GRADBENI VESTNIH LETO XII 3 U N U O U L I 3 1963 ŠTEV IL KA G 1 P » G R A D I S » : S T A N O V A N J S K E S T O L P N I C E N A R A V N A H N A K O R O Š K E M VSEBINA Inž. V ladim ir Čadež: S tanovanjska graditev v Slo­ veniji in perspektive njenega razvoja . . . 153 F ranc R upret: Ekonom ski aspekti p ro jek tiran ja stanovanj .......................................................................156 Arh. F rance Ivanšek: P ro jek tiran je stanovanj na osnovi izsledkov kom parativne analize n a te ­ čajn ih funkcionalnih shem stanovanj . . . 167 Inž. arh. Blaž Vogelnik: P rispevek k problem u preračunavan ja skeletov z vetrn im i stenam i na horizontalno o b re m e n ite v ................................... 173 Inž. F ranc Röthel: P roblem i in tipizacija v ertik a l­ nega transporta v g ra d b e n iš tv u .............................. 177 G ospodarsko-pravna vprašan ja : D. R.: P ro jek tiran je v stanovanjskih zadrugah 182 D. R .: Novi predpisi in stanovanjska grad itev 182 Bogdan M elihar: G radn ja stanovanj za pro­ dajo .................................................................................185 Vesti: In m em oriam P e te r B r e n ................................... 188 U stanovljen je G radbeni center Slovenije . . 188 P rip rave za analizo študijskega sistem a na GO F A G G .......................................................................188 G radbeni center S lovenije (o g la s ) ......................... 189 Novi koristn i pripom očki za prakso: Pom en K ataloga shem objektov in K ataloga e l e m e n t o v .......................................................................190 V. Čadež: House building in Slovenia an its perspective developm ent F. R upret: Economical aspects of dw elling design F. Ivanšek: Dwelling design on the basis of the com parative analysis of functional dwelling schem ata B. Vogelnik: C ontribution to the problem of w ind w all skeleton construction designing according to the horizontal loading O dgovorn i u re d n ik : inž. S ergej B ubnov U red n išk i o d b o r: inž. J a n k o B leiw eis, inž. L o jze B len k u š , inž. V lad im ir Čadež, inž. M a rjan F e r ja n , a rh . V ekoslav Ja k o p ič , inž. H ugo K eržan , inž. M aks M egušar, B ogdan M eliha r, inž. M irko M ežnar, Bogo P ečan , inž. B o ris P ip an , inž. M a rja n P re ze lj, D rag an R aič, F ra n c R u p re t, inž. L ju d e v it S k ab e rn e , inž. a rh . M arko Š la jm er, inž. V lado Š ram el. R ev ijo iz d a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek . ra č u n p r i K o m u n a ln i b a n k i 600-14-608-109. T isk a t is k a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a za n e č la n e 10.000 d in a r je v . U re d n iš tv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rja v č e v a 15. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 6-7 - LETO XII - 1963 Stanovanjska graditev v Sloveniji in perspektive . IN 2 . VLADIM IR CA D E2njenega razvoja DK 69 : 72.017.001.6 P ro b le m i s ta n o v a n jsk e g ra d itv e G radnja stanovanj pomeni za gradbeništvo zelo pomembno področje. Sredstva, ki so določena za stanovanjsko' graditev, so razmeroma visoka in predstavljajo visok odstotek v odnosu na druga in­ vesticijska vlaganja, kar sledi iz naslednjega p re­ gleda: INVESTICIJSKA POTROŠNJA V OSNOVNA SREDSTVA SRS 1957 Celotne in v e s t ic i je ................................... 64.262 Investicije v g o s p o d a rs tv o .................... 43.786 Investicije v negospodarstvo . . . . 20.476 Investicije v i n d u s t r i j o ..............................21.851 Investicije v k m e ti js tv o ............................... 4.851 Investicije v gost. in turizem . . . . 492 Investicije v stanovanjsko izgradnjo . 10.741 Investicije v kom unalno izgradnjo . . 1.513 Investicije v š o l s t v o .....................................2.914 Investicije v z d r a v s t v o ................................2.175 S tru k tu ra investicij Celotne i n v e s t i c i j e .............................. Investicije v gospodarstvo . . . . Investicije v negospodarstvo . . . Investicije v i n d u s t r i j o .................... Investicije v k m e t i j s tv o .................... Investicije v gostinstvo in turizem Investicije v stanovanjsko izgradnjo Investicije v kom unalno izgradnjo . Investicije v šolstvo ......................... Investicije v z d r a v s t v o .................... v milij. din — tekoča cena 1958 1959 I960 1961 1962 72.290 86.959 115.953 135.787 170.510 49.195 57.568 74.760 84.498 109.636 23.095 29.391 41.193 51.289 60.874 20.306 27.972 35.705 39.322 52.328 6.326 7.846 9.985 14.070 16.988 699 1.627 2.135 3.119 5.697 12.780 15.456 21.546 26.328 33.657 2.725 3.823 5.909 5.310 5.499 3.042 4.312 5.520 6.546 8.183 1.960 2.456 3.120 2.982 5.335 1957 1958 1959 I960 1961 1962 100 100 100 100 100 100 68.0 68.0 66.0 65.0 62.0 64.0 32.0 32.0 34.0 35.0 38.0 36.0 34.0 28.1 32.2 30.8 29.0 30.6 7.5 8.8 9.0 8.6 10.4 10.0 0.8 0.9 1.9 1.8 2.3 3.3 17.0 17.7 17.8 18.6 19.4 19.8 2.4 3.8 4.4 5.1 3.9 3.2 4.5 4.2 5.0 4.8 4.8 4.8 3.4 2.7 2.8 2.7 2.2 3.1 Z uvedbo stanovanjskega prispevka in ustano­ vitvijo stanovanjskih skladov v letu 1955 je nastal p ri financiranju stanovanjske izgradnje bistven preokret. Stalno dotekajoča sredstva so omogočala kontinuiteto te gradbene proizvodnje. Ta sredstva so bila edini stalni vir vnaprej znanih sredstev, s katerim i je gradbena operativa od tak ra t dalje lahko računala. Perspektiva graditve stanovanj je bila na ta način s finančne strani urejena. V času, ko so začeli delovati stanovanjski skladi, pa še niso bili ustvarjeni pogoji za racio­ nalno gradnjo stanovanj. Zaostalost v razvoju in­ dustrije gradbenega m ateriala, prem ajhne projek­ tantske kapacitete, neurejeno reševanje urbani­ stične dokum entacije te r prem ajhne izvajalske ka­ pacitete niso omogočale hitrejšega razvoja stano­ vanjske graditve. Šele z razpisanimi posojili J u ­ goslovanske investicijske banke so se začele izva­ jati rekonstrukcije obstoječih obratov industrije gradbenega m ateriala in graditi novi obrati, ki danes obratujejo že s polno kapaciteto. P rav tako se je v tem času — posebno pa v zadnjih letih — gradbena operativa oprem ljala s sodobno m ehani­ zacijo in še vedno vlaga napore za nakup novih strojev, da s tem povečuje produktivnost dela. Napredna gradbena podjetja, ki so se zavedala pomembnosti stanovanjske izgradnje, so začela uvajati novosti, bodisi tako, da so se sama lotila izdelovanja novih m aterialov ali elementov, ali pa so iskala v industriji izdelke, ki so omogočali ra ­ cionalnejšo graditev. V tem času smo dobili na gradbenem tržišču med drugim zidake raznih for­ matov iz cem entnih izdelkov, iz granulirane žlindre, iz enozrnatega betona, iz elektrofiltrskega pepela, m odularne opečne izdelke, razne vrste montažnih opečnih in betonskih stropnikov. Začeli so se uva­ jati montažna panelna betonska gradnja, montažni sanitarni vozli, m ontažne stopnice, preklade, po­ desti, industrijsko izdelana okna in vrata, razne um etne mase za raznovrstno uporabo v gradbeni­ štvu itd. Najnaprednejša podjetja so na ustrezen način v celoti odpravila zamudna izsekovanja za instalacijske napeljave. Razmeroma znatna sredstva, ki so bila nam e­ njena za izgradnjo stanovanj, so ustvarila pogoje za form iranje večjih investitorjev stanovanjske graditve, ki so dobili razne organizacijske oblike. Pregled sredstev stanovanjskih skladov v SR Sloveniji v milijonih dinarjev (z anuitetami) je razviden iz naslednje tabele: L eto O bčinski stanov . sk lad i R epublišk i stanov. sk lad S kupaj In d ek s sk u p a j bazn i 1955 2.358 260 2.618 100 1956 5.574 652 6.226 238 1957 11.922 1.543 13.465 514 1958 13.694 l . & l 15.535 593 1959 16.029 2.545 18.574 709 1960 16.320 3.505 19.825 757 1961 18.876 3.479 22.355 854, 1962 26.676 4.880 31.556 1205 Spočetka so funkcijo organizatorja izgradnje stanovanj prevzeli zavodi za stanovanjsko izgrad­ njo ali podobne institucije, kasneje pa neposredno občinski stanovanjski skladi. Kljub težavam, ki so izvirale iz neusklajenosti faktorjev, potrebnih za realizacijo stanovanjske izgradnje, pa se je stano­ vanjska izgradnja razvijala, iskala novih poti in jih išče še danes, da ob danih pogojih zadosti velikim potrebam po stanovanjskem prostoru. V tem času so stanovanjski investitorji na razne načine vplivali na gradnjo stanovanj. Zna­ čilnost stanovanjske graditve na raznih področjih Slovenije je v tem, da so se stanovanja gradila po najrazličnejših projektih, v vsakem k ra ju drugače te r je vsaka občina ali sklad usm erjal graditev stanovanj po svojih kriterijih . Graditev stanovanj je bila podvržena raznim spremembam, ker so se često m enjavale smernice in stališča v zvezi z reševanjem problem atike stanovanjske graditve. Prizadevanja za hitrejšo in ekonomičnejšo gradnjo stanovanj so se odražala v zveznih predpisih o mo­ dularnih merah, o uporabi montažnih stropnih ele­ mentov, v izdaji standardov za okna, v ra ta ipd. Tudi v republiški pristojnosti je bilo izdanih več priporočil z namenom racionalizacije stanovanjske graditve. Stanovanjski investitorji so izvršili vrsto študij in analiz v zvezi s stanovanjsko graditvijo te r so skušali dosežke in ugotovitve posredovati preko svojega poslovnega združenja vsem interesentom. V ta namen so se med drugim lotili izdajanja ka­ taloga funkcionalnih shem stanovanj in kataloga gradbenih elementov in konstrukcij. Ta kataloga bo nadalje izpopolnjeval Gradbeni center Slove­ nije, ki sta ga ustanovila Republiška gospodarska zbornica in Združenje stanovanjskih investitorjev. Po predpisih, ki so bili veljavni pred zakonom o graditvi investicijskih objektov, gradbena ope­ rativa ni izkoristila notranjih rezerv, ker gradbena podjetja niso mogla kot proizvajalci pomembno vpli­ vati na graditev, saj so m orala graditi po projektih, dostikrat nepopolnih, ki so jih izdelale katerekoli projektne organizacije. Pokazalo se je, da tak način gradbene proizvodnje ne izkorišča v zadostni meri notranjih rezerv gradbene operative. Do nedav­ nega je vladalo mišljenje, da graditev stanovanj za gradbena podjetja ni ekonomsko zanimiva. Iz­ kušnje specializiranih podjetij »Konstruktor« in »Stavbar« v M ariboru pa kažejo, da ni tako, ker se z dobro proučenimi lastnim i načrti, ki so detajl­ no izdelani, z upoštevanjem sm otrne organizacije dela, ob uporabi ekonomičnih m aterialov in ob kooperaciji da doseči h itrejša in cenejša graditev ob vsaj enaki kvaliteti del in ustvariti zadostne sklade. Iz pregleda števila dokončanih in nedokonča­ nih stanovanj po sektorjih lastništva v SR Slove­ niji sledi, da je razlika med številom nedograjenih in dograjenih stanovanj v družbenem sektorju v zadnjih letih vedno manjša, kar kaže na pozitivno tendenco hitrejše graditve stanovanjskih objektov. Leto Š tev ilo d o k o n čan ih v SRS sta n o v an j Š tev ilo n ed o k o n čan ih s ta n o v an j v SRS sk u p a j d ru žb en ise k to r zaseb n i se k to r skupa j d ru žb en i se k to r zasebn i se k to r 1957 3.937 2.435 1.502 9.360 4.659 4.701 1958 5.035 3.412 1.623 12.394 7.520 4.874 1959 6.621 4.902 1.719 15.222 9.144 6.078 1960 8.080 5.926 2.154 15.495 8.655 6.840 1961 8.669 6.270 2.399 14.289 7.892 6.397 1962 9.350 7.063 2.287 14.431 8.731 5.700 P e rsp e k tiv e Kakšne so perspektive stanovanjske izgrad- nje v prihodnjih letih in kaj bo še treba storiti, Zaradi pomembnosti stanovanjske izgradnje da bomo gradili še mnogo več stanovanj, hi­ bo treba tem u vprašanju še vnaprej posvečati vso treje in res sodobneje, da bodo stanovanja od- potrebno pozornost. Dragocene izkušnje, ki smo si raz potreb in možnosti kupcev stanovanj, vse to jih doslej pridobili v organizacijskem pogledu, ka- so vprašanja, ki se v zadnjem času proučujejo pri kor tudi v rsta uspelih projektantskih rešitev in raznih zveznih institucijah, kakor tudi v okviru vedno večji uspehi v tehnološkem in ekonomskem republik in občin. Če hočemo število zgrajenih sta- pogledu, bodo lahko prispevali k usm erjanju stano- novanj v kratkem povečati od 100.000 na 150.000 vanjske graditve v bodoče. letno, kot se to predvideva v zveznem m erilu, tedaj S tan o v an jsk e sto lpn ice v N ovem V elen ju bodo potrebni posebni ukrepi, da bo gradbeništvo lahko izvršilo predvideni obseg del. Sproščeni od­ nosi v investicijski graditvi, ki so začeli veljati v lanskem letu, so našli pravo vsebino predvsem pri graditvi stanovanj v Sloveniji. Iniciativa grad­ benih podjetij, da si sama organizirajo gradnjo stanovanj po lastnem tehnološkem procesu — t. i. g radnja stanovanj za trg — se je začela hitro uve­ ljavljati. Danes ni več v Sloveniji večjega grad­ benega podjetja, ki še ni začelo s tem sistemom gradnje. Preko 4 m ilijarde dinarjev posojil so pre­ jela gradbena podjetja za tovrstno gradnjo te r se danes več kot ena petina stanovanj v Sloveniji že gradi po tem načinu. S tem smo dobili novega investitorja stanovanjske izgradnje, ki kot nepo­ sredni proizvajalec nudi svoje izdelke brez po­ srednikov direktno potrošnikom. K er mora v tem prim eru gradbeno podjetje samo organizirati izde­ lavo kom pletnih projektov in jih prilagoditi svo­ jem u tehnološkemu procesu, lahko od takega na­ čina pričakujem o hitrejšo industrializacijo graditve stanovanj. Taka prizadevanja pa bodo uspešna tudi v bo­ doče le v prim eru, če bo urejeno vprašanje finan­ ciranja, to je, če bodo zagotovljeni krediti proiz­ vajalcem, kakor tudi kupcem stanovanj. Razen tega bo nujno potrebno, da predvsem občine podpirajo takšen način gradnje stanovanj, kar naj bi se odra­ žalo v perspektivnih planih in v tem, da bodo p ri­ stojni organi pravočasno izdelali potrebno urbani­ stično dokum entacijo in da se bodo pravočasno uredila vsa vprašanja, ki zadevajo izgradnjo ko­ m unalnih naprav. Čim večje bodo možnosti, da se organizira gradnja na velikih kompleksih in v daljšem časov­ nem obdobju, v tem večji m eri bo omogočena ra ­ cionalna izraba sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Vsekakor pa moramo tudi v bodoče računati z investitorji, ki bodo usm erjali in naročali izgrad­ njo stanovanjskih objektov po svojih kriterijih . Vendar že samo dejstvo, da nastopata p ri reše­ vanju stanovanjske izgradnje dva fak torja kot organizatorja — enkrat stanovanjski skladi ali ne­ posredni investitorji, drugič pa gradbena podjetja kot neposredni proizvajalci — pozitivno vpliva na h itrejši razvoj te specifične gradbene proizvodnje. Z večjo izbiro gradbenih m aterialov in elemen­ tov, ki jih mora industrija v prihodnje v vedno večjem obsegu izdelovati, te r s stalno izboljšavo njihove kvalitete bo treba h itreje razvijati gra­ ditev stanovanj po polmontažnem načinu. Ta način gradnje bo v bodoče moral zavzeti prevladujoč ob­ seg te r bo m oral v odnosu na celotno stanovanjsko izgradnjo prevzeti vlogo prejšnjega klasičnega na­ čina gradnje stanovanj. Tudi montažno gradnjo stanovanj, ki se doslej še ni uspešno uveljavila v Sloveniji, bo treba dalje razvijati in pre iti na uporabo opečnih panojev, kar bo možno doseči ob prim erni kooperaciji gradbenih podjetij z industrijo gradbenega m ateriala. Zelo pomembno vlogo pri razvoju stanovanj­ ske izgradnje ima tudi raziskovalno delo naših raziskovalnih institucij. G radbena podjetja bodo m orala posvetiti več pozornosti kot do sedaj od­ delkom za pripravo dela. Od tem eljito preštud i­ rane in v detajle izdelane tehnične dokum entacije in od dobro proučene organizacije tehnološkega procesa je v naj večji m eri odvisen uspeh podjetja. Današnji rezultati pri izvajanju stanovanjske graditve kažejo, da bo z aktivnim sodelovanjem vseh udeležencev p ri tej vrsti gradnje možno zado­ stiti zahtevam, ki jih družbena skupnost postavlja gradbeništvu. V. CADEZ HOUSE BUILDING IN SLOVENIA AN ITS PERSPECTIVE DEVELOPMENT S u m m a r y D uring the years 1957—62 as m uch as 41.692 dw el­ lings w ere bu ilt in Slovenia, 30.008 of which w ere financed by society’s funds and 11.684 ones by p rivate m eans. The m ost characteristical in th is period w ere the m eans of house build ing funds, which rep resen­ ted a continuous source of m eans for house building organized by com m unities w ith the assistance of special institu tions a t f irs t the Institu tes for house building and then com m unities’ house building funds. In th a t period a v arie ty of build ing projects and a d iversity of com m unities’ and investors’ directives w ere decisive for house building and thus influenced by d ifferen t criterions. R ecently in the house building m ore and more a tendency appears to bu ild dwellings for sale w ithout an investor as a m edium . This system came into use in 1962 and since then it has become ever m ore im ­ po rtan t and is expected to m ake possible th e new w ay of house building financing, as it is foreseen for the future. P revious experiences and novelties introduced in the house building indicate the industrialization of house building as the righ t solution. The precast system of building is m ost probable to substitu te the standard system. On the other hand in larger centres the increasing of industria l house building is ex ­ pected. The w ork of Research Institu tes of this country is highly im portan t for the developm ent of house building. The same, the investigation on building science ab s trac t and technological building process w ich the special departm ents of building enterprises are concerned w ith, w ill m ake possible to build dw el- linghouses a t less expense and in less time. Ekonomski aspekti projektiranja stanovanj DK 330.13 : 711.16 : 331.833.011 FRANC RU PR ET S postopnim sproščanjem ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu p rihaja vse bolj do izraza ekonomski k arak te r stanovanja kot dolgo­ ročne potrošne dobrine velike vrednosti. S tem se vzporedno jav lja logičen razvoj samostojnih pro­ izvajalcev stanovanj. Za pripravo in organizacijo take proizvodnje pa je nujno kompleksno pozna­ vanje ekonomske problem atike in zakonitosti, da bodo te razvojne tendence lahko optimalno uspešne. Uvod V stanovanjskem gospodarstvu smo sedaj priča izredno ostrih nasprotij: Prvič: tempo graditve in naše potrebe. Leta 1953 je m anjkalo v SFR J 400.000 stanovanj, leta 1962 pa jih m anjka 641.000 ali 62 '% več. V Slove­ niji je m anjkalo le ta 1953 36.000 stanovanj, leta 1962 pa m anjka 52.000 stanovanj ali 44 % več. Čeprav smo leta 1956 gradili v Jugoslaviji na 1000 prebivalcev samo 2,7 stanovanj, leta 1961 pa že 5,5 stanovanj, v SR Sloveniji pa še nekaj več, kljub takem u povečanju obsega stanovanjske graditve nismo mogli vplivati na ublažitev stanovanjske stiske. Očiten je zaključek, da moramo v bodoče graditi znatno h itreje in znatno več. Drugič: razm erje med cenami stanovanj in poprečnimi osebnimi dohodki oziroma med po­ prečnim nacionalnim dohodkom zaposlenega prav tako variira v p rim erjav i z evropskim poprečjem za 2,5 do 3-krat. Č eprav upoštevamo tu korekcije (ki izvirajo iz različnosti sistema delitve dohod­ kov, regresiranja itd.) v naše dobro, so vendarle razlike še očitno prevelike. Tretjič: m igracija prebivalstva in urbanizacija. Spričo zgornjih ugotovitev o prepočasni in predragi izgradnji tudi v tem pogledu stanje ne more biti zadovoljivo. N avajam samo podatke, ki sta jih zbrala prof. Tone Klemenčič in tov. Vinko M lakar v knjižici »Stanovanjsko gospodarstvo«: stano­ vanjska izgradnja SFRJ je v času od 1955 do 1960 pokrila samo 81'% potreb, nastalih iz naravnega prirastka prebivalstva. Medtem pa se je v naša m esta in industrijska središča priselilo v času od 1953. do 1961. leta 1,304.000 ljudi. V prim erjani dobi torej nad 900.000, kar pomeni potrebo ca. 275.000 stanovanj. Četrtič: razlike v stanarinah. Zaradi izredno naglega porasta cen gradbenih m aterialov in grad­ benih uslug je prišlo do ogromnih razlik v stana­ rinah in sicer za enakovredna stanovanja: — zaradi takšnega gibanja cen na splošno in gibanja cen gradbenih uslug še posebej so postale stanarine v letu 1959 valoriziranih stanovanjskih zgradbah že spet povsem neekonomske (posredno torej spet adm inistrativne). To onemogoča redno vzdrževanje starega stanovanjskega sklada; — po drugi strani pa stanarine p ri na novo zgrajenih stanovanjih že ostro ogrožajo standard naših delovnih ljudi s poprečnimi, oziroma nižjimi osebnimi dohodki; — končno onemogočajo takšni prem iki v ce­ nah tudi nujno povečanje obsega graditve. Stanovanjsko gospodarstvo lahko napreduje le v uravnoteženih, stabilnih odnosih. Nesoraz­ m erja, ki obstajajo in ki smo jih ilustrirali, pa ustvarjajo p rav nasprotno nevarnost. Zato je si­ stematično delo na postopni likvidaciji teh nesklad­ nosti prva naloga vseh, ki sodelujejo pri reševanju problemov stanovanjskega gospodarjenja in g ra­ ditve. To je prisililo naše ekonomiste in analitike, da so začeli globlje proučevati kritične pojave ter CENA STANOVANJA VMILJONiH G raf. št. 1 D ru ž in sk i do h o d ek — cen a s ta n o v a n ja 6,0 5.0 4.0 5.0 2.0 50 VREDNOST STANOVANJ ROT - > FUNRCIJA STANARINE V viJlNi T2T» ZASLUŽKA DRUŽINE VREDNOST STANOVANJ - > V VIŠINI t LETNIH DOHODKOV DRUŽINE UPORAIEN RAZPON V CENI stanovanj VREDNOST STANOVANJ ROT - > FUNKCIJA STANARINE V VIŠINI AJtZASLU ŽRA DRUŽiNE ZASLUŽEK DRUŽINE V TISOČiH AiESEČNO nakazovati nujne ekonomske cilje, ki vodijo k ozdravljenju problemov. Logična je splošna za­ hteva za cenejšim in racionalnejšim standardnim stanovanjem, katerega nabavna cena in strošek eksploatacije m orata biti v znosnem razm erju do m aterialnih možnosti množice naših delovnih ljudi. Ocene, koliko sme stati takšno stanovanje, so seveda različne in se gibljejo nekako v razponu od 2 do največ 3 milijonov. Vsi pa vemo, da zna­ šajo cene za norm alna dvosobna stanovanja danes od 3,300.000 do 4,500.000 din, kar pomeni, da so za 50 do 70 % predraga. Naj navedemo še drugo prim erjavo: če računamo, da bi smela znašati nor­ m alna stanarina 8 % do največ 12®/» skupnih do­ hodkov družine, dobimo naslednje vrednosti: C ena s ta n o v an ja 000 d in S k u p n i d o h o d ek d ru ž in e p r i S ta n a r in a z a je m a n ju od sk u p n ih dohodkov d in 8 % 12 »/o 2.000 3.000 2,500 3.750 3.000 4.500 37.500 25.000 47.000 31.200 56.000 37.500 Ali pa drug prim er; ekonomisti računajo, da sme znašati v ravno­ težnih pogojih cena stanovanja največ šestkratni letni zaslužek družine, ki stanovanje zaseda. Če vzamemo za izhodišče srednjo ceno za dvosobno stanovanje 4 milijone dinarjev, dobimo mesečni zaslužek ca. 55.500 dinarjev. To pa je seveda znat­ no nad našim poprečjem. Iz tega aproksim ativnega odnosa dobimo naslednjo prim erjalno tabelo: N o rm a ln i odnos cene s ta n o v a n j in za slu žk o v d ru ž in M esečni zaslužek d ru ž in e v d in Cena sta n o v a n ja v d in M esečni zaslužek d ru ž in e v d in C ena sta n o v an ja v d in 20.000 1,420.000 55.000 3,950.000 25.000 1,800.000 60.000 4,310.000 30.000 2,160.000 65.000 4,660.000 35.000 2,510.000 70.000 5,050.000 40.000 2,880.000 75.000 5,400.000 45.000 3,240.000 80.000 5,750.000 50.000 3,600.000 85.000 6,100.000 Tabela zgovorno dokazuje, da naše gradnje niso usklajene z dohodki stanovalcev. Še zanesljivejše odnose dobimo, če računamo višino stanarine na osebne dohodke. V poprečju bi naj znašala stanarina ca. 8 % in največ 10% družinskih dohodkov, kot skrajn i maksimum pa se navaja 12 %. Relacija vrednosti po tabeli št. 1 in po zgornjih odnosih višine stanarine je pokazana na grafikonu št. 1. Vrednost, izračunana na osnovi 6-letnih za­ služkov, leži iznad 10 % črte vrednosti stanarine. Kljub tem u pa lahko sm atram o šrafirani razpon še vedno kot uporaben. P ri presoji teh odnosov moramo upoštevati še dodatne obremenitve stano­ valcev glede na stanovanje, ki znašajo od 50 % do 100 % v odnosu na stanarino. P ri iskanju rešitev prihajam o dostikrat v eks­ treme, to je h gradnji provizornih, minimalno oprem ljenih objektov, ne zavedajoč se, da so prav ti objekti relativno naj dražji, če upoštevamo znat­ no manjšo trajnost in zato višjo amortizacijo. Ne­ zadostno opremljena stanovanja so lahko v mno­ gih prim erih ustrezna rešitev, če so projekti dobro prem išljeni in dopuščajo naknadno kom pletiranje opreme, sicer pa niso sprejem ljiva. Mnogo manj pa v naši praksi iščemo možnosti za racionalnejšo gradnjo, čeprav je mogoče s skup­ nimi, usklajenim i hotenji in napori doseči v praksi znatno več. Posebno lahko karakteriziram o stano­ vanjsko gradnjo v naši republiki, da je razen red­ kih izjem še vedno drobnjakarska in da tudi — kar je še važnejše — v razvojnem program u nim a­ mo trdnega, velikopoteznejšega koncepta. Brezdvomno so ti problem i za bodočo ekono­ miko graditve izredno važni. Na tem mestu ne bomo obširneje obravnavali teh vprašanj, ker bi te rja la posebno obdelavo. Omenili pa jih bomo kljub tem u zato, ker moramo p ri p ro jek tiran ju že v celoti z njim i računati. P ri tem gre seveda iz­ ključno za obravnavanje problem ov z vidika eko­ nomike stanovanjskega gospodarstva. Projektiranje stanovanj V razm erom a ozkih m aterialnih okvirih in v času izredne stanovanjske stiske stanovanje ne more in ne sme biti modni predmet. Racionalno m enjanje tehnologije graditve na širši fronti te rja dobo 15 do 25 le t * Zato je rešitev problem a — vsaj če gledamo na to z ekonomske plati -— iskati na vsak način v industrializaciji. Rezultati, ki jih je p rinesla anketa o industriali­ zaciji stanovanjske graditve v naši republiki leta 1961,** kažejo, da so vsi naši gradbeni strokov- nj aki edini v tem, da gre p ri nas za sistem t. i. lahke industrializacije. K arakteristike take industrializacije so p red­ vsem: tipizacija elementov, konstrukcij in opreme; industrijska proizvodnja teh elementov; polm ontažna gradnja; kom binirana uporaba elementov; lahka prilagodljivost elementov lokalnim raz­ meram; nujna specializacija proizvajalcev; visoka stopnja koordinacije dela. N a p rv i p o g le d se zdi, d a je ta k s is te m in d u ­ s tr ia liz a c ije m a n j z a h te v e n in d a n e te r ja g lo b ljih sp rem em b . D e js tv a s a m a p a d o k az u je jo p r a v n a ­ sp ro tn o : m e d te m ko lahko ' » težje in d u s tr i js k e s i­ stem e« v g la v n e m re š u je jo sa m o sto jn o v e lik i g ra d ­ b en i k o m b in a ti, p a z a h te v a n a š s is tem in d u s t r i ­ a liza c ije m nogo p a z lj iv e jš i p r is to p in sp lošno s in ­ h ro n iza c ijo del. Odločitev za industrializacijo vnaša tud i v gradbeništvo dejavnost nujne spremembe v vseh delovnih fazah. M oramo se zavedati, da brez rad i­ kalnih sprememb ne moremo doseči tako postav­ ljenega cilja in da se bomo sicer vnaprej vrteli v začaranem krogu, k je r bomo krivi vsi in nihče. Že p rv i koraki v sm er industrializacije so se­ veda živo zadeli v sedanji sistem in organizacijo pro jek tiran ja p ri nas. Brez dvoma je, da zahteva industrijska gradnja stanovanj drugačno delitev projektantskega dela, kot smo ga vajeni. P ro jek­ tiran je se m ora nujno deliti na: študijsko projektno delo; p rojektiranje tipov in proizvodnjo elementov; tehnološko p ro jek tiran je p ri proizvajalcih. Ni naloga tega prispevka, da bi se dalje ustav­ ljali ob nakazanih problemih. Moja želja je bila le, da logično ugotovimo, kako postaja stanovanje polagoma industrijsk i artikel z zelo zamotano no­ tranjo strukturo. Ekonomska nasprotja, o katerih je bilo go­ vora, nas silijo k skrajn i štednji in racionalizaciji. Tu očitno ne zadostujejo več delni, ločeni poskusi racionalnega p ro jek tiran ja (da ne govorimo o tistih projektantih , ki teh teženj in potreb sploh še ne * N euer W ohnbau 1958: Zusam m enfassung und Ausblick, str. 201. ** A nketo je izvedel Biro gradbeništva Slovenije, rezu ltati pa so bili ob jav ljen i v Inform acijah b iro ja in v V estniku Z druženja stanovanjskih investitorjev. čutijo), temveč gre tu za skupen, kompliciran stro­ kovni problem vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s stanovanjsko graditvijo v naši republiki. Ce samo analiziram o okolnosti, da p ri nas de­ jansko1 vsak p ro jek tan t prične vse iznova, da tudi pri stanovanjih uporno branimo načelo izvirnosti itd., je to dovolj očiten dokaz, da delam o neracio­ nalno. Če hočemo1, da bo postalo stanovanje racio­ nalna industrijska potrošna dobrina, moramo skup­ no iskati najboljšo rešitev. S tega vidika je vseeno, ali gre pri tem za gradnjo stanovanj za znanega ali neznanega kupca. Vse to so1 bili tudi razlogi, da je Združenje stanovanjskih investitorjev Slovenije pričelo akcijo za 'strokovno selekcijo stanovanjskih projektov, ki je zamišljena kot objektivno1 tekm ovanje naših pro­ jektantov in proizvajalcev stanovanj k vedno bolj­ šim in racionalnejšim rešitvam. Namen selekcije projektov je, da se gradi vedno le po tedaj najboljših projektih, da se slabi in zastareli p ro jek ti opuščajo te r da na njihova m esta stopajo1 ustreznejši in racionalnejši. V pogojih industrializacije gradnje stanovanj je treba upoštevati še to, da je racionalno radikal­ nejše spremembe uveljavljati le v daljših ciklih in le pod pogojem, če prinašajo res velike pred­ nosti. Smotrnost površin, eksploatacija Posebno p ri uvajan ju industrijske in polindu- strijske proizvodnje stanovanj, ki zahteva ogromno dela na tehnični dokumentaciji, je zelo nehvaležno in neracionalno1, če ugotavljam o kvaliteto in eko­ nomičnost p ro jek ta retrogradno, potem ko je pro­ jek t že gotov, oziroma potem ko je objekt že zgrajen. Prehod na industrijsko graditev nujno terja obvladanje metodologije zanesljivega in kom­ pleksnega ocenjevanja ekonomike projekta in sicer vnaprej. Spričo izredno nestabilnih cen in njiho­ vih naglih prem ikov ima v naših razm erah p ri­ m erjanje stroškov le omejeno vrednost. P reraču­ navanje na stalne cene je sicer sprejemljivo za določeno število objektov, na splošno pa je tak sistem prezahteven. O problem ih funkcionalnosti stanovanja je govora na drugem m estu in jih tu ne bi obrav­ navali. Poudarim o naj le, da služi stanovanje člo­ veku in da je zato ocena funkcionalnosti objekta nujno prim arnega pomena. Stanovanja, ki funk­ cionalno ne ustrezajo1, že a priori ne morejo p riti v ožji izbor in je p ri njih ekonomska ocena zato brez pomena. P ri tem so seveda možni ostrejši ali blažji k rite riji funkcionalnosti npr. pri nezadostno oprem ljenih stanovanjih ipd. P ri proučevanju ekonomike pro jek ta pa m ora­ mo razlikovati: tehnično ekonomske kriterije, k rite rije gospodarnosti z vidika uporabe. P ri dosedanjih analizah smo zadnjo skupino kriterijev skoro redno izpuščali iz vida. P ri tem gre predvsem za naslednje važne momente: stanovanjski objekt ima svojo »komercialno in nekomercialno« koristno površino. Prvo predstav­ ljajo- koristne stanovanjske površine, drugo pa ko­ ristne površine, ki služijo komunikacijam, družbe­ nim potrebam itd. Gre za koristne površine, za katere se ne plača stanarina. Seštevek obeh sku­ pin koristnih površin pa daje b ru to k o ris tn o p o v r­ šino o b je k ta . S stališča eksploatacije stanovanja je medsebojen odnos teh površin izredno pomem­ ben. Tehnično finančni pokazatelji so se do sedaj opirali le na gradbeno vrednost objekta oziroma stanovanja. Če pa gledamo- s stališča gospodarje­ nja, so pa seveda ekonomsko gospodarski pokaza­ telji še važnejši. Kot »komercialno površino« lahko v stanovanjskih objektih označimo le koristne po­ vršine stanovanj in lokalov. Vemo pa, da gradimo — posebno v sedanjem času — še vrsto drugih prostorov npr.: družbene prostore, kolesarnice, hodnike, kleti, otroška zavetišča itd. V tem po­ gledu smo še brez izkušenj in gremo dostikrat iz ene skrajnosti v drugo: enkrat projektiram o pre­ bogato, drugje pa teh problemov sploh ne rešujemo. Tudi tu rabi p ro jek tan t praktične norme, ki jih bo seveda dala sama praksa. Zato bo analiza teh odnosov in stroškov koristna za projektanta, za investitorja, za hišne svete in za stanovalce. Na tem elju zgoraj povedanega je lahko razu­ meti, da npr. pri nekem objektu tehnično finančni obračun povsem zadovoljuje, da pa pozneje ugo­ tovimo-, da je ta objekt v eksploataciji zelo drag. Le kompleksnejše analize nas obvarujejo takšnih neprijetn ih presenečenj. Drug važen problem predstavljajo stroški po­ pravil zgradbe-. Ti -so odvisni od izrabljivosti vgra­ jenega m ateriala in elementov, njihove kvalitete in kvalitete vzdrževanja. P ri stanovanjskih hišah predstavljajo naj večji strošek t. i. »kozmetična dela«, to- je beljenje, pleskanje, ki se obnavlja v ciklih od 4 do 8 let. Količnik obnavljanja se giblje tu med 10 in 20 v celi dobi tra jan ja hiše. Imamo tudi vrsto drugih izrabljivih elementov, kot so npr. kritine, žlebovi, fitingi itd., ki terja jo mnogokratno zamenjavo in velike stroške. Zanim iv je s tega vidika vrstn i red izrablji­ vosti in pregled stroškov popravil v celi dobi tra ­ jan ja hiše za karakteristične elemente in dele. Savsko n ase lje v L ju b lja n i V estn i re d e le m e n to v in de l g lede n a dobo t r a ja n ja (računano za dobo tra jan ja 80 let) V rsta d e la oz irom a e le m e n ta P o p re čn a doba t r a ja n ja le t F a k to r iz g ra b ljiv o s ti (zam enjave) š te v ilo 1. Slikarska d e l a ......................... 6 14 2. Pleskanje lesenih delov . . 10 8 3. Pleskanje železnih delov . . 10 8 4. Lončene p e č i .......................... 25 3,5 5. Elektroinštalacije . . . . 40 2,0 6. Cevi, ž l e b o v i .......................... 50 2,0 7. Vodovodne inštalacije . . . 50 1,5 8. Strešna k r i t i n a .........................50 1,5 9. Okna, v r a t a ................................... 50 1,3 O pom ba: V š te v ilu z a m e n ja v je v ra č u n a n tu d i obseg te k o č ih p o p rav il. K arakteristični podatki o izrabljivosti elemen­ tov, s truk tu ri stroškov graditve in stroškov eks­ ploatacije so razvidni iz grafikona št. 2. S tega vidika je važna tudi presoja objekta glede na toplotno zaščito, nam estitev in racional­ nost ogrevalnih teles, p ri čemer je .upoštevati raz­ m estitev in veličino oken, položaj peči, povezanost med prostori itd. P rav tako je z vidika eksploatacije pomembna nam estitev m alih zaščitnih naprav (ogelniki na vogalih, v ometih, zaščitni gumbi, držaji, zaskoč- niki itd.). Glede na racionalno eksploatacijo je torej nujno že pri pro jek tu misliti tudi na vsa ta vprašanja. Seveda je p ri upoštevanju teh k ri­ terijev vedno potrebno iskati optimalne poti, kajti p re tirane zahteve glede kvalitete oziroma trajnosti vplivajo občutno na ceno graditve. Ista ugotovitev velja tudi glede »nekomerci­ alnih površin«. Kot racionalne odnose moramo oce­ niti tiste, ki ustrezajo normativom in gre le pod tem zornim kotom ocenjevati njihovo racionalnost. Za orientacijo navajam o podatke, ki jih je zbral »Gradski stam beni fond Zagreb«.* G raf. št. 2 U deležba e lem en to v (del) v cen i g ra d n je in s tro šk ih v z d ržev an ja (doba t r a ja n ja 80 le t) ELEMENTI (DELA) 1 SLIKARSKA DELA 2 PLESKANJE LESENIH DELOV S PLESKANJE 2ELEZNW DELOV A LONČENE PEČI 5 ELEKTROINŠTALACIJE 6 CEVI, ZLEBOvi 7 VODOVOD, INSTALACJIE a strešna kritina S OKNA, VRATA P r im e r ja v a k o r is tn ih p o v rš in T in o b je k ta Š tev ilos ta n o v a n j S k u p n a g rad b en a p o v ršin a o b je k ta m 2 B ru to k o r is tn a p o v rš in a s ta n o v a n ja m 2 K o ris tn a p o v ršin a s ta n o v a n ja m 2 D ru g e k o ris tn e p o v rš in e m 2 P o p re čn a k o ris tn a p o v ršin a s ta n o v a n ja m 2 D ruga k o r is tn a p o v ršin a za 1 s ta n o ­ v a n je v m 2 D ruga k o ris tn a p o v rš in a v •/•** Tip A 50 3.787 2.898 2.443 455 49 9,09 18 Tip B 47 3.870 3.288 2.738 550 58 11,69 21 Tip C 48 3.925 3.059 2.454 650 51 12,61 25 Tip D 143 13.229 10.552 8.154 2.398 57 16,77 30 Tip E 137 9.346 7.166 4.714 2.452 34 17,89 53 Iz tabele je razvidno, da so zgradbe z majhnK mi stanovanji neracionalne tudi z vidika izkori­ ščanja »drugih« nekom ercialnih površin. E k o n o m ič n o st k o n s tru k c ije Brez ozira na stopnjo industrializacije je po­ trebno npr. p ri p ro jek tiran ju zasledovati skrajno preprostost tlorisne zasnove. Zato je ocenjevati ekonomičnost projekta, predvsem pa doseženo stopnjo enostavnosti, pravilnosti in čim m a n jše ra z č le n je n o s ti zasnov . Dalje je ekonomična zasnova takšna, ki im a čim manj razponov (v naših pogojih so ugodne tudi konstrukcijske zasnove za sistem križno arm iranih plošč glede n a nove potresne predpise). Glede veličine razponov je razlikovati med enostranskim i in dvostranskim i razponi. Ve­ liki razponi omogočajo gibljive rešitve, če je sicer konstrukcija ekonomična, zato problem a torej ne gre ocenjevati enostransko. Če zna pro jek tan t ve- * Drago Božič: Iskorištenost, ekonomičnost projekta. (Interna študija.) ** Odstotek je računan v odnosu na koristne stanovanjske površine. like razpone pravilno izkoristiti, jih prav tako lahko ocenimo pozitivno, v nasprotnem prim eru pa imajo prednost m ajhni razponi. Zelo važno je vprašanje racionalnosti instala­ cijskih vozlov. Poleg števila vertikalnih vodov je ugodno oceniti sisteme, p ri katerih je instalacijska stena ločena od nosilnih sten. Kot ena izmed glavnih možnosti racionalizacije se na splošno ocenjuje tipizacija kuhinjskih sani­ tarnih vozlov. Seveda je to s funkcionalnega vidika sprejemljivo le pri stanovanjih, ki se po velikosti preveč ne razlikujejo. S hem a iz k a ta lo g a Z SI » F unkcionalne shem e« P ro je k ta n t inž. a rh . G rega K ošak d n ev n a s o b a ......................................................17,22 m 2 spa ln ica s t a r š e v ..................................................... 13,20 m 2 sp a ln ica za 1 osebo .............................................8,64 m 2 sp a ln ica za 1 osebo .............................................7,56 m 2 k u h in ja .................................................................. 6,48 m 2 je d iln i k o t .................................................................8,00 m 2 BIV A LN I PRO STO RI ......................................... 61,10 m 2 83,9 % p r e d s o b a ..................................................................... 7,09 m 2 Sistem stopniščnih delnih etaž je sm atrati kot tehnološko zelo neugoden. P rav tako so ozki ob­ jekti običajno dražji še glede na samo funkcional­ nost, dražji pa so v teh prim erih tudi komunalni priključki. Tlorisne zasnove, ki predvidevajo racionalno razm estitev vgrajenih omar oziroma niš, so obi­ čajno racionalnejše od drugih. Racionalni projekti za industrijsko graditev morajo seveda upoštevati čim večjo stopnjo pol- montaže tipiziranih elementov industrijske proiz­ vodnje ter standardno industrijsko opremo. P ri p ro jek tiran ju industrijsko grajenih stano­ vanj gre razvoj postopno tudi k tipizaciji stano­ vanjskih prostorov. Takšno pro jek tiran je terja p re­ cejšnje izkušnje, če hočemo poleg ekonomskih upo­ števati tudi funkcionalne momente. Za prim erjavo dajemo nekaj prim erov iz dela na katalogu funk­ cionalnih shem oziroma natečaju združenja. Na tem natečaju je bilo precej dobrih poskusov v to k o p a ln ica ........................................................... 3,52 m 2 ■50 Rupret: Ekonomski aspekti --------------------- rf---------- 44 -rt ' TV) (T> , znaša: * V estnik PTS, št. 3/62, str. 61. ** Gospodarka dom am i spoldzielzymi, W arschawa. *** Općinski fond za stanbenu izgradnju, Split, nov. 1962, cena pri 2 s to p n iš č ih .................... 101,1 % /m 2 in p ri 4 s to p n iš č ih ..........................99,3 % /m 2 G lo b in a (š ir in a ) o b je k ta Širši (globlji) objekti so pravilom a racional­ nejši. Vrednostni odnosi so naslednji: š ir in a (globina) v m 9,40 m 10,20 m 11,00 m 11,80 m 12,60 m cen a n a m 2 v °/o 1 0 2 ,2 % 100,8 % 100,0 % 98,6 % 97,4 % Š tev ilo e taž Do meje, do katere lahko shajamo brez dvi­ gala, vpliva povečanje števila etaž na znižanje cene. Poprečne vrednosti so naslednje: 2 etaži cena 116,4 % 3 etaže cena 104,3 % 4 etaže cena 100,0% 5 etaž cena 97,4 % Pri tem je 5-etažni objekt (pritličje + 4 nad­ stropja) že splošna higienska meja, pri kateri se e v. še dopušča gradnja objektov brez dvigal. Š tev ilo s ta n o v a n j v e taž i n a 1 sto p n išče S povečanjem števila stanovanj na 1 stopnišče pravilom a dosežemo znižanje cene. Odnosi so tile: 2 stanovanjskih enot/stopnišče cena 104,0 3 stanovanjskih enot/stopnišče cena 100,0 4 stanovanjske enote/stopnišče cena 99,2 Pokazatelji veljajo za konvencionalno gradnjo. V prim eru polindustrijskih sistemov pa je zniža­ nje cene dvomljivo. Če zasledujemo optimalne pogoje znižanja cen, so nam navedeni pokazatelji vsekakor koristna orientacija p ri izbiri v rst objektov, sistema zazi­ dave itd., kadar gre za standardna stanovanja in množično gradnjo. S is te m o c e n je v a n ja ek o n o m ičn ih p ro je k to v Stanovanjska gradnja je skupen družbeni pro­ blem, skupna naloga. Zato je družba tudi zainte­ resirana, da s skupnim i napori pomaga p ri reševa­ nju te naloge. V takih pogojih je sistem selekcije, vredno­ ten ja projektov in prim erjan ja objektov opravič­ ljiv in nujen. Če se bomo problem a lotili zavestno, smotrno in dobronamerno, bo akcija sama po sebi nam vsem najboljše spričevalo. Gre za javen si­ stem vrednotenja, ki bo kot tak lahko izreden, vsestranski pripomoček za prakso projektantov, proizvajalcev, investitorjev in raziskovalnih insti­ tucij. 1. O p r e m l j e n o s t V prvi fazi gre za ocenjevanje projektov in objektov za s ta n d a rd n a stanovanja, k jer računamo na e n a k o s to p n jo opremljenosti. 2. I z b o r o b j e k t o v Trenutno je nujno upoštevati tiste vrste ob­ jektov, ki se največ gradijo pri nas. Razčlem ba Vrste, diferenciacija V rsta zgradb Število etaž K onstrukcija Ogrevanje Potresna zona stolpič blok v rstna hiša individ. hiša 2 E 3 E 4 E 5 E tradicionalna, polm ontažna m ontažna centralno lokalno A B C M nenja smo, da bi bilo potrebno začeti evi­ denco za vse navedene vrste objektov. Vsako večje združevanje ne more dati uporabnih rezultatov. 3. N o r m a t i v i Za izhodiščno točko glede ocenjevanja moramo nujno določiti norm ative, ki imajo seveda le p ri­ m erjalni značaj. Ekonomsko gledano, morajo biti norm ativi izračunani na število ležišč. V tabeli S -l so podani orientacijski prikaz normativov, prim erja ln i od­ nosi cen in drugih prim erjaln ih veličin. Vrednosti iz tabele S -l so prikazane tudi na grafikonu 3. Tabela S -l NORMALNE POVRŠINE, CENE IN KOEFICIENTI ZA PRERAČUNAVANJE R e la tiv n i o dnosi °/o Označba CT3 a S32 M« 2 c i-Ä jj 5 4-> C« £ o >v5 103 CA rt °03 >CJC «n 03 rt>Nc a «>CA 1—1 rt C2 03S >.Ti n s 1n S stanovanja ^ ’rt S CD Ü1" g " s , g o o e .2 £ m g S o n o ig a c s S a S 8» 03 ® (UO C en a 1 le ž v % S o « 5' Po vr š st an c v °/o « -C-S enosobno 2 33 16,50 0,88 80,6 121,0 112,0 75,0 107,2 enosobno 1 Vä-sobno 3 44 14,66 1,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1 ’/2-sobno 2 do 2 V2-sobno 4 55 13,70 1,075 118,2 88,5 93,0 120,0 44,6 2 do 2 ’/2-sobno 2 V* do 3-sobno 5 65 13,0 1,12 133,2 80,0 89,0 147,0 90,1 2 ’ /2 do 3-sobno 3 do 3 ’/2-sobno 6 74 12,3 1,155 150,0 73 0 87,0 148,0 86,1 3 do 3 ’/2-sobno Vse prim erja lne osnove so računane na 1 % -sobno, 3-ležiščno stanovanje. * Vrednosti so podane orientacijsko zarad i razum evanja sam ega sistem a. LÊ ENbA: ŠT E V ILO LEŽiŠČ V STANOVANJU -------------------- POVRŠINE STANOVANJ ------------------ CENE STANOVANJ (VREDNOST STANOVANJ) -------------------CENE NA EM2 STANOVANJSKE POVRŠNE -----, ------ , — CENE NA -(LEŽIŠČE (NA OSE&O) G raf. št. 3 Š tev ilo ležišč — p o v rš in e — cene sta n o v an j 4. D e f i n i c i j e p o v r š i n Za ugotavljanje finančno-ekonomskih pokaza­ teljev, ki dajejo osnovo za ocenjevanje konstruk­ tivnih rešitev, produktivnosti dela na zgradbi itd., se uporabi metodologija, ki jo je predpisala leta 1960 Zvezna gradbena zbornica.* Po tej metodologiji razlikujemo: a) gradbeno površino, ki predstav lja razvito etažno površino, merjeno med robovi ometane zgradbe, upoštevajoč redukcijske koeficiente (za kleti, podstrešja, balkone itd.); b) stanovanjsko površino, ki predstav lja se­ števek čistih taln ih površin vseh prostorov v sta­ novanjih vključno s površino pod vgrajenim i oma­ ram i (računajoč od vhodnih v ra t v stanovanje). Za ugotavljanje ekonomičnosti objekta z vi­ dika izkoriščanja oziroma gospodarjenja pa m ora­ mo izračunati še ekonomske pokazatelje. Pri tem se poslužujemo naslednjih definicij površin; bruto koristna površina objekta pomeni sešte­ vek vseh koristnih površin v objektu brez ozira na namen (stanovanja, komunikacije, kleti, druž­ beni prostori); koristna površina stanovanj pomeni seštevek koristnih površin vseh stanovanj (razlika proti sta­ novanjski površini se pojavi le v toliko, da raču­ namo v tem prim eru izključno le kom ercialne po­ * Priporočilo za enoten način izračunavanja cen in produktivnosti dela pri graditvi stanovanjskih ob­ jektov, Beograd 1960 vršine, tj. tiste, za katere se obračunava stvarna stanarina) brez prostorov za otroško varstvo; koristna površina skupnih prostorov pa pomeni razliko obeh navedenih vrednosti (koristno povr­ šino komunikacij, kleti, družbenih prostorov, p ra l­ nice itd.). Šele analiza obeh skupin pokazateljev lahko da proizvajalcem stanovanj zanesljivo oceno eko­ nomičnosti projekta. Investitorja zanimajo v prv i vrsti ekonomski pokazatelji, pri čemer je seveda važna tudi struk ­ tu rna sestava koristnih površin skupnih prostorov. (Ni nam reč vseeno, če gre npr. za velike kleti ali za skupne družbene prostore ipd.) S to metodologijo ekonomskih pokazateljev se izključijo razlike v konstrukcijskih sistemih, ki za gospodarjenje niso važni in jih spravimo na skup­ ni površinski imenovalec. P ri prim erjan ju cen pa predlaga tovariš Božič, da se lahko sm atra sanitarni vozel v neki m eri kot konstanta. V tem prim eru je možno izračunati vrednost koristnih površin skupnih prostorov na osnovi površinskih odnosov. 5. K o r e k c i j a p o v r š i n Zaradi možnosti p rim erjav objektov z različno stanovanjsko struk turo upoštevamo koeficient po­ vršin Ki iz tabele S -l. Prim er: zgradba a): 3 stanovanja z 2 ležiščema in 33 m2 koristne p o v rš in e ................................................99 m2 3 stanovanj a s 3 ležišči in 44 m2 koristne p o v rš in e ..............................................132 m2 skupno . . . 231 m2 dejansko: 231:15 ležišč = 15,5 m2/l ležišče; upoštevajmo korekcijo: 99 m2 X 0 , 8 8 ..........................m2 87,0 + m 2 132,0 m2 219,0 reducirano: 219 : 15 = 14,66 m2; zgradba b): 10 stanovanj s 4 ležišči in 55 m 2 . . . 550 m2 10 stanovanj s 5 ležišči in 65 m2 . . . 650 m2 skupno . . . 1.200 m2 dejansko: 1200 : 90 ležišč = 13,3 m2 Korekcija: 550 X 1.075 = 592 m2 650 X 1.12 = 728 m 2 1.320 m2 1320 : 90 = 14,66 m 2 Prim er kaže, da brez takšne korekcije prim er­ java ne more držati. 6. K o r e k c i j a c e n Iz istega razloga je tudi enostavno prim erja­ nje cen neuporabno. Za uporabo je potrebno upo­ števati t. im. specifično ceno, ki je npr. pri manjših stanovanjih objektivno večja kot pri velikih. Za preračunavanje nam lahko služi količnik Ka (cena v °/o : 100), iz tabele S -l. Kot prim erjalno ceno lahko jemljemo popreč­ no ceno, doseženo p ri pre jšn jih analiziranih pro­ jektih za izhodiščno 3-ležiščno stanovanje. Denimo, da znaša ta cena 70.000 din/m2. Vza­ memo prim er istih objektov: norm alna cena ob­ jek ta a) bi znašala: 132 m2 ä 70.000 X 1,0 . 99 m2 ä 70.000 X 1,072 skupno na 1 m2: 72.000 din. Objekt b) 550 m2 ä 70.000 X 0,946 650 m 2 ä 70.000 X 0,901 skupno na 1 m2 *: 64.200 din. 9.240.000 din 7.420.000 din 16,660.000 din 36.250.000 din 40.850.000 din 77.100.000 din Na ta način so ugotovljene normalne prim er­ jalne cene za oba objekta. P rim erjava s stvarno proračunsko oziroma obračunsko ceno kaže, ko­ liko je p ro jek t (objekt) ekonomičen ali ne. Očitno je, da gre za objekte z zek> različno struk tu ro stanovanj, ker znaša n o rm a ln a razlika v ceni nad 11 i0/o; s tem je podan dokaz, da grobo prim erjanje cen brez korekcije ne daje objektivne slike. N o rm a tiv i u p o ra b e m a te r ia la in d e lo v n eg a časa Iz dosedanjih izvajanj je možno prepričljivo sklepati, da lahko projektant-tehnolog p ri izbiri oblike in konstrukcije odločilno vpliva na porabo m ateriala in delovnega časa pri gradnji stanovanj­ skih objektov. Zato so za ekonomske analize zelo važni p ri­ m erjalni pokazatelji porabe m aterialov (cementa, betonskega železa, lesa, opeke, gramoza, peska, apna, instalacijskih m aterialov itd.). P rav tako je važno, da posebno preko demon­ stracijskih gradbišč ugotavljamo tudi objektivi­ zirane pokazatelje porabe časa, razčlenjeno za po­ samezne vrste del. Upoštevajoč vse do sedaj navedeno, smo m ne­ nja, da bi za naše razm ere ustrezala ekonomska ocena projektov in objektov po shemi št. 1. Zdru­ ženje stanovanjskih investitorjev oziroma Grad­ beni center Slovenije bo zato katalog shem in serijskih projektov postopno dopolnjeval s temi podatki, ki bodo omogočili projektantom , proizva­ jalcem in investitorjem solidno presojo ekonomič­ nosti in vrednosti projektov. Iz tovrstnih analiz sledi niz koristnih zaključ­ kov za pro jek tan ta, ki jih lahko uporabi že v fazi samega pro jek tiran ja . To pa je edini način, da v bodoče preprečim o gradnjo po neracionalnih projektih. Če bodo gradbeni strokovnjaki sodelovali pri tej akciji, bo lahko Gradbeni center Slovenije kaj km alu pridobil solidno kartoteko objektov. V tem prim eru bo možno izdelati tudi enostavne tabe­ larne norm alne vrednosti tehničnih in ekonomskih pokazateljev, kar bo seveda za prakso mnogo pri- ročnejše. Poleg drugih ukrepov bodo tudi ekonom­ ske analize pripomogle k racionalizaciji stanovanj­ ske graditve. Shem a st. 1 SHEMA OCENJEVANJA PROJEKTOV (Funkcionalne zahteve niso upoštevane) 1. Ocenjevanje stanovanj 51 = b ivalna površina — po p ro jek tu — po no r­ m ativu, 52 = ostala koristna površina stanovanja po pro­ jek tu in po norm ativu, 53 = skupna koristna površina po projektu, po no r­ m ativu (razlike se izravnajo v %). 2. O cenjevanje stanovanjsk ih etaž E l = število stanovanj na stopnišče, E2 = število konstruk tivn ih razponov, E3 = število sm eri konstruk tivn ih razponov, E4 = število instalacijsk ih vozlov, E5 = ločitev instalacijsk ih in konstrukcijsk ih sten (v »/«), E6 = reducirana zazidana površina etaže na 1 le­ žišče, E7 = zazidana površina etaže : b ruto koristna po­ vršina, E8 = b ru to koristna površina etaže : koristna po­ v ršina stanovanj, E9 = koristna površina stanovanj : dolžina zgradbe, E10 = stopnja p refabrikac ije elem entov (v °/o). 3. O cenjevanje stanovanjskega objekta K I = gradbena površina objekta : stanovanjska po­ v ršina objekta, K2 = izgrajena kubatu ra objekta : gradbena po­ v ršina objekta, K3 = izgrajena k u batu ra objekta : stanovanjska po­ v ršina objekta, K4 = gradbena površina objekta : b ruto koristna površina objekta, K5 = b ru to koristna površina ob jek ta : koristna površina stanovanj, K6 = reducirana zazidana (razvita) površina na 1 ležišče, K7 = koristna stanovanjska površina na 1 ležišče, K8 = cena za 1 m 2 koristne stanovanjske površine, K9 = reducirana cena na 1 m 2 koristne stanovanj­ ske površine, K10 = ostala koristna površina na 1 ležišče, K i l = ostala koristna površina v % koristne stano­ van jske površine, K12 = izgrajena kubatu ra objekta : število ležišč, K13 = cena ob jek ta : izgrajena k u batu ra objekta, K 14 = cena na 1 ležišče, K15 = pokazatelji porabe m aterialov in delovnega časa na 1 m2 in na 1 ležišče. F. RUPRET ECONOMICAL ASPECTS OF DWELLING DESIGN S u m m a r y A designer has a g reat hold over the economy of house projecting. The developm ent of industrial house building w ill of course gradually introduce an up-to -da te division of designing w hich is in any case and to an adequate ex ten t to be specialized as fol­ lows : — prelim inary drawings, — technological designing in connection w ith house builders, — designing of m aterials and building s tandar­ dized equipm ent. The article gives various criterions for valuation of economy of the projects. The atten tion is to be given to the equal appreciation of tw o fundam ental groups as: — building expenses economy, — exploitation economy. Building Economy. Besides a lready known cri­ terions on design propriety, corresponding surfaces, sim plicity and design distinctness requirem ents, tra n s­ port expenses etc., necessarily corrective factors are to be taken into account in o rder to obtain a useful com­ parison w ith the regard to the structu re of dwellings, the sm aller dwellings being relatively m ore expensive. Thus com paring elem ents applicable on surface sizes and building expences are gained. Exploitation Economy. A lthough im portant, this field is ra th e r deficiently investigated. A house is to serve two or th ree generations, the exploitation and repairing expenses during this tim e increase to a great am ount. P rincipally the re appear following m ain questions: — durability resp. w earing out of building and dwelling elements, — design adequacy w ith regard to the size of utilizable although noncom m ercial surfaces, — project energetics adequacy in a single building respectively in settlem ents. Projektiranje stanovanj na osnovi izsledkov komparativne analize natečajnih funkcionalnih shem stanovanj DK 331.83.011 : 517.1 : 69.003.1 a r h . Fr a n c e iv a n š e k Ko je 1. 1961 posebna kom isija PTS stano­ vanjskih investitorjev analizirala 49 projektov rea­ liziranih večdružinskih stanovanjskih objektov z namenom, da bi izmed njih izbrala tiste, ki bi jih tudi v bodoče bilo mogoče priporočiti za serijsko stanovanjsko graditev, je kot osnovo za presojo uporabne vrednosti stanovanj postavila naslednje kriterije: zasnova stanovanja, velikosti in medse­ bojni površinski odnos stanovanjskih prostorov, možnost opreme sob s pohištvom, velikost in opre­ ma kuhinje, velikost in oprema kopalnice, velikost in uporabnost predsobe, balkon, ekonomičnost za­ snove stopniščne enote in s tru k tu ra velikosti sta­ novanj v zgradbi. P ri tem delu je komisija ugoto­ vila, da je med realiziranim i pro jek ti le manjše število takih, ki bi ustrezali večini postavljenih kriterijev, medtem ko je velika večina imela takšne pomanjkljivosti, da jih ni bilo mogoče p ri­ poročiti za serijsko graditev brez korenitejših po­ pravkov. Odločitev o razpisu natečaja za funkcio­ nalne sheme stanovanj — ki bi naj bila z upo­ rabnega vidika boljša od dotlej grajenih stano­ vanj — ki jo je spomladi 1. 1962 sprejelo PTS sta­ novanjskih investitorjev, je bila logična posledica te ugotovitve. Da bi natečaj mogel dati čim boljše rezultate, je razpisni program obsegel tudi pregled funkcio­ nalnih elementov stanovanja (tipi, število in veli­ kosti pohištva za posamezne prostore, zahteve glede površin posameznih velikosti stanovanj itd.). K er je natečaj predstavljal p rvo praktično aplika­ cijo vseh priporočil za racionalno projektiranje stanovanj z visoko uporabno vrednostjo, ki so te­ m eljila na rezultatih več domačih stanovanjskih raziskav, izvršenih v letih 1959 do 1962, je po za­ ključenem natečaju sekretariat IS za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo naročil p ri Biroju za sta­ novanjsko raziskovanje ZSI posebno študijo, ki naj bi ugotovila; ■—■ ali elaborati, izdelani na osnovi postavlje­ nih kriterijev, po trju jejo realnost danih površin­ skih norm ativov in norm ativov opreme oziroma njihovo medsebojno skladnost? Ali postavljeni k riteriji zahtevajo kakšno dopolnitev oziroma po­ pravek? — v kakšni m eri so p ro jek tan ti upoštevali na­ vodila in priporočila natečajnega in projektnega program a? Kdaj zahtevam niso mogli zadostiti iz objektivnih razlogov? — ali analiza posameznih prostorov in veli­ kosti stanovanj nakazuje kakšne možnosti za na­ daljnjo racionalizacijo stanovanjskega tlorisa in s tem za racionalizacijo stanovanjske graditve na­ sploh? Iz obširnega dokum entacijskega in analitič­ nega m ateriala naloge, ki je zajela 50 različnih projektov blokov in stolpičev, povzemamo le ne­ katere glavne ugotovitve. S p lo šn e u g o to v itv e Splošen vtis, ki ga je dala podrobna analiza natečajnih projektov, ki je obsegala analizo po­ sameznih stanovanjskih prostorov kakor tudi ana­ lizo posameznih vrst stanovanj po velikosti, je, da je bil z natečajem za funkcionalne sheme stano­ vanj dosežen velik korak dalje na poti k racional­ nejšim stanovanjem z visoko uporabno1 vrednostjo. Če natečajna stanovanja prim erjam o s poprečjem naših dosedanjih projektov, potem lahko ugotovi­ mo naslednje: prostori v stanovanju so bolje obli­ kovani glede na možnosti njihove opreme s pohi­ štvom; dim enzioniranje vgrajene kuhinjske, gar­ derobne in druge opreme je realnejše in enotnejše; uporabna vrednost detajlov in celotne zasnove je bistveno višja od dotedanjih projektov. Analiza natečajnih projektov pa je istočasno pokazala, da so naj večje težave, s katerim i so se borili pro jek tan ti glede na zahteve P rojektnega program a ZSI: — pravilen odnos površin dnevnih bivalnih prostorov do celotne površine stanovanja, — zadostitev zahtevi glede minimalne povr­ šine 18 m2 glavnega bivalnega prostora v vseh d ru ­ žinskih stanovanjih, — prilagoditev obsega vgrajene kuhinjske opreme vsakokratni velikosti stanovanja. Odnosi površin posameznih prostorov v stano­ vanju kažejo še vedno precejšnjo mero zakoreni­ njenosti p ro jektantov v starem pojm ovanju raz­ poreditve površin v stanovanju, v katerem so bili bivalni prostori (sobe) po velikosti približno vsi enaki, po funkciji pa nediferencirani. To dokazuje npr. ugotovitev, da so p ri vseh velikostih stanovanj dnevne sobe večinoma prem ajhne, spalnice pa p re­ velike. Analiza natečajnih rešitev je pokazala tudi precej močno tendenco projektantov k ločevanju jedilnega kota od delovnega dela kuhinje. Ločen jedilni kot od delovne kuhinje im a 27 % natečaj­ nih dvosobnih stanovanj, 30'% dvosobnih stano­ vanj z enim kabinetom, 43 °/o trosobnih stanovanj in 66 °/o dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma. Analiza pa je tudi pokazala, da to ločevanje skoraj vedno vodi z zm anjševanju dnevne sobe pod za­ htevani minimum 18 m 2. Vsekakor ne bi bilo p ra ­ vilno, če bi tendenco po ločenih jedilnih kotih, ki je izraz želje po določeni organizaciji stanovanjskega prostora, omejevali, vendar pa je možno takšne rešitve dopuščati le pod pogojem, da se zaradi nje ne zmanjša niti m inim alna površina niti funkcio­ nalna ustreznost dnevne sobe in da se zagotovi takšna razporeditev spalnih mest v stanovanju, da ni nevarnosti, da bi jedilni kot postal dodatna spalnica, stanovanje pa bi zaradi tega bilo p rik ra j­ šano za norm alno jedilno mesto. Analiza dimenzij posameznih v rst stanovanj­ skih prostorov (dnevna soba, spalnica staršev, spal­ nica za 2 osebi, spalnica za 1 osebo, kuhinja, ko­ palnica, stranišče) je pokazala, da so optimalne dimenzije za posamezne vrste prostorov — glede na zahtevo po racionalnosti prostorov in možnosti za njihovo oprem o — med seboj zelo različne in da je zato praktično nemogoče, da bi lahko z enim samim konstruktivnim razponom dosegli takšno oblikovanje stanovanjskega tlorisa, ki bo istočasno racionalno po površinah in funkcionalno glede na možnosti opreme posameznih prostorov. Racionali­ zacija konstrukcije, ki jo dosežemo z omejitvijo razponov, vodi ali v delno slabo zadostitev funk­ cionalnim zahtevam do posameznih prostorov ali pa v površine, ki so večje od postavljenih povr­ šinskih minimov oziroma razponov skupnih povr­ šinskih mer. U g o to v itv e g led e p o sam ezn ih p ro s to ro v D n ev n a soba . Za dobro nam estitev opreme, zahtevane v natečajnem program u, je potrebna m inim alna površina 18,0 m2. Na tej površini razen prim arne (osnovne) opreme ni mogoče dobro na­ m estiti nobene druge opreme, zato predstavlja ta površina absolutni minimum za vsa družinska stanovanja. V dnevni sobi naj bo vedno prostor tudi za jedilno mizo, čeprav je ta predvidena že v kuhinji oziroma jedilnem kotu, ker je na isti površini po potrebi mogoče v dnevni sobi nam estiti še drugo stalno ležišče, ne da bi bile s tem okrnjene druge funkcije dnevne sobe. M inimalna širina dnevne sobe, ki omogoča funkcionalno ustrezno razm estitev osnovne opreme in prost dostop do balkona, je 360 cm. S p a ln ic a za s ta rš e . Spalnice staršev v natečaj­ nih projek tih kažejo močno tendenco k večji po­ vršini, kot je bila predvidena (12 m2), pa tudi k opremi spalnice še z otroško posteljico, ki v na­ tečajnem program u ni bila našteta med obvezno opremo. Glede na rezultate raziskave je utem elje­ no, če se P ro jek tn i program glede površine spalnic za starše sprem eni v toliko, da bo m inim alna po­ vršina spalnice z otroško posteljo 12 m 2, pri čemer je upoštevana tudi postavitev zadostnega števila garderobnih omar. Če so omare postavljene izven spalnice, se obe minim alni površini zm anjšata za 2 m2. Podrobna analiza posameznih dimenzij spal­ nice staršev na osnovi optimalne razm estitve po­ trebne opreme je pokazala, da je mogoče širino spalnic za starše omejiti na 4 dimenzije (28, 30, 34 in 36 M), globino pa na 5 dimenzij (34, 36, 38, 40 in 42 M) in s tem narediti korak dalje k racionali­ zaciji stanovanjskega tlorisa. Širina spalnice brez om ar ne sme biti ožja od 28 M, globina pa ne m anjša od 34 M. S p a ln ic a za 2 osebi. Analiza spalnic za 2 osebi je pokazala, da predvidena m inim alna površina 10 m2 ne zadošča za dobro razm estitev osnovne opreme, am pak da je treba to površino dvigniti na 10,5 m2. V prim eru, če so om are nameščene izven spalnice, pa zadostuje že površina 9 m2. Tudi spalnice za 2 osebi bi bilo mogoče po dimenzijah omejiti na 4 širinske m ere (26, 30, 32 in 36 M) in 3 globinske m ere (34, 38 in 42 M). Širina spalnice za 2 osebi naj ne bo ožja od 22 M, globina pa ne m anjša od 35 M. S p a ln ic a za 1 osebo. Čeprav kažejo spalnice za 1 osebo v natečajnih projektih tendenco k več­ jim površinam od zahtevane m inim alne površine 7 m2, je analiza pokazala, da je za dobro nam esti­ tev prim arne opreme v spalnici za 1 osebo zadost­ na že minim alna površina 6 m2. Širina spalnice za eno osebo naj ne bo ožja od 20 M, globina pa ne m anjša od 21 M. D elo v n a k u h in ja . S podrobnimi analizami po­ vršin in potrebne vgrajene kuhinjske opreme smo ugotovili, da je m inim alna površina za delovno kuhinjo (brez jedilnega mesta) p ri posameznih ve­ likostih stanovanj naslednja: v stanovanjih z eno sobo in kuhalnim kotom 2,5 m2, v enosobnih sta­ novanjih in enosobnih s kabinetom 4 m2, v dvo­ sobnih in dvosobnih s kabinetom 6 m2, pri večjih stanovanjih pa 7 m2. Analiza natečaja je opozorila tudi na zahtevo, da se v bodoče p ri projektiranju delovnih kuhinj bolj pazi na to, da bo obseg vgra­ jene kuhinjske opreme prilagojen velikosti stano­ vanja in s tem velikosti družine. V natečajnih pro­ jek tih je bila namreč oprema delovnih kuhinj v m ajhnih stanovanjih prevelika, v velikih stano­ vanjih pa prem ajhna. J e d iln a k u h in ja . Enako kot p ri delovnih ku­ hinjah je bilo tudi p ri jedilnih kuhinjah ugotov­ ljeno, da so projektanti v prem ajhni m eri upošte­ vali zahteve glede diferenciacije obsega kuhinjske opreme v skladu z različnimi velikostmi stanovanj. Glede m inim alnih površin za jedilno kuhinjo v 21 -9 21 • 9 -6 - 21 • 29 21 • 26 -6 * 2 1 . J O . 6 . H E □ H E R oK\ □ s a # HHi s HH 95 . t33E 30.7 ■ 56 □ 1 r a HH! RHH J-\ a f> f f j 56 t__ 1 L__ 1 □ H RHH ~ ama n a r > iMMK mm 19-44 wf 53 n i E H t--------------------- 1 i 21.20 m2 57 n HH 1 8 .3 9 Grafična an a liza m inimalnih mer in površin : D N E V N A S O B A posameznih velikostih stanovanj so bile ugotovlje­ ne naslednje m inim alne površine: v enosobnem stanovanju in enosobnem s kabinetom 7 m2, v dvo­ sobnem minimalno 10 m2, v večjih stanovanjih m inim alno 11 m2. Sanitarni prostori. Analiza sanitarnih pro­ storov v natečajnih projektih je pokazala, da je stranišče ločeno od kopalnice p ri 36 % dvo­ sobnih stanovanj, 70'% dvosobnih stanovanj s kabinetom in v vseh večjih stanovanjih. Pro­ jek tan ti so torej zahtevi po ločitvi stranišča od kopalnice ustregli v veliko večji meri, kot je to zahteval natečajni program, ki je možnost ločitve dopustil v dvosobnih stanovanjih s kabinetom, za­ hteval pa šele od 3-sobnega stanovanja dalje. Ta jasno izražena tendenca po višjem standardu sani­ tarn ih prostorov sovpada tudi z ugotovljenimi že­ ljam i stanovalcev, zato bi jo bilo treba v bodoče tudi s priporočili bolj fiksirati. V veliko m anjši meri pa so p ro jek tan ti upoštevali priporočilo o svetlih G ra fič n a a n a l i z a m in im al­ n ih mor in p o v rš in : SPALNICA STA R ŠEV K-I Je d iln a k u h in ja v la+K K-II J e d i ln a k u h in ja ▼ ls+ lk+K K-lll J e d i ln a k u h in ja T 2s+K K-IV J e d i ln a k u h in ja ▼ 2s+lk+K K-V J e d i ln a k u h in ja ▼ 3s+K 2a+2k+K R a z p o re d ite v e lem en tov : lr-ko Io n sk a • 21 • 5th0n‘: 26 6,76m 26 • 7 T ‘ K HEL W Z 9 ,3&n 2 -k o Io n sk a • 23 e . . a 7 ,2 1 n • 23 □ 8,36m 23 v o b l ik i č rk e "L" 35 f l 1 P l G < - .... 2 1 »ta 4-Oj g IT T . 28,40m 40 RE [ j c B E J b e ! S m ! & __ 29 , 60m 44 30 48 l l ,3 4 m 2 (+ l,0 8 m 2 ) t j 0 e M JZL 1 1 , 52m 33 ' ll J ll H I ' g a 10,56m 51 12 , 03a ( ♦ l , 08m ) 1 2 ,2 4 a 2 A nallaa m inim alnih p o v rš in in mer : JEDILNA KUHINJA sanitarnih prostorih, saj je tem nih 4/s kopalnic wc, 7/10 kopalnic brez wc in vsa stranišča. — K ar se tiče poprečnih površin projek tiran ih sanitarnih prostorov, je njihova p rim erjava z analitično ugo­ tovljenim i m inim alnim i površinam i pokazala, da so poprečja precej v išja od m inim alnih potrebnih površin, da pa v mnogih prim erih uporabna povr­ šina vendarle ni ustrezna, kar pomeni, da so ne­ racionalno oblikovana. B alk o n . Zahteve, da m ora im eti vsako družin­ sko stanovanje tudi balkon, so se projektanti v glavnem držali, niso pa se v zadostni m eri držali tudi zahtev glede m inim alne velikosti balkonov. Za bodoče p ro jek tiran je balkonov bi lahko spre­ jeli priporočilo, da naj im a balkon vsaj toliko m2 površine, kolikor je predvidenih stalnih ležišč (oseb) v stanovanju. U g o to v itv e g le d e p o sa m ez n ih v e lik o s ti s ta n o v a n j K ar se tiče najm anjših velikosti stanovanj (samska stanovanja), je raziskava pokazala, da je sedanji Sortiment P ro jek tnega program a ZSI, ki predvideva le en tip samskega stanovanja (1 soba s kuhinjskim kotom), prem ajhen, in da bi ga bilo treba povečati vsaj na 3 vrste samskih stanovanj: soba s straniščem (17 do 18 m2), soba s kuhalno omaro in straniščem oziroma kopalnico (20 do 22 m2), soba s kuhalnim kotom in kopalnico (23 do 25 m2). Takšna razširitev sortim enta samskih sta­ novanj je utem eljena tudi z iniciativo mladinskih organizacij, da bi se v standardno stanovanjsko graditev v večji m eri kot doslej vključevala tudi samska stanovanja za mlade ljudi. Za vse druge velikosti stanovanj (od enosob­ nega s kuhinjo do dvosobnega z dvema kabineto­ ma in kuhinjo) je raziskava ugotovila, da bi bilo zgornjo mejo razponov njihovih skupnih čistih po­ vršin dobro povišati tako, da bodo znašale: enosobno s t a n o v a n j e ....................................30 do 33 m 2, enosobno stanovanje z 1 kabinetom . . 39 do 43 m 2, dvosobno s t a n o v a n j e ................................... 50 do 55 m 2, dvosobno stanovanje z enim kabinetom . 59 do 64 m 2, trisobno stanovanje z enim kabinetom . 63 do 69 m 2, dvosobno stanovanje z dvem a kabinetom a 67 do 73 m2. F. IV A N SEK DWELLING DESIGN ON THE BASIS OF THE COMPARATIVE ANALYSIS OF FUNCTIONAL DW ELLING SCHEMATA S u m m a r y The artic le repo rts th e resu lts of functional dw el­ ling design com petition advertised in the spring 1962 by the Housing Investo r Association. U p-to-date dw el­ lings a re estim ated w ith regard to the following cri- terions: dw elling design, size and surface rela tion of rooms, the possibility of fu rnishing them economically, size and fu rn itu re and applicability of kitchen, b a th ­ room, fron t-room an d balcony, adequacy of staircase unit, and s tru c tu ra l size of dw ellings in a building. The analysis of com petition designs gives an im ­ pression of a considerable developm ent w ith regard to the designing of ra tio n a l dwellings. The designers had to solve such problem s as: — the proper surface rela tion of a living room to the whole dw elling surface, ■— the m inim al living-room surface of a fam ily dw elling should be 18 m 2, — the adap ta tion of a bu ilt in kitchen fu rn itu re according to the size of a dwelling. D im ension analysis of single dw elling rooms proved th a t optim al dim ensions for separate rooms differed very much, consequently it is practically im ­ possible to design such a dwelling ground plan w hich w ould be ra tio n a l w ith regard to the surfaces and functional as to the applicability. The optim al net surfaces are the following: one-room f l a t ....................................30 to 33 m 2 one-room fla t w ith a cabinet . . 39 to 43 m 2 tw o-room f l a t ....................................50 to 55 m 2 tw o-room fla t w ith a cabinet . . 59 to 64 m 2 three-room fla t w ith a cabinet . . 63 to 69 m 2 tw o-room fla t w ith two cabinets . 67 to 73 m2 Prispevek k problemu preračunavanja skeletov z vetrnimi stenami na horizontalno obremenitev D K 518.4 : 624.94 : 624.042 IN 2 . ARH. BLAŽ VOGELNIK Nastavitev problema V zadnjem času gradimo vedno več skeletnih zgradb, ojačenih s prečnimi nosilnimi stenami, ali pa celo s kombinacijo prečnih in vzdolžnih nosilnih sten, ki tvorijo t. i. »vetrno jedro« zgradbe. V dosedanji praksi so se taki, s stenam i kombini- + i’ -f- DEFORMACIJA S kica 1 rani skeleti preračunavali s to predpostavko, da prevzame vse horizontalne sile sam o vetrno jedro, skelet pa dobi le vertikalno obremenitev. Za nižje zgradbe je taka predpostavka zadovoljiva in nam da za prakso dovolj točne rezultate. Čim višja pa je stavba, tem manj točna je navedena predpostavka. Treba je upoštevati tud i sodelovanje skeleta, ker bi sicer dobili rezultate, ki bi se tudi za prakso preveč razlikovali od dejanske razdelitve notranjih sil. Vetrne stene in njih tem elji bi bili predim en­ zionirani, skelet pa bi bil prešibak. Če bi p ri horizontalno obrem enjenem skeletu z vetrnim jedrom vetrno jedro prevzelo vse hori­ zontalne obremenitve, bi se p ri tem deformiralo enako kot konzola. V stiku na temelj bi se pri tem pojavil tudi določen zasuk a, ki je odvisen od po- dajnosti tal in jakosti tem elja (skica 1). K er pa skelet z vetrn im jedrom sodeluje, bo dejanska horizontalna obremenitev, ki jo prevzame vetrno jedro, za toliko manjša, kolikor znaša odpor skeleta (skica 2). + - r i - 4 - Odpor skeleta je tem večji, čim večji je na­ klon deformacijske linije objekta. Ker je naklon skeleta

vertikalne teže. T a b e l a r e z u l t a t o v Vetrno jedro prevzam e vso horizontalno obre­ m enitev (jedro in skelet ne sodelujeta) . . Skelet in vetrno jedro s o d e l u j e t a ..................... Vetrno jedro dobi poleg negativnih upogibnih momentov v spodnjem delu tudi pozitivne upo- gibne momente v zgornji tretjin i, ker skelet v glavi vetrno jedro podpre s silo 35,0 ton. Zaradi velike togosti tem elja, dobrih tem elj­ nih ta l in zaradi velike togosti samega vetrnega jed ra je sila, s katero skelet vetrno jedro podpira, sorazmerno m ajhna in znašajo pozitivni momenti na jedru komaj 150,0 tm, kar pa vseeno zadostuje, da se negativni m omenti jedra zmanjšajo od 6.100,0 tm na 3.965,0 tm. To se ugodno odraža na p rih ran ­ ku arm ature na vetrnem jedru. Ravno nasprotno pa se zgodi pri skeletu. Vsi nosilci in stebri skeleta dobe dodatne vpetostne momente v m ejah od 2.500,0 kgm do 4.500,0 kgm — sorazmerno s togostmi posameznih elementov in n jih situacijo v skeletu. K er p ri trenutn ih obre­ m enitvah ne moremo računati na prilagoditev be­ tona (adaptacija), je potrebno p ri dimenzioniranju : . je d ra ma.ks. v tm M . je d ramaks. v % D efo rm a cija vp liv zasuka tem e lja v g lav i y v cm upog ibek o b je k ta 6.100,0 100% 0,73 + 2,58 (skupaj 3,31 cm) 3.965,0 65 % 0,47 + 1,39 (skupaj 1,86 cm) upoštevati vse dodatne vpetostne momente na vseh okvirih skeleta. Zm anjšanje vpetostnega mom enta vetrnega jedra za 35'% ugodno vpliva tudi na ves sistem tem eljne pregrade in se zato dosežejo znatni p ri­ hranki na arm aturi. U p o ra b a p o s to p k a za iz ra č u n la s tn e n ih a jn e dobe o b je k ta Posebna pomembnost navedenega postopka se pokaže p ri izračunu lastne nihajne dobe konstruk­ cije. Postopek je v bistvu isti, s to razliko, da od­ stotek horizontalne obtežbe objekta po višini ni konstanten, temveč premo sorazm eren velikosti deformacije y. Poiskati je treba tisto deform acij­ sko linijo [y = f (h)], ki bo pri pospešku mas, premo sorazmernem deformaciji v posameznih višinah, dala po izračunu upogibnih momentov novo defor- Skica 5 ■ v macijsko linijo objekta, ki bo geometrijsko podob­ na prvotni liniji y. N ihajna doba T je izražena s formulo, znano iz literature; T = 2 n V formulo vstavimo: A q \' 2 y2 A mI f y A m m , y = v ■ d in f = p . g . v . m 3 LT\ Lf\ + 5 , o+ 5 ,o| 5 , ^ 5 , 9 , 4 b»o ' 5 , o b ,o SHEMA TLOHISA "METAT,KR" K er je pospešek tem večji, čim večja je deform a­ cija, dobimo: T = l /A , ker se izraz ž r/2 ■ A q V g V P krajša. In končno je Tsek = 2,006 '1 pri čemer ali pa v cm — m p v (v %>). izrazimo d v m etrih — in p v absolutni vrednosti, 100 1 P ri tem je izbrani pospešek v glavi p kot de] zemeljskega pospeška v horizontalni smeri lahko poljubno velik, rezultat bo v vsakem prim eru enak: n -k ra t večjemu ali m anjšem u pospešku bo ustre­ zal n -k ra t večji ali m anjši d. P ri objektih ob potresih često ne predstavlja glavne nevarnosti prvo nihanje objekta, ker ima sorazmerno veliko nihajno dobo — pri visokih ob­ jek tih preko 1 sekunde. Nevarnejše so višje fre­ kvence z znatno krajšim i nihalnim i dobami — okrog pol sekunde in m anj. N ihajna doba teh dvoj­ nih ali tro jn ih nihanj se da na podobni način pre­ računavati, težko pa je predpostaviti vozliščne točke teh nihanj. Skica, napravljena v merilu, je povzeta iz koncepta Navodil za računanje potresnih obreme­ nitev, katerih avtor je dr. ing. Ervin Prelog.* Tudi p ri višjih frekvencah se da izračunati nihajna doba po isti formuli na isti način. TABELA h H 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,00 yi 0 0,017 0,064 0,136 0,230 0,340 0,462 0,588 0,725 0,863 1,00 y2 0 0,093 0,301 0,526 0,685 0,715 0,589 0,317 0,007 —0,523 —1,00 ys 0 0,224 0,605 0,957 0,526 0,020 —0,474 —0,658 —0,395 0,228 1,00 Vmesne vrednosti za poljubna razm erja h_ H ’ ki niso zapopadena v tej tabeli, se določijo tako, da se izrišejo krivulje in se vrednosti iz dobljenih krivulj odmerijo. Na skici 6 so krivu lje za y; nari- obtežbo od tal do v rha objekta te r izračun defor­ m acije <5 na podlagi enakom ernega odstotka hori­ zontalne sile po celi višini, bo poprečni pospešek p samo približno 2/3 naj višjega v glavi. Formula dobi tedaj obliko: sane tako, da jih je uporabiti za poljubni — h Za vsakdanjo prakso često ustreza približna formula, vendar le za prvi, najdaljši val. Če pred­ postavljamo enakomerno razdeljeno horizontalno TSek — 1,638 \ l —, ker je koef. 1,638 = -~ L = .V P V3/2 g * Po knjigi: I. L. K O RČIN SK IJ — Osnovi proekti- rovan ja zdanii v seizm ičeskih rajonah. ■ . - i,ee __ ________ _ 1 ,5 9 DIAGRAM FRECNIK 3IL DIAGRAM KOSEKTCV P ri tem pomeni: d = pomik vrha stavbe v m etrih (oziroma v cm) p = poprečni enakom erni pospešek v horiz. smeri objekta v razm erju z g (9,81 m /sek2), (oz. v % g) Oznake: A m = del mase objekta y = deform acija v poljubni višini H = višina objekta od tem elja h = višina od tem elja objekta do opazovane etaže f = pospešek p ri n ihanju v raznih višinah A q — teža dela objekta g = zemeljski pospešek 9,81 m/sek2 d = pomik glave objekta na vrhu p • g = pospešek glave objekta, kot del ze­ m eljskega pospeška . df] = razm erje — Zadnje poglavje o uporabi postopka za izra­ čun lastne n ihajne dobe objekta je bilo dodano glede na trenutno aktualnost zaradi novih pred- DIAGS.JI » S IK O « +1 , 0 1 0 ,0 2 0 ,0 a S k ic a 5a S k ic a 6 1, 0 o,9 0 , 8 o,7 0 , 6 o,5 o , 4 o,5 o ,2 o,l 0 , 0 pisov o potresno varnem grajenju. Sestavljeno je po priporočilu in navodilih prof. ing. Svetka La­ pajneta. B i b l i o g r a f i j a : M a r c e l T e s s i e r : S tabilnost visokih građe­ vina na vetar, »G rađevinarstvo u svetu«, št. 4/1957. Dr. Ing. O t t o W e r n e r : P reračunavan je više- sp ratn ih zgrada sa k ru tim pregradnim stijenam a, »Gra­ đevinar«, št. 2/1960. I. M. R a b i n o v i č : S tro itelnaja m ehanika sterž- nevih sistem. B. VOGELNIK CONTRIBUTION TO THE PROBLEM OF WIND WALL SKELETON CONSTRUCTION DESIGNING ACCORDING TO THE HORIZONTAL LOADING S u m m a r y More and m ore skeleton constructions reinforced by transverse supporting w alls are being bu ilt lately. The skeleton constructions combined w ith w alls w ere h itherto in p ractice designed w ith a supposition th a t all horizontal stresses are taken by the wind kernel, m eanw hile the skeleton is only vertically load­ ed. B ut the higher teh building the less accurate is this supposition. Besides th a t skeleton connection is to be taken into consideration in order to avoid the resu lts even in practice too d ifferen t from the real d istribu tion of in te rio r forces. W ind w alls and the ir bases w ould be overdim ensioned w hereas the skeleton would be too weak. In order to obtain good results even for the very high buildings (skeleton construction w ith w ind k er­ nel) th e au tho r has found out a solution by »try and erro r method«. This in practice com peratively simple m ethod can give any accurate result. The significance of this m ethod is in the con­ struction oscilation period design. This m ethod d if­ fers from th a t m entioned above only in unconstancy of horizontal loading percentage according to the hight of a building. This percentage follows the coefficient corresponding to the line of deform ation. Problemi in tipizacija vertikalnega transporta v gradbeništvu D K 69.057.621.772 (076.1) Ugotovimo lahko, da je po tehnični plati doži­ velo naše gradbeništvo v zadnjem času glede ver­ tikalnega transporta velik napredek — tako velik, da nam uvoz te vrste m ehanizacije praktično ni več potreben. V kakovosti in količini domača pro­ izvodnja popolnoma zadošča. Res je, da kažejo posamezni izdelki še m ajhne napake, ki jih pa lahko proizvajalci brez težav odpravijo. Prim ere takih napak nam eravam o navesti p ri posameznih strojih. Od vseh izdelkov strojne industrije v naši državi so izdelki industrije žerjavov najmočnejši in najbolj dognani. Nimamo nam ena delati p ri­ m erjave po tehnični plati med podatki posamez­ nih žerjavov, ker si jih lahko vsak strokovnjak sam poišče v prospektih posameznega proizvajalca. Vsi predlogi so rezultat izkušenj dela s posamez­ nimi vrstam i strojev. Trditve nam eravam o pod­ preti z argumenti, ki so za zadevne stroje najpo­ membnejši. Količino vseh žerjavov lahko posnamemo po dostopnih virih, kot je »Zbirni pregled gradbene mehanizacije«, izdelan p ri B iroju za gradjevinar- stvo Srbije, in po ustnih inform acijah p ri pro­ izvajalcih. Anketa, ki jo vsebuje navedeno delo, pa je zelo nepopolna. M nenja smo, da zato ni mogoče dati industriji realnih podatkov o potrebah za naprej, ker tudi gradbena dela v naslednjih le tih niso precizirana. Če hočemo p lan ira ti potrebe mehanizacije v p ri­ hodnosti, moramo poznati gradbena dela, ki se bodo izvajala. Glede teh pa zaenkrat vemo le pro­ porce v odstotkih. Družbeni p lan predvideva p ri­ bližen letni porast proizvodnje v gradbeništvu za 10%. Od tega je približno 50 % gospodarskih in­ vesticij, 30 % stanovanjske gradnje in 20 % komu­ nalne gradnje, kar pomeni približno enake pro­ porce kot v preteklih letih. Ne bomo se dosti zmo­ tili, če predvidevamo poprečno povečanje potreb v gradnji dvigal za 10% letno. Osnovnim potre­ bam našega gradbeništva je že zadoščeno, kakšnih pomembnejših odstopanj ne bo. Porast potreb bo le v zvezi s porastom proizvodnje. Verjetno se bo kazala tendenca spremembe p ri gradbenih stolp­ nih žerjavih, k jer bodo bolj forsirani težji proti lažjim. Točne podatke bi lahko dalo naše gradbe­ ništvo le, če bi imeli projekte objektov, ki so pred­ videni v naslednjih letih za gradnjo. S tarih dvigal še ne bo potrebno nadom estiti z novimi, razen ne­ kaj izjem. Že uvodoma omenjeno zaporo uvoza lahko izvajamo ob zagotovilu, da bo naša industrija p ri­ pravljena izdelati potrebna dvigala, za kar je brez dvoma sposobna. Gradbeništvo m ora zato naročiti vse izdelke vsaj eno leto vnaprej, da se redna pro- IN Ž. FRANC RÖTHEL izvodnja v industriji lahko planira. Zapora uvoza ne sme biti dosledna. Razvoju dvigal v inozemstvu moramo slediti. Kolikor doma nimamo osvojenega določenega stroja, se bomo morali opreti na uvoz. Predvidevanje potreb m ehaniziranosti ni lah­ ko, ker se skoraj vse licitacije v gradbeništvu na­ našajo na dela, ki se morajo^ začeti takoj in kon­ čati čimprej. To je skrajno nezdrav pojav, ki samo dvigne proizvodnjo, ne pa tudi storilnost. Realen dvig storilnosti in prava uveljavitev konkurenč­ nosti bosta mogoča takrat, ko bo izdan razpis za dela najm anj dve leti pred pričetkom izvajanja, licitacija pa bo eno leto prej. Tako bo mogoče optimalno izkoriščati mehanizacijo. Danes je v na­ vadi sistem, da delamo s tem, kar imamo, kupimo na tržišču to, kar ravno ponuja trgovina in kar predvidevajo vodstva podjetij, da bodo potrebo­ vala. Vodstva podjetij imajo lahko bolj ali manj srečno rdko za nabavo strojev. Če v gradbeni ope­ ra tiv i mehanizacije zmanjka, zaposlimo pač več nekvalificirane delovne sile. Odtod si lahko pred­ stavljam o realno številko za izkoriščenost naše mehanizacije 30—40 %. Točnih podatkov o tem ni mogoče dobiti, v in teresu podjetij ni, da bi to evi- Sl. 1. Ž e rja v W eitz 45 n a v iš in i 56 m denco vodili. Povzročala bi jim stroške, ne vpli­ vala pa nič na zunanje činitelj e-investitor j e, da bi se dela dovolj zgodaj oddajala in s tem omogo­ čilo realno p lan iran je dela in pravočasno naročilo ter nabava mehanizacije. Le s takim načinom bi lahko bolje izkoriščali obstoječe kapacitete in po­ cenili proizvodnjo. S sedanjim načinom dela pa upada tudi pomembnost dela strojnikov in strojnih strokovnjakov v gradbeništvu. Sedanji obliki dela ustreza, da podjetje ni preveč mehanizirano. De­ lovna m esta za delavce lahko ukine ali jih po po­ trebi razpiše, česar s stroji ne more narediti, zato mu ti ostajajo v breme, če ne dobi prim ernega dela. Tudi vsak specializiran stroj, ki lahko moč­ no dvigne proizvodnjo — če je na pravem delov­ nem m estu — je lahko breme. Glavni problem ni torej v samih strojih — v tehničnem delu — tem ­ več v načinu poslovanja gradbenih podjetij, pro­ jektantskih organizacij in investitorjev. Strojni strokovnjaki v stro jništvu danes predvsem im pro­ vizirajo — manj pa načrtno delajo, ker za to niso dani pogoji. Mogoče tu ni prim erno mesto za tako raz­ pravo, vendar je m ehanizacija v gradbeništvu naj­ s i . 2. S to p ln i ž e r ja v C asel-G randi bolj prizadeta, zato ni napačno, če to večkrat po­ vemo. Po tehnični strani ovira gradbeništvo velika raznolikost v mehanizaciji. Poglejmo prim er, ki nam da proporce p ri gradbenih stolpnih žerjavih: Pohorc 14 t m ........................................ 25,0 °/o L iebherr (LM) 25, 45 ..................... 14,9 % Weitz 45 t m ........................................ 10,5 ®/o C a s e l-G ra n d i .......................................... 1,6 °/o Loro P a r i s i n i .......................................... 2,8 °/o F i o r e n t i n i ..............................................10,9 %> Skip 7 .....................................................5,6 % Skip 13, 1 4 ............................................. 10,9 ®/o razni d o m a č i .......................................... 4,8 °/o razni t u j i ..............................................13,0 % Že sam pregled nam narekuje tipizacijo — Po­ horc 14 tm, LM 25, LM45, Skip 7, 13, 14 in Weitz 45. Vse te žerjave izdelujemo doma in služijo do­ volj dobro svojemu namenu. Kazalo bi še osvojiti elektro opremo za žerjave LM, ki je uvožena, in v celoti osvojiti žerjav Weitz. Opustiti proizvod­ njo LM ni dobro, ker je od vseh sistemov naj po­ polnejši, v tehničnem pomenu im a naj hitrejšo in najcenejšo montažo te r lahek način transporta. Za­ to so ti žerjavi za objekte s kratko dobo gradnje najcenejši. Tehnično bi izpopolnili še m agnet na zavori za dviganje, da bi dovoljeval večjo inter- mitenco. Zadnja izvedba žerjava Pohorc zadošča potre­ bam — zelo ugodno je povišanje stolpa. Izboljšati bi bilo treba gradivo kontaktov v kontrolerjih, ker preveč pogosto pokajo. Popolna osvojitev Weitza je nu jna potreba, ker zelo visokih gradenj ni mogoče izvajati z žerjavi LM. Potrebno mu je izboljšati stabilnost pri vetru, ker ga moramo po naših predpisih po delu vedno vezati, k ar zahteva precej časa in je sorazmerno drago. Žerjavi Skip so popolnoma domače konstruk­ cije z lastnostmi, ki so enakovredne tujim licenč­ nim izdelkom. So že zelo razširjeni in jih zato brez pomislekov lahko obdržimo kot konkurenčen tip lahkih žerjavov. Tehnične utem eljitve za to tipizacijo ne bi na­ vajali, ker ni posebno občutnih razlik v prim eri z žerjavi, ki jih bomo opustili. Morda bi bili sporni le tipi F iorentinija, vendar po podrobnejši tehnič­ ni analizi tudi ti odpadejo. Za vse predlagane žerjave bi lahko predvideli daljinsko upravljanje, ki ga lahko brez težav do­ ma izdelujemo. K er izdelavne serije za domačo potrošnjo verjetno niso optimalne, bi se morali orientirati na izvoz. Vzhodno tržišče danes nima tehnično tako popolnih žerjavov. Zato bi verjetno z našimi tipi z lahkoto prodrli. Kolikor »Metalna« sama nim a dovolj velikih kapacitet, lahko proiz­ vodnjo razširi s kooperanti in tako doseže število, ki bi bilo potrebno za zunanje tržišče. Proizvajalci navedenih stolpnih žerjavov, ki so predlagani za tipizacijo, bi zelo ustregli grad- beni operativi, če bi predpisali za svoje žerjave ruski sistem proge, ki dovoljuje tudi nad 30% prihranka lesa pri pragovih. Vsekakor je proga žerjava Weitz cenejša od LM, vendar bi tudi pri tej odpravili vzdolžni prag z drugo dimenzijo trač­ nic in obenem drugo dimenzijo tekalnih koles. Ta­ ko bi tudi to progo pocenili. Vsi naši žerjavi tečejo po železniških tračnicah. To pomeni, da je izraba tekalnih koles vsaj še enkrat tolikšna kot bi bila, če bi tekli po praviln ih žer- javskih tračnicah, ki bi odpravile točkovne p riti­ ske na kolesih. Podložne plošče so izdelane pod nagibom za železnico. Pomagamo si s tem, da jih postavljamo križem. Vsako tračnico nepotrebno in nenormalno zvijamo, ker jo podpiram o linijsko in ne ploskovno, kot bi bilo potrebno. Torej so vse naše proge za žerjave tehnično oporečne in na­ pačne. Predlagam o proizvodnjo žerjavskih tračnic s tirnim m aterialom v domačih jeklarnah. Te trač­ nice bi bile tudi dobro izvozno blago. Vsekakor bi jih lahko prodajali draže od železniških tračnic. Ne smemo biti presenečeni, če se nam bo kakšen žerjav na naših progah zaradi te splošne pom anjk­ ljivosti prevrnil. Obenem z žerjavom bi m oral proizvajalec do­ baviti tudi predpisane odbojnike za svoj tip žer­ java. Tako bi se izognili nepotrebni kosovni iz­ delavi odbojnikov p ri posameznih gradbenih pod­ je tjih — v njihovih rem ontnih delavnicah. S tem bi odbojnike poenotili in olajšali varno delo z žer­ javi. P lez a jo č ih ž e r ja v o v (K letterkran) imamo v državi zelo malo. Letni porast potreb bo torej mi­ nimalen. »Metalna« M aribor ima razvito zelo lepo konstrukcijo univerzalnega žerjava, katerega del je čisti plezajoči žerjav. Zaradi velike lastne teže zaenkrat še ni rentabilen. P ri prim ernem zmanj­ šanju teže bi spričo svoje univerzalnosti lahko služil vsakemu podjetju. V njem so združene dobre lastnosti vseh poznanih inozemskih vrst. K er je domači trg prem ajhen, bi bil tak tip brez dvoma prim eren za izvoz. Seveda si m ora biti o tem na jasnem predvsem sama »Metalna«. V prim eru, da tega izdelka ne nam erava osvojiti, je nujno po­ treben uvoz plezajočih žerjavov. P ri tem bi bilo najbolje uvažati žerjave SCHWING. Polovica vseh v državi je te znamke. Njene lastnosti so boljše od drugih poznanih vrst. G ra d b e n a d v ig a la (Lift) zavzemajo p ri nas precej veliko proizvodnih kapacitet in še več kon­ strukcij. Raznolikost nam prikažejo podatki iz ankete: V u l k a n ................................... 17,7 °/o F a g r a m ................................... 12,5 °/o T i t o ...........................................5,9 % S k i p .......................................... 8,3 °/o S T T ...........................................5,9 % J e l š in g r a d ................................ 4,7 % A C E .................................... 8 ,0% r a z n a ........................................ 37,0 % Sl. 3. Ž e rja v L oro P a r ls in i, v o zad ju F io re n tin i Zopet nam da že število dvigal v proizvodnji predlog za tipizacijo. Tehnične razlike in cena ni­ so tabo različne, da bi bistveno vplivale na dvi­ gala Vulkan, ki jih v prv i vrsti predlagamo. Vsekakor je zamisel dvigal GD 4 podjetja Skip najm odernejša, vendar kaže pom anjkljivosti v iz­ delavi. Po izboljšavah ga bomo lahko ponovno p re­ izkusili in se odločili. Čeprav imamo še mnogo domačih proizvajalcev, ki ne zaostajajo po teh­ nični izvedbi za predlaganim i dvigali Vulkan, se moramo vseeno odločiti za ta stroj, ker nam že njegova proizvodnja kaže na njegovo razširjenost. T o v o rn o -o se b n a d v ig a la so v naši mehanizaciji zelo slabo zastopana. Po anketi imamo samo dve. Tu se odpira za razvoj še zelo široka perspektiva. Če bi analizirali potrebo tak ih dvigal v sami indu­ striji in rudarstvu, bi gotovo prišli do zaključka, da se nam splača osvojiti domačo proizvodnjo, se­ veda spet z istočasno zagotovitvijo tujega tržišča. Zato predlagam o domačim proizvajalcem projek­ tiran je in preizkus prototipa. Ko bodo prototip dobro preizkusili, naj se proizvodnja osvoji. Dokler pa te ni, bomo nujno vezani na uvoz. Dvižnih odrov v naši proizvodnji še ni. Tako je prepuščena obdelava fasad klasičnemu načinu. Več podjetij kot npr. Gradis in Tehnika je že izdelalo svoje prototipe. Vsi so se precej dobro obnesli. S prim erno anketo bi lahko eventualni proizvajalec dognal potrebe v državi in osvojil te r izpopolnil že realizirane zamisli. Konzolna dvigala so opravila v našem gradbe­ ništvu pomembno vlogo, ko še ni bilo domačih žer­ javov te r drugih bolj sodobnih izvedb stro jev za vertikalni transport. A nketa nam kaže ogromno razprostranjenost te v rste dvigal; Vulkan do 500 ............................... 40,0% Vulkan do 1000 ................................. 0,6 % Vulkan preko 1000 ............................ 1,1 % F a g r a m ................................................... 12,3 ®/o G r a d i s ...................................................20,5 %> J e l š i n g r a d ................................................0,7 % r a z n a ........................................................24,8 % K er v anketi niso vsebovana vsa podjetja, lah ­ ko smatramo, da imamo v državi več tisoč konzol- nih dvigal nosilnosti 250—500 kp. Najbolj so se uveljavila dvigala V ulkan in Gradis. Samo ta dva proizvajalca sta izdelala preko 2500 dvigal. Sreča­ mo jih skoro na vsakem gradbišču, ki ne razpolaga z žerjavom, posebno še v zadnji fazi gradbenih del, k jer bi imel žerjav preveliko kapaciteto in bi na gradbišču dražil proizvodnjo. Razna druga pod­ jetja, kot Fagram in Jelšingrad, so s temi izdelki prenehala, ker niso našla dovolj kupcev na našem tržišču. Delni vzrok tem u je bila tudi slabša kva­ lite ta in pa nove zahteve gradbeništva, ki s tak i­ mi dvigali ni več zadovoljno. Svojo nalogo oprav­ lja konzolno dvigalo precej častno, vendar zaradi že om enjenih razlogov ni pričakovati bistvenega porasta proizvodnje in potreb. Stagnacija nastaja predvsem spričo vpeljave stolpnih žerjavov in gradbenih dvigal, ki se kažejo kot vsestransko uporabnejša. Na vsak način pa bomo letno potre­ bovali kakih 50 dvigal. Njihova nizka cena jih p ri­ bližuje vsakemu obrtnem u podjetju. Ker je rem ont zelo enostaven, tra jn o st pa zelo velika, delujejo praktično še vsa — tudi tista, ki so bila p rva iz­ delana. Njihova slaba stran je nemožnost daljin ­ skega upravljanja, s tem v zvezi pa draga zaščita delovnih mest. Zato priporočamo projektiranje no­ vega tipa kozičastega konzolnega dvigala, ki naj bi v bodočnosti nadomestilo klasične izvedbe. Ker se afriško tržišče zanim a za Gradisova dvigala no­ silnosti 250 kp — sam Gradis pa ne bo mogel za­ dostiti potrebam — bi bilo mogoče, da prevzam e kakšno drugo podjetje ta proizvod v svoj program za izvoz. K ot tipizacijo pa obdržimo kar dvigali Gradis in Vulkan kot doslej. Igličasto dvigalo Kovinskega podjetja iz A j­ dovščine je svoj čas popolnoma zadostilo po tre­ bam. V zadnjem času pa se je pokazala potreba po vmesni stopnji m ed tem dvigalom in m ajhnim i gradbenim i stolpnim i žerjavi. To vrzel bo izpolnil nov tip Gradisovega igličastega dvigala, ki je v iz­ delavi. Po karak teristikah (12 m delovne višine no­ silnosti 500 kp na ročici 4,5 m, m aksim alna nosilnost 700 kp, sam opostavljivost, prevoz v obliki prikolice za kamion, brez nalaganja, na lastnih kolesih itd.) lahko predvidevam o njegovo široko potrošnjo, po­ sebno' z ozirom na ceno, ki bo konkurenčna grad­ benim dvigalom. Upamo, da bo svojo preizkušnjo v redu prestal. D ruga podobna izvedba potem v državi ne bo več potrebna. V prim eru interesa v inozemstvu Gradis sam ne bo mogel zadostiti potrebam, potem bo nujno moralo prevzeti proiz­ vodnjo drugo močnejše podjetje. Za om enjenim igličarjem bo potrebno projek­ tira ti m ajhen gradbeni stolpni žerjav na kolesih s polnjenimi gumami, za h iter prevoz z gradbišča na gradbišče. Služil, bo m ajhnim gradbiščem kot izpopolnitev že navedenega Gradisovega igličarja. Če ga Gradis ne bo projektiral, bi bilo primerno, da prevzam e pro jek t v obdelavo kako drugo pod­ je tje ali p ro jek tan tska organizacija. Potrošnjo je vnaprej zelo težko planirati, ker nimamo na raz­ polago potrebnih pokazateljev. Dvigala goseničarji niso v široki uporabi. N aj­ bolje bo, da obdržimo dvižno opremo na bagru UB 1, ki bo lahko služila še vnaprej tem u namenu. Vsako novo osvajanje je odvečno, posebej še, če je slabše od dosedanjega tipa. Tako npr. na novo osvojeni bager SUB 100 ne ustreza nam enu in ni tako široko univerzalen kot UB 1. Njegovo uprav­ ljanje ne dopušča finega dviga in spusta in tako onemogoča uporabo tega bagra v svojstvu dvigala goseničarja. Že bager kot tak je p ri delu z višin­ sko žlico poikazal p ri podjetju Gradis 30 °/o m anj­ šo storilnost od bagra UB 1. S tem pa ne nam era­ vamo trditi, da je UB 1 popoln — treba ga je modernizirati. Avto žerjavi nimajo tako širokega trga, da bi se jih splačalo osvojiti. Dosedaj jih je tako malo v državi, da se brez podrobnejših preizkusov ne moremo odločiti za tipizacijo uvoza. Za trenutne potrebe zadošča oprema za dviganje na avto bagru A 350 tovarne »Radoje Dakič«. Žerjavi, derik portalni žerjavi in kabelski žerjavi se m orajo izdelovati vedno le posamezno, z ozirom na potrebe delovnega m esta in specifič­ nosti proizvoda. Montažne igle kažejo še veliko možnost dela, vendar ne širokega trga potrošnje v okviru naših meja. Potrebovali bi igle z m otornim pogonom nosilnosti 5000 in 10.000 kp in z dvižno višino 12 do 18 m za dviganje raznih konstrukcij, predvsem betonskih nosilcev za industrijske gradnje. Teh igel še n ik jer ne delamo. Kazalo bi izpopolniti igle inozemskega izvora, ki jih uporablja za svojo mon­ tažo podjetje »Metalna« Maribor. Na tem področju bi lahko izvedli proizvajalci anketo med potroš­ niki. Osnovne smernice za gradnjo in tehnični po­ datki teh igel so že približno dognani. Tudi tu uvoz ni potreben, ker si lahko pomagamo z drugimi sredstvi, ki so na razpolago, dokler nimamo doma­ čega proizvajalca za te igle. Motorni vitli se v gradbeništvu pogosto upo­ rabljajo, vendar manj kot druga sredstva, ki so na razpolago v današnji razvojni stopnji. Zaradi velikega sortim enta s približno enakimi tehnič­ nimi podatki se je težko odločiti za najboljšo vrsto. Čeprav bi m orda v samem gradbeništvu že našli opredelitev, je treba upoštevati še m nenje rudar­ stva in druge industrije, ki te vitle še uporablja. Za določitev tipizacije stro ja bi bilo nujno sode­ lovanje vseh navedenih, ker tu ne gre samo za gradbeni stroj. Kot osnovno 'smernico bi lahko navedli, naj se osvoje lahki vitli Vulkan in težki vitli STT. Vsekakor je vsak uvoz vitlov para­ doksen. Po pregledu v anketi lahko ugotovimo, da je pretežni del mehanizacije še vedno inozemskega izvora. Zato je treba zagotoviti zadovoljivo koli­ čino deviz za rezervne dele za obdobje, ko se bodo ti stroji še p ri nas am ortizirali in uporabljali. Za kasnejše čase pa lahko dosežemo z zaščitno carino, da bodo podjetja uporabljala domače proizvode, ki kvalitetno popolnoma ustrezajo. Že v tem na­ šem predlogu smo pustili dovolj zraka domači konkurenci, da se lahko pri proizvodnji s cenami in kvaliteto bori za prvo mesto v državi in tudi na inozemskem tržišču. Ne popravljajm o torej ino­ zemskih strojev za vsako ceno z rezervnim i deli iz uvoza! To seveda ne velja za vsa področja grad­ bene mehanizacije, zanesljivo pa za gradnjo dvigal. P ri osvajanju nove proizvodnje pa ima grad­ beništvo zelo bridke izkušnje, posebej še pri dvi­ galih. Vsak stroj bi moral biti p red osvojitvijo pro­ izvodnje preizkušen, pregledan s stran i Zavoda za varnost p ri delu ali pa m erodajnega organa inšpekcije dela, tako da bi lahko vsako gradbeno podjetje takoj po prevzem u stro ja pričelo z njim delati na svojem gradbišču. Tu smo doslej utrpeli veliko škodo. Že uvodoma smo omenili, kako sedanji način dela bistveno vpliva na proizvodnjo in storilnost. Ker vemo, da v bližnji prihodnosti tega problema ne bomo mogli rešiti, lahko smatramo, da je gospo­ darsko utem eljena težnja gradbenih podjetij za uvedbo funkcionalne amortizacije. Gospodarska Članom vseh organizacij Zveze gradbenih IT SRS Odločili smo se omogočiti našim članom nakup brošure DIMENZIONIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV V POTRESNIH OBMOČJIH z navodili za računan je potresnih obrem enitev po izredni ceni 1000 din toda samo omejeno število izvodov. Brošuro dobite direktno p ri Zvezi GIT SRS v L jubljani, E rjavčeva 15, ali pa nakažete znesek na naš tek. rač. 600-14-608-109 in vam brošuro pošljemo po pošti. analiza bi nam očitno pokazala pozitivnost takega ukrepa. Jasno pa je, da bi bil tu potreben stro­ kovni nadzor nad izvajanjem s strani državnih organov ob sodelovanju tehničnih strokovnjakov. Zelo zanimivo vprašanje za gradbeno opera­ tivo je problem generalnega rem onta gradbenih strojev. Remonti se opravljajo običajno nestrokov­ no v posameznih rem ontnih delavnicah gradbenih podjetij, ki imajo zato premalo strokovnega osebja. Priporočljivo bi bilo, da bi vsak proizvajalec imel po raznih krajih države svoj servis, ki bi imel na razpolago rezervne dele in obenem izvajal popra­ vila. Največji zastoji nastajajo v proizvodnji v gradbeništvu takrat, ko ni mogoče takoj popraviti stroja. Če je tak stroj na gradbišču bistven, ostane v času okvare precej gradbenih delavcev brez prave zaposlitve, kar povzroča veliko gospodarsko škodo. To so v glavnem vsa dvigala. Vsak posame­ zen proizvajalec ne more im eti svojega servisa. To bi bilo nerentabilno. Lahko pa bi Združenje proizvajalcev gradbenih strojev ustanovilo skup­ ne servisno-rem ontne delavnice za dvigala, ker pa ti samostojno obratujoči servisi ne bi prenesli zalog rezervnih delov, bi morali ti deli ostati na obratnih sredstvih proizvajalca. Tako bi bil tudi proizvajalec zainteresiran, da bi izdeloval in skla­ diščil le potrebne dele v konsignacijskem skladišču p ri servisu. Istočasno bi bilo zaželeno, da bi pri vsakem stro ju že predvideli potrebo po general­ nem remontu, tj. časovno dobo, kdaj so potrebni servisi in generalni rem onti p ri strojih. N adaljnji velik problem je usklajevanje poslo­ vanja podjetja z novim pravilnikom o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih p ri delu z žerjavi. P ri podrobnem proučevanju pravilnika pridemo do zaključka, da bi ta pravilnik še bolj približali proizvodnji in dejanskem u stanju, če bi izdali ne­ kaj dodatnih določil in ga dopolnili. V pričujočem sestavku smo skušali omeniti večino glavnih problemov pri vertikalnem trans­ portu v gradbeništvu. Celoten oris je gotovo p re­ cej skop, brez podrobnih obrazložitev ali tehničnih podrobnosti. Tu nam je šlo pač le za glavne sm er­ nice in ugotovitve. O dredba o dim enzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih obm očjih je b ila objavljena v U radnem listu SRS, št. 18 z dne 13. jun ija 1963 in je začela v e lja ti dne 21. ju n ija 1963. POPRAVEK V članku inž. V. Čadeža M ehanizacija in porast p roduk tivnosti v gradbeništvu v št. 5 GV se je na str. 133 v vrstic i 18 zgoraj v rin ila neljuba pomota. N a­ m esto »skupne investicije v osnovna sredstva gradbe­ n ištva SFRJ« bi m oralo biti: »skupne investicije v osnovna sredstva gradbeništva SRS«, S nspml arskn-iiravna vprašanj a Projektiranje v stanovanjskih zadrugah Po uveljav itv i p rav iln ika o pogojih za registracijo organizacij, ki izdelujejo investicijsko tehnično doku­ m entacijo, je nastalo vprašan je, kako obravnavati p ro ­ jek tantsko dejavnost p ri stanovanjskih zadrugah. Za­ kon o stanovanjsk ih zadrugah nam reč določa v 43. čl., da se lahko stanovan jska zadruga bavi tud i z izdelo­ vanjem projektov za stanovanjske zgradbe, in sicer tako, da jih izdeluje n jen pro jek tan tsk i biro, a li pa člani zadruge ozirom a n jen i pooblaščeni p ro jek tan ti. N ekateri up ravn i organi občin so zahtevali, da ti b iroji prilagodijo svoje poslovanje zahtevam prav iln ika o pogojih za reg istracijo p ro jek tan tsk ih organizacij, ali pa da z delom prenehajo , če pogojev prav iln ika ne izpolnjujejo. K er tem eljni zakon o graditv i investicijskih ob­ jektov s svojim i določbam i v 38. in 39. členu razširja krog organizacij, k i se lahko bavijo s pro jek tiran jem in dopušča možnost, da izdeluje projekte tud i investi­ to r sam — sicer pod določenim i pogoji — je bilo treba oceniti, ali je om enjeno stališče nekaterih občinskih upravn ih organov pravilno . Če bi b iroji stanovanjskih zadrug m orali izpolnjevati pogoje pravilnika, bi m orali im eti zaposlenih najm an j 8 strokovnjakov in izpolnje­ vati tud i druge pogoje, ki jih zahteva pravilnik. Zvezni sek re taria t za industrijo je z ozirom na okolnost, da zakon o g rad itv i investicijskih objektov naše republike raz širja določbe tem eljnega zakona tudi na objekte družbenega standarda, izdal posebno to l­ m ačenje v zvezi z izdelovanjem investicijske tehnične dokum entacije p ri s tanovanjsk ih zadrugah. Po tem to lm ačenju je treba pri p ro jek tiran ju v okviru stanovanjskih zadrug razlikovati dva prim era. V prvem prim eru se obravnavajo stanovanjske za­ druge, ki so bile ustanovljene za zgraditev določenih stanovanjskih objektov, v drugem prim eru pa stano­ vanjske zadruge, ki po dograditvi objektov, za katere so bile ustanovljene, nadalju je jo z delom in gradijo nove objekte tako, da stanovanjska zadruga postane neke v rste podjetje, ki se stalno bavi z gradnjo in pro jek tiran jem stanovan jsk ih hiš za nove člane. V prvem prim eru pa je naloga zadruge kontinuirna. K adar gre za stanovanjsko zadrugo prvega p ri­ mera, ki gradi le določene stanovanjske objekte, za­ rad i ka terih je bila ustanovljena, je po tolm ačenju zveznega sek re taria ta za industrijo n jen položaj glede p ro jek tiran ja naslednji: takšna stanovanjska zadruga lahko v sm islu 39. člena tem eljnega zakona o graditvi investicijskih objektov izdeluje investicijsko tehnično dokum entacijo, če im a strokovnjake, sposobne za to delo. Določbe prav iln ika o pogojih za registracijo or­ ganizacij, k i izdelujejo investicijsko dokum entacijo, se na te stanovanjske zadruge ne nanašajo. To pa zato, ker se zadruga v takšn ih prim erih ne bavi z izdelavo projektov, tem več jih izdela le en k ra t za sebe oziroma za svoje člane. Te projekte lahko izdela projektivni biro stanovanjske zadruge, ali pa član zadružnik ozi­ rom a uslužbenec zadruge, kot to predvideva 43. člen zakona o stanovanjsk ih zadrugah. Tisti, ki projekte izdelujejo, pa m orajo izpolnjevati pogoje praviln ika o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki izdelujejo in ­ vesticijsko tehnično dokum entacijo (Ur. 1. FLRJ, št. 51/62). S tanovan jska zadruga m ora p ri tem plačati vse družbene obveznosti, ki so predpisane za p ro jek tan t­ sko dejavnost. Če pa gre za stanovanjsko zadrugo drugega p ri­ m era, ki se stalno bavi z gradnjo stanovanjskih ob­ jektov in za te objekte izdeluje projekte, je n jen polo­ žaj enak p ro jek tan tsk im organizacijam , ki projekte izdelujejo po naročilu. Te zadruge se dejansko stalno bavijo z izdelovanjem projektov. Zato m ora zadruga v sm islu predpisov X. poglavja zakona o stanovanj­ skih zadrugah organizirati posebno enoto oziroma orga­ nizacijo, razen tega pa m ora biti takšna pro jek tan tska enota reg is trirana po predpisih prav iln ika o pogojih za reg istracijo organizacij, k i izdelujejo investicijsko tehnično dokum entacijo. Biro stanovanjske zadruge m ora to rej v tem prim eru izpolnjevati vse pogoje n a ­ vedenega praviln ika. Seveda m ora ta biro plačevati tud i vse družbene obveznosti, p redpisane za p ro jek­ tantsko dejavnost. Stališče zveznega sekretaria ta za industrijo pri tem to lm ačenju izhaja iz načel tem eljnega zakona o graditv i investicijsk ih objektov in zagotavlja varova­ n je osnovne m isli p ri sprostitvi p ro jek tan tske dejav­ nosti — enake ekonom ske pogoje za vse organizacije in strokovnost oseb, ki to dokum entacijo delajo. D . R . Novi predpisi in stanovanjska graditev Sprostitev odnosov v gradbeništvu, ki so jo prinesla nova načela tem eljnega in republiškega zakona o graditvi investicijskih objektov te r drugi predpisi, ki so bili izdani na njuni podlagi, se od­ raža tudi v stanovanjski izgradnji. V nasprotju s prejšnjim i predpisi, ki so dopuščali gradbeni ope­ ra tiv i le gradnjo stanovanjskih objektov po kla­ sičnem načinu, dajejo novi predpisi gradbenim podjetjem možnost, da nastopajo na gradbenem tržišču kot sam ostojni proizvajalci oziroma da na stanovanjsko graditev vplivajo s svojimi projekti. svojimi proizvodnimi postopki, z uvajanjem novih načinov dela, novih m aterialov, konstrukcij in ele­ mentov. V preteklosti je gradbena operativa nastopala zgolj kot servisna organizacija. Za graditev sta­ novanjskega objekta je gradbeno podjetje sklenilo z investitorjem gradbeno pogodbo, katere sestavni del je bil revidiran glavni projekt. Njegova naloga je bila, da objekt izvede po pogodbenih obvezno­ stih in po projektnem elaboratu, ki je bil v vsem obvezen za izvajalca. Podjetja so imela minimalne Š tu d en tsk e sto lp n ice v L ju b ljan i možnosti, da z uspehom uveljavijo morebitne pred­ loge za tehnično boljše rešitve in druge ukrepe, ki bi vplivali na racionalizacijo gradnje. Poseb­ nega interesa v 'tej smeri niso pokazali n iti inve­ stitorji, pa tudi predpisi finančne narave niso iz- podbujali takšna prizadevanja podjetij. Vse to je bila posledica adm inistrativnih vplivov, ki so bili značilni za predpise, veljavne pred sprejetjem te­ meljnega zakona. Niti investitorji niti gradbena in projektivna podjetja niso mogli spričo togih pred­ pisov tako sodelovati pri procesu graditve inve­ sticijskih objektov, kot bi to bilo potrebno in nu j­ no pri današnji stopnji razvoja gospodarstva pri nas. Med temi udeleženci p ri g raditv i objektov ni bilo potrebnega skupnega sodelovanja in je vsak od njih — ograjen s svojimi ožjimi interesi in vplivi predpisov, ki so samostojnost udeležencev dušili — skušal svojo nalogo opraviti tako, kot so razmere dopuščale, pri tem pa so se zanemarili skupni interesi vseh udeležencev kakor tudi inte­ resi družbe, za katero sta racionalizacija gradnje in dvig produktivnosti dela bistvenega pomena. Novi predpisi, ki dajejo po eni strani vso sa­ mostojnost investitorjem , da sami odločajo o inve­ sticijskih vlaganjih, po drugi strani pa popolnoma novo -vlogo gradbeni operativi, omogočajo, da se tudi v gradbeništvu doseže bolj ekonomična po­ raba investicijskih sredstev in dvigne produktiv­ nost dela. To velja tako za investitorje kakor tudi za gradbena in projektivna podjetja. Danes imajo investitorji več možnosti, da p ri­ dejo do rešitve, ki bo dala najugodnejše tehnične in ekonomske rezultate. To velja tudi za graditev objektov družbenega standarda. P ri izdelovanju investicijskega program a so investitorji samostojni, ker so vplivi upravnih organov izločeni. Po spre­ jetem investicijskem program u je treba izdelati investicijsko tehnično dokumentacijo — projekte. P redpisi dovoljujejo, da jo pod določenimi pogoji izdela investitor sam, sicer pa lahko prepusti izde­ lavo registrirani projektivni organizaciji. Izdelana investicijska tehnična dokum entacija je lahko ob­ vezna osnova za ponudnike p ri oddajanju del, kot so določali prejšnji predpisi. Poleg tega pa ima investitor še druge možnosti. Prva od teh je, da povabi ponudnike, naj k izdelanim projektom pred­ ložijo variantne rešitve, ki naj bi glede na spo­ sobnosti operative v zvezi s pridobljenim i izkuš­ njami, kvaliteto strokovnega kadra, opremljenostjo z mehanizacijo te r z uporabo novih načinov dela in novimi m ateriali dale investitorju ugodnejše re­ šitve. Tu že vidimo, da se gradbena operativa znajde v novem položaju, ko lahko sama vpliva na stanovanjsko graditev. Še pom em bnejša pa je vloga operative v prim eru, ko investitor odda graditev objekta le na podlagi sprejetega investicijskega program a tako, da povabi podjetja, naj ponudijo izdelavo projekta skupaj z izvedbo objekta. P ri tem načinu lahko uspešno sodelujejo le tista grad­ bena podjetja, ki so dobro organizirana in oprem­ ljena in ki im ajo potrebne strokovnjake tako v pro jek tan tsk i dejavnosti kakor tudi v operativi. Možno je pa tudi, da podjetja, ki sicer nimajo svo­ jih pro jek tan tsk ih birojev, pritegnejo v koopera­ cijo ustrezno projektivno podjetje. To podjetje bo izdelalo pro jek t tako, da bo upoštevalo sposobnosti, želje in specifičnosti proizvodne zmogljivosti grad­ benega podjetja. Takšno sodelovanje prinaša nove oblike dela tudi za pro jek tan tske organizacije, ki so bile doslej le rahlo vezane z operativo. P ri tem načinu bo nastalo ozko sodelovanje projektivnih podjetij z gradbenim i, k ar bo imelo za posledico, da bodo projekti bolj realno in kompletno izdelani; odpadle bodo mnoge spremembe, ki so bile prej reden pojav zaradi izoliranega dela projektantskih organizacij in izvajalcev. Razen tega bodo grad­ bena dela izvršena solidneje, roki se ne bodo po­ daljševali, pa tudi cene bodo stabilnejše. Poleg navedenih možnosti pa lahko stanovanj­ ski investito rji iščejo tud i druge poti p ri strem ­ ljen jih za racionalizacijo gradnje. To so organizi­ rane študije stanovanjskih projektov, sistematično analiziranje novih m aterialov, standardiziranih predm etov in drugih okolnosti, ki vplivajo na sta­ novanjsko graditev. P rav posebne možnosti za odločujoče sodelo­ vanje p ri gradnji stanovanjskih objektov pa imajo gradbena podjetja z novim načinom dela, ki ga je uvedel tem eljni zakon o graditvi investicijskih ob­ jektov — z gradnjo objektov za tržišče. Ta način gradnje postavlja gradbena podjetja v položaj sa­ mostojnega proizvajalca in izloča vse zunanje vplive na gradnjo. O bjekte za tržišče gradi pod­ je tje po svojem proizvodnem program u in jih proda neposredno kupcu; obstaja samo razm erje proda- jalec-kupec. Celotni proizvodni proces in postopek v zvezi z gradnjo objekta mora v tem prim eru opraviti proizvajalec sam. Oskrbeti si m ora sred­ stva, lokacijsko odločbo, projekt, dovoljenje za graditev in zgraditi kom pletni objekt te r dobiti uporabno dovoljenje. Prednost tega načina grad­ nje je v tem, da lahko proizvajalec sam na podlagi tem eljito obdelane proizvodne naloge naj racional­ neje izkoristi svoje kapacitete in organizira delov­ ni proces tako, da bo s smotrno uporabo razpolož­ ljivih strokovnih kadrov in mehanizacije te r pro­ učenih metod dela objekt zgradil čim prej in čim ceneje. Prilagoditev pro jek ta potrebam in sposob­ nostim operative bo bistveno izboljšala kvaliteto dela v celotnem proizvodnem procesu. Tudi vp ra­ šanje odgovornosti za izvršena dela se bo obrav­ navalo čisto drugače kot prej. Odpadlo bo prena­ šanje odgovornosti od enega udeleženca na dru­ gega, ker bo vso odgovornost za izdelek nosil pro­ izvajalec. Znano je, da je bilo pri klasičnem na­ činu gradnje m nogokrat nemogoče ugotoviti krivca za m orebitne napake. Izvajalec se je izgovarjal na projektanta, ta na investitorja ali revizijsko komi­ sijo, vmes je posegal še nadzorni organ ali drug posrednik p ri graditvi, skratka, vprašanje ugotav­ ljan ja odgovornosti je bilo dostikrat tako zaple­ teno, da je ni bilo mogoče ugotoviti. P ri proizvod­ nji objektov za tržišče p a vse to razpravljanje odpade, ker gradbeno podjetje kot samostojni pro­ izvajalec samo odgovarja kupcu. Njegova dolžnost in skrb je, da vse priprave izvrši tako, da bo izde­ lek čim boljši, k a r je predvsem v njegovem last­ nem interesu. U vajanje gradnje objektov za tržišče je v za­ četku naletelo na nekatere težave. Urediti je bilo treba vprašanje finančnih sredstev, ki so jih sprva podjetja potrebovala, da so lahko začela graditi stanovanjske objekte za trg, ker niso imela dovolj lastnih obratnih sredstev. V ta nam en je republiški stanovanjski sklad interesentom odobril namenske kredite, ki so omogočili uvedbo novega načina gradnje. K redite je bilo mogoče dobiti tudi pri Go­ spodarski banki. V zvezi z določbami uredbe o prom etnem davku od neprem ičnin in pravic je bilo treba izposlovati oprostitev plačevanja tega davka za stanovanjske objekte, ki se gradijo za trg, ker bi sicer ta davek praktično onemogočil tak način gradnje. P ri gradnji stanovanjskih ob­ jektov po naročilu investitorja tega davka ni treba plačati, ker p ri klasičnem načinu gradnje ne gre za prodajo stanovanjske zgradbe, temveč za delo- vršno pogodbo med investitorjem in izvajalcem. P ri gradnji za trg pa gre za kupoprodajno pogodbo med prodajalcem in kupcem, za prenos lastninske pravice na neprem ičnini, ki je po določbah ome­ njene uredbe podvržen prom etnem u davku. Ta obremenitev pom eni podražitev do 15% vrednosti objekta. Na predlog Zveznega sekretariata za in­ dustrijo je Zvezni izvršni svet uredbo spremenil tako, da je p rva prodaja stanovanjskih objektov, ki se gradijo za trg, oproščena plačila tega davka. P rip rav lja pa se sprememba, ki bo to olajšavo priznala tudi za graditev negospodarskih objektov za trg. Precej težav povzročajo gradnji stanovanj za trg tudi urbanistični problemi. Vprašanje lokacij za to gradnjo se rešuje počasi, ker je postopek v zvezi s tem dolgotrajen. Razen tega je gradnja za trg ekonomsko utem eljena predvsem na večjih kompleksih, ko se gradi istočasno večje število sta­ novanjskih objektov. V tem prim eru je mogoče z dobro organizacijo dela in racionalizacijo proiz­ vodnega postopka doseči občutne prihranke in skrajšati dovršitvene roke. Tudi montažna in pol- montažna gradnja se lahko uspešno uveljavi le na večjih kompleksih. Ne glede na omenjene težave pa se je gradnja stanovanj za trg uspešno uveljavila in je priča­ kovati, da se bo v bodoče še bolj razvila. Pomemb­ no vlogo p ri tem imajo tudi stanovanjski skladi, ki naj bi s finančnimi sredstvi to gradnjo podprli in vodili skupno z občinami razm eram ustrezno po­ litiko v zvezi s prodajo stanovanjskih objektov. Ker bo stanovanjski problem še dolga leta pereč, ni bojazni, da bi nastopila na tržišču zasičenost; drugo vprašanje pa je vrsta, velikost in kvaliteta stanovanj, ki jih trg potrebuje oziroma, ki jih sred­ stva investitorjev dovoljujejo zgraditi. Ta problem je zelo delikaten in zahteva posebno študijo. P ri tem je treb a razčistiti najrazličnejše momente ekonomske, organizacijske in politične narave, med drugim npr. vprašanje m inimalnega stanovanj­ skega standarda. Novi gradbeno pravni predpisi dajejo torej vsem udeležencem graditve široke možnosti, da na najustreznejši način pridejo do najboljše rešitve tudi p ri objektih družbenega standarda. Poleg na­ čel tem eljnega zakona, ki jih na te objekte raz­ širja republiški zakon, vsebuje ta zakon kakor tudi pravilnik o oddajanju del in pravilnik o izdajanju dovoljenj za graditev nadaljn ja določila, ki dajejo investitorjem , izvajalcem in projektantom vso sa­ mostojnost, da se uspešno uveljavijo na področju svoje dejavnosti. Če bodo te možnosti izkoristili in p rav razum eli novo situacijo, ki je nastala z uveljavitvijo novih načel, se bodo pozitivni uspehi pokazali tudi na področju stanovanjske graditve. D . R. Gradnja stanovanj za prodajo Že večletna težnja, da bi gradbena podjetja postala podjetja, ki proizvajajo določen gradbeni objekt kot svoj končni proizvod, je najlaže ures­ ničljiva v stanovanjski izgradnji. Doslej so bila podjetja gradbeništva povsem odvisna od investi­ to rja in drugih okoliščin, na katere niso mogla vpli­ vati v pogledu izboljšav ali racionalizacije in zato tudi niso bila stimulirana. Investitor si je oskrbel investicijski program, več ali manj uspešno zago­ tovil potrebna finančna sredstva, si pridobil loka­ cijo, naročil p ri p ro jektantu potrebne načrte in drugo tehnično dokumentacijo te r končno na pod­ lagi licitacije, ali pa po sistemu zbiranja ponudb, oddal najnižjem u ponudniku delo v izvršitev. Vse naštete faze so bile med seboj ločene tako, da ni bilo nikakršne povezave gradbenega podjetja s so­ delujočimi in še posebno ne v začetnih fazah, tj. p ri izdelavi investicijskega program a, zazidalnih načrtih te r p ri izdelavi glavnega projekta. Posle­ dice takšnega stanja so znane: nezadostno prem iš­ ljeni tehnološki postopki, draga zazidava z vsemi napakam i in pom anjkljivostm i, ki jih je investitor predpisal preko tehnične dokumentacije. Ni mogoče trditi, da je bilo v vseh prim erih tako, vendar je žal tovrstne gradnje veliko in je povzročila družbi hudo škodo. Gradbena podjetja so s svojimi kooperanti p ri­ stopila h gradnji stanovanj kot proizvajalec in to v večjem obsegu šele sredi lanskega leta. V smislu priporočil Ljudske skupščine za izvajanje družbe­ nega p lana za leto 1962, da se omogoči gradnja stanovanj za trg, je nam reč republiški stanovanj­ ski sklad odobril gradbenim podjetjem 1800 m ili­ jonov dinarjev posojila po dokaj ugodnih pogojih in sicer nam ensko kot obratna sredstva za čas gradnje stanovanj. Analogno je tudi splošna go­ spodarska banka skoraj istočasno odobrila gradbe­ nim podjetjem za proizvodnjo stanovanj za prodajo p rav tako 2315 milijonov dinarjev, vendar po ostrejših pogojih. Na podlagi teh osnovnih pogo- S tan o v an jsk i b lok i v N ovem V elen ju jev so po podatkih B iroja gradbeništva Slovenije podjetja lani pričela z gradnjo za trg ca. 1700 sta­ novanj, od katerih jih je bilo 133 do konca leta popolnoma dokončanih, m edtem ko bodo ostala dovršena v letošnjem letu. Poleg tega so grad­ bena podjetja po program u, ki so ga izdelala v m arcu letos, nam eravala pričeti v letu 1963 z grad­ njo še skoraj 3000 novih stanovanj, od katerih bi jih do 1000 letos tud i dokončala, preostalih 2000 pa šele prihodnje leto. Navedene številke dovolj zgovorno kažejo, da so gradbena podjetja s svo­ jim i kooperanti resno pristopila k proizvodnji sta­ novanj za prodajo in so dosegla tudi dobre uspehe, če upoštevamo vse ovire, katere so m orala p ri tem premagovati. K er je bil način gradnje za trg pri nas povsem nov, je bilo treba pritisn iti precej k ljuk za pridobitev lokacij, finančnih sredstev, tehnične dokum entacije in ne nazadnje tudi kup­ cev. Naštete ovire še vedno onemogočajo večji raz­ m ah proizvodnje stanovanj za prodajo in zato naj­ brž ne bo mogoče izvesti celotnega letošnjega program a, katerega so si postavila gradbena pod­ je tja v marcu. Smo nam reč že prekoračili prvo polovico leta, ko se zaradi zakasnele »Odredbe o pogojih, ob katerih se bodo dovoljevali kred iti za zidanje stanovanj za prodajo« (Ur. list SFRJ, št. 22/63) šele sedaj dodeljujejo krediti, brez katerih ni bilo mogoče pristopiti k novi letošnji izgradnji stanovanj. Če upoštevamo, da je bilo v letu 1962 v Sloveniji zgrajenih (dokončanih) po izvajalcih družbenega sektorja 7027 stanovanj, tedaj pomeni, da bo za prodajo zgrajen ih letos ca. 20 °/o stano­ vanj. Globalno vzeto je to razm erje realno. Posto­ pom a bi se moralo seveda to razm erje izboljševati vsako leto' v korist proizvodnje za prodajo. Da pa bo to mogoče, bomo m orali usm eriti naše napore predvsem v naslednje: — sistem proizvodnje stanovanj za prodajo so naši naj višji politično-upravni in gospodarski fo­ rum i že priznali kot eno izmed koristnih oblik sta­ novanjske izgradnje. To načelo bo treba le še bolj popularizirati in zainteresirati tudi druge sodelu­ joče partnerje, da ga sprejm ejo te r z ustvaritvijo enakopravnih pogojev pripom orejo k dokončni uveljavitvi v praksi; — že udomačeni naziv »gradnja stanovanj za trg« ni najprim ernejši te r povzroča zaradi tega določeno nejasnost in različna pojmovanja. P ro iz ­ v o d n ja s ta n o v a n j za p ro d a jo ali krajše p ro iz v o d n ja s ta n o v a n j nedvomno bolj ustreza, če upoštevamo, da je proizvodnja stanovanj za prodajo vsaka pro­ izvodnja stanovanj, v kateri se gradbena podjetja in drugi kodperanti v proizvodnji pojavljajo kot samostojni proizvajalci stanovanj, kateri iz lastnih ali izposojenih obratnih sredstev (tudi že od bodo­ čih kupcev) proizvajajo stanovanja in jih proda­ jajo kot gotov proizvod po določeni ceni. Iz gor­ njega izhaja, da spada v proizvodnjo stanovanj za prodajo vsako stanovanje, zgrajeno po projektu proizvajalca oziroma kooperanta v proizvodnji, z zagotovitvijo obratnih sredstev in drugih pogojev za neovirano, kontinuirano proizvodnjo za pred­ prodajo že znanega ali pa neznanega kupca. P ro iz v o d n ja s ta n o v a n j tež i k s e r ijsk i in d u s t r i j ­ sk i p ro iz v o d n ji s ta n o v a n j, in s ic e r po p ro izv a ja lcu , k i je s k u p a j s k o o p e ra n ti n a te j p ro iz v o d n ji tu d i ekonom sko z a in te re s ira n . Nadaljnja karakteristika te proizvodnje stanovanj je v tem, da proizvajalec in kupec preko tržiščnega mehanizma neposredno sodelujeta in to ob kupoprodaji stanovanja za go­ tovino ali s pomočjo kredita. — Za uresničitev gornjih pogojev je potrebno po posameznih mestih oziroma kom unah izdelati perspektivni plan celotne stanovanjske izgradnje, ki pa mora b iti za vsako leto sproti pravočasno izdelan in p riprav ljen tudi do podrobnosti. Pro­ gram proizvodnje stanovanj za prodajo m ora v občinskema planu v celotni stanovanjski gradnji imeti možnost izvedbe. Le na osnovi konkretnega perspektivnega plana bo mogoče pravočasno p ri­ praviti urbanistično obdelavo, zazidalne načrte, dodeliti kom pleksna komunalno urejena zemljišča in na podlagi dolgoročnih pogodb stim ulirati pro­ izvajalce stanovanj, da si zagotove za izgradnjo potrebne m ateriale, opremo, kadre in druga sred­ stva. — Prodaja dokončanih stanovanj spričo po­ m anjkanj danes še ni problematična. P ri večjem razm ahu proizvodnje stanovanj in ob takšni absti­ nenci, kot j O' do tega vprašanja kažejo nekateri občinski stanovanjski skladi, pa se kaj lahko v bližnji bodočnosti akcija kom prom itira. Za pro­ dajo proizvedenih stanovanj ni treba nikakršnih privilegijev, temveč le enakopravne dodeljevanje kredita kupcu iz stanovanjskih skladov pod istimi pogoji, če se pojavi kot kupec stanovanja p ri grad­ benem podjetju, ali p a če se pojavi kot neposredni interesent, ki želi stanovanje od sklada. Dosedanja praksa nam reč dokazuje, da je kupec, ki se pojavi p ri gradbenem podjetju, v mnogih prim erih zelo prizadet, ker p ri skladu ne dobi posojila, ali pa ga dobi le v m anjši m eri in pod težjimi pogoji (krajši rok vračanja ipd.). — Gradbenim podjetjem se za čas gradnje stanovanj odobravajo le kratkoročni enoletni kre­ diti, ki so zelo dragi (6 + 1 %). To pomeni, da zgra­ dimo na vsakih 18—20 stanovanj 1 stanovanje samo za bančne obresti. Takšen način financiranja stanovanjske izgradnje je nevzdržen, ker zelo p ri­ zadene kupca — potrošnika s p retiranim i anuiteta­ mi. Poleg tega se na ta način paralizirajo vsi na­ pori proizvajalca v smeri pocenitve izgradnje na osnovi industrializacije in tehničnih dosežkov, ker na mesto prih rankov nastopajo visoke bančne obre­ sti. Tudi lim itiranje kredita na 5 + 5 + priliva sta­ novanjskih skladov v smislu veljavne odredbe ni­ kakor ne ustreza našim dejanskim razm eram in je prenizko. — K akor smo že omenili, so kompleksna zem­ ljišča važen pogoj za stabilizacijo cen v gradnji stanovanj. Le večji kompleks omogoča uporabo teh­ ničnih dosežkov te r hitro in racionalno izgradnjo. Prim eri tako v inozemstvu kakor tudi doma, npr. v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu nam to jasno dokazujejo. V vsej Sloveniji, razen v M ariboru, do danes ni bilo prim era, da bi kako gradbeno pod- jetje dobilo za proizvodnjo stanovanj večji kom­ pleks, ki bi mu odprl perspektivo za dolgoročnejšo večletno proizvodnjo stanovanj. Tudi so največkrat dodeljene lokacije poleg tega, da so zelo razdrob­ ljene, še komunalno popolnoma neurejene, vezane na draga rušenja, gradnjo nadom estnih stanovanj itd., kar zopet postavlja gradbena podjetja-proiz- vajalce v neenakopraven položaj nasproti tistim stanovanjskim skladom, ki sami razpisujejo na­ tečaje in grade stanovanja za svoj račun na ne­ prim erno bolj urejenih lokacijah. — Projekti, katere so uporabila lani gradbena podjetja za proizvodnjo stanovanj za prodajo, vse­ bujejo vrsto slabosti, ker so se poslužila tistih, ki SO' se jim zdeli iz dosedanjih izkušenj pač najpri­ m ernejši. Za letošnji program so gradbena pod­ je tja načrte že znatno izpopolnila, izboljšala, p ri­ lagodila po s truk tu ri in opremi pogojem tržišča in bodo zato prihodnje leto pozitivni rezultati v tej smeri očitni.. K ljub temu pa so že letos gradbena podjetja (kjer je bilo to mogoče) dosegla s svojim vplivom na lokacijo, zazidalni načrt, glavni projekt itd. določene prihranke in prednosti, ki se kažejo v uporabi lokalnih m aterialov, skrajšanju dovr- šitvenega roka iz prejšnjih 18 na sedanjih 12 me­ secev; pri tem pa je bila zagotovljena kvaliteta sta­ novanj v danih možnostih. P re tiran strah, da bodo za prodajo zgrajena stanovanja predm et špeku­ lacij in da bodo nekvalitetna, je neutem eljen, saj praksa npr. v M ariboru dokazuje prav nasprotno. M ariborska podjetja dajejo za svoja dela daljšo garancijsko' dobo kot je predpisano, skrbe s svojo servisno službo za event, popravila v času garan­ cijske dobe, p ri tem pa je cena stanovanj dokaj ustaljena in sorazmerno nižja. — Zelo važno bi bilo določiti vlogo posameznih partnerjev, ki sodelujejo' v proizvodnji stanovanj za prodajo in urediti tudi njihove medsebojne od­ nose. Tako bi morali v večjih m estih z več občina­ mi preko m estnih svetov koordinirati skupno na­ ročilo urbanistične dokum entacije za izvedbo per­ spektivnega program a celotne stanovanjske izgrad­ nje. V tem pogledu bi bilo potrebno tudi združiti del ali večino za stanovanjsko izgradnjo določenih finančnih sredstev. Stanovanjski skladi naj bi se torej ne ukvarja li s tehničnim i službami v proiz­ vodnji stanovanj, temveč naj bi bili mobilizatorji zbiranja čim več finančnih sredstev za gradnjo-sta­ novanj. Komuna naj bi odigrala svojo' važno vlogo v skrajšanem postopku p ri dodeljevanju prim ernih kompleksnih lokacij in sodelovala p ri reševanju težkega vprašanja pravočasne kom unalne ureditve, s čimer bi bili doseženi znatni p rihranki. Obratne kredite proizvajalcem stanovanj bi bilo treba omo­ gočiti na cenejši, bolj prožen in perspektivnejši način, ker sedanji nikakor ne ustreza. Odnosi med proizvajalci in kupci niso problem atični, kolikor so urejeni drugi pogoji. — S trah nekaterih skladov in posameznikov, da bodo gradbena podjetja z večjim razmahom proizvodnje stanovanj za trg imela monopolni po­ ložaj, je pretiran , ker bo še vedno obstajala kon­ kurenca med posameznimi proizvajalci in bo ku­ pec nedvomno kupoval stanovanja tam, kjer bodo boljša in cenejša. Pa tudi sama ekonomika sili proizvajalca, da svoje lastne kapacitete čimbolj izkorišča in s tem dosega večjo rentabilnost. D ru­ gače povedano': gradbena podjetja-proizvajalci bodo strem ela, da proizvedejo čimveč stanovanj, ker bodo na tem ekonomsko zainteresirana. — Vprašanje komunalnega prispevka se tre ­ tira različno po občinah, pa tudi različno po posa­ meznih lokacijah. Principe bo zato treba v inte­ resu stanovanjska gospodarstva bolj uskladiti, ker se bo v nasprotnem prim eru proizvodnja stano- novanj za trg izmaličila. Važno vlogo- v industrializaciji stanovanjske izgradnje in s tem tud i proizvodnje stanovanj za prodajo bi m oral bolj kot doslej odigrati Zavod za raziskavo m aterialov in konstrukcij, kakor tudi drugi in štitu ti te r zvezni in republiški gradbeni center, ki je trenutno šele v form iranju. Z večjim angažiranjem le-teh za stanovanjsko izgradnjo bi bili omogočeni znatni prihranki ter odpravljena ozka grla, ki sedaj zavirajo stanovanjsko izgradnjo. Proizvodnja stanovanj za prodajo po gornjih vidikih omogoča proizvajalcu gradnjo preko vsega leta, k ar je izredno važno in pomeni povečanje kapacitet po grobi oceni najm anj za tretjino. Di­ nam ika stanovanjske izgradnje bo enakomernejša preko vsega leta in ne bo tako sunkovita kot do­ slej, ko so podjetja v prvi polovici leta vedno ča­ kala na gradnje, v drugi polovici pa delala podnevi in pozno v noč te r p ri tem doživljala vedno znova iste težave zaradi pom anjkanja kritičnih m ateria­ lov, kapacitet za inštalaterska in zaključna dela, pom anjkanja vagonov in drugih transportnih sred­ stev, in k ar je najhujše, gradbenim delavcem po­ vzročala s tem nemogoče delovne pogoje, nestalen zaslužek in je zaradi tega sezonski značaj v grad­ beništvu še vedno tabo značilen. Zato tudi ni čudno, če je fluktuacija delavcev v tej panogi naj­ večja in vsak teži, da čimprej preide k investi­ to rju ali na drugo delovno mesto, k jer so znatno boljši delovni in življenjski pogoji. Dosedanja proizvodnja stanovanj za prodajo je torej šele začetek, vendar si je pot že u trla in tisti, ki so spoznali njene prednosti, je niso opustili. To velja tako za proizvajalce kakor tudi za kupce. Do rešitve vseh naštetih problem ov in uresničenja ciljev je torej dovolj dela za vse. Treba je le resno poprijeti, pa bodo uspehi ob pregledu realizacije letošnjega program a vzpodbudni za še večje uspehe v prihodnjih letih. B ogdan M elihar vesti V soboto 22. jun ija letos smo se nepričako­ vano poslovili na ljub ljanskih Žalah od našega sodelavca, višjega gradbenega tehnika tovariša P e tra Brena. Omahnil je sredi dela, saj je bolehal komaj dva dni. Tovariš Bren je delal aktivno 33 let v grad­ beništvu te r je vedno užival sloves solidnega in priznanega strokovnjaka — na banski upravi, kjer je bil zaposlen pred vojno in v »Slovenija-pro- PETER BREN jektu«, k jer je delal od ustanovitve te projektivne organizacije. Od leta 1961 do svoje prerane sm rti je služboval v kom unalnem skladu občine Center. Večji del vojne je pokojni pre trpel v nem ških koncentracijskih taboriščih. Po vojni, ko se je zopet vključil v naše gradbeništvo, ni bil le dober član kolektiva na svojem delovnem mestu, tem ­ več se je udejstvoval aktivno tudi v sam oupravnih organih, v delavskem svetu in v raznih komisijah. Njegova nenadna sm rt je še prav posebno prizadela našo Zvezo gradbenih inženirjev in teh ­ nikov Slovenije, saj je bil tov. Bren dolgoleten predsednik našega p re jšn jega republiškega d ru ­ štva, sedaj pa predsednik ljubljanskega okrajnega društva, ki bi moralo p rav sedaj pričeti z novim načinom dela na širšem področju. Tov. Bren je vedno in budno skrbel tudi za obstanek, razvoj in raven našega G radbenega vestnika. Zato se ga bomo slovenski gradbeniki vedno hvaležno spomi­ njali. Slava njegovem u spominu. F . B. USTANOVLJEN JE GRADBENI CENTER SLOVENIJE S podporo svojih ustanoviteljev, tj. Gospodarske zbornice SRS in Z druženja stanovanjskih investito r­ jev te r ob izdatni finančni pomoči Republiškega sk la­ da za k red itiran je stanovanjske graditve, je končno po dolgih p rip ravah in d iskusijah ustanovljen G rad ­ beni center Slovenije. K aj so gradbeni cen tri v svetu? Naši strokov­ n jaki, ki so im eli p riliko deta jlneje spoznati tovrstne centre na Danskem, Holandskem , v Franciji, Zahodni Nemčiji, Švedski in drugod, so nad njim i brez raz­ like izredno navdušeni. Po n jihovih za trjevan jih p red ­ stav lja jo te institucije resnično centralno in zanesljivo strokovno inform acijsko središče, k je r lahko g rad ­ beni strokovnjaki, investito rji, strokovnjaki iz indu ­ strije in potrošniki dobe h itro in res »vsebinsko ažur­ no« inform acijo o vseh dosežkih, novitetah in izkuš­ njah, ki zadevajo ta področja dela. Težišče dela g radben ih centrov sloni na pospeše­ valnem delu, tj. na p es trih in vsestransk ih oblikah takšnega p renašan ja najsodobnejših izkušenj in do­ gnanj, ki resnično vzgajajo in spodbujajo napredek na vsej črti. Ali bo naš na novo ustanovljeni gradbeni center kos tej odgovorni nalogi? Tako se nujno vprašujem o tisti, k i stopamo v cen ter kot p rv i organizatorji; p rav tako in m orda še bolj upravičeno pa postavljajo isto v p ra ­ šanje vsi, k i se zanim ajo za kvalitetno delo centra in za rezu ltate njegovega vpliva. Sedaj, ko so rešena vsaj najosnovnejša m aterialna vprašan ja, o sta ja najvažnejši problem — pridobitev sposobnih strokovnih kadrov. Zato naj velja ta in for­ m acija o ustanovitv i gradbenega centra, k i bo gotovo razveselila vse strokovnjake, ki jim je p ri srcu n a­ predek naše stroke — istočasno tud i kot poziv na so­ delovanje. G radbeni center potrebuje nujno dober strokovni kader in vabi sposobne strokovnjake, da se odločijo za raziskovalno delo in strokovno specializacijo te r da se za tra jno vk ljučijo v njegove vrste. P ri tem so odprta v ra ta stare jšim in m lajšim strokovnjakom . Podrobneje bomo o program u dela, o nalogah gradbenega cen tra te r o njegovi celotni dejavnosti p isali obširneje v eni izmed prihodnjih številk G radbe­ nega vestnika. Brez ozira na to pa želimo čimprej u stv a riti k on tak t z vsem i zain teresiranim i podjetji, strokovnjaki, investitorji, p ro jektanti, industrijo itd. V tem cilju nam v p rv i fazi največ koristijo vaše suge­ stije in želje glede vloge in dela naše nove institucije. To nam bo takoj na začetku omogočilo, da bomo lah ­ ko program dela čimbolj prilagodili stvarn im po tre­ bam , v tem pa tud i gledamo osnovni pogoj za naš uspešen sta rt. F ra n c R u p re t PRIPRAVE ZA ANALIZO ŠTUDIJSKEGA SISTEMA NA GRADBENEM ODDELKU FAGG G radbeni oddelek (GO) fakultete za arhitekturo , gradbeništvo in geodezijo (FAGG) v L jubljan i je na zahtevo rek to rata , da naj bi se analizirali rezu ltati novega študijskega sistem a s tem, da bi označili po­ m anjkljivosti in glavne vzroke, sklenil n a eni svojih spom ladanskih sej, da bo odprl o tem vprašan ju širšo razpravo. V drugi polovici aprila je GO sklical p ri­ p rav lja ln i sestanek, na katerem so člani zbora univ. učiteljev in sodelavcev najp re j ponovno potrd ili p ra ­ vilnost določbe, da naj ostane vpis na GO prost, razen če om ejitev ne zahtevajo prostorske kapacitete zgradb. Na tem sestanku je bila odklonjena m isel o uvajan ju sprejem nih izpitov za kandidate za vpis s tem, da naj se glavna odbira opravi med prvim študijsk im letom. Po sklepu tega priprav lja lnega sestanka so bili 27. aprila na širši sestanek povabljeni poleg univ. učiteljev vidnejši zastopniki operative in projektive, zastop­ niki gradbene srednje šole in slušateljev GO. Po iz­ m enjavi m nenj o dosedanjih rezu lta tih stopenjskega štud ija in pregledu statističnih podatkov, so na tem sestanku spreje li sklep, da je za boljše dognanje lika absolventa I. stopnje nu jno potrebno tra jno globlje sodelovanje m ed GO in operativo. U stanovljen je bil kolektivni o rgan posvetovalnega značaja, v katerem so razen univ. učiteljev še predstavnik i gradbene ope­ rative in p rojektive, p redstavnik gradbenih razisko­ valn ih ustanov, p redstavn ik gospodarske zbornice, p redstavnik GO višje tehniške šole iz M aribora in GTŠ iz L jubljane. Na enem prv ih sestankov tega ko­ lektiva so ugotovili, da je zaradi različne poprejšnje izobrazbe kandidatov, ki prihajajo na I. stopnjo GO, učni program za to stopnjo neprim eren: m edtem ko je absolvent I. stopnje s strokovno poprejšnjo izobrazbo, ki jo dobi npr. na GTŠ, zadovoljivo usposobljen za prakso, enak absolvent s splošno poprejšnjo izobrazbo, ki jo dobi na gimnaziji, za prakso ni dovolj usposob­ ljen ; pač pa je ta bolje p rip rav ljen za nadaljevanje študija na II. stopnji kot absolvent npr. GTŠ. Absol­ vente I. stopnje z gimnazijsko prejšn jo izobrazbo del operative zato tud i odklanja. Na teh sestankih so tud i ugotovili, da lik absol­ venta II. stopnje na splošno ustreza potrebam prakse. S ituacija je torej taka, da so v p raksi iskani absol­ venti I. stopnje le, če so im eli strokovno poprejšnjo izobrazbo ustrezno GTŠ, gim nazijci pa le kot absol­ venti II. stopnje, to je kot d iplom irani inženirji. V de­ lovno komisijo je posvetovalni organ GO, gradbene operative in gradbenega šolstva določil sedem oseb, ki naj rešijo posamezne podrobnosti s širokega področja, ki zadeva ured itev štud ija gradbeništva. Ta odbor je razposlal v zvezi z učnim i program i, prakso, uporab­ ljivostjo absolventov itd. anketna vprašan ja. Na an ­ keto so poslali odgovore Višja tehn iška šola v M ari­ boru, GTŠ v L jubljani, G radis, Tehnika, Skupnost železniških podjetij, Železniški šolski center, slušatelji GO — tehniki, slušatelji GO — gimnazijci. Odgovorov še niso poslali: P ro jek tivn i atelje, Go­ spodarska zbornica, P ro jek tivn i b iro L jubljana, ZRMK, S ek reta ria t IS za industrijo in obrt. N adalje je odbor sklical profesorje GTŠ in vse ustrezne univ. učitelje teoretičnih in strokovnih pred­ metov, ki poučujejo na I. stopnji, z namenom, da bi natančno ugotovil, ka te ra in koliko snovi bi v učnih načrtih za I. stopnjo lahko odpadlo za slušatelje-absol- vente gradbene srednje šole, ker so jo v istem ali celo večjem obsegu že poslušali na GTŠ. GO bo skušal z nadaljevanjem te razprave, ki ni in ne m ore b iti term insko vezana, postopoma p riti do nekih zaključkov, ki bodo lahko služili analizi, kakršno zahteva rek to ra t univerze. Tudi o tem, ali lahko osta­ nemo p ri sedanjem študijskem sistem u in ali ga je treba v korist skupnosti sprem eniti, bomo lahko go­ vorili šele potem, ko bo na razpolago čimveč dejstev in pravilno odm erjena in ocenjena realna vrednost vseh dokazov, ki govorijo v prid ali proti sedanji š tu ­ dijski reform i. Gradbeni center Slovenije Ljubljana kot nova institucija za raziskovalno in pospeševalno delo na področju gradbeništva in stanovanjske gra­ ditve razpisuje naslednja delovna m esta: 1. TEHNIČNEGA DIREKTORJA CENTRA Pogoji: gradbeni inženir z najm anj 15 le t prakse in priznanim udejstvovanjem v raziskovalnem delu te r znanjem 2 tu jih jezikov. 2. ŠEFA ODDELKA ZA DOKUMENTACIJO IN INFORMACIJE Pogoji: gradbeni inženir z najm an j 10-letno prakso, poznavanjem tovrstne problem atike te r znanjem 2 tu jih jezikov. 3. EKSPERTI ZA RAZISKOVALNO IN EKSPERTIZ- NO SLUŽBO za naslednja specialna področja: — za gradbeno tehniko in m etode dela, — za stanovanjsko raziskovanje, funkcionalnost stanovanj, — za statiko gradbenih konstrukcij in elementov, — za ekonom iko stanovanj in naselij, — za kom unalna dela, — za gradbene m ateriale, — za instalacije in energetiko, — za zaključna dela na zgradbah, — za gradbeno m ehanizacijo. Pogoji: zaželena faku ltetna izobrazba s prim erno prakso ozirom a enakovredna strokovnost, dosežena v praksi te r obvladanje vsaj 1 tu jega jezika. 4. ŠEFA KOMERCIALNEGA ODDELKA Pogoji: ekonom ist s fakultetno izobrazbo in zna­ njem 2 tu jih jezikov. 5. ŠEFA SPLOŠNEGA ODDELKA — SEKRETARJA CENTRA Pogoj: p ravn ik s fakultetno izobrazbo in znanjem 2 tu jih jezikov. 6. ŠEFA ODSEKA ZA PROTOTIPNO GRADNJO Pogoji: gradbeni inženir z 10-letno prakso in zna­ njem 1 tu jega jezika. 7. ŠEFA ODSEKA ZA TIPIZA C IJO Pogoji: inž. a rh itek t z najm an j 10-letno prakso in znanjem 1 tu jega jezika. 8. ŠEF STALNE RAZSTAVE GRADBENEGA CENTRA Pogoji: gradbeni tehn ik s prakso te r tem eljitim poznavanjem gradbenih m ateria lov te r znanjem 1 tu jega jezika. 9. PREVAJALCA za p rev a jan je strokovne litera tu re Pogoji: znanje 3 tu jih jezikov izmed angleščine, francoščine, ruščine, italijanščine, nemščine. 10. TAJNICE DIREKTORJA CENTRA Pogoji: znanje debatne stenografije in 2 tu jih jezi­ kov. 11. DOKUMENTARIST s področja arh itek tu re Pogoji: inž. a rh itek t in znanje 2 tu jih jezikov. 12. DOKUM ENTACIJSKI MANIPULANT, STATISTIČAR Pogoji: srednja ekonom ska šola, znanje 1 tujega jezika. 13. RAČUNOVODJA Pogoji: srednja ekonom ska šola z znanjem računo­ vodstva in obračuna osebnih dohodkov. 14. STENODAKTILOGRAFINJO Pogoji: obvladanje debatne stenografije. 15. ADM INISTRATORJE — skupno 2 delovni mesti. Pogoji: obvladanje stro jep isja in adm inistracije. 16. TEHNIČNI RISAR Ponudbe pošljite na naslov: G radbeni center Slo­ venije, L jub ljana, T itova 98/11. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. iidiiI koristni prinomočhi za prakso Pomen kataloga shem objektov in kataloga elementov Končno je tudi p ri nas prodrlo spoznanje, da je možno edinole z industrializacijo uspešno rešiti p ro ­ bleme ekonom ike in kvalite te v stanovanjski izgradnji. V naših skrom nih slovenskih razm erah te rja indu ­ strializacija tesno koordinirano akcijo tako v p ro jek ­ tiran ju kot v proizvodnji elementov. K atalog funkcionalnih shem in racionalnih p ro­ jektov im a nam en, da dovede preko kvalificirane se­ lekcije postopno do serije racionalnih projektov, seveda v zadostnem sortim entu. K atalog se bo postopno iz­ popolnjeval v težnji, da bo predstav lja l res vsakok ra­ ten najboljši izbor. Pozivajo se vsi projektanti, da so­ delujejo p ri izpopolnjevanju kataloga. P ri katalogu elem entov konstrukcij in oprem e za­ sledujem o predvsem cilj industrializacije. P ri tem ne gre takoj za splošni gradbeni katalog •— ker se tak izdaja v zveznem m erilu •— tem več za selekcijo ele­ m entov v zvezi z industrializacijo . V tem sm islu že­ limo v katalogu p rikazati projektantom , investitorjem in proizvajalcem preizkušene elem ente industrijske proizvodnje. Pogoj za uv rstitev v katalog bo strokovna ocena glede kvalite te in uporabnosti. E lem enti bodo stalno na vpogled na razstav i p ri G radbenem u centru Slo­ venije. Na ta način želimo vplivati na investito rje in pro­ jek tan te glede izbora elementov, omogočiti množična naročila in tud i vp livati na ceno. Z aradi tega so v k a­ talogu dane tu d i cene proizvajalcev v odvisnosti od velikosti naročila. K atalog p redstav lja resen in pom em ben korak v tipizacijo v stanovanjsk i graditvi. N adaljn je izpopolnjevanje in dobavo obeh k a­ talogov je prevzel G radbeni center Slovenije, Titova cesta 98. K atalog shem I. del stane 80.000 din. K atalog elem entov, izdaja 1963, pa 15.000 din. Oba kataloga bosta nu jen in koristen pripom oček vsem, ki se uk v arja jo s stanovanjsko graditvijo. Obenem s to inform acijo vabimo vse strokovnjake, da sodelujejo p ri izpopolnjevanju in izboljšavah obeh ZDBUŽENJE y V STANOVANJSKIH FUNKCIONALNE SHEME STANOVANJ S t o l p i č 4.1 L j u b l ja n a a p r i l 1?«?___ 8 ta n o ra n .J a n e t t o 2 8 2 ,6 ? n n cn D a lja n a I . l n I I . n a g r a d a v a a t a i a j n PTS l a S to p n iš č ® n e t t o 2 1 ,6 1 m^J / * 7 f u n k c io n a ln e ehem« s t a n o v a n j ( g e s lo "UNISISTEM") Z id o v je _______________________________ 12 ,5 * Z a z id a n a p o v r š in a 34 7 ,7 0 m*1 100,0% S ta n o v a n ja v m e r i l u l r 50 g l e j p r i l o g e : 1 - 2a+K 2 - 2s+lk+K3 - 3s+K4 - 2s4-2kfS 3s+K 2s+lk+K I P ro je k ta n t« in g «.arh» Grega Košak KorilalllO O Iz K ata loga fu n k c io n a ln ih sh em in ra c io n a ln ih p ro je k to v GRADIS - OBRAT GRADBENIH POL IZDK LKuV L ju b iJ a n a ,S m artin s k a 1 0 0 /a T e le fo n i 57 -445 . 37-446 INSTALACIJE SfB (5 6 ) ( s a n i t a r n e , o g re v a n j e UDK 6 9 7 .8 i n v e n t i l a c i j e ) L i s t š t . 8 D im niki J a n u a r 1963 m w rftrr elementt sistema "shunt" i shu- i . shu-2 in sho-3 SHU-l-N SHO-l-F SHÜ-2-F ATEST* r - 6 0 - - 6 8 - D im ničn i e le m e n t i ^>HU-2 D im n ičn i e le m e n ti SHU-3 P o ro č i lo - i n g . J e j / s l - 5 9 (D N -1372/59) ZRMK - L ju b l ja n a : " M e ritv e iz v e d e n e po DIN 4102 so p o k a z a le , da d im n ik od­ g o v a r ja nemškim p re d p iso m , k i z a h te v a jo p r i norm iranem d o to k u z ra k a n a d - p r i t i s k 4 mm m in ?V S ." ( A te s t za el-SHU-1) MATERIAL IN OPIS: TEHNIČNI PODATKI, TEMELJNE CENE » POPUSTI : D im nik i s i s te m a SHUNT so s e s t a v l j e n i i z posam ezn ih mon­ t a ž n i h e le m e n to v : a / SHU-N n o t r a n j i p l a š č z z b irn im kanalom i n enim a l i dvema p r i k l j u č n lma - e ta ž n lm a k ana lom a.E lem en t je o d p o re n p r o t i o g n ju i n k l a l l n i . b / SHU-F f a z o n s k i e le m e n t , v k a te re m j e i z v e d e n p re h o d i z p r ik l j u č n e g a v z b i r n i k a n a l , c / SHU-Z o k le p a i n š č i t i n o t r a n j i p l a š č t e r d opušča po­ mike n o t r a n j e g a p l a š č a v v e r t i k a l n i sm eri.V m e­ sn a r e g a j e z a p o ln je n a s t e r m o iz o la c l jo ( ž l i n - d r i n a v o ln a ) . P ro izv a ja m o t r i v r s t e d im n ič n ih e le m e n to v : SHU-1 z enim p r ik l ju č n im kana lom ; SHU-2 i n SHU-3 * dvema p r ik l ju č n im a k an a lo m a . V i s t i e t a ž i n e moremo na SHUNT-d im n ik z enim p r ik l ju č n im k a n a lom (SHU-1) n a p r a v i t i dveh p r ik l j u č k o v ,v takem p r im e ru uporab im o e le m e n te z dvema p r ik l ju č n im a kanalom arSH U -2 a l i SHU-3.Na posam ezn i z b i r n i k a n a l lah k o p r ik l ju č im o n a jv e č 6 p e č i ,se d m o la h k o p r ik l ju č im o v zad ­ n j i e t a ž i samo n a p r i k l j u č n i k a n a l , k o t na o b ič a jn o dim ­ n ič n o t u l j a v o . Če uporabim o n a v rh u t u l j a v o SHU-3, lah k o s l u ž i d r u g i p r i k l j u č n i k a n a l za p r i k l j u č e k osme p e č i . Možnost v e č ih p r ik l j u č k o v ( p r i v i s o k ih s ta v b a h ) dosežem o z u porabo v e č ih d im n ič n ih t u l j a v skupa’j . M inim alna v i š i n ­ sk a r a z l i k a med p r ik l ju č k o m p e č i i n prehodom i z p r ik l j u š - n eg a v z b i r n i k a n a l j e 2 .2 0 m .Obvezno j e u p o r a b i t i p o le g n o t r a n je g a p la š č a - š e z u n a n j i p l a š č , a l i p a o b z i d a t i n o ­ t r a n j i p l a š č z z id a k i a l i p o r o l i to m . D el d im n ik a v pod­ s t r e š j u i n n ad s t r e h o mora b i t i v vsakem s l u č a j u o b z id a n z opeko (d=12 cm ). D im nična k a p a - v le č n i n a s ta v e k s is te m a SHUNT, k i j e s e s t a v l j e n i z 4 -6 o k r o g l ih o b ro č e v , kape i n osnovne p lo š č e ,p o s p e š u je v l e k in p r e p r e č u je m o tn je ,k i b i n a s t a l e z a r a d i s l a b i h a tm o s f e r s k ih p r i l i k . V e n t i l a c i j e s e s t a v l j e n e i z SHU-N e le m e n to v n i p o tre b n o v s t a v b i o b z i­ d a t i a l i o b d a t i z zu n a n jim p la šč e m (J3HU-Z), n a p o d s t r e š ju i n n ad s t r e h o J e o b z id a v a v e n t i l a c i j n u jn a . S t i k i med d i­ m ničnim i e le m e n t i , po seb n o p a p r i k l j u č k i p e č i n a d im nik m o rajo b i t i d o b ro in t e s n o iz v e d e n i . Kapo SHUNT d im n ik a (SHU-1) s e s t a v l j a j o : s p o d n j a p lo š č a kom. d in 6 . 3 5 5 . - , p e t o b ro č e v A 8 0 0 .-d in A o m .,1 8 k o m .d is ta n č n l - kov A 50. - d i n ,v r h n j a kap a 1300, - d i n kom. i n t r e h v i ja k o v A 4 2 0 .- d i n komad. Volum en k a p e = 118 dm3. E le m e n ti D o lž in a Š i r i l » V iš in a V o l .b e t , T eža Cena SHU-l-N SH U -l-F SHU—1—Z 38.0 cm 3 8 .0 cm 50.0 c a 26.0cm 26.0cm 38. 0cm 40.7cm 40.7cm 40.7cm 16.6<*2 1 9 .7 d m | 2 8 .5 d a r 41 kg 49 kg 71 kg 8 2 0 .- 900. - I . 05O .- SHU-2-N SHU-2-F SHU-2—Z 4 1 .0 o a 4 1 .0 oa. 53 .0 cm 33.0cm 33. 0cm 45.0cm 40.7cm 4 0 . 7cm 40 .7cm 22 . 0dm | 25-Odm? 2 8 .0 d r r 48 kg 54 kg 56 kg 9 3 0 . - 1 .1 0 0 . - 1 . 036. -ill 5 6 .0 om5 6 .0 om 6 8 .0 cm 26.0cm 2 6 .Ocm 38.0cm 40.7cm 40.7cm 40.7cm 22.0dm J 27 . 0dmi 32. 0dnr 48 kg 58 kg 63 kg 9 5 0 . - 1 ,2 0 0 . - 1 .1 6 0 . - Kapa en. SHUNT d im nika 8 7 .0 cm 7 5 «Ocm 7 1 . Ocm U S .O dj? 295 kg 1 3 ,8 1 5 .- E le m e n ti SHU-Z i n SHU-N: p r i n a r o č i l u 5000 komadov 5 % " " SHU-Z " SHU-N: " " " 10000 " " 10 % " " SHU-F: " " " " 1000 " " 5 % " " SHU-F: " " " 2000, " " 10 % Kapa d im n ik a SHU-1: " " " 100 " " 10 % Vse c e n e so k a l k u l i r a n e f c o kam ion OGP L ju b l ja n a . Iz K ata loga e lem entov , k o n s tru k c ij in o p rem e katalogov, ker bomo le ob najširši podpori vse stro ­ kovne javnosti kos postavljenim ciljem. Združenje stanovanjskih investitorjev G radbeni center Slovenije KATALOG I Katalog funkcionalnih shem stanovanj je zbirka najboljših shem standardn ih stanovanj, ki se stalno obnavlja in dopolnjuje s tem, da se v njo vključujejo nove in boljše sheme in izločujejo zastarele in ne­ ustrezne sheme. Tak način izločevanja in dopolnjeva­ n ja omogoča, da je K atalog vedno ak tualna slika n a j­ boljših shem standardn ih stanovanj (sheme v m erilu 1 :100 in 1 : 50). Če je na osnovi funkcionalne sheme, ki je ob jav ­ ljena v K atalogu, izdelan glavni serijsk i projekt, se shem a dopolni tud i z najvažnejšim i deli tega projekta in s karak terističnim i ekonom skim i pokazatelji in ce­ nami. Nam en kataloga Namen K ataloga funkcionalnih shem stanovanj je naslednji: a) pregled nad trenutno najboljšim i shem am i stan­ dardnih stanovanj, ki so v skladu z zahtevam i glede uporabne vrednosti stanovanj, opisanim i v P rojektnem program u ZSI, in ki jih priporoča Z druženje stanovanj­ skih investitorjev; b) izbor shem, na osnovi ka terih lahko p ro jek tan t­ ske organizacije in sam ostojni proizvajalci izdelujejo investicijsko dokum entacijo za stanovanjske zgradbe pod pogoji, k i so navedeni v poglavju 2 in 3 P ro jek t­ nega program a (0.3), ki je sestavni del Kataloga I; c) vzpodbuda za dvig kvalite te p ro jek tiran ja n a ­ ših s tandardn ih stanovanj na osnovi naslednjih načel: — razvoj k še boljšem u je možen takrat, kadar tekm ujem o z najboljšim ; — bolje od pred laganih funkcionalnih shem je do­ voljeno graditi, slabše ne! NAČIN DOPOLNJEVANJA KATALOGA V si'p ro jek tan ti, p ro jek tan tske organizacije in sa­ m ostojni proizvajalci im ajo možnost, da kadarkoli predlagajo Združenju stanovan jsk ih investitorjev, da v K atalog funkcionalnih shem vključijo še druge funk ­ cionalne sheme stanovanj, ki jih sm atrajo za enako dobre ali boljše od ob jav ljen ih shem. Tudi te sheme m orajo biti v skladu s P ro jek tn im program om ZSI. O dstopanje od določil P ro jek tnega program a ZSI je možno in zaželeno, če p ro jek tan t dokaže, da je funk ­ cionalno in ekonom sko utem eljeno. Vse predloge za vk ljučitev novih shem, k i m orajo biti izdelane na teh ­ nično enak način kot že objavljene sheme v Katalogu, sprejm e ali zavrne strokovna kom isija ZSI oziroma G radbenega cen tra Slovenije, ki o rezultatu pismeno obvesti p red lagate lja sheme. KATALOG II K atalog gradbenih elem entov, oprem e in k onstruk ­ cij je zbirka tehničnih in kom ercialnih podatkov te r navodil o gradbenih elem entih, opremi, m ateria lih in konstrukcijah , tj. izdelkih gradbene industrije in pod­ je tij, ki proizvajajo za gradbeno dejavnost. K atalog je u re jen tako, da se van j vključu je jo listi s podatki o novih proizvodih in izpopolnjeni te r novi podatki, ki stalno dopolnjujejo že objavljene liste. Z ob jav ljan jem podatkov (na posebnih listih) o novih proizvodih, 'k i so v obdelavi oziroma v pripravi, a še niso preizkušeni, nudi K atalog popolno sliko tudi nad izdelki, k i bodo z določenim izpopolnjevanjem v doglednem času na razpolago za splošno uporabo. 'js . N am en kataloga K atalog nudi pregled nad proizvodnjo gradbenih elementov, opreme, m ateria lov in konstrukcij in daje zaradi ustreznega načina dopolnjevanja in izločevanja listov vedno aktualno sliko tehničnih, p ro jek tn ih in kom ercialnih podatkov vseh proizvodov, ki so upo­ rabn i v standardn i stanovanjsk i graditvi. K atalog služi kot p riročn ik projektantom , proiz­ vajalcem in investito rjem p ri izboru elem entov ob p ro ­ jek tiran ju te r izvedbi. Na ta način je K atalog važen pripom oček za u sk la jevan je p ro jek tiran ja in proiz­ vodnje. K atalog je vzpodbuda za dvig kvalitete p ro jek tan t­ skih in proizvodnih del. O bjavljeni so podatki, k i jih je pregledala strokovna kom isija. Osnovne zahteve o kvalite ti in izvedbi v sk ladu s predpisi JUS kot merilo za ocenjevanje proizvodov je postavil širok krog stro ­ kovnjakov. V grajeni izdelki so sistem atično opazovani, rezu lta ti in predlogi za izboljšavo sporočeni p roizvajal­ cem. P roučijo in upoštevajo se stva rn i predlogi p ro­ jek tivn ih organizacij, izvajalcev gradbenih del, potroš­ nikov in drugih. K atalog je vzpodbuda k usk la jevanju cen za po­ samezne proizvode in k postopnem u fo rm iran ju stalnih cen za določeno kvaliteto konkurenčnega izdelka. K atalog je vzpodbuda za uskladitev in specializa­ cijo proizvodnje glede na zm ogljivost in potrebe, ki jih je mogoče načrtno določiti za nekaj le t naprej. S tem bo postal K atalog elem entov tudi osnova za organiza­ cijo skupnih m nožičnih naročil. Način ureditve Zaradi različne stopnje obdelave, kvalite te in p re- skušenosti določenih proizvodov so podatki v K ata­ logu ob jav ljen i n a lis tih razn ih barv. Rdeči lis ti — objavljajo podatke o proizvodih ob­ stoječe industrijske proizvodnje in novih proizvodih. P ri teh proizvodih strokovna ocena še ni izvršena. Modri lis ti — objavljajo podatke o proizvodih, ki jih je strokovna kom isija pregledala in priporočila za splošno uporabo. Crni lis ti — objavljajo podatke o proizvodih tip i­ ziranih elem entov in im ajo značaj neobvezne tipizacije. K atalog je u re jen po INTERNACIONALNI GRAD­ BENI K LA SIFIK A C IJI (SfB), ki je bila spreje ta na kongresu M ednarodnega sveta za gradbeništvo (ICA) septem bra 1959 v R otterdam u kot priporočilo za upo­ rabo p ri u re ja n ju karto tek in katalogov gradbenih proizvodov. Sistem SfB klasifikacije omogoča jasno opredeljevanje m aterialov in izdelkov, stalno dopol­ n jevanje z novim in izločevanje zastarelega. PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE » P r o j e k t L j u b l j a n a « L JU B L JA N A Cankarjevo nabrežje 11 P O D J E T J E Mestna bna izaciia Projektira L J U B L J A N A nizke in visoke h m h stavbe ter je specializirano ■ ■ Projektira J izvaja in vzdržuje za vse športne objekte wSS* = kanalizacije -= = te r čistilne naprave za naselja i i i i i h i i i i i i i i i i f l 2 = s in industrijo Železarna Štore Š t o r e p r i C e l j u T elefon 31-71 do 73 C elje in Š to re 1, te le p r in te r 034-18 p r o i z v a j a : SUROVO ŽELEZO: belo, sivo, he- m atitno in specialnih kvalite t SM JEKLA: kvalite tna ogljikova, plem enita ogljikova, kvalite tna nizko legirana, plem enita nizko legirana in jekla za vzm eti vseh v rst Vsa p redn ja jekla izdelujem o v toplo valjan ih profilih: okroglo, k v ad ra t­ no, 6 in 8-oglato, ploščato, specialne profile po posebnih naročilih. LITOŽELEZNE VALJE: za potrebe črne in barvaste m etalurgije, in ­ dustrijo gume, pap irja in mlinsko industrijo KOKILE: vseh v rst in tež LITOŽELEZNE VODOVODNE CEVI CEVOVODE za ladjedelništvo — tankerje STROJNO LITINO do kosovne teže 15 ton v vseh kvalite tah po JUS, m odificirano litino, nodularno KGR litino, ki se odlikuje z zelo visoki­ mi m ehanskim i kvalitetam i, ognje- odporno in pro ti kislinam odporno litino SAMOTNI MATERIAL: opeko s tan ­ dardn ih oblik po zahtevah naroč­ nikov te r m alto v kvalite tah SK 34 in več Z ahtevajte katalog naših proizvodov! i < KOVINSKO PODJETJE n u d i : ventilacijske in k lim atske naprave, sušilnice za les, sušilnice za ope­ ko, ven tila to rje , stenske ka- loriferje, kondenčne lon­ ce, p rirobne stroje, protitočne ap a­ rate , varilne mize, in d u strij­ ske sesalce itd. M on­ taža vseh v rs t cen tral­ n ih kurjav , klim atskih in v e n t i l a c i j s k i h te r vodo­ vodnih in s a n i t a r n i h n a p r a v 1. < CE LJ E LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA / MARIBOR - LIMBUŠ LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA / MARIBOR - LIMBUŠ Sodobna kuhinja S-hü »MARLES« — elementi sodob­ ne kuhinje S-63 so izdelani na osnovi najprimernejših tloris­ nih rešitev kuhinjskih prosto­ rov. Njih izvedba je v okvirni konstrukciji iz lesa smreke- jelke, ter so z obeh strani ob­ loženi z bukovo vezano ploščo. Delovne plošče so obložene z lesoninom, obrobljene z alu­ minij profilom, z zadnje strani pa s PVC profilom iz plastike. Površinsko so elementi obde­ lani s preskušenimi emajl laki ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO IZGRADNJO OKRAJA MARIBOR MARIBOR, MASARYKOVA UL. 4/II PREVZEMA VSA INVESTITORSKA DELA Pripravlja tehnično dokumentacijo, oskrbi investicijske programe, grad­ bene projekte, nadzoruje izvajanje del, prevzema izvedene gradbene ob­ jekte po svojih številnih strokovnja­ kih gradbene in druge stroke S svojim večletnim uspešnim delom si je pridobil zaupanje mnogih stvarnih investitorjev