UREDNIKOVA BESEDA Spoštovani bralci! Pred vami je novembrska številka Glasila občanov. Mnogi ste se že od maja dalje, ko je izšla 5. številka, spraševali, kaj je z našim občinskim glasilom. Prenekateri ste ga pogrešali, kar pomeni, da je tudi doslej uspešno opravljalo svojo infor¬ mativno vlogo. Aprilske volitve so korenito posegle tudi v sredstva obvešča¬ nja; tako je nalogo ustanoviteljice glasila namesto Socialistič¬ ne zveze delovnega ljudstva Litija prevzela Skupščina občine Lilija, ki je šele v začetku oktobra objavila javni natečaj za prevzem izdajateljstva časopisa Glasila občanov. Preden smo vse zadeve uredili, je minil še dober mesec, tako da oktobrske številke ni bilo mogoče izdati. Glasilo občanov bo tudi vnaprej izhajalo mesečno in vas bo izčrpno seznanjalo z vsemi pomembnejšimi dogajanji v obči¬ ni. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo večinoma novi člani, si bo prizadeval, da bo glasilo popestril z novimi rubrikami, se¬ veda pa je njegova vsebina odvisna tudi od vas, dragi bralci. Le z vašo pomočjo bomo lahko »pokrivali« celotno področje občine in želim si, da bi imeli dopisnike v vsaki krajevni skupnosti in delovni organizaciji. V tej številki novosti še ne boste opazili, saj objavljamo skoraj vse prispevke, ki so se »nabrali« v urednikovem preda¬ lu od maja dalje, ko je glasilo zadnjič izšlo. Uredniški odbor je menil, da ne bi bilo prav, če bi ravna! drugače, res pa je, da sem moral nekatere prispevke skrajšati, sicer bi nam zmanj¬ kalo prostora; nekatere rubrike pa so, žal, odpadle. Tudi za Pisma bralcev smo prejeli nekaj gradiva, ki ga bomo objavili v decembrski številki. Člani uredniškega odbora smo bili so¬ glasni. da bomo v isti številki objavili pismo prizadetega ob¬ čana in tudi odgovor nanj; to pa zato, da se ne bodo posa¬ mezni problemi vlekli predolgo, ker tako zgubijo tudi svojo pomembnost. Samo 'pismo pa bomo objavili v primerih, ko nam »prizadeti« ne bodo poslali pravočasno odgovora. V novembrski številki smo precej prostora namenili narav¬ ni katastrofi, ki je I. novembra letos prizadela Slovenijo in Povzročila precej škode tudi v naši občini; nekateri prebivalci so čez noč ostali brez hrane, obleke in urejenega doma. Sti¬ ska soseda, prijatelja, znanca trka na srce slehernemu dobro¬ namernemu človeku. Po svojih močeh pomagajmo popla- vljencem; z denarnimi in drugimi prispevki se vključimo v akcije humanitarnih ustanov. In še to! Če kdo glasila ta mesec ni prejel, bodisi zaradi spremenjenega naslova ali zaradi naše nepopolne evidence, naj to sporoči na naslov: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Na isti naslov pošiljajte tudi prispev¬ ke, in sicer do 10. v tekočem mesecu. Boris Žužek, glavni Lepo pozdravljeni! ;>j odgovorni urednik w Za Levstikom na Čatež Več tisoč pohodnikov se je na soboto, ko je Martin spremenil mošt v vino, podalo na več kot 20 kilometrov dolgo pot od Litije do Čateža. »Levstikova pot ni samo klasičen pohod, temveč pravo kulturno-zgodovinsko popotovanje ob katerem se moramo Slovenci vedno znova zamisliti nad seboj...« je v svojem nagovoru poudaril gost tega pohoda predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. (O vtisih s pohoda berite na 6. strani.) Pomagajmo poplavljenim SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - Podružnica LITIJA obvešča vse občane, da zbira prispevke za pomoč vsem prizadetim v nedav¬ nih poplavah. Zbiramo vse vrste ozimnice, denarne prispevke in vse ostalo. Vsa zbrana sredstva bomo v sodelovanju z ostalimi humani¬ tarnimi organizacijami razdelili vsem prizadetim na območju občine Litija ter ostalim še bolj prizadetim območjem v Sloveniji. V Glasilu občanov bomo tudi objavili, koliko sredstev smo zbrali in kdo je bil deležen pomoči. Prispevke za pomoč zbirajo: - Novak Maksimilijana, Dole pri Litiji, - Hostnik Marjan, Gabrovka, - Fajdiga Slavko, Primskovo, - Nograšek Franc, Polšnik, - Kokalj Franc, Litija, - Ceglar Vojko, Šmartno, - Kristan Lado, Vače, - Rokavec Franci, Jevnica-Krcsnice in - Firm Janez, sedež podružnice SKZ Litija, Valvazorjev trg 3 ob sredah (tel.: 881-322 in doma 882-096). Obveščamo vas tudi, da imajo poverjeni zbiralci pomoči svoje se- delavce, ki so bliže vašemu okolju, podrobnejše informacije pa lahko dobite pri naštetih osebah. Podružnica SKZ Litija je že nakazala 10.000 din pomoči prizadetim v poplavah, saj želimo pomagati lju¬ dem takrat, ko so najbolj v stiski. Za pomoč se vam v imenu prizade¬ tih že vnaprej zahvaljujemo. Izvršilni odbor SKZ Litija Informacija o posledicah poplav v občiniLitija in ukrepih PREVENTIVNI ZAŠČITNI UKREPI dobro samozaščitno ravnanje, kar je pripomoglo k temu, da ni bilo člove¬ Zaradi obilnega deževja in napovedi Hidrometeorološkega zavo¬ da Republike Slovenije, da se bo nadaljevalo nestalno vreme, je bil dne 1.11. 1990. leta ob 11. uri aktiviran operativni del občinskega štaba za civilno zaščito občine Litija. Na podlagi ocene stanja so bili sprejeti naslednji ukrepi: 1. Uvede se neprekinjeno dežurstvo v občinskem štabu za civilno zaščito občine Litija. 2. Aktivirajo se štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih Jevni¬ ca, Kresnice, Ribče, Hotič, Litija - levi breg, Litija - desni breg in Sava pri Litiji. 3. Z vsemi omenjenimi štabi se vzpostavi telefonska in radijska zveza preko sedežev krajevnih skupnosti in zagotovi stalno in spro¬ tno informiranje med občinskim štabom civilne zaščite in štabi civil¬ ne zaščite v krajevnih skupnostih. 4. Takoj se organizira opazovanje vodostaja reke Save na celot¬ nem območju občine Litija z namenom, da se pravočasno zagotovi obveščanje prebivalstva in sprejemajo vsi potrebni preventivni za¬ ščitni ukrepi (evakuacija ljudi, materialnih dobrin in živine). 5. Aktivira se občinski center za opazovanje in obveščanje v obči¬ ni Litija, ki takoj vzpostavi telefonske in radijske zveze: - s štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih na ogroženih ob¬ močjih, - z republiškim centrom za obveščanje in pokrajinskim centrom ljubljanske pokrajine, - z republiškim štabom za civilno zaščito in - s podjetji, zavodi in drugimi organizacijami na ogroženem ob¬ močju. 6. Aktivirajo se: - Komunalno stanovanjsko podjetje Litija - Elektro Ljubljana-okolica - Enota Litija - Cestno podjetje Ljubljana - Enota Litija Občinska gasilska zveza Litija in Prostovoljna gasilska društva na ogroženem območju. 7. Vzpostavi se radijska zveza s Postajo milice Litija in poveljni¬ kom občinske gasilske zveze Litija. 8. Občinski štab za civilno zaščito občine Litija bo deloval v pro¬ storih upravnega organa za ljudsko obrambo občine Litija. Pri izvajanju sprejetih ukrepov je bila dosežena visoka stopnja usklajenih aktivnosti, kar je omogočilo pravočasno obveščanje prebivalcev, lastnikov in uporabnikov objektov ter poslovnih prostorov na ogroženem območju, ki jim je grozila narasla reka Sava. Kljub pravočasnemu obveščanju pa vsi ven¬ darle teh opozoril niso jemali dovolj resno. Podatki Hidrometeorološke službe o vodostaju reke Save v Šentjakobu ob 19. uri so napovedovali izjamno visok vodostaj reke v Litiji in katastrofalne posledice. Zato je občinski štab za civilno zaščito občine Litija opozoril štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih, vodstva podjetij ter lastnike objektov in po¬ sebnih prostorov, da z angažiranjem članov prostovoljnih gasilskih društev, pripadnikov enot civilne zaščite in ostalih krajanov ter zaposlenih delavcev v podjetjih organizirajo nudenje pomoči najbolj ogroženim prebivalcem pri evakuaciji materialnih dobrin in živine iz ogroženih objektov. Ob tem je potrebno poudariti izjemno solidarnost med krajani in njihovo Akademski slikar Jože Meglič iz Šmartna je v sodelovanju s Skupščino občine Litija or¬ ganiziral v avli skupščine od 12. do 20. no¬ vembra 1990 prodajno razstavo svojih umetni¬ ških del. Kar 70 odstotkov zbranih sredstev od prodanih slik je namenil občanom, ki so jih prizadele nedavne poplave. ških žrtev in še večje materialne škode. Občinski štab za civilno zaščito občine Litija je sprotno ugotavljal vodo¬ staj reke Save, kije dosegla najvišji nivo 2. 11. 1990. leta ob 00.20, in sicer višino 646 cm, kritična višina za mesto Litija pa je 470 cm. Vodostaj smo kontrolirali na merilni napravi v naselju Podkraj v Litiji. POSLEDICE NARASLE REKE SAVE IN OBILNEGA DEŽEVJA Poplavljeno je bilo območje ob reki Savi v krajevnih skupnostih Jevnica, Kresnice, Ribče, Hotič, Litija - levi breg, Litija - desni breg, Sava pri Litiji in Jablaniška dolina. Poplave so prizadele: - 82 stanovanjskih hiš, - 17 stanovanjskih blokov - 15 proizvodnih in poslovnih prostorov družbenih podjetij, - 8 zasebnih obratovalnic, - 2 enoti Vzgojno varstvene organizacije Litija in to v Kresnicah in na Savi pri Litiji, - podružnično osnovno šolo v Jevnici, - viseči most v naselju Renke, ki ga je deroča reka Sava odnesla in povsem uničila, - poškodbe na mostu v Jevnici in Savi pri Litiji, - poškodovanih je približno 13 km lokalnih cest od tega 0,5 km povsem uničenih (povezava na most v Jevnici), - na večjih mestih je poškodovana magistralna cesta Zagorje- Litija-Ljubljana, - premik zemeljskih plasti - zemeljski plazovi so se pojavili na 9 mestih, od katerih je najbolj nevaren zemeljski plaz na Primskovem, ki resno ogroža stanovanjsko hišo Gradišče št. 6 in lokalno cesto Sobrače-Gradišče, - poplavljenih je okoli 3000 ha kmetijskih zemljišč, - popolnoma je uničen športni park v Jevnici, - poškodovano je vodno zajetje za naselji Ponoviče, Sp. Log in čr¬ pališče ob Ljubljanski cesti v Litiji, - poškodovani so objekti in naprave PTT omrežja, objekti in na¬ prave Elektro Ljubljana okolica in Enote Trbovlje, ki oskrbujeta ob¬ močje občine Litija z električno energijo. Katastrofalna poplava na območju občine Litija, ki je v takem obsegu ne pomnijo tudi najstarejši občani, je povzročila ogromno materialno škodo. Poplavljena je bila tudi železniška proga Ljubljana-Zidani most med že¬ lezniškima postajama Litija in Sava pri Litiji. Zaradi tega je bila proga zapr¬ ta od 00.20 do 7.15 za ves promet, od 7.15 do 9.30 pa je bil vzpostavljen promet le po enem tiru. Vodostaj vode narasle reke Save je na najbolj prizadetem območju v nase¬ lju Ponoviče (Smrekarca) in v delu naselja Sava pri Litiji dosegel višino tudi preko 3 m in je voda poleg kletnih etaž preplavila tudi pritličja objektov. Ši¬ rina poplavljenega pasu je dosegla 621 m. Zaradi narasle reke Save in katastrofalnih poplav je v najbolj kritičnem obdobju prišlo tudi do izpada električne energije na prizadetem območju (zalitje transformatorskih postaj in električnih razdelilnih omar). Prekinjene so bile tudi telefonske in radijske zveze z najbolj prizadetimi območji. Občinski štab za civilno zaščito je zaradi preteče nevarnosti in bojazni, da bo reka Sava še naraščala, preko republiškega štaba za civilno zaščito napo¬ vedal zahtevek za pomoč helikoptrske enote republiškega sekretariata za no¬ tranje zadeve, v kolikor voda ne bi začela upadati in ne bi bilo omogočeno reševanje prizadetih ljudi z drugimi sredstvi. REŠEVANJE IN SANACIJSKI UKREPI Občinski štab za civilno zaščito občine Litija je predvidel vse možne ukre¬ pe, organiziral in pripravil reševalne ekipe za nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu, da bi lahko takoj, ko bo nivo vode omogočil, začel z izvaja¬ njem reševalnih akcij. V dopoldanskih urah dne 2. 11. 1990, so si prizadeta območja ogledali predstavniki občinskega štaba za civilno zaščito, upravnega organa za Ijud- 2 za odpravo posledic škode sto obrambo ob prisotnosti podpredsednika Skupščine občine Litija in orga¬ nizirali reševanje ter nudenje pomoči prizadetim občanom. Člani prostovoljnih gasilskih društev Litija, Šmartno pri Litiji, Zavrstnik, Liberga, Kostrevnica, Polšnik, Vače in Jablanica, so po izdelanem razpore¬ du pričeli s črpanjem vode iz objektov in izpiranjem ulic ter cest v mestu Li¬ tija. Ob tem pa je potrebno povedati, da so bila v prizadetih krajih: v Jevnici, Kresnicah, Hotiču, Ribčah in Savi pri Litiji tamkajšnja prostovoljna gasilska društva ob angažiranju pripadnikov civilne zaščite in ostalih krajanov glavni nosilec vseh zaščitnih in reševalnih akcij. Na celotnem območju pa so pripadniki ekip civilne zaščite nudili pomoč prizadetim občanom pri urejanju objektov, čiščenju prostorov ter pri odvo¬ zu pokvarjenih živil in poginulih domačih živali (kure, zajci, mačke, psi...) ter kosovnih odpadkov (uničenega pohištva, opreme in oblačil ter drugega tekstila). Komunalno stanovanjsko podjetje Litija je organiziralo odvoz pokvarje¬ nih živil in poginulih domačih živali ter kosovnih odpadkov na vseh obmo¬ čjih, kjer je bilo to potrebno. Omenjeno podjetje je pričelo postopno izvajati sanacijska dela na lokalnih cestah, odstranjevati zemeljske plazove in zagotavljati nemoteno oskrbo s pitno vodo na območju mesta Litije in Šmartnega pri Litiji (upravljalec vo¬ dovodov za območje mesta Litije in Šmartno pri Litiji je Komunalno stano¬ vanjsko podjetje Litija). Na ostalih prizadetih območjih, kjer je bil izražen sum o oporečnosti pit¬ ne vode, pa so oskrbo z vodo zagotavljali z dovozom pitne vode v cisternah, hkrati pa je potekala tudi akcija čiščenja zajetij in vodohramov ob jemanju vzorcev za bakteriološko analizo vode. Elektro Ljubljana okolica - Enota Litija je izvajala popravila na poškodo¬ vanih objektih in napravah tako intenzivno, da je 2. 11. v večernih urah za¬ gotovila nemoteno oskrbo z električno energijo na celotnem prizadetem ob¬ močju, razen za naselje Sava in Sp. Log, kar je bilo urejeno naslednjega dne ob 16. uri. Najkasneje je bilo sanirano stanje v delu naselja Podšentjur, in sicer 5. no¬ vembra. Cestno podjetje Ljubljana - Enota Litija je izvedla najnujnejša dela pri sa¬ naciji plazu v Ribčah, odpravi poškodb na magistralni in regionalni cesti in zavarovala poškodovana mesta, daje lahko stekel promet. Podjetje za PTT promet Ljubljana je v večini primerov že v poznih po¬ poldanskih urah 2.11. vzpostavilo telefonske zveze in izvedlo najnujnejša popravila na objektih in napravah. Ostale napake so bile odpravljene 3. 11. Vendar je potrebno poudariti, da so bile na zvezah še vedno velike motnje do 5. 11. Železniško gospodarstvo Ljubljana je po ogledu proge dne 2. 11. ob 5.40 z izvidniškim vlakom opravilo ogled proge in nato organiziralo čiščenje (posa¬ meznega tira) ter izvedlo potrebna popravila na progi, ki so bila pogoj za vzpostavitev rednega prometa. Z reševalnimi akcijami in sanacijskimi ukrepi za odpravo posledic poplav ^ je nadaljevalo 3. 11. in v manjšem obsegu tudi 4. 11. Določene naloge, kot je odvoz kosovnih odpadkov (naknadnih) in druge aktivnosti, se bodo iz- vajale še tudi v naslednjih dneh. Ponovno je treba poudariti izjemno dobro sodelovanje vseh udeležencev v reševalnih akcijah in pri izvajanju ukrepov za odpravo posledic vremenske ujme - poplave. Dosežena je bila visoka stopnja odgovornosti vseh udele¬ žencev in posameznikov v reševalnih akcijah. Rezultat takega sodelovanja pa je omogočil učinkovito delo kljub dežju, te žkim pogojem in tudi pomanjkljivi opremi (pomanjkanje potopnih črpalk, ustreznega terenskega vozila, premalo prenosnih radijskih postaj, sredstev za Pobiranje in odvoz naftnih derivatov, pomanjkanje ustrezne intendantske opreme-dežni plašči, visoki gumijasti škornji in drugo). R es je, da odnos vseh prizadetih občanov do reševalcev ni bil vedno pn- m e ren. Vendar so bili taki primeri izredno redki (Trg na Stavbah), kar pa je o neke mere tudi razumljivo glede na prizadetost in škodo, ki so jo utrpe i 0 že tako slabih socialnih in materialnih pogojih za življenje. m reševanju je bilo ponovno ugotovljeno, da so kletni prostori stanovanj- s 'h blokov neprimerno urejeni: ni zbirnih jaškov, v kleteh se hranijo stvari ln Predmeti, ki tja ne sodijo, npr. naftni derivati. radi teh smo venem stanovanjskem bloku T rga na Stavbah mora i pri " pan JU izvesti poseben postopek (da ne bi dodatno ogrožali okolja) in anga- 'pt'tudi podjetje Petrol iz Ljubljane. reventivno smo preko Radia Ljubljana posredovali prebivalcem mesta '' Je .' n Šmartnega obvestilo o prepovedi uporabe vode iz vodovodnega Htrežja brez predhodnega prekuhavanja. Na območju Sp. Loga so pitno vodo redno dovažali 2., 3. in 4. 11., dokler niso usposobili tamkajšnjega zajetja in vodohrama. Sanitarna inšpekcija je 4. 11. s pomočjo pripadnikov civilne zaščite posre¬ dovala vsem prebivalcem na prizadetem območju pisno navodilo o ravnanju z živili, ki so prišla v dotik z vodo reke Save ob poplavi. NUDENJE POMOČI PRIZADETIM OBČANOM Oceno škode na prizadetih objektih so ugotavljale komisije Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Litija, socialne in materialne raz¬ mere prizadetih občanov pa komisije, ki so bile sestavljene iz delavcev Cen¬ tra za socialno delo in delavcev občinskih upravnih organov občine Litija. Osnovni namen teh komisij je bil, da se realno oceni škoda in izmed vseh prizadetih ugotovijo najtežji socialni primeri. Te ugotovitve so bile podlaga za pogovore s predstavniki republiških upravnih organov in za utemeljevanje zahtev za finančna sredstva, potrebna za odpravo posledic poplav. Dne 9. 11. 1990. leta je bila najbolj ogroženim občanom dodeljena pomoč v obliki posteljnine in oblačil. Dodatno družbeno denarno pomoč je prejelo 20 posameznikov. Nenehno potekajo aktivnosti za pridobivanje materialnih in finančnih sredstev. Občinski odbor Rdečega križa Litija v sodelovanju s svojimi koordinacij¬ skimi odbori in Kmečka zveza, odbor Litija, pa si dodatno prizadevata za spodbujanje solidarnostnih akcij pri zbiranju materialnih in finančnih sred¬ stev (kmečka zveza za ozimnico) za prizadete občane. OCENA ŠKODE V petek dne 2. 11. 1990 je bilo oblikovanih pet komisij za popis nastale škode, ki so pričele z delom na terenu takoj, ko je bilo mogoče priti z nor¬ malnimi prevoznimi sredstvi do poplavljenih področij. Komisije so uspele prvi dan obiskati praktično vse prizadete objekte v KS Jevnica, Kresnice, Hotič, Sava pri Litiji in v KS Litija desni breg in popisati nastalo škodo. Delo komisij je bilo težavno, saj marsikje ni bilo mogoče ugo¬ toviti nastale škode, ker voda še ni odtekla. Ob 18. uri so komisije prekinile delo na terenu in se zbrale na sedežu Komiteja za urejanje prostora in var¬ stvo okolja. Za boljše delo pri vrednotenju popisne škode smo k delu povabili še zunanje sodelavce. 3.11. seje komisijam za ocenitev priključil še referent za kmetijstvo, da je ocenil škodo na področju kmetijstva. Ocene škode na posameznih objektih so razvidne iz zapisnikov o oceni škode za vsak objekt posebej, v nadaljevanju poročila pa so podani samo su- marni podatki o nastali škodi in seznami prizadetih objektov, ki so bili v na¬ slednjih dneh dopolnjeni in naknadno ocenjeni. Komisije so do 8. novembra uspele oceniti škodo na objektih in na kme¬ tijskih površinah, ter škodo na področju industrije in obrti ter gospodarske infrastrukture v skupni višini 115.207.530,00 din. - stanovanjsko gospodarstvo 26.603.000,00 din - komunalno gospodarstvo (komunalne naprave, lokalne ceste, krajevne ceste,- mostovi na teh cestah) 25.000.000,00 - promet ni P° datka _ zveze 806.000,00 din - kmetijstvo 15.608.000,00 din - energetika 1.760.000,00 din -gozdarstvo 100.000,00 din industrija 13.695.730,00 din ' ' n h d rt USt J 539.800,00 din I ostalo _ 6.721.000,OOdin skupaj 115.207.530,00 din Informacijo smo pripravili na osnovi podatkov, zbranih za izredno sejo Izvršnega sveta SO Litija, kije bila 5. 11. 1990. leta. Informacijo sta sestavila: Karlo LEMUT in Marjan MALI 3 Vodstvo občinske skupščine Že v majski številki smo vas v Glasilu občanov seznanili z novim vodstvom občinske skupščine. Informacijo dopolnju¬ jemo s strankarsko pripadnostjo funkcionaijev in s celotno sestavo izvršnega sveta. Predsednik občinske skupščine je Mirko Kaplja (Sociali¬ stična stranka Slovenije), podpredsednik pa je Nace Šteferl (Zeleni Slovenije). Vsi trije zbori občinske skupščine imajo po 21 delegatov. Predsednik družbenopolitičnega zbora je Stane Črne (Slo¬ venska kmačka zveza), podpredsednik pa Rudi Bregar (Libe¬ ralno demokratska stranka). Zboru krajevnih skupnosti predseduje Martin Fele (Slo¬ venski krščanski demokrati), podpredsedniško mesto je pri¬ padlo Jožetu Jančarju (Slovenska kmečka zvezah Predsednik zbora združenega dela je Bojan Železnik (ne¬ opredeljen), podpresednik je Andrej Štritof (Stranka demo¬ kratične prenove). IZVRŠNI SVET Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija je Slav¬ ko Rokavec (Socialistična stranka Slovenije), podpredsednik je Marko Povše (Liberalno demokratska stranka), ki je odgo¬ voren za področje financ in obče uprave. Člani IS so še: - Maijan Mali (Stranka demokratične prenove), odgovo¬ ren za področje urejanja prostora ter komunalno in stano¬ vanjsko gospodarstvo - Bojan Mihelič (Socialistična stranka Slovenije), odgovo¬ ren za področje notranjih zadev, družbenih dejavnosti in ljudske obrambe - Zlato Mantel (Socialistična stranka Slovenije), odgovo¬ ren za področje gospodarstva - Franci Rokavec (Slovenska kmečka zveza), odgovoren za področje kmetijstva in gozdarstva - Anton Tori (Slovenski krščanski demokrati), odgovoren za področje socialnega varstva - Jože Hostnik (Zeleni Slovenije), odgovoren za področje vzgoje in izobraževanja ter splošne zadeve - Tine Brilej (Zeleni Slovenije), odgovoren za ekologijo in turizem Marko Godec Informacija iz Slovenske kmečke zveze, podružnice Litija Spoštovani občani! - Na razpolago smo vam na sedežu podružnice v stavbi MKZ Litija, Valvazorjev trg 3, vsako sredo od 8. do 10. in od 14. do 16. ure ter po telefonu 881-332 int. Slov. kmečka zve¬ za v času uradnih ur ali vsak dan na telefon 882-096 in 877-161. - Če ste zainteresirani, lahko naročite naš interni časopis »NOVICE«, ki izhaja občasno. Prejemajo ga vsi člani SKZ v občini. - Dajajte pobude za delo naše podružnice oziroma za delo naših odbornikov v občinski skupščini. - V prostorih SKZ je tudi sedež Kmečke mladine Sloveni¬ je, odbor Litija. - Med uradnimi urami lahko dobite potrebne informacije s področja naše stanovsko politične organizacije. Podružnica SKZ Litija Dialog v Litiji o novi ustavi Stranka demokratične prenove se dobro zaveda po¬ mena demokratičnega, strp¬ nega in argumetniranega di¬ aloga o vseh odprtih vpraša¬ njih v družbi. Še posebej pa to velja za razpravo o ustavi, ki je vendarle temeljni doku¬ ment države. Litijski prenovitelji smo zato naše vključevanje v jav¬ no razpravo organizirali kot soočanje različnih pogledov. V goste smo povabili dva člana republiške ustavne ko¬ misije: Toneta Peršaka, pod¬ predsednika družbenopoliti¬ čnega zbora republiške skupščine, sicer člana vod¬ stva Slovenske demokratične zveze, ene od strank Demosa in pa Mirana Potrča, vodjo poslanskega kluba SDP in člana najožjega vodstva stranke. Oba sta zelo kvalifi¬ cirana sogovornika, saj se z ustavnimi vprašanji zelo in¬ tenzivno ukvarjata že dlje časa. Miran Potrč je bil predsednik republiške ustav¬ ne komisije v prejšnjem mandatnem obdobju, ko so bili sprejeti ustavni amand¬ maji, ki so pomenili po¬ memben korak na poti uve¬ ljavitvi suverenosti Slovenije in varstva človekovih pravic. Tone Peršak pa je bil zelo aktiven pri nastajanju t. i. »pisateljske ustave«. Tako ustavni amandmaji kot pisa¬ teljska ustava pa predstavlja¬ jo pomemben temelj, na ka¬ terem sloni tudi osnutek nove slovenske ustave. Prireditev smo poimeno¬ vali Dialog v Litiji, pri če¬ mer ni šlo le za dialog med obema gostoma, ampak tudi za dialog obiskovalcev z nji¬ ma. Zakaj ravno dialog? Zato, ker to pomeni izme¬ njavo mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom, doseči soglasje ali sporazum. Seveda so se v razpravi po¬ kazala zelo različna stališča o številnih vprašanjih, obe¬ nem pa tudi pripravljenost za iskanje sporazumnih, za vse sprejemljivih rešitev. Občanov, ki so se udeležili razprave, je bilo čez 60. Dali so številne pripombe in po¬ bude: od tega, kakšna naj bosta simbol na zastavi in državna himna, do vprašanj vzgoje in izobraževanja, sin¬ dikalnih pravic, demilitari¬ zacije Slovenije itd. Vseh razpravljalcev je bilo 11, nji¬ hove pripombe pa smo po¬ sredovali republiški ustavni komisiji. Borut Vukovič Tone Peršak in Miran Potrč sta Litijanom odgovarjala na vprašanja o novi ustavi Občane občine Litija obveščamo, da ima Janez Lukač, de¬ legat občine Litija v Zboru občin Republike Slovenije, uradne ure vsako tretjo sredo v mesecu od 12. do 17. ure, v prostorih Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Sekretariat skupščine in IS 4 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 250. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 18/83,16/87) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 12. seji dne 22. 11.1990 sprejel SKlIjE^P o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območja PUP 1, PUP 3, PUP 4, PUP 5, PUP 6 v občini Litija 1. člen Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za območja PUP-1, PUP-3, PUP-4, PUP-5, in PUP-6 občine Liti¬ ja, ki jih je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko 502/89-90 v oktobru 1990 in vsebuje: - tekstualni del: 1. Povzetek dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Litija 2. Opredelitev posameznih območij z merili in pogoji za izra¬ bo prostora in drugih posegov v prostor 3. Oblikovanje novogradenj in ostalih posegov v prostor 4. Funkcija območij s pogoji za izvedbo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor - grafične priloge: 1. Preglednica razdelitve na karte PKN 1-28, TTN v merilu 1 : 5000 2. Prostorske ureditve na območju PUP 1, 3, 4, 5, 6 s prika¬ zom možnih posegov in meja ter namembnost površin TTN, PKN v merilu 1 : 5000 - besedilo osnutka odloka. 2. člen Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev iz L člena tega skle¬ pa bo razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih Krajevne skupnosti: Dole, Gabrovka, Hotič, Jablanica, Jevnica, Kresnice, Kostrevnica, Polšnik, Prim¬ skovo, Ribče, Sava, Št. Poljane, Vače, V. Štanga, Vintaijevec, in sicer od 23. 11. 1990 do 24. 12. 1990. 3. člen V času javne razgrnitve bo 19. 12. 1990 ob 16. uri v prostorih Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija organizirana javna obravnava osnutka prostorskih ureditvenih pogojev. Javno obravnavo organizira Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Litija v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. 4. člen Pripombe na osnutek lahko dajo delovni ljudje in občani, or¬ ganizacije, društva in ostali s tem, da jih vpišejo v knjigo pri¬ pomb oziroma posredujejo komiteju za urejanje prostora in var¬ stvo okolja občine Litija. 5. člen Ta sklep se objavi v Glasilu občanov, občane v krajevnih skupnostih pa se obvesti o poteku javne razprave in javne obra¬ vnave na krajevno običajen način. Predsednik IS: Slavko Rokavec Obrazložitev: Opredelitve glede načina urejanja območij v sprejetem Dolgo¬ ročnem družbenem planu občine za obdobje 1986-2000 (dopol¬ njen 1989) določajo, da se s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) urejajo naslednja območja: - Krajinska zasnova obvodnega prostora r. Save (PUP I) - Krajinska zasnova Slivna - Zasavska gora (PUP 3) - območje Krajinskega parka Žamboh - Ostrež (PUP 4) - območje Krajinskega parka Moste - Polje - Litija (PUP 5) - vsa ostala območja in naselja, kjer niso predvideni drugi prostorsko izvedbeni akti (PUP 6) Na osnovi planskih analiz možnosti razvoja občine Litija dolo¬ čajo PUP-i smernice, skupna izhodišča in cilje prostorskega raz¬ voja občine, ki so: - varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja, - smotrna raba urbanega prostora, - smotrno izkoriščanje naravnih bogastev, - izboljšanje, ohranjevanje in varovanje naravnega in bivalne¬ ga okolja, - skladna in racionalna izraba površin. Za večino območja, ki ga bomo urejali s prostorskimi ureditve¬ nimi pogoji (PUP), je do sedaj veljal sprejeti urbanistični red za občino Litija, ki pa v skladu z republiško veljavno prostorsko za¬ konodajo preneha veljati naslednje leto. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Pomen zadružništva V zadnjem času se precej govori o tej temi, kar je tudi prav. Prvi vzrok, da se zadružništvu pripi¬ suje tolikšen pomen, je v pripravi republiškega zakona o zadrugah. Drugi vzrok, ki je pomem¬ bnejši, pa je dejansko spreminjaje gospodarstva iz dogovorne v tržno ekonomijo. Današnji as je podoben času Janeza Evangelista Kreka, ko seje pričel buren razvoj kapitalizma. V tem je vzrok za ponovno uveljavljanje klasičnega zadružništva. Naj omenim, da ima v razvitem svetu zadružni¬ štvo dobro tretjino bančnega in zavarovalniškega sklada in prav tolikšen dohodek na celotnem po¬ dročju gospodarstva. V čem je ta skrivnost / Naj- P re j gre tu za zaščito vsakega posameznika pred pretiranim vplivom trga. Zadružništvo zajema predvsem kmetijstvo in gozdarstvo ter stanova¬ nja, trgovino, obrt, zavarovalništvo, bačništvo in vrsto drugih področij. Drugič gre za določeno jamstvo, ki ga z vplačilom članskega deleža vpla- »amezen član in s tem pridobi odgovornost akopravnost do ustvarjenega dohodka. In adnje je v zadružništvu socialen pristop ter iziran nastop na trgu. »lovenski kmečki zvezi se zavedamo, da je mah zadružništva potrebna prava zadružna odaja, ki jo zdaj tudi pripravljajo. Zakon .‘jal tudi vrnitev vsega odvzetega zadružnega tženja. Pogoji za nastajanje pravega /adruž- so bili dani s spoznanjem, da se brez nega organiziranega nastopa na svobodnem j kmetje ne bomo mogli uspešno razvijati, nljivo je, da se v prejšnjem sistemu zadruž- i ni moglo prilagoditi našim zahtevam, saj e zadruge le podaljšek partijskega monopo- laj ko te ovire ni več, pa izrabimo prilož- ki nam jo nudi novi zakon o zadrugah in se sije organizirajmo po zgledu kmetov v razvi- '»fii Franci Rokavec Za Levstikom na Čatež Del udeležencev prve raziskovalne šole v Gabrovki Prva raziskovalna šola v Gabrovki V hladno sobotno jutro sem stopila s težkim nahrbtnikom in urno vzela pot pod težke čevlje. Majdi na startno mesto! Med čakanjem na skupino prijateljev, ki so obljubili, da bodo moji sopotniki, sem opa¬ zovala pridne organizatorje, ki so bili na delu že četrto leto za¬ pored, saj se jim je želja, da bi pohod postal tradicionalen, uresničila. Počutila sem se nadvse po¬ membno, ko je eden od organi¬ zatorjev, ki je bil tako kot vseh deset fantov in deklet zavit v to¬ plo rdečo bundo, radovedno dvignil glavo in pogledal, kdo je lastnik starega modrega karton¬ čka, ki je »pospravil« že vse tri pohode. Množica na startu je bila prav pisana: krepkih planincev, ki so menda v nahrbtnike poskrili svoja leta, je bilo največ, veliko tudi mladine v bolj športni opremi, tudi mladi rod pohod¬ nikov, ki so bili poleti še pravi kratkohlačniki, ni manjkal, opaziti pa je bilo še predstavni¬ ke najmlajšega rodu, ki so se najbolje počutili na hrbtih svo¬ jih staršev. Startali smo prehitro in pri vzpenjanju do pokopališča se je za nami že priplazila prva kriza, ki smo jo pregnali z razpravo o zoprnem asfaltu. Vše tja do Li- berge so se vrstili utrudljivi vzponi, za dodatnega pa je po¬ skrbel še neki hudomušnež, ki je s poti pozabil pospraviti Rodrta debla. Če bi pohodnike povprašali, katera kontrolna točka jim je najbolj všeč, bi bila na prvem mestu prav gotovo Liberga. To je seveda bilo mnenje naše dru¬ ščine. Oči so se nam kar zasveti- le, ko smo zaslišali glasbo in zagledali obetajoč dim, ki se je vil okrog gasilskega doma. Pri¬ kupni domači fantje so poskrbe¬ li za hrano, pijačo in še klopi za počitek. Dobro so se odrezali. Slišala pa sem, o teh fantih, da se z njimi ni dobro šaliti, saj so pred leti avtorju članka o poho¬ du, ki je kritiziral njihov čaj, užaljeno sporočili, da se bodo še srečali. No, ko so kasneje ugoto¬ vili, da je avtor bilo nič hudega misleče in sluteče dekle, pa so se kavalirsko potolažili. Jaz se navamostim nočem iz¬ postavljati, zato zagotavljam, da je bil čaj na Libergi (seveda s primerno količino močnega do¬ datka) odličen. Po okrepčilnem počitku pa spet v hrib po majonezasti cesti in mokrem listju in ob glasni spremljavi malce jokavega Mar¬ jana Smodeta, ki je namesto od¬ ločne koračnice prihajal iz glas¬ bene opreme nekega zasebnika. Ko so nam noge na težavni gozdni poti postajale odveč, nas je prehitel kolesar, z »gorcem« seveda. Dobro se je držal na sit¬ nem kamenju in se sploh ni mislil vdati. Spust proti Gobniku je bil za nas pravo olajšanje. Po razoča¬ rani ugotovitvi, da nobena zida¬ nica ni odprta in skupnem ob¬ žalovanju usode Bojčeve zidani¬ ce, smo na poti na naše veliko veselje naleteli na Igorja, prijaz¬ nega fanta z Gobnika, ki je upravičil Levstikovo pohvalo, daje Gobnik daleč naokrog naj¬ bolj sloveča vinska gora. Pozna¬ valci so ocenili, da se takega vina tudi Levstik ne bi branil. Mimogrede smo nato bili v Moravčah, kjer so za svojo pija¬ čo trdili, daje Levstik na popo¬ tovanju ni pokusil, če bi pa jo, pa gotovo ne bi šel naprej proti Čatežu. Ker smo domačinom verjeli, smo bolj malo pili in se odpravili naprej proti cilju, mi¬ mogrede pa vzeli še stekleničko medice pri prodajalcu ob poti. Ko smo po zadnjih strmih vzponih končno priplezali na Čatež, smo bili kar ponosni nase, čas je bil namreč precej boljši od lanskega, ki nam je uhajal na preštevilnih okrepče¬ valnicah ob poti. Na cilju smo težko čakali na Milana Kučana, ki je spet zrasel v naših očeh s svojim odličnim časom: (3 ure in 58 minut), v katerem je zmogel svoje popo¬ tovanje od Litije do Čateža. I.P. Današnji čas je čas spre¬ memb, dobrih in manj dobrih. Vendar, če pogledamo za šolska vrata, lahko z veseljem ugotovi¬ mo, da tudi naša osnovna šola doživlja prenove, predvsem v svojem vsebinskem pogledu. Ena izmed novosti, ki smo jo uspeli realizirati že v prvem me¬ secu novega šolskega leta, je prav gotovo RAZISKOVALNA SOLA ZA UČENCE, ki je pote¬ kala od 13. do 15. septembra v Gabrovki. OŠ Gabrovka se je izkazala kot zelo dober gostitelj in omogočila bivanje, prehrano, prostore za laboratorijsko delo in sprostitev za 48 učencev in 10 učiteljev iz vseh treh osnov¬ nih šol. Delo v Raziskovalni šoli je zajemalo štiri predmetna podro¬ čja: FI, KE, BI in tehnično vzgojo. Glavni cilj, ki smo si ga sodelujoči učitelji - mentorji v programu zadali, je bil izdelati gozdno učno pot. Cilj smo dosegli, imamo 3 km dolgo učno pot »Velika luža«, na kateri je 13 postajališč, vsako od njih pa je raziskano in opisa¬ no z več zornih kotov. Glavno besedo so imeli biolo¬ gi, ki jih je bilo tudi največ. Opi¬ sali so vse tipične rastlinske vr¬ ste določenega postajališča, ugotavljali čistost zraka s pomo¬ čjo lišajev, opisali izvir sladke vode, opazovalnico za živali in še in še bi lahko naštevala. Geološko sestavo tal na tej poti so raziskali mladi geologi, prevodnost in vlažnost tal fiziki, kislost in bazičnost v povezavi z ustreznimi rastlinskimi vrstami kemiki, če bi naštela le naslove opravljenega dela. Oznake po¬ stajališč so z ličnimi tablami opremili mladi tehniki, jamarji pa pokazali vsem nam, ki hodi¬ mo le po površini naše Zemlje, kaj se skriva v jamah ali manj dostopnih kotanjah. Učenci so bili pri delu zavzeti in presrečni, da delajo drugače in ob tem opazujejo toliko no¬ vega. Zaradi svoje vedoželjnosti so pozabili na utrujenost, ki jo je povzročilo intenzivno dvo¬ dnevno delo in bili enotnega mnenja, da naravo, ki jo imamo tik pred nosom in toliko o njej govorimo, premalo poznamo, kajti šele, ko se v naravo poglo¬ bimo in jo »čitamo«, se nam od¬ pre prelep svet rastlin, živali, kamnin, ki nam zgovorno pri¬ poveduje, kako mačehovski je naš odnos do nje. Ničesar se ne da skriti, le potruditi se je treba in bereš gozd in vse dogajanje v njem kot odprto knjigo, ki ji bo prav človek napisal konec, če ne bo ravnal drugače. Ob zaključku v soboto popol¬ dne so učenci izdelali tudi raz¬ stavo, ki so jo popestrili z zani¬ mivimi in poučnimi plakati, vse svoje zaključke pa strnili v po¬ ročanje in zapiske za Bilten, ki ga bomo izdali v teh dneh, saj nam je zato v Gabrovki resnič¬ no zmanjkalo časa. Izdali pa bomo tudi knjižico »Gozdna učna pot Velika luža«, namenjeno tako učiteljem kot učencem, pa tudi občanom, ki se bodo morda podali na prije¬ ten popoldanski izlet po novi gozdni učni poti v Gabrovki in podoživljali tisto, kar smo mi doživeli, naredili in zapisali. Na zaključno prireditev smo povabili tudi starše in sponzor¬ je, ki so nam s svojo materialno in denarno pomočjo omogočili delo. Prav je, da jih naštejem in se jim v imenu vseh sodelujočih učencev in učiteljev iskreno za¬ hvalim. Pomagali so nam: Skupščina občine Litija, Me¬ sarija in prekajevalnica Litija, Presad Gabrovka, ki nam je omogočil tudi ogled tovarne, Pekarna Šmartno, Tiskarna Slovenija z Vač, Dolka z Dol in Aleksander Jovanovič iz Litije. Pri trasiranju učne poti pa sta s koristnimi in strokovnimi na¬ sveti sodelovala še zunanja so¬ delavca Bruno Utenkar in Jože Ciglar iz Gabrovke. Ker je naložba v znanje najce¬ nejša naložba in je znanje boga¬ stvo, ki ti ga nihče ne more vze¬ ti, rešuje pa probleme posamez¬ nika in družbe, verjamemo, da je bila prva raziskovalna šola šele prvi korak, kateremu jih bo sledilo še veliko. 1. Slabe OŠ Litija 6 —26 septembrskih nabornikov ~ odšlo v vojsko V mesecu septembru 1990. leta je odšlo na služenje vojaškega roka iz naše občine 26 nabornikov. Ta napotitev je bila namenjena pred¬ vsem tistim nabornikom, ki bodo nadaljevali šolanje na višjih in viso¬ kih šolah. Takšnih je bilo 24, kar so dokazali s potrdili fakultet o vpi¬ su, 2 nabornika pa sta napisala zahtevek za napotitev izven 5. armad¬ nega območja zato, da sta bila vseeno lahko napotena, čeravno nista imela potrdila o vpisu na višjo ali visoko šolo, kajti stališče Republi¬ ke Slovenije je bilo, da se napotijo v JLA samo naborniki s potrdili o vpisu. Vsi ti naborniki naj bi služili vojaški rok v Sloveniji oziroma 5. ar¬ madnem območju (Hrvaška), razen nekaterih izjem za specialnosti, ki jih na tem območju ni (šole za rezervne oficirje, tehnične službe itd.). Oddelek za ljudsko obrambo je prejel od Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo štiri odmere in še posebej eno za šolo za rezervne oficirje, to pa zato, ker so naborniki prinašali potrdila o vpisu v raz¬ ličnih terminih, mi pa smo jih sproti pošiljali na Republiški sekretari¬ at za ljudsko obrambo. Nabornike je komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov strank in imenovana od Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza¬ ščito občine Litija, razporedila po vojnih poštah na svoji prvi in drugi seji. Razpored je bil narejen na podlagi navodil Republiškega sekreta¬ riata za ljudsko obrambo, veljavnih zakonov in v skladu s stališči Re- riata za ljudsko obrambo, veljavnih zakonov in v skladu s stališči Repu¬ blike Slovenije, po specifičnosti, za katere je bil posameznik regrutiran in kdaj je nabornik dostavil potrdilo o šolanju. Tako je bilo v Sloveniji napoteno 10 nabornikov ali 38 °/o, na pre¬ ostali del 5. armadnega območja 7 nabornikov ali 27 %, 9 nabornikov ali 35 % pa v druge predele Jugoslavije. Oddelek za ljudsko obrambo Referent za naborne zadeve: Zlato PAVLICA Oktober - mesec varstva pred požari Stalno naraščanje števila po¬ žarov in požarnih škod v druž¬ benem kot zasebnem sektorju nas opozarja na doslednejše uresničevanje požarno preven¬ tivnih določil, predvsem pa na večje zavzemanje odgovornih dejavnikov za odpravljanje vzro¬ kov požarov, torej za boljšo po¬ žarno varnost Dejstvo je. da so vzroki za naraščanje števila požarov in požarnih škod še vedno malo¬ marno ravnanje človeka, zato je nujno, da z organiziranim osve¬ ščanjem in izobraževanjem pro¬ dremo v zavest ljudi, da jim bo pomenila dobra požarna pre¬ ventiva tudi boljšo prihodnost. Zato so aktivnosti gasilskih organizacij skozi vso leto. pose¬ bej pa še v mesecu oktobru - mesecu varstva pred požari. Občinska gasilska zveza Litija je z realizacijo programa za me¬ sec varstva pred požari v 1990 sodelovala z Občinskim štabom za civilno zaščito, oddelkom za ljudsko obrambo in Oddelkom za notranje zadeve ter s postajo milice Litija s tem, da v sodelo¬ vanju prispevamo k čim bolj or¬ ganizirani požarni varnosti in gasilski službi v občini. OGZ in GD v občini Litija so se v mesecu oktobru vključile v izvajanje: - aktivnostne akcije v obliki društvenih vaj GD in enot CZ - izvedle razstave gasilske opreme za učence in občane ~ usmerjale svoje delo v pre¬ ventivne preglede na vseh po¬ dročjih - izvedle strokovni posvet vodstvenega kadra gasilskih dru¬ štev - krepila vaško samozaščito glede požarne varnosti - pripravila programe in iz¬ vedla izobraževanje gasilcev, de¬ lovnih ljudi in občanov s ciljem za boljšo požarnovarnostno kul¬ turo. večjo požarno varnost - sodelovali na republiškem srečanju mladih gasilcev v Novi Gorici s 4 ekipami - organizirali in izvajali še druge aktivnosti, prilagojene po¬ sameznim programom v OGZ in gasilskih društvih kot ureditev gasilskih domov, prostorov njih. urejanja orodišč in še mnogo ve¬ čjih in manjših opravil tako v gasilskih domovih kot v krajev¬ nih skupnostih. Do konca leta bodo gasilci na¬ daljevali z izobraževanjem svo¬ jega članstva in mladih gasilcev. To vsekakor zahteva veliko tru¬ da in prostovoljnega časa. ven¬ dar si brez usposobljenih kadrov ne moremo zamisliti učinkovite¬ ga dela gasilcev pri preventiv¬ nem delovanju, požarih, pro¬ metnih in drugih nesrečah. Delo gasilcev zahteva v seda¬ njem času ob tehniki, katero po¬ sedujejo, veliko prostovoljno pripravljenost najprej za stro¬ kovno usposabljanje, prosti čas in predvsem srčnost do gasilske organiziranosti - vse za skrb za našo boljšo požarno varnost. Branko Ojnik Stoletnica smrti Jurija Humarja V nedeljo 14. oktobra je bila na Primskovem slovesnost ob 100-letnici smrti župnika Jurija Humarja, ki je služboval v tem kraju od leta 1876 do svoje smr¬ ti 1890. leta. Kot je znano je Humar s svo¬ jimi nenavadnimi sposobnostmi zdravil ljudi. Pomoči in zdravja so iskali pri njem ljudje vseh vrst, od preprostih kmetov do kraljev. K njemu so prihajali od blizu in daleč, celo iz Španije. Trudil se je, da bi pomagal vsem. Ozdravil je tudi take, ka¬ terim so zdravniki napovedali neizbežno smrt. Zdravil je brez¬ plačno. Na slovesnosti seje zbralo ve¬ liko ljudi. Med vidnejšimi oseb¬ nostmi so ji prisostvovali litijski župan Mirko Kaplja, ljubljanski minister za promet in zveze Ja¬ nez Lesar, znani slovenski ra- diostezist Stane Andrej Oblak in drugi. Slovesnost, ki jo je organiziral župnik prof. Pavle Spom ob po¬ moči krajanov in ZKO občine Litija, se je začela z mašo v žup¬ nijski cerkvi. Vodil jo je župnik Mirko Žerjav iz Rudnika pri Ljubljani, verjetno najboljši po¬ znavalec Humarja in njegovega zdravljenja. Prisotnim je lepo z besedami opisal življenje Humarja in nje¬ govo delo. Pri maši je sodeloval tudi predstavnik stiškega samo¬ stana pater France Dular. Po maši so domačini poskrbeli za pogostitev s pecivom in moštom za vse navzoče. Drugi del slovesnosti, ki je bil zatem, je potekal v krajevni os¬ novni šoli. Mirko Žerjav, sve¬ tovno znani »rokohitrce« je zo¬ pet najprej spregovoril nekaj be¬ sed o Juriju Humarju, zatem pa Jurij Humar (1819-1890) je izvedel svoj artistični pro¬ gram, ki je trajal skoraj celo uro. Škoda je bila le, da ni bil ta program izveden pred šolo, saj je bil prostor znotraj premajhen za vse in zato je veliko ljudi ostalo zunaj. Župnija, KS Prim¬ skovo ter zveza kulturnih skup¬ nosti občine Litija pa priprav¬ ljajo do konca leta še nekaj podobnih prireditev. 1 Za konec pa povejmo kot za¬ nimivost, da sta se Mirko Žerjav (na sliki skrajno levo) in Stane Andrej Oblak (na sliki skrajno desno) dogovorila za predavanje o Juriju Humaiju, ki naj bi bilo v Cankarjevem domu v Ljublja¬ ni. Točnejše informacije o tem bodo objavljene v eni izmed te¬ levizijskih oddaj KR1ŽKRAŽ. Mirko Žerjav je predavanje o Juriju Humarju in rokohitrski program ponovil še 4. novem¬ bra v polni dvorani kulturnega doma v Šmartnem. Izkupiček od vstopnine je daroval domu slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Tri gojenke doma so se njemu in vsem obiskovalcem zahvalile s krajšim koncertom narodnih pesmi in popevk. ■ Gospod Mirko Žerjav v razgovoru z Andrejem Oblakom, znanim radiestezistom iz Škofje Loke, kije tudi prišel na Primskovo 7 KAKO DELUJE GASILSKO DRUŠTVO V RIBČAH? Po naključju mi je prišla v roke septembrska številka Gasilskega vestnika. Po¬ gled se mi ustavi na sliki gasilslega doma v Hotiču. Začnem brati. Kako lep obču¬ tek, ko spoznam, da tradicija obstaja in da nekatera društva lepo skrbijo za doku¬ mentacijo, staro orodje in opremo. Kako pa pri nas? Društvo je bilo ustanovljeno leta 1928; to pa je tudi vse, kar vemo o njegovi zgodovini. Izpred vojne ni nobene dokumentacije, pa tudi povoj¬ nih dokumentov je bore malo. Imamo sliko ob odprtju gasilskega doma iz leta 1932, ki jo je ohranil nek domačin. Po pripovedovanju vašča¬ nov so gasilci priredili leta 1967 vrtno veselico, toda obračuna še do danes ni bilo, kar pomeni, daje društvo životarilo kar dvajset let. Pred tremi leti smo se posamezniki odločili, da moramo društvo ponovno obuditi. Začeli smo trije, nato pa nas je bilo vedno več. Sledile so prošnje za denar, k sosednima društvoma Kres¬ nice in Jevnica pa smo hodili po orodje in nasve¬ te; pridobivali smo tudi mladino. Se istega leta smo sklicali občni zbor, toda za¬ taknilo se je pri predaji dokumentacije; ali je sta¬ ro vodstvo ni imelo ali pa nam je ni hotelo izro¬ čiti. Nadaljevali smo brez papirjev. Ob pogledu na notranjost gasilskega doma se nam je milo storilo, toda nismo obupali. S skup¬ nimi močmi smo ga za silo uredili. Kako naprej? Bili smo brez avta, brez sirene, brez črpalke in druge opreme. Šli smo v nove akcije. Kmalu je na stari šoli v soboto sirena naznani¬ la, da je ura poldne; na gasilski dom je nismo mogli namestiti iz tehničnih vzrokov. Tej prido¬ bitvi je sledil nakup osebne opreme za desetino mladih, kjer je prispevala nekaj sredstev tudi ta¬ kratna mladinska organizacija. Ko nam je občin¬ ska gasilska zveza darovala še Tomosovo črpalko in nekaj cevi, smo pričeli z vajami. Spomladi leta 1988 smo ponosno zapeljali v dom gasilski avto LAND ROVER, resda star, ampak naš; kupili smo ga od Republiškega se¬ kretariata za notranje zadeve. Preuredili smo ga in na novo opremili in tako ponosni dočakali šestdesetletnico društva, ki smo jo skromno, a svečano proslavili. Na občnem zboru v letu 1989 smo si zadali kot osrednjo nalogo, da postavimo nov stolp, a se je zadeva zasukala drugače. Odločili smo se za nov dom. Starega smo, razen treh sten, podrli, razširili tloris, zabetonirali ploščo, naredili man¬ sardo, dom pokrili in naredili stolp. Nanj smo preselili sireno s strehe stare šole. Dela smo opra¬ vili v slabih treh mesecih. Res še ni bila urejena njegova notranjost, toda služil je že svojemu na¬ menu. Vso opremo, ki smo jo imeli, smo shranili pri sosedih. Ob ponovni usposobitvi doma smo priredili slavje, kakršnega v Ribčah po vojni še ni bilo. Na letošnjem občnem zboru smo sprejeli sklep, da čimprej uredimo notranjost doma. Na¬ redili smo prezide, sanitarije, priročno kuhinjo, zgornjo etažo pa obili z lesom. Dneva, ko smo urejen dom izročili svojemu namenu, ne bomo nikdar pozabili. 17. junija le¬ tos nas je obiskalo celotno predsedstvo Slovenije s predsednikom Milanom Kučanom na čelu. Kar kipeli smo od ponosa. Gostje so si dom temeljito ogledali, domačini pa smo jih skromno a prisrč¬ no sprejeli in se z njimi zapletli v zanimiv pogo¬ vor. Teden dni po velikem dogodku smo priredili vrtno veselico, katere čisti izkupiček smo name¬ nili nadaljnji gasilski opremi. Ob pomoči obrtni¬ kov in delovnih organizacij smo poravnali vse dolgove, ki se nanašajo na gradnjo doma, ostanek sredstev pa bomo 'namenili nakupu prepotrebne črpalke. Denar zanjo smo skoraj že zbrali, občin¬ ska gasilska zveza pa nam je obljubila opremo za to črpalko. Pri dosedanjih prizadevanjih, da bi gasilstvo pri nas znova zaživelo, smo opravili tudi nad 10.000 prostovoljnih delovnih ur, nekateri posa¬ mezniki tudi okoli 400. Ob vseh teh nalogah pa nismo pozabili na pre¬ ventivo, na mladi rod, saj smo pridno delali tudi z njim, seznanjali prebivalce s požarno varnostjo in bili pozorni na veterane; od ustanoviteljev ži¬ vita še dva. Za gasilski tečaj seje prijavilo 30 čla¬ nov, izvedli pa ga bomo kar doma. V prihodnje si želimo sodelovanja s sosednimi društvi in s krajevno skupnostjo, ki je imela do¬ slej do nas mačehovski odnos, a se zadeva že obrača na bolje, saj nam bo pomagala pri naku¬ pu črpalke. To je bežen pregled naših prizadevanj v Rib¬ čah. Pričeli smo skorajda iz nič, a s trdim delom smo uspeli društvo obuditi iz dvajsetletnega spa¬ nja. Bujenje je bilo težko in drago, za vse nas pa dragocena izkušnja, da se kaj takega ne bi nikdar več ponovilo. c , Stari dom tik pred rušenjem Gradnja novega doma je hitro napredovala Ho dveh mesecih in pol-slavnostni defile ob otvoritvi doma Ob odprtju doma nas je obiskal predsednik predsedstva R Slovenije Milan Kučan s člani 8 ZGODILO SE JE n J ODMEV NA NEODMEV: ali Tišina oglušuje ali Tema slepi? Celo kulturno mondenim centrom se primeri, da neka kulturna prireditev, razstava ali izložba ne doživi ne takšnega ne drugačnega odmeva na kulturni poli časopisa ali revialike, pa čeprav bi to, če nič drugega, vsaj zaslužila. Kultura in umetnost gotovo nista v domeni izbranih krajev in za to posvečenih ljudi - le- takšna bi se izrodila v svojo ne¬ gacijo. Kultura in umetnost sta duhovna nadstavba vsakega po¬ sameznika, tudi samotarja, kajti v nasprotnem bi jo ubral na dre¬ vo - pa smo spet tam. Tako prvo kot drugo posameznik sprejema, dojema in ustvarja v okviru intelektualnega dometa in sposobnosti, vsega tega pa se človek priuči, lahko mu je pri¬ vzgojeno, ali pa kar od »zgoraj« dano. K temu sestavku me je spod¬ budil neodmev na, za moje vi¬ denje, razmeroma uspešen kul¬ turni večer »Glasbe, besede in barv«, ki se je zgodil 20. aprila 1990 na Stavbah v idejni zasno¬ vi Litijskega okteta. Naj ne bom napak razumljen, ne gre za uža¬ ljenost, gre za intimno spošto¬ vanje in odgovornost do svojih sotrudnikov in gostov večera. To pisanje bo zato morda prese¬ glo okvir glavnega, ne pa tudi pomožnih naslovov. Začetki delovanja Litijskega okteta segajo v leto 1984, ko se nas je petero zbralo. Odprl se je lov na manjkajočo trojko. Bil je naporen, plen pa slab, tudi re¬ signacij ni manjkalo, toda volja in želja zanesenjakov je bila trša m v januarju 1986 smo končno popolnih zasedbo ter k delu pri¬ tegnili profesorja glasbe Janka Slimška, ki s svojim bogatim znanjem sooblikuje naše vokal¬ no izražanje. Razmeroma kmalu so se, ob solidni samokritičnosti - hvala- nogu, začeli zarisovati okviri možnega. Seveda pa to ne po¬ meni, da okvira ne razrivamo, predstavljamo ga tam, kjer je najsibkejši. Podobno smo začeli razmiš- jati tudi navzven. Utečene revi- je m srečanja so se oddvojila od Poslušalstva in postajala vse olj sama sebi namen, od česar m t , Udi pevci imeli vse manj. ed nami se je tako porodila jmsel, da bi našli novo formo, ki do uspela povezati tako publiko p odrom, kot igralce na njem. , rv 1 tnkšen eksperiment z na- ovom »Drugačen trenutek« smo v režiji Janka Slimška po¬ stav i K na oder v maju prejšnjega leta. V zaključeno celoto smo strnili razne zvrsti umetnosti: kiparjenje Dušana Bučarja, štu¬ denta kiparstva, teatralstvo Uroša Mačka, igralca Sloven¬ skega mladinskega gledališča iz Ljubljane, muziciranje pianist¬ ke Urške Meglič, študentke kiaviija, pesniških stihov Anu- ške Potisek, študentke anglešči¬ ne in ruščine in Jožeta Sevljaka, profesorja pedagogike, ki je pro¬ gram tudi vodil ter naše petje, ki je večer povezovalo. Letos pa smo na večer »Glas¬ be, besede in barv« povabili Francija Žiberta, docenta na Badenskem konservatoriju v Karlsruheju, izvajalca na har¬ so s svojo gmotno podporo sploh omogočili izvedbo obeh večerov v načrtovani obliki. Koncept našega dela v bodo¬ če je s tema dvema uspešnima' prireditvama postal prepozna¬ ven, pa tudi spodbuden. Pri iz¬ biri gostov bomo, tako kot do¬ slej, dajali prednost domačim ustvarjalcem, ki so kvalitetni in si zaradi specifičnosti svojega umetniškega izražanja ne more¬ jo privoščiti samostojnega na¬ stopa ali razstave, so pa tu med nami, živimo skupaj in prav je, da se spoznamo. Če si smem za zaključek do¬ voliti še skromno pomisel, po¬ tem vabim še druge umetniške skupine in posameznike, naj tudi oni iščejo konceptualne oblike, ki bodo zanimive, atrak¬ tivne, privlačne, zabavne in sploh v cilju povezave člo¬ vek — človek. Za konec ponavljam z Rasu- lom Gamzatovom: Vsega ne morem povedati. Starci so nas učili: »Vse lahko povemo samo vsi. Ti povej svo¬ je, pa bo povedano vse. Vsak je zgradil svojo hišo, pa je zrasla vas. Vsak je zoral svoje polje, pa je bila obdelana zemlja.« 1 in z Goethejem: »Mehr Licht.« (več luči) Anton Šinigoj I Iz predgovora h knjigi Franceta Križa¬ niča Navadne diferencialne enačbe in va- riacijski račun, Ljubljana 1974. Litijski oktet ob obeležju v geometričnem središču Slovenije na Slivni pri Vačah »Planinska roža« tudi v tekoči sezoni moniki svetovnega formata. To je bil njegov prvi nastop pred li¬ tijsko publiko v njegovi profe¬ sionalni karieri. Za poznavalce je bilo njegovo koncertiranje prava poslastica, za vse ostale pa svojsko umetniško doživetje. Nadalje sta kot gosta večera sodelovala še Uroš Maček, igra¬ lec, ki je z repetitivnim recita¬ lom uvajal prireditev v tek in še kasneje z artikulacijo zvokov napel atmosfero večera in kipar Zlatko Rudolf, ki je pripravil v avli dvorane razstavo in izdelal barvno in oblikovno razgibano odrsko sceno ter osvetlitev. V pevskem sklopu večera pa so poleg nas (Litijskega okteta) so¬ delovale še pevke Zenskega ok¬ teta iz Brestanice, ki so z ubra¬ nim in čistim petjem dopolnje¬ vale podobo prireditve. Na tem mestu naj ponovno izrazim zahvalo vsem lanskolet¬ nim in letošnjim sponzorjem, ki Gobčeva opereta »Planinska roža«, ki jo je Pevsko društvo »Zvon« iz Smartna ponovno postavilo na oder v svoji stoti sezoni/, je doslej doživela šest predstav, od teh kar pet v doma¬ či dvorani. Želja za ponovne predstave ali gostovanja je bilo še veliko, toda zaradi bližajoče¬ ga se jubilejnega koncerta, so morali z njimi začasno prekini¬ ti. Med ustvarjalci operete pre¬ vladujejo mlajši člani društva, ki pa so svoje naloge zelo uspeš¬ no opravili. Delo je režirala Anuška Potisek. pevske točke so naštudirale Marjanca Vidic. Lojzka Koritnik in Marija Cele¬ stina. za klavirsko spremljavo pa je poskrbela mlada in nadar¬ jena pianistka Urška Mohar. Sceno in kostume sta zasnovala Marija in Pavel Smolej, v glav¬ nih vlogah pa so nastopili: Ka¬ tja Kragelj, Tine Fele, Jože Vi¬ dic mlajši, Franc Šušteršič, Martin Dušak, Tone Žibert, Vinko Poglajen, Metka Šinigoj, Magda Medved in Ludvik Vi¬ dic. V opereti nastopa ves meša¬ ni zbor. bodisi v manjših vlogah ali kot turisti, gledališki igralci ali odrski delavci in baletna skupina litijske glasbene šole. Ker je po opereti doma in drugih krajih še veliko povpra¬ ševanja. se je upravni odbor »Zvona« odločil, da jo bodo je¬ seni še enkrat zaigrali v Šmart¬ nem. nato pa bodo z njo gosto¬ vali. Doslej so bili že v Črno¬ mlju. načrtujejo pa še obiske v Žirovnici, na Vrhniki in morda še kje. Boris ŽUŽEK 9 __ Z GODI L: Nekaj misli ob slavnostnem koncertu šmarskega »Zvona« ZV0I1, ki polno doni Že 100 let V soboto, 12. maja letos, je bilo verjetno vsakemu izmed nas, ki smo sedeli v slavnostno okraše¬ ni dvorani šmarskega kulturne¬ ga doma, toplo pri srcu. Slavil je naš Zvon, brez katerega Šmart¬ no ne bi bilo tisto, kar je. Ka¬ morkoli si pogledal, znani obra¬ zi. Nekaterih že dolgo nisem vi¬ dela, spoznali smo se šele po na- smehu_ in si stisnili roke. Sami stari Šmarčani, kot si včasih radi rečemo. Tokrat resnično s ponosom. Dvorana, včasih tako mrzla in pusta, je bila tokrat topla, prijazna in svečana. Venci iz ci¬ prese, pušpana in bršljana, bilo jih je več kot dvesto metrov, po¬ magali pa so jih Zvonašem ple¬ sti tudi mnogi krajani, so se vili ob straneh in se nad odrom zli¬ vali v celoto. Zunaj svečano pri- trkovanje mogočnih zvonov in topla dobrodošlica ob vhodu; ne, to res ni bil večer, ki bi ga bilo mogoče hitro pozabiti. Fanfare Zasavskih rogistov so s stranskega balkona zadonele Zvonu v pozdrav. Slavnostni govornik Tone Pavček, pesnik in mojster slovenske besede v najžlahtnejšem smislu, je nani¬ zal toliko lepih misli Zvonu ob njegovi stoletnici, da jih je vred¬ no ponoviti vsaj nekaj, čeprav ne bodo zvenele tako svečano, kot so tistega lepega večera: »Čas je šel, šli so režimi, taki in drugačni, šle so vojske in upori, šle so revolucije, šli so najboljši in najslabši sistemi, šli mogočniki in ponižani, ostala pa je - kakor pričevanje o res¬ ničnem življenju človeška podo¬ ba, izražena v pesmi. Podoba tr¬ pljenja in veselja, slika človeko¬ vega hrepenenja in vere po pre¬ prostem izreku: če hočemo žive¬ ti, moramo peti. In tako je Zvon pel in pel ter preživel stoletje. Preživel je ujme in viharje in ostal Zvon, ki polno doni. Hva¬ la v imenu slovenske biti in sa- mobirnosti, slovenske duše, ki v njem poje, hvala vsem in vsako¬ mur, ki so to težko in krvavo stoletje blažili s pesmijo, netili iskro upanja in pomagali, da bomo še stoletje in tisočletje ži¬ veli in peli na tej naši zemljici beli.« In po teh besedah končno Zvon, viharno pozdravljen s ploskanjem stoterih rok. Šveča- ne obleke, obrazi, pozorno zazr¬ ti v zborovodkinjo, izvabljajo vso paleto mojih občutij. Gle¬ dam jih. Tu stojijo moji vrstni¬ ki, ki jim danes kar malo zavi¬ dam; pa stari prijatelji naše dru¬ žine, ki je bila z vsem srcem predana petju; pa neštete gene¬ racije mojih učencev, ki sem jih učila ljubezni do slovenske be¬ sede. Mladost in zrelost - drugo ob drugem. Njihovi glasovi se zlivajo v celoto. S pogledom iščem med pevci znane in ljube obraze, ki so bili Zvonu dolga leta v oporo: Gos¬ poda Groznika, Fliska, Penika, Permeta, Izgorška, Razpotnika in druge. Ne najdem jih, seveda, človeško življenje je minljivo, a če zaprem oči, jih še vedno jas¬ no vidim. Za tiste, ki smo jih poznali, stojijo še vedno tam gori, skoraj se zdi, da slišimo njihove glasove. Naj jim bo lah¬ ka šmarska zemlja. Proč s težkimi mislimi. Po¬ zorno prisluhnem glasbi, zdaj težjim in slovesnejšim sklad¬ bam, zdaj znanim domačim me¬ lodijam, med njimi priredbi na¬ rodnega napeva Šmarska vas, ki jo je za mešani zbor priredil in tokrat tudi dirigiral eden Zvo¬ novih zborovodij, Janko Slim- šek. Pa dvema skladbama Ivana Bartla, ustanovitelja zbora. Zvon zveni zdaj močno in pol¬ no, zdaj nežno in zadržano, prav tako kot je pravzaprav vse človeško življenje. In na koncu Oj Triglav, moj dom, ki z bese¬ do in melodijo seže v srce, če ga slišiš prvič ali pa stotič ... S cvetjem in spominskimi da¬ rili so pevke in pevce ter zboro¬ vodkinjo na odru dobesedno za¬ suli. Čestitali so jim za stoletni¬ co in za celovečerni koncert. Pa srečno, Zvon, v novo sto¬ letje. Zvoni in poj še dolgo. Brez pesmi bi bila človeška duša mr¬ tva in prazna. Mija Bernik Na svečanem koncertu oh stoletnici šmarskega Zvona je spregovoril tudi pesnik Tone Pavček Pomagali so svečano obeležiti stoletnico šmarskega Zvona - Koncertni program so naštudirale zborovodkinja Marjanca Vidic ter korepetitorke Lojzka Koritnik, Marija Celestina, Anuška Potisek in Urška Mohar. - Slavnostni govornik je bil pesnik Tone Pavček, program pa je pove¬ zoval novinar Bogdan Pogačnik. - Osem pevk in pevcev je prejelo srebrne Gallusove značke za 15 do 25 let petja, osemindvajset pa bronaste za 5 do 15 let petja v zboru. - Posebna priznanja Zvona so prejeli trije pevci: Jože Koritnik za 36 let petja, Jože Vidic st. za 35 in Franci Ložina za 31 let petja pri Zvonu. - Litijski župan Mirko Kaplja je zboru podelil državno odlikovanje - red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Gallusovo listino pa predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Cvetko Budkovič. - Generalna pokroviteljica Zvonovega jubileja je bila šmarska Usnjar- na; njen vodja Jože Malije tudi razvil novi Zvonov prapor. - Na prapor so poleg Usnjame pripeli spominske trakove še predstav¬ niki šmarske Kovine, Mesarije, krajevne skupnosti, Zveze kulturnih or¬ ganizacij Litija in nekdanje kulturne skupnosti Litija, posamezniki pa so darovali 49 zlatih in srebrnih spominskih žebljičkov. - Koncertu je prisostvoval tudi Bartlov vnuk Srdan Turk, ki je daro¬ val Zvonu celoten dedov skladateljski opus. - Zvon je počastil tudi skladatelj Radovan Gobec. Zbor je na sveča¬ nem koncertu »krstil« Gobčevo skladbo »Čas v pesmi«, napisano prav za ta jubilej. - Obeležja Zvonove stoletnice: plakati, brošura, vabila, spominska vstopnica in priponka so delo oblikovalke Marjance Prelog, scena in ureditev priložnostne razstave v izložbah litijskih in šmarskih trgovin pa Pavle in Marije Smolej. - Brošuro z izčrpnimi podatki o stoletnem delovanju Zvona je napisal Boris Žužek. - Osrednji organizacijski odbor za praznovanje je vodil litijski župan Mirko Kaplja, operativni odbor pri Zvonu pa njegov predsednik Tone Tomažič, ki je v zborovem imenu tudi sprejemal številne čestitke in da¬ rila prijateljskih pevskih zborov ter mnogih kulturnih in drugih organi¬ zacij. - Vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom in skupinam velja v imenu Zvona prisrčna zahvala. 10 Koncert šentviških zborov (mo) V začetku junija sta na Primskovem po dveletnem premoru znova zapela ženski zbor Iskra zmaj in moški zbor Rašica iz Šentvida pri Stični. Pod vodstvom zborovodje Alberta Zupanca sta izvajala predvsem narodne pesmi in tako popestrila krajanom deževno nedeljo. Ženski zbor Iskra Zmaj iz Šentvida pri Stični v osnovni šoli na Primskovem Nova pridobitev sobraških gasilcev (mo) Ob letošnjem enajstletnem obstoju gasilskega društva v Sobračah so gasilci dobili nov avtomobil in električno sireno. Na priložnostni slovesnosti so spregovorili predsednik domačih gasilcev Jože Adamlje, predstavnik ob¬ činske gasilske zveze Litija Jože Rapl in zastopnik krajevne skupnosti Primskovo Brane Zadražnik, kulturni program pa so izvedli učenci osnovne šole Primskovo pod vodstvom učiteljice Marinke Vidgaj. Proslavili so krajevni praznik (mo) Krajani Primskovega so počastili krajevni praznik s tradicionalno prireditvijo pred osnovno šolo. Tudi letos se lahko pohvalijo z nekaterimi pridobitvami. Tako so na šoli zamenjali kritino, prebarvali lesene oboje na strehi, okna in vrata, uredili in posodobili pa so tudi igrišče. Matična šola v Šmartnem je poskrbela za material, dela pa so opravili domačini prostovolj¬ no. Krajevna skupnost je podelila tudi dve priznanji: tokrat sta jih dobila ing. Roman Rojca in ing. Janez Šega, delavca SCT iz Ljubljane za zavzetost pri projektiranju in gradnji ceste na Primskovo. V kulturnem programu so sodelovali pevci Litijskega okteta in domači šolarji. Ob stoletnici Bevkovega rojstva (bž) Zveza kulturnih organizacij in Matična knjižnica Litija, ki vodita v li¬ tijski občini branje za Levstikovo bralno značko, sta organizirali v septem¬ bru srečanje šolarjev s pesnikom Tonetom Pavčkom in pisateljico Berto Go¬ lobovo. Razgovor z njima je v dvorani kulturnega doma v Šmartnem vodila knjižničarka Joža Konjar. Oba sta tudi obujala spomine na pokojnega mla¬ dinskega pisatelja Franceta Bevka, čigar stoletnice rojstva se spominjamo le¬ tos. Dobro uro je nad 200 mladih bralcev in vseh treh matičnih šol v občini poslušalo pripoved obeh gostov, za kulturni program pa so poskrbeli mladi glasbeniki iz Gabrovke in Dol ter recitatorji iz Šmartna. Orgelski večer v Cankarjevem domu (bž) Marija Fojkar, študentka II. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, p n!a J a tetos s še tremi mladimi organisti nastopila na orgelskem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pesem mladih (bž) Na letošnji občinski reviji mladih pevcev, kije potekala maja v litijski vorani, je pelo šest zborov: predstavili so se otroški zbori iz Litije (Jožica uvančič), Šmartna (Lojzka Koritnik) in Gabrovke (Marjana Kralj), mlajši ^ladinski zbor iz Litije (Darinka Slimšek), mladinski zbor iz Šmartna (Jan- 0 ^ limšek), prvič pa je na reviji sodeloval dekliški zbor župnije sv. Nikolaja bij. v °dstvom Helene Fojkar, študentke Akademije za glasbo v Lju- Uspešna sezona (bž) V oktobru je minilo dve leti, kar so v Šmartnem s sredstvi prvega kra¬ jevnega samoprispevka prenovili dvorano v kulturnem domu, letos pa so cb izhodnih vratih zgradili še hodnik, kar bo še zboljšalo njeno uporabnost. V minuli sezoni je bilo v dvorani 20 kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo 4090 obiskovalcev, poleg tega pa seje zvrstilo v njej še 12 družabnih in dru¬ gih srečanj, ki so jih priredila podjetja in razna društva. Knjiga ob slovesu (mr) Zaključni slovesnosti ob odhodu letošnjih osmošolcev šole na Va¬ čah sta prisostvovala tudi dva člana sveta domače krajevne skupnosti. Pri¬ družila sta se voščilom učiteljev in staršev za srečo in uspeh pri nadaljnjem šolanju in vsakemu osmošolcu podarila knjigo. Prav tako se je krajevna skupnost spomnila ob zaključku šolskega leta tudi na učitelje, saj se zaveda pregovora, da šola vstane in pade z njimi. Množično tekmovanje na Vačah (bo) Letos je bilo občinsko tekmovanje mladih gasilcev na Vačah, organi¬ zirali pa so ga Občinska gasilska zveza Litija, domače gasilsko društvo in lovska družina Vače. Sodelovalo je 14 ekip A skupine in prav toliko ekip B skupine pri mlajših tekmovalcih in še 8 mladinskih ekip. Poglejmo rezulta¬ te: pri pionirjih so bili najboljši Jevničani in domačini, pri pionirkah Sav- čanke in domačinke, pri mladincih pa sta obe prvi mesti »pobrali« ekipi iz Jablanice. Dva koncerta duhovne glasbe (bž) V drugi polovici septembra so lahko Šmarčani in okoličani kar dva¬ krat prisluhnili črnski duhovni in sakralni glasbi. V dvorani kulturnega doma se je predstavil domači mladinski zbor župnije sv. Martina pod vod¬ stvom Helene Fojkar in ob spremljavi ansambla mladi za zedinjeni svet iz Ljubljane; v šmarski cerkvi pa je koncertiral moški pevski zbor »Lira« iz Kamnika z zborovodjem Samom Vremšakom. Nekateri pevci so se predsta¬ vili tudi kot solisti ob spremljavi orgel. Ali bo avtobus na Primskovo še vozil? Vsem nam je znano v kako težkem položaju se nahaja slo¬ vensko gospodarstvo. Tudi litijska občina ni izjema. Ena od posledic tega je tudi, da so litijske in šmarske tovarne prene¬ hali financirati avtobusno (delavsko) progo na Primskovo. Zato že nekaj mesecev vsi delavci, ki so imeli prej mesečne vozovnice, sedaj plačujejo vozno karto vsak dan posebej. Vendar pa je, tako pravijo pri Integralu, denarja od voznih kart premalo in zato obstaja nevarnost, da bodo ukinili to de¬ lavsko progo. Predstavniki Integrala so povedali, da bi za rentabilnost proge potrebovali na dan 2.400,00 dinarjev in od tega ne mo¬ rejo odstopiti. Predsednik IS občine Litija Slavko Rokavec se je zelo za¬ vzel za to, da proga ostane, vendar pa je poudaril, da kakšnih večjih finančnih sredstev s strani občine ni pričakovati. Zato bodo morali večino denarja zbrati uporabniki avtobusa sami. Kako uspešni bodo pri tem, pa se bo pokazalo prav kmalu, saj so pri INTEGRALU že začeli s štetjem prometa, ki je trajalo do 15. septembra 1990. Če prizadevanja krajanov ne bodo uspešna, se zna dogodi¬ ti, da se kraj vrne nazaj v čas izpred osmih let, ko je bila uve¬ dena delavska avtobusna proga. Miha OVNIK 11 Klub mladih tehnikov šmarske osemletke se je uspešno vključil v tehnično področje Kdor tehnično dejavnost mladih spremlja že dlje časa, gotovo ve, da so šmarski šolarji pred leti na tem področju že uspešno delovali. Toda prišli so trenutki krize, družba tej dejavnosti ni posvečala dovolj po¬ zornosti in posamezniki - največ¬ krat ljubitelji modelarstva - so se umaknili. Na tem področju je nasta¬ la praznina. Le-ta je motila vodstvo šole, ki si jo je prizadevalo spet oživeti in učencem željnim nenehnega doka¬ zovanja, omogočiti vsestranski raz¬ voj, tudi s tehničnega področja. Ob pomoči dveh učiteljev tehnične vzgoje in štirih zunanjih mentorjev je zadeva stekla. Za osnovni nakup materiala je poskrbela šola sama, za zunanje mentorje pa odbor za tehnično kul¬ turo Litija. Največ zaslug pa imajo učenci, saj so se zagnali v delo iz resnične želje po ustvarjanju. To Srečko ŽLOGAR je postal repu¬ bliški prvak v jadralnih modelih, klasa A-l in je sodeloval na zvez¬ nem tekmovanju v Makarski, Matej ELSNER pa je tudi postal zmagova¬ lec v delu z zbirko (kompletom) LE¬ SKO - MODELAR. Gregor KOS je zasedel v spuščanju modelarskih zmajev šesto mesto, Boris TOMA¬ ŽIČ pa deveto mesto v elektroniki. Bogdan BALANT in Martin MO- TOZ sta prikazala tehnično izvedbo sončnega kolektorja z izmenjeval¬ cem toplote in na področju NARA¬ VOSLOVNI DNEVI prejela pohva¬ lo. Na republiškem srečanju so sode¬ lovali še mladi kemiki Jerca in Ta¬ nja Kepa ter Mojca Krafogel, ki skrbijo za lepše in zdravo okolje. Ob pomoči sodelavcev šmarske Us- njarne so pripravili analizo delova¬ nja čistilne naprave te delovne orga¬ nizacije. Osmošolci Berto Ambrož, Ro¬ man Tomažič in Igor Ulčar pa so na podlagi skrbno pripravljene doku¬ mentacije ustrojili zajčje kože. BMW - električni avtomobil Kle¬ mena Sirka, ki je zmagal v Trbo¬ vljah, v Ljubljani ni najbolje štartal; kljub vsemu je mladi modelar že na¬ povedal nove izboljšave za nasled¬ nje šolsko leto. Minulo šolsko leto so mladi krož- karji sklenili z razstavo, ki so jo pri¬ pravili zadnji šolski dan. Nanjo so povabili tudi starše in ljubitelje teh¬ nične kulture. Tudi v letošnjem šolskem letu smo začeli z delom zelo zavzeto. Večina dejavnosti smo ohranili (v KMT deluje 11 krožkov) in prav tako tudi domače in zunanje sode¬ lavce. Letošnja novost je tudi to, da smo zajeli v tehnične aktivnosti tudi 3. in 4. razrede nižje stopnje. Tako bo v tem šolskem letu kar 131 učencev preko vsega leta delovalo na tehnič¬ nem področju. Zelo pohvalna je ugotovitev, da smo zelo izboljšali pogoje dela (pri¬ dobitev strojnega oddelka) in opre¬ mljenost za praktično delo nasploh. V načrtih za naprej pa imamo še iz¬ delavo politehničnega kabineta, fo- to-temnice in učilnice za računalni¬ štvo. S pridobitvijo še teh prostorov, bodo dane vse možnosti, da tehnič¬ na vzgoja na šmarski šoli postane sooblikovalka življenja, saj je to predmet, kjer je neposreden stik med učiteljem in učencem najbolj prisoten, to je predmet, kjer lahko otrok izrazi samega sebe tudi takrat, ko odpoveduje pri »pomembnih« predmetih. In v viziji »ŠOLA 2000« je tak¬ šnih ciljev, ki so pred nami, kar ne¬ kaj. Janez KOBAL Raketni modelarji se pripravljajo na nastop najlepše dokazuje podatek, da so v posameznih krožkih vztrajali do konca minulega šolskega leta, želijo pa jih obiskovati tudi vnaprej. Vse to zbuja v nas občutek, da z našo mladino le ni vse narobe; treba ji je prisluhniti in ji svetovati, in prav to je vsem mentorjem lepo uspelo. Kjer se dela, so tudi uspehi. Hva¬ lisanje ni vrlina, pohvala pa ima svojo težo, če je izrečena na pravem mestu in o pravem času. In prav to zasluži vrsta učenk in učencev za dosežene uspehe na regijskem, repu¬ bliškem in zveznem srečanju mla¬ dih tehnikov. Na regijskem tekmovanju, ki je bilo 5. maja v Trbovljah, je 41-članska ekipa, ki jo je vodilo 5 mentorjev, osvojila pet prvih mest, dve drugi in šest tretjih mest... Kar 14 učencev, ki je »pokrivalo« šest tekmovalnih panog, se je uvrstilo v ekipo Zasavja, ki je 14 dni pozneje sodelovala na republiškem srečanju v Ljubljani, in tudi tam doseglo pre¬ senetljive rezultate. Brodo-modelarji in mladi kemiki po uspešnem nastopu na regijskem tekmovanju Skupinski posnetek vseh tekmovalcev in njihovih mentorjev 12 ZAHVALA Zahrbtna bolezen nam je dne 15. 09. 1990 iz naše sredine iztrgala ljubečo mamo, ženo, babico, sestro, teto, sestrično URŠULO KRAMŽAR roj. OBLAK roj. 1931 iz Radgonice št. 3, Dole pri Litiji Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodni¬ kom, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje ter sveče in jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala pogreb¬ cem, g. župniku za lep cerkveni obred in g. Vrtačniku za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, sin Roman, hčerka Darja, vnuček Urban in ostalo sorodstvo Ljubila si zemljo, ljubila svoj kraj, a prišel tvoj čas je, da odhajaš v raj. Rado ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete PAVLE ZUPANČIČ iz Zg. Hotiča l/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji ob slovesu namenili toplo misel, ji darovali cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrazili svoje sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi vsemu osebju UKC, ki ste jo zdravili. Zahvaljuje¬ mo se pevcem z Vač za prelepo zapete pesmi, najlepša hvala govorni¬ ku Tinetu Penčuiju za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za prelepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej - hvala! sin Rado v imenu vsega sorodstva Skrb, delo, bolezen in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečino m trpljenje si prestala v 80. letu starosti nas je - - 1 boš v preranem grobu spala. mama, stara mama, sestra in tet ZAHVALA zapustila dr PAVLA VOJE iz Tihaboja pri Gabrovki skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in Jo pospremili na njeni zadnji poti. e posebno se zahvaljujemo Stanetu Mikliču za izrazito ganljive besede s ovesa, cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem KUD Gabrovka za za¬ pete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. v Va a tudi medicinski sestri Ivanki Simončič za pomoč, vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova in hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame MARIJE _ AVSEC iz Štangarskih Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki ste bili' v težkem trenutku z nami, darovali cvetje in sveče oziroma kakorkoli pomagali ter jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala pevcem, g. župniku Klemencu iz Šmartna in g. župni¬ ku iz Štange za lepo opravljen obred. Hvala tudi Gasilskemu društvu iz Štang, Poljan in vsem, ki so pomagali pri opravljanju pogrebnih del. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju Doma Tišje za skrbno nego in lajšanje trpljenja. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene in mame MARIJE TOMAŽIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Iskrena zahvala tudi pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE KLOPČIČ iz Vač se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno zahvalo smo dolžni vaškim pevcem, gasilcem, prapor¬ ščakom in govorniku Lojzu Urbaniji. Iskrena hvala patronažni sestri Miri Mahkovec za njeno strokovno pomoč, gospodu župniku Ivanu Povšnaiju pa za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sin Silvo z družino, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE PONEBŠEK iz Tenetiš 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala pevcem za zapete žalostinke. ZB Litija, govorniku tov. Jesenšku za čustvene besede slovesa ter trobentaču za zvoke Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vs > n J en ' 13 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta FRANCA BRODNIKA st. iz Tihaboja 28 pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja patronažni sestri Ivanki Simončič, GD Tihaboj za trud in delo, GD Gabrovka, GD Dole za spremstvo, govorniku, tov. Dušaku, MPZ KUD Gabrovka in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni naju je v starosti 89 let zapustil dobri naš oče FRANČIŠEK ZUPANC iz Slavine št. 3 Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli darovali in nama pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujeva sosedi Medved Brigiti za njeno vsakodnevno pomoč v času dolgotrajne bolezni. Hvala zastavonošem KS, GD in RK Dole ter g. Vrtačniku za poslovilne bese¬ de ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoča: sinova Franc in Mirko z družino Skrb, delu in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Semena, ki seja! sijih še zadnjega dne, bodo iz zemlje prišle. O ti si pa moral oditi z nje. Pri večerji ti roka omahnila je in žlica iz roke padla ti je. Rad bi nekaj povedal še, a ni bilo mogoče razumeli le. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, bratranca in strica FRANCA POTISKA z Mamolja pri Polšniku se iskremo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom in vsem ostalim za pomoč ob težkih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo MPZ Polšnik za zapete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena, sinova, hčerka, sestri in sestrična z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V turobnih jesenskih dneh je tiho odšel od nas mož, oče in ded JOŽE HORJAK Zahvaljujemo se znancem in prijateljem za iskreno sočustvovanje in podarjeno cvetje. Hvala govorniku za poslovilne besede in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebna zahvala doktorju Kolšku za dolgoletno požrtvovalno zdravniško pomoč. Žalujoči: Vsi njegovi 14 ZAHVALA Zahrbtna bolezen nam je dne 15. 09. 1990 iz naše sredine iztrgala ljubečo mamo, ženo, babico, sestro, teto, sestrično URŠULO KRAMŽAR roj. OBLAK roj. 1931 iz Radgonice št. 3, Dole pri Litiji Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodni¬ kom, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje ter sveče in jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala pogreb¬ cem, g. župniku za lep cerkveni obred in g. Vrtačniku za poslovilne besede. • Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, sin Roman, hčerka Darja, vnuček Urban in ostalo sorodstvo Ljubila si zemljo, ljubila svoj kraj, a prišel tvoj čas je, da odhajaš v raj. Rado ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete PAVLE ZUPANČIČ iz Zg. Hotiča l/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji ob slovesu namenili toplo misel, ji darovali cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrazili svoje sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi vsemu osebju UK.C, ki ste jo zdravili. Zahvaljuje¬ mo se pevcem z Vač za prelepo zapete pesmi, najlepša hvala govorni¬ ku Tinetu Penčuiju za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za prelepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej - hvala! sin Rado v imenu vsega sorodstva Skrb, delo, bolezen in trpljenje ZAHVALA tvoje je bilo življenje. Bolečino in trpljenje si prestala v 80. letu starosti nas je zapustila draga Maj boš v preranem grobu spala. mama, stara mama, sestra in teta PAVLA VOJE iz Tihaboja pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. e P° se bno se zahvaljujemo Stanetu Mikliču za izrazito ganljive besede s ove sa, cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem KUD Gabrovka za za¬ pete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred, vala tudi medicinski sestri Ivanki Simončič za pomoč. sem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova in hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame MARIJE _ AVSEC iz Štangarskih Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki ste bili v težkem trenutku z nami, darovali cvetje in sveče oziroma kakorkoli pomagali ter jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala pevcem, g. župniku Klemencu iz Šmartna in g. župni¬ ku iz Štange za lepo opravljen obred. Hvala tudi Gasilskemu društvu iz Štang, Poljan in vsem, ki so pomagali pri opravljanju pogrebnih del. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju Doma Tišje za skrbno nego in lajšanje trpljenja. kujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene in mame „ MARIJE TOMAŽIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Iskrena zahvala tudi pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE KLOPČIČ iz Vač se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno zahvalo smo dolžni vaškim pevcem, gasilcem, prapor¬ ščakom in govorniku Lojzu Urbaniji. Iskrena hvala patronažni sestri Min Mahkovec za njeno strokovno pomoč, gospodu župniku Ivanu Povšnarju pa za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sin Silvo z družino, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE PONEBŠEK iz Tenetiš 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala pevcem za zapete žalostinke. ZB Litija, govorniku tov. Jesenšku za čustvene besede slovesa ter trobentaču za zvoke Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 13 Ljubil si polje, ljubil si dom, v najlepšem mesecu maju odšel si v večni dom ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka FRANCA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom in znancem za daro¬ vano cvetje, sveče, dar za sv. mašo ter izrečena sožalja, posebno pa sosedom za pomoč. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Francetu Repovžu za lepo izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Francka in Mici z družino, vnuki in pravnuki. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta FRANCA BRODNIKA st. iz Tihaboja 28 pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja patronažni sestri Ivanki Simončič, GD Tihaboj za trud in delo, GD Gabrovka, GD Dole za spremstvo, govorniku, tov. Dušaku, MPZ KUD Gabrovka in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni naju je v starosti 89 let zapustil dobri naš oče FRANČIŠEK ZUPANC iz Slavine št. 3 Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli darovali in nama pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujeva sosedi Medved Brigiti za njeno vsakodnevno pomoč v času dolgotrajne bolezni. Hvala zastavonošem KS, GD in RK Dole ter g. Vrtačniku za poslovilne bese¬ de ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoča: sinova Franc in Mirko z družino Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Semena, ki seja! sijih še zadnjega dne, bodo i: zemlje prišle. O ti si pa moral oditi z nje. Pri večerji H roka omahnila je in žlica iz roke padla ti je. Rad hi nekaj povedal še, a ni bilo mogoče razumeti te. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, bratranca in strica FRANCA POTISKA z Mamolja pri Polšniku se iskremo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom in vsem ostalim za pomoč ob težkih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo MPZ Polšnik za zapete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena, sinova, hčerka, sestri in sestrična z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in dedka STANETA ROVANŠKA s Save se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem Lesne industrije Litija, Kovine Šmartno, vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi družinama Anžur in Hvala. Še posebno se zahvaljujemo govornici Slavki Hauptman za izrazito ganljive besede slovesa, pogrebnikom ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V turobnih jesenskih dneh je tiho odšel od nas mož, oče in ded JOŽE HORJAK Zahvaljujemo se znancem in prijateljem za iskreno sočustvovanje in podarjeno cvetje. Hvala govorniku za poslovilne besede in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebna zahvala doktorju Kolšku za dolgoletno požrtvovalno zdravniško pomoč. Žalujoči: Vsi njegovi 14 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega MILANA PRAŠNIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, skratka vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalja in z obilnim cvetjem zasuli njegov prerani grob. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste mu pomagali lajšati bolečine. Hvala delavcem železniške postaje Litija, pevcem in trobentaču ter gospodu župniku za lep poslovilni obred. Žena Ivanka, hči Milena in sin Milan z družinama Dni mojih lepši polovica kmalu, mladosti leta, kmalu ste minule; rodile ve ste meni cvetja malo, se tega roice so se koj usule... (Prešeren) GUSTIJA KAJTNA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvo¬ vali z nami, nam ustno ali pisno izrekli sožalje ter se s prelepim cvetjem in spremstvom poslovili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke, stanovskemu kolegu g. Mihi Grahu za poslovilni govor. Posebno zahvalo izrekamo g. dekanu Masniku za ganljive besede slo¬ vesa ob odprtem grobu in z globokim sočustvovanjem opravljen pogrebni obred. Hvala tudi g. župniku Kavčiču za spremstvo. Prisrčna hvala vsem, ki ste v teh dneh v mislih z nami. Žalujoči njegovi: Jana, Igor, Nevenka, Tadej ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi našega dragega ZAHVALA Ob bridki m nepričakovani izgubi našega dragega sina, moža, očeta in brata JANEŽIČ STANISLAVA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in darovano cvetje. Zahvala tudi gospo¬ du župniku za lepo opravljen obred. Posebno pa se zahvaljujemo Mesariji Litija in Lovski družini za prelepe poslovilne besede ter delav¬ cem Doma Tišje. Hvala vsem lovcem, ki ste mu pripravili lovski pogreb. Žalujoči: mama Neža, žena Stana, sin Janez in brat z ženo ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA JOGER iz Laz 10 pri Vačah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebna hvala župniku Ivanu Povšnarju za lepo opravljeni obred in tople poslovilne besede, govorniku Alojzu Urbaniji za ganljive besede slovesa in pevcem iz Vač za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Frančiška, hčerke Darinka, Francka in Nadi z družinami, sestra Pepca in ostalo sorodstvo ZAHVALA soboto zvečer, 12. maja, se je tragično od nas za vedno poslovil naš IGOR KUŽNIK iz Grbinske 39, Litija Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. osebna zahvala župniku za lepo opravljen obred, družinama Merčon m ortuna pa za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mami, ati in vsi ostali ZAHVALA Ob izgubi našega ata FRANCA KORBARJA iz Brgleza pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prija¬ teljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna hvala PGD Tihaboj in PGD Gabrovka za organizacijo pogreba, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter govornici za lepe poslovilne besede. Žalujoča: Mari in Branko z družinama Ne jokajte na mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite. Sredi poletja si me nenadoma za vedno zapustil ata MARTIN MAUKO iz Litije, Grbinska 24 spomin nate pa bo večno živel z nami Vnukinja Marjeta z možem Rudijem 15 V SPOMIN 28. junija je minilo 10 let žalosti in praznine, ko nas je prezgodaj zapustila naša sestra, teta in svakinja TONČKA POGLAJEN poročena SIMONČIČ Nepopisna je naša bolečina ob tvojem odhodu brez vrnitve v življenje, draga Tončka! Moč nam dajejo le spomini na čudoviti del življenja, ki smo ga preži¬ veli skupaj. Vsi tvoji Rože cvet in sveče sij naj ti pove, da vedno v naših srcih si. V SPOMIN Mineva žalostno in boleče leto odkar nas je zapustila MIMI PAJER Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni Tu dom je moj, tu moj je kraj, tu živel rad bi vekomaj. Ni kraja mi krasnejšega in ljudstva ni bolj dobrega. (S. Gregorčič) y SPOMIN dragemu možu in očetu FRANCU RIBIČU čevljarskemu mojstru iz Polšnika Minilo je leto žalosti, odkar si za vedno odšel. Ostali smo sami z bole¬ čino in spomini. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga še spominjate, večkrat obiščete njegov grob, ga krasite s cvetjem, prižigate sveče in darujete za maše. Žena Pavla v imenu vsega sorodstva V SPOMIN 20. oktobra 1990 mineva leto polno tihe žalosti, odkar si za vedno odšel od nas, ljubljeni mož, oče, dedek in brat JANEZ MARN iz Velike Štange Človek enkrat le živi in se ne vrne, kakor zvezda je, ki sije - in se utrne. (Lao Tse) V SPOMIN ZVONKA BIRK 28 . 4 . 1968 - 17 . 11 . 1987 Vsi njeni Rana v srcu pa ne mine, vedno znova krvavi. (Simon Jenko) V SPOMIN 1. novembra 1990 je minilo dolgo, žalostno leto, odkar si nas, mnogo prezgodaj, za vedno zapustil dragi, dobri mož, oče, zlati dedek, tast, brat in stric BLAŽO VUKOVIČ dipl. ing. agr., borec NOV Pogrešamo Te, tako pusto in prazno je brez Tebe. Hvala Ti za vse, kar si nam bil in kar si nam dal. Vsi tvoji Litija, I. novembra 1990 Spoznanje, da te ni več med nami povzroča, da srce nam še vedno krvavi, vendar ob tem tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje in prižgete svečke. V tihi žalosti: žena Ivanka, sinova Janez in Bojan z družinama, hči Andreja in vsi njegovi V SPOMIN FRANCU MALIJU (starejšemu) 1. junija tega leta nas je zapustil dolgoletni sodelavec, prijatelj in gasilec. Rojen je bil 25. marca 1927. leta. Sodeloval je v NOB in v po¬ vojni obnovi domovine. V gasilske vrste je vstopil leta 1959, kjer je opravljal pomembne funkcije od leta 1980 do smrti pa je bil predsednik OGZ Litija. V občinski upravi je delal od leta 1962 kol požarni inšpektor in zatem kot načelnik oddelka za notranje zadeve vse do upoko¬ jitve. Zagnanost in resnost pri delu ga je pripeljala v Izvršni svet, ob¬ činski komite ZKS in v nešteto drugih komisij, odborov in teles občinske skupščine. Poleg naštetih nalog se je aktivno vključeval v delo pri uspo¬ sabljanju počitniških domov za mladino, v lovskih organiza¬ cijah in drugje. Njegovo delo je bilo usmerjeno predvsem na področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za kar je prejel več priznanj in odlikovanj. Vsi, ki smo Mati Franca poznali kot prijatelja, sodelavca in svetovalca ga bomo ohranili v trajnem spominu. 16 DISKOTEKO SLOVENIJA SO MLADI IZ VSE SLOVENIJE SPREJELI ZA SVOJO V Ribčah tudi zvezde žarijo drugače Če si pred leti spraševal za Ribče marsikdo ni vedel povedati, kje leži ta vas. Moral si pogledati v krajevni leksikon, če si hotel kaj več zvedeti o razpotegnjenem naselju na levem bregu Save nasproti Kresnicam. Danes je seveda vse drugače. Mla¬ di ti bodo takoj razložili, kako je z Ribčami. Predvsem pa ne bo nihče pozabil podčrtati, da je tu znameni¬ ta diskoteka Slovenija, kjer se čudo¬ vito zabava, pleše in uživa in je sploh super. Za diskoteko skrbi nepogrešljivi vodja Metod Kokalj, ki je na tem področju res pravi fenomen. VEČERI NE BRNIJO SAMO OD PETJA MURNOV Petkov večerje. Omamen, nostal¬ gičen. Nasičen s pričakovanjem in nemirom. Kaj nam bo prinesel? Kam se bomo odpravili? Seveda, cilj je jasen. V Ribče poj- demo. V diskoteko Slovenija. O do¬ živetjih bomo govorili kasneje, ko pridejo. Nad idilično pokrajino svetijo prve zvezde. Z magistralne ceste Li- tija-Ljubljana malo pred vasjo zavi¬ jemo v desno. Na ozko asfaltirano cesto. Za ostrim ovinkom sredi vasi se začenja parkirni prostor. Takoj za visoko kovinsko ograjo, ki loči cesto od parkirišča. Prvo, kar ti pade v oči, je malo morje avtomobilov. Vseh znamk in registrskih tablic. Vsepovsod so par¬ kirani. Ob cesti, še pred tistimi red¬ kimi dvorišči jih vidiš. Ob vhodu dva mladeniča pobira¬ ta vstopnino. Potem pa vrvež. Luči. Gibanje. Mladi so vsepovsod. V di¬ skretno zatemnjenem disko prosto¬ ru, na stopnišču, balkonu, restavra¬ ciji. Komaj se prerineš naprej. Plesišče valovi. Glasba preplavlja vse. Na vratih Metod sprejema mlade, smehlja se, vsakemu privošči toplo besedo dobrodošlice. In mladi znajo ceniti to. Imajo ga za svojega, če¬ prav jih šteje že nakaj nad trideset. Saj, če ni Metoda, potem je nekaj narobe. Nekaj manjka. To se takoj čuti. Metod pa se smehlja in pravi: »Moj narod. Pošten in objektiven.« Privoščimo si prostor na balkonu. Da jo pričakamo. Zvezdo večera. Tajči. Metod, ki se znajde v novi vlogi gostitelja in napovedovalca, prevzame mikrofon. In jo napove. Njo, dolgo pričakovano Tajči, ki je v hipu zablestela kot meteor. Potem pride vsa sijoča. Z glasbo, z gibi. Nova Marylin Monroe. V beli obleki, z otroško zasanjanimi očmi. S svojim malim, ki je opasan. »Ne moraš biti bogat i lep,« poje na¬ prej. Lepo ti je, ker nisi niti eno niti drugo. Pa te že v naslednjem hipu spravi na realna tla: »Ti nemaš pra¬ va na mene!« Ko konča, zakriči: »Vau!« Pokrči nogo, dvigne v zrak ročico z mikro¬ fonom. Plesišče frenetično odmeva v ritmu pesmi. Od vsepovsod glas¬ ba, besede, ki se ponavljajo, odska¬ kujejo od sten, stropa. Vsi bi jo radi videli, to našo Tajči. Stegujejo vratove, silijo bliže, čim¬ bolj blizu. Dekleta tam zadaj se po¬ vzpnejo fantom na ramena in ji na¬ vdušeno pritrjujejo s ploskanjem. V kotu pa se smeji Metod. Srečen je, ker mladi uživajo, so zadovoljni. »Zato smo ti,« pravi in že napove¬ duje novo pesem. DISKOTEKI SLOVENIJA SE JE PRIDRUŽILA ŠE RESTAVRACIJA Po določenem času te zvije. Ogla¬ si se lakota, napove se žeja. Nad balkonom se začenjajo novi prostori restavracije. Stopnice vodi¬ jo do tja. Sedeš v kot, okoli tebe gorijo sve¬ če. Vse je nekam skrivnostno, ovito v tančico. Podpreš se s hrano iz bo¬ gate kuhinje. Si naliješ polič najbolj¬ šega in zadovoljno opazuješ svet okoli sebe. Prisede Metod - Tajči seje umak¬ nila v garderobo, pripravlja se za Nova pridobitev v Šmartnem S 1. junijem je postalo Šmartno bogatejše še za eno zasebno trgovino - tokrat diskontno prodajalno pijač. Najdete jo na Levstikovi u 1 ci 5 - to je v bližini stanovanjskih blokov na nekdanjem Ustju. Ta del Šmartna doslej m imel trgovine s prehrambenim blagom. Za o čane je koristno, da imajo prodajalno blizu m proizvode poceni, saj si s tem skrajšajo čas pri nakupu in še prihranijo kakšen dinar, kj J e v današnjih razmerah zelo dobrodošel. Obisci e diskontno trgovino »STEKLENIČKA« m prepričali se boste o njeni koristnosti. Lidija VIRANT nov nastop, veliko povpraševanje je zdaj po njej - in beseda steče o di¬ skoteki, o tej njegovi ljubljenki. Kako se je vse skupaj začelo pred devetimi leti, kako je raslo in se ra' vijalo. Kot pravi pregovor: Iz male¬ ga raste veliko. Ni odnehal, razlaga, mnoge di¬ skoteke so se medtem porodile, mnogo jih je propadlo, tale v Rib¬ čah pa živi. Seveda moraš nepresta¬ no dajati, vlagati. To je tako kot ze¬ mlja. Če vanjo poseješ seme, obrodi. Veliko elementarne, preproste mo¬ drosti je v njegovih besedah. Pripo¬ veduje, kako so mladi občutljivi, dovzetni. Za vse spremembe in no¬ vosti. Imajo izostren občutek za pri¬ stno, izumetničenost odklanjajo in to tudi pokažejo. V njegovi diskoteki, pravi, gostu¬ jejo najbolj znane zvezde jugoslo¬ vanske estrade. Imena kot so: Tere¬ za Kesovija, Josipa Lisac, Oliver Dragojevič, Tajči, Boris Novkovič, ansambel Riva, Neda Ukraden in še in še bi lahko našteval. Kot da je to v Ljubljani in ne v tej mali vasici. Tu se zbere kdaj tudi do osemsto mladih. Le kje v naši občini vidiš to¬ liko mladih naenkrat? Pred leti se je diskoteki pridružila še restavracija, ki je nedavno tega gostila tudi znanega afriškega diplo¬ mata. Metod se smehlja, ko mi raz¬ laga, kako so morali natakarji stati mimo, ko je naročal jedi. Je pa tudi imel kaj naročiti. Sin, ki je glavni v kuhinji, pripravi take dobrote, da še mesece sanjaš o njih. Seveda ni po¬ zabil omeniti tudi žene, ki je pridna • kot mravlja in sploh duša tega loka¬ la. Hiša, ki je vsa posvečena dobre¬ mu počutju gostov, je valovila. Od neprestanega vrveža, od glasbe, mladosti. Prihajali so novi in novi gosti. Metod pa je vstajal od mize, da se jim posveti in izpolni njihove želje. Vsepovsod je prisoten, ljudem bere iz oči. Pod njegovo »dirigentsko« palico se odvija nikoli napisan, a dobro utečen scenarij, ki bi ga lahko poimenovali: Njegovo veličanstvo, gost! Zadnje zvezde so bledele, ko smo se poslavljali na prostranem dvori¬ šču. Medvedka v kletki se je preteg¬ nila, ko smo obračali avtomobile. Na vratih se je pojavil Metod in nam pomahab mi pa smo zaklicali: »Nasvidenje! Se pridemo. Zagoto¬ vo.« Zunaj so zapele prve ptice. J. Sevljak fotokopiranje • offset tisk izdelava filmov PAPIRNA GALANTERIJA S TISKOM Alcksander