jo je pripravil Stalpi odbor za prirejanje socialnih dni. Naglasil je, da je smatral Stalni odbor za potrebno, da pritegne v pripravljalni odbor tiste, ki so dali pobudo za to gospodarsko gi¬ banje kot n. pr. g. Mavrič Jože, ki je o teh stvareh pisal in govoril. Dalje je predlagatelj kandidatne liste naglasil, da je smatral Stalni odbor za potrebno, da stopi v stik z našo največjo in repre¬ zentančno organizacijo — z Društvom Slovencev in jo prosi, da pri tej akciji sodeluje. Društvo Slovencev se je tej prošnji odzvalo in imenovalo štiri svoje odbornike s predsednikom ing. Mozeti¬ čem da vstopijo v pripravljalni odbor. Nato je g. Smersu prečital imena kandi- j datov za pripravljalni odbor za ustano- i vitev gospodarskega sveta ter so bili v ta odbor izvoljeni od delodajalcev: Arn¬ šek Janko, Erjavec Lojze, Godec Anton, Krošelj Andrej, Mavrič Jože, Osojnik Maks, Willempart Marjan in Žitnik Ru¬ dolf. Od delojemalcev so pa prišli v ta odbor: Ašič Ivan, Češnovar Viktor, ing. Bojan Devetak, Jan Maks, Kralj Janez, Malovrh Avgust,, ing. Albin Mozetič in Janko Žebre. Piedsednik zborovanja g. Valentin Markež je nato poveril g. Janka Arnška kot najstarejšega člana pripravljalnega odbora za ustanovitev gospodarskega sveta, da skliče prvo sejo tega odbora. Nato se je zahvalil vsem za lepo ude¬ ležbo in sodelovanje na zborovanju ter je zaključil drugi Socialni dan. Novi odbori in komisije v titovi državni upravi Na seji Zveznega izvršnega sveta dne 28. aprila so imenovali nove odbore, ko¬ misije ter višje državne uslužbence. Ta¬ ko so izvolili koordinacijski odbor, odbor za notranjo politiko, odbor za zunanjo politiko in odbor za proračunska vpra¬ šanja, na eni prejšnjih sej pa so že ime¬ novali odbor za gospodarstvo, odbor za prosvetna vprašanja in odbor za social¬ no in zdravstveno politiko. Tako so se¬ daj imenovani vsi odbori, kakor jih predvideva začasna odločba o pooblasti¬ lu in delu odborov ter komisij Zvezne¬ ga izvršnega sveta. Koordinacijski odbor sestavljajo po svojem položaju podpredsedniki zvezne¬ ga izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta in predsedniki odborov za notranjo in zunanjo politiko, za go¬ spodarstvo, za prosvetna vprašanja in odbora za soc. in zdravstveno politiko. Naloga tega odbora je pripravljati seje zveznega izvršnega sveta, predlagati dnevni red, v nujnih primerih sprejema¬ ti v imenu sveta sklepe in odločbe oz. zaključke o organizacijskih ukrepih za izvajanje državnega in družbenega si¬ stema. Koordinacijski odbor razen tega daje soglasje na akte odborov zveznega izvršnega sveta,-in razpravlja o pripom¬ bah k načrtom predpisov in končne os¬ nutke predlaga na seji. Odbor za notranjo politiko. Predsed- šef tajne kem. policije UDBA. Od Slo¬ vencev ie v tem odboru Boris Kraigher. Odbor za zunanjo politiko. Predsedu¬ je mu Edvard Kardelj. Razen njega v tem odboru ni nobenega drugega slov. komunista. Odbor za proračunska vprašanja. V njem je predsednik Moma Markovič. Od slov. komunistov ni nikogar v njem. Po smrti Borisa Kidriča, ki je bil piedsednik odbora za gospodarstvo, so izvolili za novega predsednika tega od¬ bora Svetozarja Vukmanoviča-Tempa, ki je že prej nadomestoval pok. Kidriča. Na isti seji je zvezni izvršni svet ime¬ noval nekatere višje državne funkcio¬ narje. Tako je bil imenovan za direk¬ torja Zveznega zavoda za planiranje Sergej Kraigher, doted. guverner Na¬ rodne banke FLRJ. Namesto Sergeja Kraigherja je bil imenovan za novega guvernerja Narodne banke Vojin Guzi- na. Imenovanih je bilo tudi nekoliko še¬ fov kabineta. Na položaju šefov kabine¬ tov podpredsednika zveznega izvršnega sveta in predsednikov odborov bodo sa¬ mo uslužbenci v rangu državnih podtaj¬ nikov. Dosedanji direktor Zavoda za pla¬ niranje LR Slovenije Janko Smole je bil imenovan za sekretarja Odbora za go¬ spodarstvo zveznega izvršnega sveta in to v rangu državnega podsekretarja. Zvezni izvršni svet je sestavil tudi ko- tiik tega odbora je Aleksander Ranko- i misijo, ki bo proučevala sistem sedanje ki je že doslej vsa leta imel vso po- ] državne uprave. Za predsednika te ko¬ vic, ličijo pod sabo kot notranji minister in misije je bil imenovan Moša Pijade. Od KOROŠKA IZ TEDNA V TEDEN ANGLIJA: Anglija pripravlja nov atomski poskus v Avstraliji. — London¬ ski morilec sedmih žena in ene nekaj mesecev stare deklice, John Cristie, je bil obsojen na smrt na vešalih. FINSKA: Finska vlada je odstopila ter je predsednik Paasikivi sklenil raz¬ pustiti parlament in razpisati nove vo¬ litve verjetno za oktober. Do krize' je prišlo zaradi denarnega in gospodarske¬ ga položaja na Finskem. JAPONSKA: Strahovito neurje, ki se je zdivljalo nad japonskim otokom Kiu- siu, je zahtevalo nad 400 smrtnih žrtev, 510 pogrešanih in blizu 800 ranjenih. Okoli en milijon Japoncev je ostalo brez strehe nad glavo. Velikanske povodnji so uničile na stotine hektarjev zemlje, porušile mostove in odnesle cele vasi. Kor. dež. glaver Weden,ig je po svo¬ jem obisku v Ljubljani in Zagrebu obja¬ vil v kor. soc. glasilu “Neue Zeit” svoja občudovanja jug. komunizma odn. tkzv. socializma. Tudi koroški učiteljiščniki so pod vod¬ stvom profesorjev, med njimi tudi dr. Inzka ob : skali Primorsko. V Gorici jih je pozdravil ravnatelj Anton Kacin v slovenščini in nemščini. Koroški obisko¬ valci so se pomudili tudi v Števerjanu, Devinu in drugod, njih glavni obisk pa je veljal Trstu. S 17. majem je začela delovati nova letalska linija Celovec-Amsterdam-Lon- dcn. Vodila jo bo KLM. Da so nacisti na Koroškem samo ča¬ kali najbolj ugodne prilike za izselitev svojih narodnih, zlasti kršč. dem. misle¬ čih, nasprotnikov slovenskega rodu, je najboljši dokaz v najdbi akta štev. UC 11 He z dne 4. dec. 1940 urada “Deutsche Umsiedlungsgesellschaft - Geschaftsstel- le Klagenfurt”; ta akt namreč pravi, da je bilo že tedaj na Koroškem pregleda¬ nih 1.000 posestev, s katerih je bila na¬ meravana izselitev lastnikov. Zato april¬ sko izseljevanje 1942 leta ni bilo samo slučajno; prav pa je Nemcem prišlo za¬ radi zločinske protinarodne politike OF. Ob zaključku graškega velesejma je na tam. letališču Thalerhof kmalu po vzletu treščilo na' tla jugoslovansko športno letalo, ki ga je vodil pilot Lud¬ vik Kladivar iz Ljubljane. Tako pilot ka¬ kor njegov gost Messner, tajnik graške¬ ga velesejma, sta se ubila. Dne 20. aprila t. 1. je stopila v velja¬ vo pog - odba med Jugoslavijo in Avstrijo ji o malem obmejnem prometu. Pogodba, ki je bila podpisana že 19. marca, dolo¬ ča naslednje občine v obmejnem pasu na Koroškem, za katere veljajo določila te pogodbe: Labud, Etna vas, Št. Pavel v Lab. dolini, št. Jurij, Lagerbuch, Libeli¬ če, žvabek, Ruda, Blato, Pliberk, Libu- če, Bistrica pri Pliberku, Globasnica, Ži- tara vas, Bela, Železna Kapla, Dobrla vas, Galicija, šmarjeta v Rožu, Sele, Bo¬ rovlje, Medborovnice, Slovenji Plajberk, Svetna vas, Bistrica v Rožu, Št. Jakob v Rožu, Rožek, Ledince, Marija na Zilji, Bekštajn, Podklošter, Stranja vas in me¬ sto Beljak. Na jugoslovanski strani pa naslednje obmejne občine: Kranjska go¬ ra, Dovje-Mojstrana, Jesenice. Žirovni¬ ca, Begunje, Tržič, Jezersko, Solčava, Črna, Mežica, Prevalje in Dravograd. Kot prehodi so na Koroškem določeni: Labud-Dravograd pri Rabštajnu, Labud- Libeliče pri Libeličah, Pliberk-Prevalje pri Grabljah na guštanjski cesti, Libuče- Mežica pri Ravnjaku v Zg. Libučah, Be¬ la - Jezersko na Jezerskem vrhu (sedlo) Brodi-Sv. Ana na Ljubeljskem sedlu, Ri- karja vas-Podkoren na* Podkorenskem sedlu. Pogodba predvideva 5 vrst ob¬ mejnih izkaznic in to 1. za dvolastnike, 2. obmejno potrdilo, 3. obmejno izkaz¬ nico, 4. izkaznico za' prehod meje in 5. prehodno izkaznico. Izkaznice pod 1., 2., 3 . in 5. morajo potrditi tudi jug. oblasti, izkaznico pod 4. pa v nujnih slučajih iz¬ daja polic, komisariat v Beljaku ter orožniške postaje v Rikarji vasi, Podrož- čici, Slovenjem Plajberku, v Beli, Pli¬ berku in Labudu. V Celovcu je dne 30. maja gostovala ljubljanska opera z “Rusalko”; 31. maja dopoldne so predvajali “Gorenjskega slavčka”, popoldne pa Lhotkov balet “Vrag na vasi”. Udeleženke gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu so ob koncu tečaja priredile zelo lepo prirejeno razstavo. župnik Janez Walchen, Nemec po ro¬ du, je iz Grebinj odšel na svoje prejšnje službeno mesto v Čače v Ziljski dolini. Ljudje so prepričani, da je odšel zato, ker mu ni bilo po volji jjrisilno ponem¬ čevanje, kajti vsi so čutili, da Sloven¬ cev radi njih narodnosti ni zaničeval. Saj se je vsakdo lahko z njim pomenil v do¬ mači govorici. Na zunaj pa so mu, kot je ljudsko mnenje, uporabo slovenščine pre¬ cej ovirali, kajti v čačah jo bo lahko ne¬ moteno uporabljal v svojem dušnopas- tirskem delu. V Grebinj je prišel za žup¬ nika Friderik Kernler, doma iz Št. Le¬ narta v Labodski dolini, ki je doslej služ¬ boval v čajnčah. Ob nastopnem govoru pred zbranimi verniki je bil v cerkvi popolen mir, ko pa je pridigo nadaljeval slovensko, je “na koru zahreščalo in za¬ ropotalo, po stopnicah doli in iz cerkve”, kakor piše “Naš tednik”. “To je dokaz”, nadaljuje isti list “kakšna je ta nani¬ za kultura in kakšno spoštovanje ima¬ jo nemški cepljenci do Cerkve”. Iz Vogrč je odšel v pokoj župnik v svoj rojstni kraj Šteben, župnik Woelfl. Na njegovo mesto ie prišel Ivan Sukič. Iz Libuč pa je odšel kaplan in katehet Alojzij Kulmež na novo faro. dov. komunistov je v njem Lidija Šent- jurčeva. Za predsednika Nacionalne ko¬ misije UNICEF je bila imenovana Mitra Mitrovič, od Slovencev sta v njej dr. Matija Ambrožič, upravnik otroške kli¬ nike v Beogradu in dr. Marjan Avčin, upravnik otroške klinike v Ljubljani. Za predsednika jugoslovanske nacionalne komisije za mednarodno organizacijo dela je bil postavljen dr. Jože Potrč. V tej komisiji je tudi Marijan Dular, prof. ekonomske fakultete v Ljubljani. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uiedbo, po kateri morajo biti vsi filmi odobreni in pregledani za javno predva¬ janje. Poročilo pravi, da se film lahko prepove samo “če njegova vsebina na¬ sprotuje nacionalnim in socialnim inte¬ resom države”. Morale seveda komuni¬ sti ne poznajo in se nanjo pri filmih ne ozirajo. Sprejel je tudi novo uredbo o jug. nac. komisiji za Organizacijo Zdru¬ ženih Narodov za prosveto, znanost in kulturo in imenoval njene člane. Slo¬ vensko prosveto, znanost in kulturo v tem odboru zastopa — Lidija Šentjur- čeva. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Julij 1953. Vsebi¬ na: La perdida' irreparable (Joe Jusk); Ob smrti prelata dr. Al. Odarja (dr. Ignacij Lenček); Prelatu sošolcu v spo¬ min (Gregor Mali, pesem); Med nami se je odprla široka praznina (Bogdan Hudnik, pok. prelatu Odarju pbsvečena pesem); Angeli in Betlehemski pastirji v sveti noči (t dr. Al. Odar); Pratika 1953; Pastirjev glas: Katoliška “revo¬ lucija” (Škof Gregorij Rožman), Skriv¬ nost krvi (Alojzij Košmerlj); Želja (Stanko Janežič, pesem) Odhod (črtica koroških bogoslovcev); Dva svetilnika na nebu Slovanstva (Anton Merkun); Nagibi pri vzgoji (dr. Rudolf Hanže- lič); Papeški nauk o podjetju (Janez Krstnik Montini); Katolicizem v USA (M. gkerbec); Nezvesti vlada Salomon (Boris Koman); Drobne vesti iz Nemči¬ je; Nebo nad močvirjem; Zanimivosti iz diaspore v Srbiji; Od doma; Izjava kardinala Stepinca am. novinarju Les¬ singu; Med izseljenci; Priloga: Božje stezice. Slovenska beseda, štev 3-4 april — maj — junij 1953. Vsebina: ge nadalj¬ nje žrtve (Š) Sempiternos sacrifieios; Spominska članka Marijanu Koritniku in župniku Vinku Lovšinu; Poslednja brazda (Ivo Zaleški); Lepo bilo mi je dema (Jeruc, pesem); N. Gogolj (dr. Frarc Jaklič); Daritvene pesmi (Tago¬ re) Kako dolgo še? (dr. L. M.); Žena v javnem življenju (dr. Julija Pajman); Materi (Fr. Pirnat, pesem); Milton (P. F.); Hartley-Taftov zakon; Misli zna¬ nih pisateljev; Kanarček - mojstrski pe¬ vec (Alojzij Šter); Moji večeri. Jaz pa nlesal sem (Jerus, pesmi); Domače šege in navade-Preia (Šepčev), Slovenski na¬ cionalno politični program v svojem zgodovinskem razvoju (Fr. Erjavec); Slovenska zemlja — Bela Krajina (M. Radnš); Rod slovenski (Fr. Pirnat, pe¬ sem); Ribniška dolina (K. Škulj); Kul¬ turni pregled; Kuh : nja; Kaj je dialek¬ tični materializem ? Slovenci po svetu VSA Na sestanku SKAS-a dne 16. maja je Msgr. Matija škerbec predaval o “Držav¬ ni misli v zgodovini Slovencev”. Odbor za Katoliški goriški dom je 10. maja uprizoril v Clevelandu Finžgarjevo dramo “Razvaline življenja”. Za uvod je imel govor Tone Grdina o pomenu kato¬ liškega doma za goriške Slovence. Ude¬ ležba pa zaradi materinskega dneva ni bila največja. Pevsko društvo “Lira”, t. j. cerkveni pevski zbor župnije sv. Vida v Clevelan¬ du, ic priredil 24. maja koncert sloven¬ skih Marijinih pesmi. Zdravko Novak je dramatiziral sve¬ tovno znani roman angleške pisateljice Barcley “Rožni venec”. Igralci Sloven¬ skega odra so igro postavili na deske zadnjo nedeljo v maju. Čisti dobiček je bil namenjen za Ligo. Mladinski pevski zbor fare sv. Lovren¬ ca v Clevelandu je pod vodstvom svoje¬ ga pevovodje g. Zormana priredil za 20. letnico lep koncert. Uvodno besedo je imel Rev. Jule Slapšak. Pri Mariji Pomagaj v Lemontu, kjer je sedež slovenskih frančiškanov v Ame¬ riki, imajo letos tri novomašnike. To so Marko Hočevar, Blaž Čemažar in Lov¬ renc Grom. Naročajte šn širite Svobodno Slovenijo Prispevajte v tiskovni sklad j ARGENTINA Predsednik gral Peron je v sprem¬ stvu zun. ministra dr. Remorina spre¬ jel člane sovjetske trgovinske delega¬ cije, ki so ob tej priliki izjavili, da so prišli s trdnim namenom v Argen¬ tino, da z njo sklenejo nov trgovin¬ ski sporazum. Predsednik' sovjetske delegacije Čeklin je tudi od svoje Vlade pooblaščen, da tak sporazum podpiše, časopisje poroča, da bo po novi trgovinski pogodbi med Argen¬ tino in Sovjetsko zvezo -vrednost iz¬ menjanega blaga med obema država¬ ma v enem letu dosegla 230 milijo¬ nov dolarjev. V Buenos Aires je prispela špan¬ ska državna nogometna reprezentan¬ ca, ki bo odigrala nogometno tekmo v nedeljo, 5. julija z argent. državno reprezentanco. Za tekmo vlada v bue- nosaireškem športnem svetu izredno zanimanje, ki je še mnogo večje kot pa za zadnje srečanje argentinskih in angleških nogometašev. V Buenos Airesu so te dni odprli 67. razstavo plemenske živine. Kakor vsako leto so estancierji tudi letos pripeljali na razstavo najlepšo živi¬ no, katero si hodijo ogledovat bue- nosaireški meščani. Letošnji oam- peon bik pasme Shorthorn je bil pro¬ dan za 170.000 pesov, bik pasme Aberdeen pa za rekordni znesek 210.000 pesov. Na praznik sv. Petra in Pavla, ki v Argentini ni zapovedan praznik, je bil velik sprejem na tuk. apostolski nunciaturi, na katerem so člani števil¬ nih argentinskih katoliških organiza¬ cij znova povdarili svojo zvestobo in vdanost sv. očetu. V Kordiljerah so v zadnjih dnevih divjali znova siloviti snežni viharji. Na področju Malargue je sneg zame- del orožniško patruljo, katero so re¬ šili z velikimi težavami. Poročajo tu¬ di iz drugih krajev v planinskem de¬ lu prov. Mendoze o velikih snežnih zametih. Iz nekaterih naselij so mo¬ rali izseliti prebivalstvo. Nove pogrebne takse. Ministrstvo za industrijo in trgovino je 7. maja t. 1. izdaio posebno rešitev štev. 578-1953 o brezplačnih pogrebih za reveže in novih, primernih pogrebnih taksah za ostalo prebivalstvo v glav¬ nem mestu in v okoliških občinah: Almirante Brown, Avellaneda, 4 de Junio, E. Echeverria, Eva Peron, Flo- rencio Varela, San Martin, Gral. Sar- miento. Las Conchas, Lomas de Za¬ mera, Matanza, Merlo, Moreno, Mo¬ ren, Quilmes, San Isidro in Vic. Lo- pez. Po tej rešitvi so določeni pogrebi v treh kategorijah (A, B in C) po sle¬ dečih cenah: Kategorija “A” obsega brezplačni pogreb tistih, ki dokažejo, da nimajo sredstev za pogreb. Kra¬ jevnemu pogrebnemu zavodu je tre¬ ba predložiti dokaz o ubožnosti, ki ga izdajajo Fundacion Eva Peron, pri¬ stojno sodišče (Juzgado de Paz) ali pa pristojna policijska oblast. V tem primeru obstoja' pogreb po želji svoj¬ cev v takojšnjem prevozu trupla na pokopališče ali pa v ureditvi mrtvaš¬ ke sobe na domu svojcev in prevozu trupla na pokopališče. Krsta in vse drugo je brezplačno, če bi se pa po¬ zneje ugotovilo, da imajo svojci pre¬ moženje ali da obstojajo ustanove, ki so dolžne plačati pogreb, v tem pri meru ima pogrebno društvo pravico zahtevati plačilo $ 300.— (ako se je izvršil samo prevoz) oz. $ 400.— (ako se je uredila tudi mrtvaška so¬ ba na domu). V kategoriji “B” so predvideni pogrebi od 800.— do 1450.—. V to ceno je vključena krsta, ureditev mrtvaške sobe, dva voza za spremstvo in stroški za postopek. V kategoriji “C” pa so predvideni po¬ grebi od $ 1300.— do 1900.—. Po¬ drobna določila bodo izobešena v pi¬ sarnah pogrebnih zavodov. BILTEN MLADINSKE SEKCIJE KRŠČANSKO-DEMOKRATSKE ZVEZE Informacijski bilten Mladinske sekci¬ je Krščansko-demokratske zveze Sred¬ nje Evrope prinaša v marčni številki naslednje članke: Brez Stalina in Gott- vvalda, Demokracija (Čretnik), Položaj Cerkve na Poljskem, Nekaj pogledov na litvansko literaturo po letu 1918, češko¬ slovaško gospodarstvo pred in po vojni, “Nacionalistično-buržujska stranpota” in komunistično stališče v vprašanju narod¬ nosti, Versko preganjanje v Jugoslaviji (Mačko), Komunistični puč na Češko¬ slovaškem. Ostalo vsebino izpolnjujejo novice izza železne zavese in poročilo o kongresu CDUCE (Kršč-demokratske zvkoe Srednje Evrope) v Nek Yorku. Buenos Aires, 2. VII. 1953. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. hotice tz Vedno večja nezaposlenost v Sloveniji. , V Ljubljani so 6. maja zborovali šefi posredovalnic za delo iz vse Slovenije. Na sestanku so ugotovili, da so ti ura¬ di v času od 1. aprila 1952 do 1. aprila 1953 obravnavali 64.000 primerov neza¬ poslenosti. Novo zaposlitev je našlo 45.000 delavcev, 17.000 se jih je odjavi¬ lo, 10.760 pa še vedno čaka in prosi za službe. Med nezaposlenimi je največ žensk in to 7.000. Posredovalnice za de¬ lo so v tem razdobju izplačale brezpo selnih podpor v višini 68.132.000 dinar¬ jev. Pa so komunisti stalno govorili, da . je pojav nezaposlenosti samo “izko¬ riščanje delavstva v buržujskih kapita¬ lističnih državah! V Ljubljani mislijo začeti snemati nov slovenski film “Vesna” na tekst, ki ga je napisal pesnik-komunist Vladimir Pavšič-Bor. Režijo filma bo imel nem¬ ški režiser Čap. Za film so' že oddali vse vloge, samo igralke za glavno vlogo Vesne ne morejo dobiti, čeprav so jo tudi po časopisih iskali. Komunistične blagajne so prazne na mestni občini v Ljubljani. Da bi vanje spravili vsaj nekaj gotovine so komuni¬ sti enostavno sklenili, da bodo začeli prodajati hiše, ki so takozvana “splošna ljudska imovina”. Takih hiš — in to so hiše, ki so jih komunisti enostavno za¬ plenili raznim beguncem in obsojencem, je v Ljubljani okoli 300. Ena hiša bo stala od 500.000 dinarjev do 2 milijona dinarjev. V Ptuju je pred vojno dobro uspevala tovarna čevljev “Petovia”. Med vojno je bila poškodovana, po vojni so pa komu¬ nisti stroje odpeljali drugam z ob¬ ljubo, da bodo kasneje postavili večjo tovarno. Pri tej komunistični obljubi je ostalo še vse do danes! Komunisti so mojstri v propagandi svojih načrtov. Ko je načrt za kako jav¬ no delo napravljen, ga razbobnajo na vse strani, da človek, ki razmer ne po¬ zna, misli, da so komunisti iz Slovenije, že napravili raj in postorili vse to, če¬ sar “reakcija” prej ni izvršila. Tako se komunisti po svojem tisku stalno širo¬ ko ustijo o velikih regulacijskih delih v Sloveniji. Dejstvo je pa n. pr. tole, da so prejšnje oblasti v Sloveniji in Jugosla¬ viji začele Savinjo regulirati ter je ce¬ lotno regulacijo te reke zavrla druga svetovna vojna. Sedaj Savinja čaka na regulacijo že od 1945 leta dalja, pa je ostalo vse samo še pri načrtih na pa¬ pirju. Tudi v Postojni imajo komunisti svoj dijaški dom, kateremu pa učni uspehi gojencev ne delajo prevelike časti. V šol¬ skem letu 1952 so bili učni uspehi dija¬ kov, ki so stanovali v tem domu, mnogo slabši kot pa uspehi ostalih dijakov. Le¬ tos so dijaki tega zavoda pokazali še slabše rezultate. Od 91 dijakov tega do¬ ma je v prvem polletju izdelalo samo 27 dijakov, 62 jih je padlo, 2 pa nista bila ocenjena. Komunisti pravijo, da imajo v Slove¬ niji 50.000 članov, v Soc. zvezi delov¬ nega ljudstva Slovenije da je pa včlan¬ jenih kar 690.000 ljudi. To je pravil na kongresu OF v Ljubljani Albert Jako¬ pič. Ofarji so na svojem kongresu govori¬ li tudi o “skrbi za zamejske Slovence”. To skrb pa komunisti pojmujejo po svo¬ je, čisto strankarsko, protinarodno. V resoluciji namreč pravijo, da bo SZDLS posvečala zamejskim Slovencem večjo pozornost in “spremljala z večjem ra¬ zumevanjem njihova prizadevanja sode¬ lovati s progresivnimi, socialističnimi in demokratičnimi gibanji v sosednjih državah.” Na ta del resolucije so tito- vim komunistom že odločno odgovorili Slovenci v Trstu in enak odgovor bodo dobili tudi od vseh ostalih Slpvencev v vobodnem svetu, ki jim je narod več, kakor pa korist sedanje komunistične diktature, pod katero ječi narod doma. Mitja Vošnjak je Titov konzul v Ce¬ lovcu. Kako varuje in brani narodne in¬ terese tam. slovenske manjšine je naj¬ bolje potrdil s svojo izjavo na kongresu OF v Ljubljani, ko je poudarjal, da se morajo vse slov. družbene, tudi športne in gospodarske organizacije vedno in povsed povezovati samo z enakimi orga¬ nizacijami socialističnih gibanj. Nato je pa še kot konzul surovo napadel pred¬ stavnike večine slovenske manjšine na' Koroškem, ki se edini trudijo za ohra¬ nitev slovenskega življa na Koroškem. Umrli so. V Ljubljani: Avgust Megu¬ šar, poštni upokojenec, Franc Kastelic (se smrtno ponesrečil), Helena Češenj, roj. Jeras, upok. Tobačne tovarne, Kuno Kočevar, gimn. direktor v p., Apolonija Štembal, roj. Verhunc, France Zelnik in Marija Malus, roj. Okorn v Tržišču, Leopold Šmid, biv. vizitator in superior Misijonske družbe sv. Vincencija Pavel- skega v Celju, Ivan Zupan, šef žel. po¬ staje v p. v Šoštanju, Matevž Repinc na Jesenicah, Marija Selan v Notranjih go¬ ricah in Marija Bole, roj. Leban v Zalo¬ gu. V Ljubljani je bila razstava sed. slo¬ venskega tiska v letu 1952. Prikazani so bili vsi listi in revije, ki jih izdajajo komunisti. Božidar Škerlj, direktor antropološke¬ ga inštituta na ljb. univerzi je postal častni član brit. kraljevega antropolo¬ škega inštituta v Londonu. Na sestanku tega inštituta je predaval o spremem¬ bah v ženskem organizmu. V počastitev Prešernovega tedna so imeli v Mariboru v tam. študijski knjiž¬ nici razstavo slov. tiska od 18. stoletja naprej. Istočasno je bila tudi razstava umetniških del 15. slikarjev in kiparjev. Elektrarna pri Ožboltu na Dravi bo imela zmogoljivost 20.000 KW. Z geo¬ loškim raziskavanjem struge reke Dra¬ ve so že pričeli. S to centralo bo zaklju¬ čen sistem hidrocentral na Dravi od Dravograda do Maribora. V Jastrebrnici pri Celjski koči so se februarja meseca pojavili volkovi in raztrgali dve srni. Večje tolpe volkov so se v zimskih mesecih klatile tudi po dolenjskih gozdovih. Podjetje “Triglav Film” v Ljubljani se pripravlja, da bo začelo z nemškim filmskim podjetjem “Hansa” iz Ham¬ burga snemati nov umetniški film “Dal¬ matinska ženitev” po delu književnika Milana Begoviča “Ameriška jahta v splitskem pristanišču”. Film bo izdelan v naravnih barvah. Posnet bo v glav¬ nem v Dubrovniku in v okolici Ljublja¬ ne. Glasbeno spremljavo bo sestavil Bo¬ jan Adamič. Po zdravstveni statistiki je razvidno, da ie umrljivost za tuberkulozo v Tr¬ bovljah precejšnja. V letu 1951 je bilo v Trbovljah 189 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo in 385 z zaprto. Za pobijanje te bolezni je določen brez¬ plačni pregled in roentgensko slikanje vsega prebivalstva od 14. leta starosti naprej. V Ljubljani je bila konferenca uprav¬ nikov okrajnih pošt v Sloveniji. Na zbo¬ rovanju, ki ga je vodil sed. poštni rav¬ natelj v Ljubljani Jože Gerbec, so se Slovenci v Argentini Buenos Aires Vsem tistim naročnikom “Svobodne Slovenije”, ki dolgujejo naročnino še za leto 1952, je uprava lista v zadnjem ted¬ nu poslala pismene opomine z navedenim dolžnim zneskom. Vse naročnike, ki so opomine dobili, prav lepo prosimo, da se prošnji in po- [ zivu uprave odzovejo in čimprej porav¬ najo dolžne zneske. To lahko store ali J osebno ali po znancu na Victor Martinez I 50, ali pa da nam nakažejo dolžni zne¬ sek po giro postal na naslov Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Bs. Aires. Tečaj o državno pravnih vprašanjih se | bo vršil na prvo. nedeljo v juliju t. j. 5. julija, točno ob pol deveti uri zjutraj na V. Martinez 50. Predaval bo g. notar Lee ar o argentinski ustavi. Prosimo vse j slušatelje, da se tečaja gotovo udeleže. Pevski zbor Gallus j c bil v nedeljo 28. t. m. povabljen v Dock Sud. Tam¬ kajšnja župnija Presv. Srca Jezusovega je imela žegnanje kot zaključek celome¬ sečnih pobožnosti v čast Presv. Srcu. K slovesnosti je prišel sam apostolski nun¬ cij pri argentinski vladi msgr. Mario Zanin, ki je daroval sv. mašo, pri kate¬ ri je pel pevski zbor Gallusa. Maše se je udeležil tudi tukajšnji nemški amba¬ sador dr. Terdenge, ki se je po konča¬ nih slovesnostih dalj časa zadržal v razgovoru z našimi pevci ter se zelo la¬ skavo izražal o njih petju. OSEBNE NOVICE Poroki. V soboto, 27. junija t. 1. sta se poročila v župni cerkvi v Ramos Me- ji-a g. Nace Fink in g-dč. Marija Kačar- jeva. Istega dne sta stopila pred oltar v Moronu tudi g. Edvard Kralj in gdč. Marija Lampret. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje naše čestitke! zavzemali naj preide poštno ravnatelj- ! stvo na popolno samostojno poslovanje kot gospodarsko podjetje. Bariloche OBČNI ZBOR SPD BARILOCHE V prisotnosti velike večine v Bariločah živečega članstva se je vršil 2 redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Argentini, sekcija Bariloche. Zborovali smo v naših skromnih prosto¬ rih na Anasagasti, ki so bili za to pri¬ liko primerno urejeni. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Jerman predlagal, da se pošljejo pozdravi bue- nesaireški sekciji SPD in Društvu Slo¬ vencev v Buenos Airesu, kar je bilo so¬ glasno sprejeto. Poročila odbornikov so dala podroben pregled društvenega de¬ la v preteklem letu. Iz njih posnemamo, da šteje trenutno sekcija 39 članov in da ie imela v preteklem letu 14 sestan¬ kov. Društveni kapital presega 5.000.— pesov cenilne vrednosti in se sestoja v prvi vrsti iz planinskega orodja in ta¬ boriščne opreme. Tako posedujemo 2 šo¬ tora, 4 vrvi, 4 cepine, 4 pare derez, več¬ je število kladiv, ledeniških in navadnih klinov, čutaric, pribor za kuhanje, nekaj orodja za delo etc. Bariloški slovenski planinci so bili v tem letu izredno ak¬ tivni v .gorah in predsednik je v svojem poročilu povzel pomembnejše vzpone, o katerih so čitatelji “Slovenije” poučeni. Omenil je tudi odmev naših podvigov v tujem, zlasti švicarskem tisku. Poglavit¬ no delo društva v preteklem letu je bila zgraditev “Slovenske steze”. Predsed¬ nik Jerman je vzpodbujal članstvo, da dela z isto vnemo kot dozdaj, dasi nas je malo in so naša sredstva izredno skromna. Toda “Kjer je volja, tam je pet”. — Pri volitvah je bil ponovno iz¬ voljen stari odbor: predsednik France Jerman, tajnik Tonček Pangerc, blagaj¬ nik Vojko Arko, gospodar Milan Godec, i Na novo so bili izvoljeni trije odborni¬ ki: Janko Habjan, Blaž Razinger in Da¬ vorin Jereb. — Sledil je razgovor o bo¬ dočem delu, pri čemer je bilo z veliko večino glasov sklenjeno, da se bo dala prednost zgraditvi počitniškega doma na terenu, ki ga je kupila buenosaireš- ka sekcija. V okviru možnosti se bo to . leto zgradila ograja, vse ostalo zavisi od j finančnih sredstev. Sklenilo se je tudi, da se izdela do konca in uredi že napravljena “Sloven¬ ska steza” na Catedralu in da se pripra¬ vi vse potrebno za odkritje spominske plošče Klementu Jugu. Občni zbor je zaključila projekcija barvnih slik z izleta na Capillo o prili¬ ki blagoslovitve spominskega križa in ob koncu smo zapeli še vrsto slovenskih pesmi. Društveni oglasnih Prosvetno prireditev v Ramos Mejia priredi krajevni odbor Društva Sloven¬ cev v nedeljo, dne 12. julija takoj po slovenski službi božji. Poje zbor iz Ra¬ mos Mejia, nato predava predsednik Društva Slovencev g. ing. Albin Moze¬ tič o utisih s potovanja po Evropi, ki ga je nedavno opravil. Slede društvena po¬ ročila. K zanimivi prosvetni prireditvi vabimo vse rojake in rojakinje. Srebrna maša g. Stanka Skrbela V nedeljo, 28. junija t. 1. je imel g. Stanko Škrbe, kaplan v župniji sv. Ju¬ lije svojo srebrno sv. mašo. Vsa cer¬ kvena slavnost je bila močna verska manifestacija vernikov te župnije, ki so do zadnjega prostora napolnili prostra¬ no župno cerkev. Srebrnomašniškemu jubileju g. Stanka Škrbeta je pa priso¬ stvovalo tudi veliko število Slovencev. G. jubilantu je bil slavnostni pridigar župnik župnije sv. Julije g. Pedro L. Gatti. V zvezi s srebrnomašniškim jubi¬ lejem svojega kaplana je poveličeval vzvišenost duhovskega poklica in pov- darjal velike zasluge, ki jih ima srebr- nomašnik za verski dvig- v tej župniji. Po končani sveti maši, pri kateri je pel domači cerkveni pevski zbor, je o- pravil g. Škrbe slovesni Te Deum ob asistenci domačega župnika g. Gattija in slovenskega dušnega pastirja g. An¬ tona Oreharja. Po maši in čez dan so g. jubilantu izrekali čestitke funkcionarij in člani vseh farnih verskih organizacij. Na praznik sv. Petra in Pavla je pa g. župnik g. Pedro L. Gatti priredil v počastitev srebrnomašniškeg-a jubileja g. Stanka škrbeta ob osmi uri zvečer v prostorih župnijske dvorane velik ban¬ ket, katerega se je udeležilo nad 300 najuglednejših vernikov te župnije. Po¬ sebno so bili na slavnost še povabljeni zastopniki slovenske skupnosti v Argen¬ tini. Dvorana je bila lepo okrašena. Svečanostna torta je pa bila ozaljšana „ s papeško, argentinsko in slovensko za¬ stavico. Srebi nomašniku, katerega so ob vsto¬ pu v dvorano vsi navdušeno pozdravili, so govorili zastopnik farnih organizacij dr. Casala, Sabino, v imenu mladinskih organizacij, nato pa še g. župnik g. Gatti. Vsi so povdarjali nesebično delo, ki ga g. jubilant vrši že nad eno leto v blagor zaupanih mu vernikov. Spomi¬ njali so se tudi njegove težko preizku¬ šene domovine. Za vse pozdrave se je g. Stanko Škr¬ be zahvalil v lepem kasteljanskem go¬ voru, v katerem je izrazil zlasti hvalež¬ nost Bogu in svojim staršem, ki so mu pripomogli k duhovništvu, nato pa je izrazil svoje občudovanje nad tako le¬ po slovesnostjo, ki so jo njemu, dasi tujcu, s tako ljubeznijo in pozornostjo pripravili. Kot spominski dar je dobil kovček za previdevanje bolnikov in mno¬ go drugih praktičnih predmetov. Sledila je pogostitev vseh navzočih, med katero je g. škrbe obiskoval posa¬ mezne skupine in se med njimi v pri¬ jaznem pomenku zadrževal dalj časa, cerkveni pevski zbor pa je zapel več priložnostnih pesmi. Slavnost, ki so jo verniki župnije sv. Julije pripravili našemu rojaku g. Stan¬ ku Škrbetu za njegov srebrnomašniš® jubilej, priča, kako zelo je priljubljen g. jubilat ne samo med Slovenci, am¬ pak tudi med argentinskimi verniki. ZIMA, ZIMA BELA... Pozno sicer, pa vendarle ne še pre¬ pozno, se ob nedavnem ostrem mrazu po vsej Argentini lahko spomnimo na mraz v Sloveniji; mraz s snegom, ki ga tukaj le redki naši naseljenci vidi¬ jo. In s snegom se lahko spomnimo tu¬ di smučanja in zimskega športa pri nas doma. Od doma prihaja pošta in z njo novi¬ ca, da je še 12. maja ponovno snežilo. Dva dneva torej po našem romanju v Lujan! Si lahko predstavljate sneg v maju ? In škodo, ki jo je povzročil ? Do¬ ma sicer lažje, čeprav tudi težko v me¬ secu maju, tukaj si ga pa še v sanjah ne moremo misliti. Da Vam ga vsaj malo pričaramo, poglejmo, kako so le¬ tošnjo zimsko sezono v Sloveniji šport- nikovali. Kot vsak totalitaren režim je tudi kom. partijski aparat v Sloveniji vpre¬ gel ves šport v svoj voz. Tako je za¬ poslil precej svojih ljudi, ne samo kot administrativne nameščence, pač pa tu¬ di mnoge druge, zlasti poklicne šport¬ nike, ki so tako navezani na režim. In ker smo Slovenci kazali vedno več zani¬ manja in nagnjenja za zimski šport kot za npgomet in podobno, je slov. part. šport organizacija obrnila večji del u- dejstvanja prav v to smer. Tako je v teh nekaj letih po vojni vzgojila kader resnih in dobrih mladinskih tekmoval¬ cev. Pojavljajo se nova imena, pojavlja¬ jo 'novi kraji smučarskih prireditev, po¬ javljajo pa tudi stare težave z nastopa¬ njem v inozemstvu. Smučarska zveza Slovenije ima sedaj pel podzvez (Gorenjska, Celjska, Mari- j borska, Ljubljanska in Goriška), ki za- ! jemajo celotno ozemlje; središče šport¬ nega udejstvovanja, zlasti pa izvedba • oseh drž. in republiških prvenstev "je še vedno v glavnem na gorenjskih smuči¬ ščih. Na eno samo januarsko nedeljo n. pr. je smučarsko udejstvovanje zajelo na¬ slednje kraje: Ljubljana, kjer je SK Krim priredil tekme na Mostecu, so med zmagovalci naslednji člani: Zalokar, Paškulin, Ba¬ čar, Bcrš'nar, čuden, med star. mladin¬ ci: Podlogar, Braz, Borštnar V., Babnik in škrjanc; med mladinci pa Gorjanc iz Kranja, Korenčan iz Škofje Loke, Roji- na in Rotar od ljb. Ilirije ter Krelj od Udarnika. Razen Zalokarja sama nova imena! Celje. Veleslalom: Peter Cetina, Sto- klas, Uršič, Mahkovec in Veber; teki: i P. Cetina, Dolinšek, Urbajs. Pohorje. Slalom: Sevčnikar, Cizej, i Pezdiček, Legvart. \ Kranj, kjer je bil zlet gorenjske smu- j carske podzveze. Pojavilo se je še ne- j kaj starih zvenečih imen, med skoraj tisoč tekmovalci vseh starosti in panog. V teku in slalomu so zmagali pri čla¬ nih: Hlebanja, Kordež in Pavčič. Pri mladinskem slalomu — 500 m proga z ' 80 m višinsko razliko je sodelovalo 105, pri teku na 16 km pa 40 tekmovalcev. Pri ženskem slalomu (1000 m — 200 m razlike) je zmagala Pračkova pred Zu¬ pančičevo, pri teku članic na 8 km pa Kordeževa pred Jakopičevo. V skokih na 35 m je nastopilo 142 tekmovalcev. Tolmin. Ob obronkih Livka je v smu¬ ku 2500 m s 500 m razliko tekmovalo 95 športnikov, od katerih so mnogi so¬ delovali tudi pri skokih na 40 m ska¬ kalnici. Pcleg novih skakalnic v Šoštanju, Vcjniku in Ljubnem v Savinjski dolini, katerih otvoritvi je prisostvovalo mno¬ go občinstva, pa tudi tekmovalcev, so posebno pozornost vzbudile tekme v sko¬ kih na 60 m skakalnici na Pekrski gor- ci (Maribor), kjer se je zbralo 20.000 ljudi, ter nočne tekme v skokih v mest¬ nem parku v Celju, kjer je ob hudi konkurenci zmagal Avstrijec Lichteneg- ger, drugi pa je bil Polda. Pri pionir¬ skih tekih na Pohorju je sodelovalo 450 pionirjev, pri Celjski koči pa 130 tekmo¬ valcev. Nekdaj so hokej prakticirali v glav¬ nem v Ljubljani. Sedaj je več moštev, vendarle vedno prednjačijo Ljubljanča¬ ni, ki so v različnih tekmah nastopali z naslednimi možmi: Hafner, Krstono- sič, Pavletič,. Prosenc, Jemec, Osrečki, Pogorelec, Čuček, Ošaben, ing. Muršič, Janežič, Cesar, Gorjup, Aljančič, dr. Be- j tetto in Jug. Na mladinskem prvenstvu Jugoslavi- | je, ki je bilo letos v Zagrebu, so v šta- | feti 3x5 km zasedla prva štiri mesta ; slovenska moštva. Prvak je postal “Go¬ zdar” iz Gorij. V slalomu — 800 m in 269 m razlike 50 vrat, kjer je nastopilo 44 tekmovalcev, je prvih ’ enajst mest pripadlo Slovencem; prvi Hrvat je bil ! dvanajsti, prvi Macedonee na 24. mestu in prvi Srb na 28. mestu. Dekleta so v slalomu tekmovala na progi 500 m in 200 m razlike ter 38 vrat. Pri študentovskih tekmah za prven¬ stvo Jugoslavije v Kranjski gori je v teku na 12 km nastopilo 12 tekmecev, v veleslalomu 26 in na 40 m skakalni¬ ci 10 tekmovalcev. Državno prvenstvo je bilo letos delno v Tržiču na Gorenjskem, delno v Bohi¬ nju. Prvaki so postali: Tek na 10 km članice: Jakopičeva; tek na 18 km za člane: Nastopilo je 65 tekmovalcev. Prvi hlebanja, nato Kordež in Knific. Stari Franc Smolej (sedaj ima 45 let) je bil petnajsti. Štafeta 4 x 10 km za člane: 1.) “Enotnost” (Grošelj - Kan- dare - Grilc - Pavšič); 2.) “Gregorčič” z Jesenic; 3.) Moštvo Hrvatske. ženska j štafeta: 1.) Gorje (Rožičeva, črnetova, j ■Jakopičeva). Skoki 50 m — klasična | kombinacija: Gašper Kordež (34, 36, 39 j m); Slalom, člani: 73 tekmovalcev. 1) ! Štefe, 2.) Lukane in 3.) Krmelj. Skoki ■ mladine: Gorišek, člani: Polda; smuk:; Mulej in ženski slalom: Urbarjeva; tek na 30 km: Pavčič, Kot vsako leto je bilo tudi letos, glav- ; no smučarsko slavje ob skokih v Plani¬ ci. Ker ie lani zmagal Severnoamerika- j ntc, je bila letos napovedana udeležba i:; 6 držav in se je zbralo ogromno ob¬ činstva. Časopisi so ga cenili na 10.000. j Prišlo pa je razen Amerikancev 9 Av¬ strijcev, 3 Francozi, 2 Nemca, 2 Švicar¬ ja in 1 Italijan. Na vso smolo pa je bil na dan tekem tako močan veter, da so j morali tekmovalci čakati med vsakim skokom na pomirjenje vetra, hkrati pa upoštevati možnost nepričakovanih zračnih vrtincev. Dolet sam je bil pre¬ cej otrdel in ie bilo zato veliko padcev. Zmagal je Nemec Anwanden s skokoma 72 m in 77.5 m; drugi je bil polda (71.5 m in 77 m), tretji in četrti Avstrijca Sehiffer in Koestner, za njimi pa so se plasirali Rogelj, Zalokar in Saksida. Poleg udejstvovanja doma so sloven¬ ski smučarji odhajali tudi v inozemstvo, vendar posebnih uspehov ni bilo, razen mladega skakača Goriška, ki je na med¬ narodnih študentskih tekmah v St. Mo¬ ritzu v Švici zmagal s skokoma 60 in 63.5 m, pri ekshibicijskem skoku pa do¬ segel 73 metrov. V dvoboju Koroška: Slovenija v Feldkirchnu je mladina Slo¬ venije zmagala z 909:891 točkami. Omembe vredna bi bila le udeležba slov. smučarjev na tekmovanju v Ses- trieres, kjer so v skokih zasedli Polda 7. mesto, Zidar 16., Klančnik 19. in Ro¬ gelj 23. mesto. Prvi je bil Norvežan Bergman, drugi pa Bradi. V veleslalo¬ mu je bil Mulej 26., štefe 31. in Ceti¬ na 45., pri ženskah pa Urbarjeva 23. in Ojclova 24. V teku na 10 km za ženske je bila četrta Kordeževa in peta Jako¬ pičeva. V štafeti 4 x 10 km za moške je bila Jugoslavija zadnja (9.). Skakal¬ ci so se udeležili tudi tekem v Le Lochp, kjer je bil 6. Polda, 10. Rogelj in 15. Klančnik. Gornji podatki so samo droben izsek iz poročil o zimskem športu v Sloveni¬ ji. Pa že ta izrez pove mnogo: le nekaj imen je še, ki jih že poznamo, vse dru¬ go so pa nova imena. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. VII. 1953. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" ODTEGNJENI, PA NE PLAČANI POKOJNINSKI PRISPEVKI Vprašanje: Znano mi je, da moj delo¬ dajalec odtegnjeni 10% prispevek za po¬ kojninsko blagajno ne nakazuje tej bla¬ gajni, oz. ne lepi znamkic v mojo pokoj¬ ninsko knjižico. Ali bom zato izgubil svoje pokojninske pravice? Odgovor: Zavarovanec ne izgubi no¬ bene pravice, ako delodajalec ne izvršu¬ je svojih dolžnosti, ki jih ima glede po¬ kojninskih prispevkov. Tudi ni potrebno, da bi delavec v tem pogledu storil kak korak pri pokojninski blagajni, Pač pa je priporočljivo, da spravljate dokazila (kuverte, plačilne listine itd.), da so Vam bili resnično od plače odtegnjeni pokojninski prispevki. CERKVENI OGLASNIK V nedeljo 5. julija bo v svetišču Ma¬ rije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia sveta maša kot novo- mašni spomin bratov, sorodnikov in to¬ varišev g. salezijancu Cirilu Zajcu, ki na ta dan poje doma svojo prvo mašo. Go¬ spodu novomašniku, ki izhaja iz odlične Zajčeve družine, ki je toliko sinov žrtvo¬ vala za blagor in svobodo domovine, naše iskrene čestitke! Bratom in sorod¬ nikom pa, ki ne bodo mogli prisostvova¬ ti tej prvi sveti daritvi, naše vroče že¬ lje, da bi se kmalu sešli s srečnim bra¬ tom novomašnikom! Slov. oder v Argentini vabi svoje čla¬ ne in prijatelje, da se udeleže sv. maše, ki se bo brala za pokoj duše biv. člana Marjana Koritnika, v četrtek, 9. julija ob Vz 9. uri v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. OBVESTILA Socialni tečaj za žene in dekleta se vrši vsak torek točno ob-19,15 na Grana- deros 61. V mesecu juliju so predavanja o socialnem poslanstvu žene. Tečaj se bo zaključil dne 11. avgusta t. 1. Vabi¬ mo k udeležbi vse sedanje, pa tudi nove tečajnice. Ping-pong turnir S. F. Z. za pokal “Slovenski Domobranec” se prične 4, ju¬ lija t. 1. ob 14. uri. Referent V nedeljo 21. junija je moštvo Mla¬ dinskega doma igralo nogometno tekmo proti moštvu Circulo de los Obreros Ca- tolicos iz Liniersa. Rezultat: 2:1 za Mla¬ dinski dom. V Mladinskem domu se že tretji teden vrši članski turnir namiznega tenisa. Za turnir je vpisanih 30 igralcev. Zato je v klubskih prostorih ob sobotah in ne¬ deljah veliko vrvenje. Turnir je vzorno organiziral referent za namizni tenis g. Padovan. Prihodnjo soboto dne 4. julija se začne še šahovski turnir. Ker je za ta turnir vpisanih že mnogo članov, zato se ne sprejemajo prijave nečlanov. Tur¬ nir vodi g. Franc Benko. POIZVEDBA Kdor pozna g. Blazinšek Karla, ki je nazadnje stanoval na Calle Belg-rano 2875, Munro, F.C.N.G.B.M., Buenos Ai¬ res, naj nujno javi njegovi naslov dr. Francu Luskarju, Malargue, Mendoza. Marsikdo še ne ve... .. .da sedi v sedanjem ameriš¬ kem senatu samo en jud. Vsi osta¬ li senatorji so kristjani, šest od njih je katoličanov. .. .da je jezik tisti del človeške¬ ga telesa, ki prenese najvišjo tem¬ peraturo. I* r ih r n it e si e a s in denar Slovenec, višji uradnik pri pomem¬ bnem severnoameriškem industrij¬ skem in trgovskem podjetju v Ar¬ gentini, je na razpolago vsako sobo¬ to za nasvete in pomoč pri organi¬ zaciji, knjigovodstvu in upravi tudi manjših obrti in podjetij, in za prak¬ tično ter pravilno izvrševanje tu¬ kajšnje socialne in davčne zakonoda¬ je. Resni interesenti naj pošljejo svo¬ je naslove na Casilla de Correo No. 410 Correo Central, Capital. Tajnost zajamčena, honorar zmeren. Na prodaj je takoj dobro ohranjen kolektiv (Linija 407) po zelo ugod¬ nih pogojih. Podrobne informacije dobite v restavraciji “Šestica”, Hipo- lito Yrigoyen 840, San Martin. Prodam parcelo v izmeri 300 kv. metrov na slovenskem zemljišču v Lanusu. Naslov v upravi Svobodne Slovenije. Nameravate napeljati gorilni plin? Anton Rupnik & Cia. Vam napravi vse instalacije solidno in poceni. Zahtevajte proračun! Pri¬ hranili ste boste dosti pesov in potov. Sprejema tudi vodne in električne instalacije. Obrnite se na U R U G U A Y 1576 V. Madero. T. E. 652-0114, Matanza. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK S P D VI. Družabni večer SOBOTA 1. AVGUSTA 1953 OB 20. URI Vabljeni! DVORANA "DEKLEVA" Calle JORGE NEWBERY ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanferia y Papeleria SANTA JULIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. 180,— 178,- S U D E X P 0 R T - T R S T Znano podjetje za odpošiljanje paketov iz Trsta. Triletno delo za kliente iz Argentine je zadostna garancija. Zastopstvo za Argentino: 25 de Mayo 140, 2?, of. 15, Tel. 34-86G1 in 33-7294, Buenos Aires Prvovrstno blago. Vsaka pošiljka je zavarovana. Vsako morebitno škodo povrnemo. Paketi prispejo od dneva naročila v roku 20—25 dni. Nekaj naših standard paketov: Paket št. 7. 3 kg kave la Vz kg čaja Vi kg popra % kg kakaa. $ 272. — Paket št. 8. 3 kg kave la 1 kg riža splendor extra 3 para Nylon nogavic . . $ 352.— Paket št. 9. 3 kg kave la 3 kg riža splendor extra 3 kg sladkorja . $ 240.— Paket št. 10. Vreča moke 3 kg kave la 5 kg riža splendor extra 1 kg sladkorja . $ 570. — Paket št. 11. Vreča moke Paket št. 1. 3 kg kave la IV2 kg riža . Paket št. 2. 3 kg kave la IV2 kg- sladkorja . Paket št. 3. 3 kg kave la 3 kg riža splendor 3 kg sladkorja 1 kg švicarske čokolade Vz kg orig. Ceylon čaja 1 kg holand. kakaa Vi kg ind. popra 1 kg prvovrstnega prepečenca . Paket št. 4. 3 kg kave la 4 kg testenin 3 kg riža splendor 1 kg holand kakaa . . . Paket št. 5. 3 kg kave la Vz kg orig. Ceylon čaja Vi kg ind. popra 3 kg riža splendor 3 kg sladkorja . Paket št. 6. 3 6 6 440,— 375,— 332,- kg kave la kg riža splendor extra kg sladkorja kg testenin kg suhih rib svinjske masti 306.— do bivališča prejemnika. Naročila, informacije, giro-postal, čeke, pošiljati na SUDEXPORT 25 de Mayo 140/11, of. 15 — Buenos Aires Naročila se lahko oddajo tudi na sledečem naslovu: Salta 1241 Hrvatski dom — g. Usljebrka. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto. Pošiljamo radijske apa¬ rate, šivalne stroje znamke Singer, škropilnice za vinograde, harmonike itd. Za vse informacije se obračajte na nas. Iz Argentine odpošiljamo pakete z novim in starim blagom, kakor tudi ži¬ vila. Za gotove predmete dvigamo dovoljenja, za staro blago preskrbimo dezinfekcijo proti majhni odškodnini. M CASA BOAH” — urama In zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKIT IN URE SVETOVNIH ZNAMK BUDILKE PREDELAVA IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Imprenta "Dorrego", Dorrego 3102, Buenos Aires. T. E. 54-4644 Tito navzoč pri ustrelitvi svojega predstojnika Gorkiča Glavni propagator osebnega kulta se¬ danjega jugoslovanskega komunistične¬ ga diktatorja je srbski časnikar — predvojni urednik beograjskega dnevni¬ ka, filokomunistične “Politike”, Vladimir Dedijer, ki je s Titom prebil medvojna leta v gozdovih. Po vojni ga je Tito bo¬ gato nagradil. Postavil ga je na razne vplivne položaje, s katerih je v diplo¬ matskih misijah odhajal tudi v inozem¬ stvo. Pred časom je za ameriško revijo “Life” pripravil življenjepis maršala Ti¬ ta, nato ga je še spopolnil in izdal v po¬ sebni knjigi. Doma je ta knjiga izšla v srbohrvaščini, prevedena je pa bila tu¬ di v slovenščino. Izšla je tudi že an¬ gleška izdaja Titovega življenjepisa. Dedijer je v knjigi Tita prikazal se¬ veda v najlepši luči: kot velikega mo¬ ža, ki se je pojavil na jugoslavenskem političnem polju, ki je osvobodil domo¬ vino in jo popeljal v lepšo bodočnost, kot moža velikega državniškega kon¬ cepta, v zasebnem življenju pa obdarje¬ nega z lepimi čednostmi. Po objavi te knjige se je v inozem¬ stvu oglasilo več znanih osebnosti, n. pr. Randolph Churchill, ki so Dedijerja opo¬ zorili na razne netočnosti, pomanklji- vosti in potvorbe. Dedijer je n. pr. iz¬ pustil iz knjige vse dogodke, ki bi se¬ danjega jugoslovanskega komunistične¬ ga vladarja Tita mogli prikazati v slabi luči. Tako je ugledni neodvisni švicarski list “Die Weltwoche” nedavno objavil nadvse zanimiv članek, v katerem po¬ pisuje začetni Titov vzpon na oblast. List navaja, da je podatke za ta članek dobil iz knjige Živojina Pavloviča, čla¬ na komunistične stranke Jugoslavije in funkcinarja tretje internacionale. Živo- jin Pavlovič je bil leta 1937 v Moskvi. Po tem letu je pa delal kot knjižničar jug. kom. stranke v Parizu. Bil je isto¬ časno tudi glavni urednik kom. glasila “Proletarec”. Ko je bila 1939 sklenjena prijateljska pogodba med Hitlerjevo Nemčijo in ZSSR, je izstopil iz kom. stranke. Naslednjega leta se je vrnil v Beograd ter je napisal knjigo “Krvava bilanca”. V njej je popisal pokolj jugo¬ slovanskih komunistov v Moskvi. Poleti 1941 so titovi komunisti Pavloviča ubili v Užicah, kjer je takrat živel, ker je Tito njegovo indiskrecijo glede umorov v strahovitih moskovskih zaporih Lub- janke smatral za veleizdajo. Zato ga je Tito dal likvidirati. “Die Weltwoche” v omenjenem član¬ ku pravi naslednje: OBSOJENI PAR “Veliko dvorišče Lubjanke, moskovske centralne jetnišnice, je bilo še vse v pol¬ temi jutranjega svitanja, ko so dne 27. aprila 1937 vodili preko njega mlad par. Oba sta bila močno vkljenjena in za¬ stražena. Bila sta to tajnik jugoslovan- j ske komunistične stranke Milan Gorkič in njegova, kot lepotica blondinka lepa žena, gospa Betty Glahn. Prejšnji večer je posebno sodišče, pri katerem sta so¬ delovala tudi Višinski in Manuilski, oba obsodilo na smrt.” “Vitka, plavolasa in plavooka Betty Glahn se je skušala oklepati svojega moža in je prosila z v srce segajočimi vzkliki: “Hočem živeti, ne ubijajte me,' nedolžna sem!” “Milan Gorkič je korakal trdno vzravnan, z glavo pokonci. Pristopil je k zidu smrti in mirno pogledal na vse, ki so morali izvršiti obsodbo in na dru¬ ge, med njimi na nekatere sodelavce v Balkanskem oddelku Kominterne. Bil je to visok, krepak mož.” “Sedaj pred smrtjo ga je .državni to¬ žilec nazval z njegovim pravim imenom: Obsojenec, ali je Tvoje ime Jožef Cijin- ! ski. Da, je odgovoril kandidat smrti,! sem Jožef Cijinski.” “Milan Gorkič je bilo dejansko samo privzeto ime. Cijinski je bil rojen proti koncu zadnjega stoletja kot sin čeških staršev, ki so živeli v Sarajevu v Bosni. Kot funkcionar Strokovne zveze kovin¬ skega delavstva je takoj po oktobrski revoluciji stopil v stike z nekaterimi boljševiškimi agitatorji in je od njih do¬ bil razne naloge za balkanske dežele. Vpeljali so ga v komunistične celice taj¬ ne organizacije. V jugoslovanski komu¬ nistični stranki je Cijinski hitro napre¬ doval. Leta 1929 je vstopil v vojaško vohunsko slubo sovjetske armade. Po¬ stal je agent tkzv. petega urada Rdeče armade. Leta 1932 ga je Kominterna postavila na čelo jugoslovanskega od¬ delka in mu dala ime Gorkič. Kako se je moglo zgoditi, da je tako hitro padel z voditeljskega mesta v usodo obsojen¬ ca na smrt?” USODNO POVABILO V začetku marca 1937 je Gorkič dobil povabilo Balkanskega oddelka Kominter¬ ne naj se takoj vrne v Moskvo. Takrat je bil v Parizu. Povabilo, ki je pomeni¬ lo ukaz, mu je vročil poseben kurir. Gor¬ kič je tedaj podtalno deloval v Parizu. Tam je bil s svojo ženo Betty Glahn in svojimi sodelavci, med katerimi je bil tudi tovariš Walter. Ukaz se je glasil, da morajo vsi trije takoj zapustiti Pa¬ riz in oditi v Moskvo na važno posveto¬ vanje v strankinih zadevah. “Tovariš Walter” je bilo takratno ime Josipa Broza, ki je že izvrševal pomembne po¬ sle v balkanskih deželah. Josip Broz ie imel tedaj v pariškem predmestju Saint Senis tajno delavnico za izdelovanje ponarejenih potnih listov. V nekaj dnevih je že preskrbel Gorkiču, \ njegovi ženi Betty Glahn in sebi vse potrebne listine. Betty je nekaj slutila. Slutila je neko zlo. Skušala je svojega moža pregovoriti, da bi ne šel na to izredno in nenadno pot. Rotila ga je naj vendar zahteva odlog. Zdelo se ji je, da bi bil odlog zelo utemeljen, ker je imel Gorkič v Parizu mnogo posla z nabi¬ ranjem in pošiljanjem prostovoljcev v mednarodno brigado v Španiji. Tovariš Walter je zapazil Bettyno oklevanje. Skušal jo je potolažiti in je smehljaje dejal: “Tovarišica Bet!y, nikakor ne bi smela zamuditi te poti v Moskvo. Bilo bi Vam žal. Skupaj bomo šli v gledališče “Boljšoj” in si ogledali prekrasne pred¬ stave.” Walter je ljubil glasbo in je rad govoril z ženo svojega neposrednega predstojnika o baletih, operah in o glas¬ bi sploh. Vedel je, da bi se gospa rada znebila težkih opravkov in dolžnosti kot kurirka, da bi mogla postati plesalka. Gorkič pa ni okleval niti trenutek. Če¬ prav je od tedaj, ko se je začelo v Ru¬ siji veliko čiščenje, vladalo med ljudmi v vrhovih komunistične stranke neko splošno nezaupanje in negotovost, ni Gorkič nikdar izrazil niti najmanjše bo¬ jazni in je gladko odbil vse pomisleke voje žene.” TITO MED GLEDALCI UMRTITVE “27. marca so vojaki milice oba gro¬ bo potisnili k zidu. Kako zelo je bil utemeljen njen sum! Komaj sta s svo¬ jimi napačnimi dokumenti prestopila poljsko - sovjetsko mejo, ju je aretirala tajna policija in ju odpeljala v Lubjan- ko. Ječa je bila prenapoljnjena. Prav ta¬ krat so z največjo vnemo čistili troc¬ kiste, vohune, izdajalce in slične. Posto¬ pek proti Gorkiču je bil, kot proti veči¬ ni takih procesov, zelo kratek. Na mizi državnega tožilca je videla Betty bro¬ šuro, ki jo je napisal njen mož leta 1935. Imela je naslov “Nobenih novih poti” in je vsebovala navodila za komuniste na Balkanu. Kominterna je tedaj česti¬ tala Gorkiču na tem lepem spisu, sedaj, komaj po dveh letih, pa je isto besedi¬ lo, ki je bilo napisano za čisto določene namene, služilo kot dokaz za zločin izda¬ je. Državni tožilec je utemeljil tožbo in sodišče ju je obsodilo, da sta sodelovala z angleško tajno obveščevalno službo. Gorkič se ni nič upiral proti nenadni spremembi svojih gospodarjev. On je razumel. Toda njegova žena je stokala, jokala, vila roke še celo _ na dvorišču usmrtitve. Proseče je pogledovala Josi¬ pa Broza, ki je prišel k usmrtitvi kot gledalec, kot da bi on mogel pomagati in io rešiti pred smrtjo. “Tovariš Wal- ter ve, da sva bila vedno zvesta stran¬ ki. On to dobro ve”. Toda tovariš Wal- ter je ledeno odkimal. Nastopila je težka tišina preko celega dvorišča Lubjanke. Gorkič je še enkrat govoril svoji ženi: “Ne smeš jokati. Mo¬ ralo je tako priti. Moralo je. Neizogibno. “Oh, pa vendar me rešite, tovariši! Nečem umreti, nisem vohunka”, je Betty vedno in vedno znova ponavljala vse bolj obupno. Vojaki so jo s silo po¬ tisnili k zidu in ustrelili so jo v trenut¬ ku ko je ravno hotela še enkrat objeti svojega moža. Tajnik jugoslovanske ko¬ munistične stranke in njegova žena sta se zrušila pod kroglami. Tedaj šele je Josip Broz zapustil mesto usmrtitve.” MALENKOV IMENUJE TITA Isto dopoldne je imel Josip Broz zelo važen sestanek. Stalinov tajnik Malen- kov ga je pričakoval. Dobro raspoložen in nasmejan je sprejel Broza z beseda¬ mi: “Dobro novico imam za Vas, tova¬ riš Walter. Izvršni odbor Kominterne Vas je izbral za glavnega tajnika komu¬ nistične stranke Jugoslavije. Vi ste na¬ slednik izdajalca Gorkiča.” “Tovariš Walter se je lepo zahvalil in šel. Bil še nekako zmešan pod vtisi vse¬ ga, kar se je odigralo tisto jutro. Vrnil se ie v hotel Lux, ki je bil rezerviran samo za funkcionarje Kremlja.” V zaključnih izvajanjih pa “Die Weltwoche” opisuje Tita kot starega zarotnika in njegovo sedanje zadržanje v svetovni politiki.