&»*tarina pterana. Posamezna številka SO vin. Štev. 132. V Ljubljani, v sredo dne 1. decembra 1920. Leto III. Oglasi: Za 1 mm x 60 lsgeratnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1*20 K, poslana, posmrtnice ln reklam« 2 K. Večkratne objave popnst. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. Upravnlitvo „Domovine" v Ljubljani, Sodna nlloa 6. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, ¥«L 73. Naročnina: Za celo ,domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 S, četrtletno 0 S, polletno 18 E, celoletn« 36 E Petkova številka mesečno 1 S, četrtletno 3 E, polletno 6 E, celoletno 12 K, Ob obletnici. (Razmišljevanje političnega kritika.) V zadnji številki »Ljubljanskega Zvona" je priobčil dr. Vo-j. Mole dvoje člankov našega znanca in prijatelja Alfreda Jensena, -švedskega vseučiliskega profesorja, ki dobro pozna slovanske narode, njih kulturne in politične razmere. Bil je pred vojno tudi pri nas v Ljubljani, bil je znanec j>esnika Aškerca in je prevedel Gunduličevega „Os-mana" na švedski jezik. Ni treba omenjati, da pozna dobro svoje sosede Ruse, Poljake in Čehe. Zato so njegove besede tem bolj važne. Slovani se znamo boriti med seboj in proti sebi, a nikdar proti drugim. Zato smo v Evropi največji narod in najmanj pomenimo. Za lastno veliko državo nimamo smisla, naj-rajše bi bili vsak zase in še tam neradi priznavamo vlado — vsak bi rad ukazoval, nihče ubogal. Po dveh letih obstoja naše narodne države se je pokazalo pri sedanjih volitvah, kako malo državnega duha je v našem narodu. Še predno je državljanski ponos zrastel, že so ga ubili razni agitatorji. Vemo, da je za državno misel treba mnogo časa, preden se utrdi, a pri nas gremo preko tega, ker poznamo samo pravice in se ne zavedamo dolžnosti. Čut državljanstva pa je čut odgovornosti do države. Vsega tega nam manjka. Zato smo slabi. Veliki smo v vzdihovanju, a ne v dejanjih. Neki slovenski list je pisal, da komunisti niso tako nevarni, kakor izgledajo. Toda ravno njih veliko število kaže, kako malo smisla za državo je v naših vrstah. Po tem nas bo tudi sodil svet. Vemo, da mnogo komunističnih glasov ni bilo oddanih programno, ampak kar tako. Mnogi je rekel: to so oni, ki bodo delili... Kje, kaj, kdaj in kako — o tem ni vj>rašal. To je samo dokaz egoizma in nesmisla za red in za državo. Kajti mi bi hoteli pravic — in vtmo, da pravic ni brez dolžnosti. Zato nismo nikomur nevarni raz-ven sami sebi. Ne kot Slovani ne kot Jugoslovani. Naša država je bila zgrajena na zavesti dolžnosti, na požrtvovalnosti, s tem bi tudi rastli vsi skupaj — a po dveh letih vidimo žalostne izpremembe. Ko bi se pri nas ljudje tako zavedali svojih dolžnosti do države, kakor se zavedajo svojih pravic, bila bi Jugoslavija prva država na svetu. Volilni boj je pokazal, kako se vsi dobro zavedamo, da da živimo v svobodni državi, kako pa se malo zavedamo, kaj nam veleva svobodna država. Nobena beseda ni bila dovolj podla, da bi je ne zalučili nasprotniku v obraz, nobena stvar ni bila tako sveta, da bi je ne ončastili, nobena zasluga ni bila tako visoka, da bi ne bili pljunili nanjo. Kako smo izgledali mi svobodni narod te dni pred Evropo? Saj ni bilo več poštenega človeka v Jugoslaviji! In še več: tudi v državi ni bilo nič več do-biega. Vse je bilo za nič, vse jx>kvar-jeno, vse zavoženo. Uboga država. In odrešeniki so se javljali od vseh strani. Bože, kako so bili učenci! Posebno v kritiki svojih nasprotnikov. Da, Jugoslavija je k nam prihajala, kakor svetla solnčna prikazen, kakor bela vila, vznesena boginja, domovina, svoboda in danes leži na tleh, kamor so jo vrgli njeni bivši častilci in vsak pijanec misli, da ima pravico pljuvati po njej. Ona ni več oltar, na katerem žrtvujemo svoja srca, ona je samo še žrtev, ki bi jo vsi radi izrabljali. Vsak hoče živeti od nje in imeti vse, kar si zaželi, nihče več neče služiti nji. Ker mislimo, da imamo samo pravice, a nič dolžnosti. Da, mi narod sužnjev in suženj med narodi smo mi, kakor je rekel Cankar o nas, kajti le svoboden človek lahko svobodno služi domovini, ker ve, da je v tej službi — svoboda. Dve leti narodne države in kakšna izprememba. To kar smatrajo drugi narodi za svojo najvišjo misel: država domovina — to je nam nič. Glej Angleža, Amerikanca, Nemca, Italijana, Čeha. Ideja narodne države je sveta vsem od prvega do zadnjega državljana. Pri nas se ljudje igrajo za republiko in mislijo, da so s tem povedali bogve kaj velikega: oni vedo, da je to konec države, toda kaj država, pri nas je država vsak zase! Pripravljajo se protidržavne organizacije in nihče jih ne moti: celo zdihujejo, da še niso osvobojeni. Žalostno je pogledati na ta zarod sedanjosti: suženj ne zna ceniti svobode in sedaj, ko je prost, bi najrajšeubil svojega osvoboditelja. Po naših krajih slišiš besede, ki bi jih nikjer na svetu nihče ne izgovoril o svoji državi in govori se svobodno: onih poštenih je vedno manj in le redko se zgodi, da pošten državljan udari zabavljača po jeziku. Denar bi grabili na kupe, a nikoli ne pomislimo, od kod naj vzame država: rekli so, da je naš ideal v trebuhu in to je resnica: poln žep in vina na mizo — to je ideal — če pa je treba plačati davek, je dižava stokrat prokleta. Dala bi se pisati poglavja. A čemu? Za en kos egoizma bi prodali vso svojo preteklost in bodočnost! Kaj bo država! Samo kadar kdo odtrga od nas kje kak kos, vprašujemo: kje je... Ko bi vsaj na ta dan stopili pred zrcalo in si izprašali svojo vest No proznih ujedinjenjo. Na praznik narodnega ujedinjenja stoji pred nami naša ustavotvorna skupščina. Priznajmo, da bi bila izgledala drugače, ako bi se bila sestala ob prvem našem velikem prazniku — pred enim letom. Takrat vsakodnevne težave našega mladega državnega življenja še niso zastrnile pogleda na ono, kar je navzlic draginji, carini, korupciji, verižništvu bedi nad vsem in glavno: naša država. Takrat bi se bil izvojeval boj čisto na podlagi ustavnega programa, ustava bi bila že davno gotovo dejstvo in danes smo mogli imeti opravljene že tudi volitve za redni parlament pri katerih bi se bile lahko brez opasnosti izkresali socijalni in gospodarski programi. V varnem okviru državne ustave bi oila legislativa navzlic Radiču, komunistom in kleri- kalizma, ki je naravno butnil tudi ob kalcem nadaljevala delo konstituante meščanske demokratske vrste, ostala za notranjo ureditev Jugoslavije. demokratska stranka tudi formalno, po Danes ne bo šlo tako gladko. Toda številu najjačja jugoslovanska politič- oni, ki so morda na tihem pričakovali, na edinica. Naš narod srbskega, hrvat- da ne bo šlo, bodo razočarani. Oni, ki skega in slovenskega imena si je ohra- so špekulirali, da bo Jugoslavija raz- nil v njej najjačjo braniteljico svoje padla v federalistično zvezo treh ne- največje ideje. Milorad Draškovič je edinih bratov, so slabo špekulirali. Že nedavno v Zagrebu spregovoril mirno se pojavljajo konture bloka, ki je pri- in mrsdro besedo: Naše države nismo pravljen prevzeti na sebe odgovornost ustvarili mi, pa jo tudi mi nimamo pra- in delo za tako ustavo naše domovine, vice rušiti. Jugoslavija ni od včeraj, ni ki bo varovala eainstvo naroda in dr- z dovoljenjem ne gospoda Korošca, ne žave in za vselej zajezila struje, ki se Radiča, ne Davidoviča, ne Pribičeviča, vjedajo v naše narodno telo. ne Žerjava, Jugoslavija je po sto in V ravnokar končanem boju se je na- stoletni borbi in zaslugi naroda, je hajala jugoslovenska demokracija v produkt zgodovinskega razvoja in no- sredini koncentričnega ognja nasprot- ben izid volilne borbe je ne more in ne nikov Od leve in desne so jo obsipali sme razrušiti Zato se ne boji ne svojih z najtežjimi izstrelki, v Sloveniji je komunistov, ne svojih Radičev. Zato morala braniti Srbe, v Srbiji zagovar- delo in uspeh jugoslovanske demokra- jati Hrvate in Slovence, med Hrvati cije ne more prenehati, ker ne preneha nastopati proti stoletnim plemenskim velika tvorna sila njenega nacijonalne-in državnim tradicijam. In vendar je ga programa. častno obstala. Spasila je jugoslovan- To spoznanje nam stopa na praznik sko misel kot delujoča parlamentarno našega ujedinjenja še jasneje pred oči. silo in največ idejnega ter stvarnega Z nezmanjšanim optimizmom pričaku- gradiva prinaša seboj k gradbi Jugo- jemo delovanja naše konstituante, glo-sjavije. Najnovejša poročila vedo po- boko uverjeni, da je r;i sile, ki bi mogla vedati. da je navzlic visokemu valu z njenega krova spustiti zastavo narod-plemenske reakcije in socijalnega radi- nega in državnega edinstva. Celokupni rezultat volitev v ustavotvorno skupščino. Uradne številke sicer še niso zna- SrŠlijS* ne, vendar se da po naših zaneslji- c ... . , * . vih privatnih informacijah že sesta- A(l S,rb!Ja'.kl )e ™zdel!ena skaP£! z viti celokuona točna slika ustavo- Makedonijo ra takozvanimi novimi tvorne skupščine. Število poslancev, črnogorskimi krap, v 29 volilnih ki so jih dobile posamezne stranke, ol[rozJ',™|.158 mandatov. Od teh se morda po uradni ugotovitvi vo- so JIh d°l5,|1.- lilnih rezultatov še spremeni pri eni ......„ aH drugi skupini za en ali dva man- £adlkalC1,. • ■......" data, vendar na številno razmerje Komunisti .. . . 28 med strankami to ne more vplivati. mTsS?*' ' ' 3 Od 419 mandatov ustavotvorne d»„„m!uL;......•» skupščine jih imajo: £ac .....^ Demokratska stranka ... 96 Srbska radikalna stranka. . 95 DsifUcSCila. Radičeva seljačka stranka . 46 V Dalmaciji, kjer je volilo le eno Komunistična stranka Jugo- volilno okrožje (drugo je od Itali- s^vije.........51 janov zasedeno) so dobili od 11 man- Grupa samostojnih kmečkih datov: organizacij (srbska zemljorad- Samostojni kmetje (težačka nička, bosanski demokratski te- stranka)........3 žački savez in slovenska SKS) 42 Klerikalci.......3 Jugoslovanska muslimanska Demokrati.......1 organizacija ......28 Srbski radikalci.....1 Grupa klerikalnih strank Komunisti.......1 (SLS, hrvatska pučka stranka) 24 Hrvatski zajedničarji ... 1 Jugosl. soc.-dem. skupina Izvenstrankarska grupa . . 1 (slovenski, hrvatski in srbski Izvoljeni so med drugim dr. Kr- soc.-dem.) .......10 stelj, deželni predsednik (dem.), Hrvatska težačka stranka (za- Liuba Jovanovič (bivši srbski mini- jedničarska).......6 sterJ rad)> minister Drinkovič (zaj.), Hrvatska Zajednica ... 5 d^.T™>«bič (izvenstr.)in znani av- Bunjevci 4 s*nJakant dr. Dulibic (klenklaec). Radičevski disidenti (Hrvoj) 4 QOSna §n HefC@gOVilia Srbska republikanska stranka 3 Bosna jn He ina imata v Slov nar.-soc. stranka . . 2 6 volHnih okrožjih 63 mandatov, ki Frank0VC1.......1 so razdeljeni tako-le: Stojan Ribarac.....1 Demokrati......3 Dr. Ante Trumbič .... 1 Demokratski kmetje (težački --savez).........11 Radikalci ......12 Muslimani ......25 Hrvatska (zajedničarska) te- žačka stranka......6 Komunisti.......3 Klerikalci.......3 Vojvodina. Vojvodina (Bačka in Banat) ima v 5 volilnih okrožjih 44 mandatov, ki so razdeljeni tako-le: Demokrati.......10 Radikalci.......22 Bunjevci.......4 Soc.-dem........3 Seljačka stranka.....3 Komunisti.......2 Črna gora. Črna gora tvori zase eno volilno okrožje ter ima 10 mandatov. Razdeljeni so tako: Demokrati......4 Komunisti ......4 Radikalci.......1 Republikanci......1 Hrvatska m Slavonija. Hrvatska in Slavonija ima v 9 volilnih okrožjih 93 mandatov, ki so razdeljeni tako-le: Demokrati......19 Radikalci.......7 Radičevci.......46 Komunisti.......7 Zajedničarji......4 Radičevski disidcnti ... 4 Klerikalci.......3 Zemljoradniki.....3 Soc.-dem................1 Frankovci ..............1 Pragled mandatov po strankah m po pokrajinah. Demokratska stranka ima 56 mandatov v Srbiji, 19 na Hrvatskem, 10 v Vojvodini, 4 v Črni gori, po 3 v Bosni in v Sloveniji, 1 v Dalmaciji. Radikalna stranka ima 52 mandatov v Srbiji, 22 v Vojvodini, 12 v Bosni, 7 na Hrvatskem, po enega v Dalmaciji in Črni gori. Komunistična stranka ima 28 mandatov v Srbiji, 7 na Hrvatskem, 6 v Sloveniji, 4 v Črni gori, 3 v Bosni, 2 v Vojvodini in 1 v Dalmaciji. Kmetske stranke imajo 16 mandatov v Srbiji, 11 v Bosni, S v Sloveniji, po 3 v Vojvodini in v Dalmaciji, 1 na Hrvatskem. Muslimanska stranka ima 25 mandatov v Bosni in 3 mandate v Makedoniji. Klerikalna stranka ima 15 mandatov v Sloveniji, po 3 na Hrvatskem, v Bosni in v Dalmaciji. Srbska republikanska stranka ima 2 mandata v Srbiji, 1 v Črni gori. Socialni demokratje imajo 6 mandatov v Sloveniji, 3 v Vojvodini, 1 na Hrvatskem. Demisiia viacie. Politične kombmscije. ..Ustava" b® tekom enega meseca sprejeta. BEOGRAD, 30 novembra. (Izv.) Čim bodo ugotovljeni definitivni rezultati volitev za ustavotvorno skupščino, poda sedanja vlada ostavko, Pričakuje se, da bo ministrski predsednik Vesnič že tekom jutrišnjega dne zaprosil za avdijenco pri regentu. Pooblastilo kabineta za ta korak že ima. Po ostavki kabineta bo_regent poklical k sebi voditelje v ministrskem svetu zastopanih strank, da jih vpraša za njihovo mnenje. Kakor izgleda, bo dr. Vesniču znova poverjena sestava kabineta, v katerega bodo vstopile vse dosedanje stranke, morda z edino izjemo Hrvatske zajednice, ki je pri volitvah popolnoma propadla, tako da bo ostalo ministrstvo v bistvu tudi glede oseb zaenkrat neizpremenje-no. Novi kabinet dobi od krone pooblastilo, da predloži ustavotvorni skupščini načrt ustave, kakor je bil odnosno bo še sprejet v sedaj se vršečih ministrskih sejah. Nova skupina kmetskih poslancev bo pozvana, da na programu tega ustavnega načrta vstopi v vlado. Računa se, tla bo na to pristala. V tem slučaju vstopi v kabinet gosp. Avramovič ali minister n. r. Jovan Jovanovič, namesto dr. Kovačeviča ali dr. Drinkoviča. Kakor se v političnih krogih govori, bo dr. Vesnič predložil tudi Radičevi stranki, da akceptira vladni ustavni načrt in vstopi v vlado. Smatra se, da bo Radič odklonil. Vesti, ki se širijo od izvestne strani, da Radičeva stranka sploh ne pride v ustavotvorno skupščino, pa nikakor niso točne. Poročila iz radičev-skih krogov marveč pravijo, da se bodo tudi Radičevci udeležili ustavodajnega dela. Nova Vesničeva vlada bi ostala na krmilu do momenta, ko bo ustava v konstituanti sprejeta. Šele nato bi se izvršila temeljita spremenita vlade na podlagi eventualnih novih kombinacij med strankami. Kot naj-resnejša kombinacija prihaja v prvi vrsti v poštev koalicija med demokrati, radikalci in seljaki. Računa se, da bo ustava najpozneje do konca meseca januarja pod streho. Ustavotvorna skupščina bi potem kot zakonodajni parlament nadaljevala svoje delo. Poleg nje pa bi se že uveljavil senat (ako bo sprejet dvodomni sistem) za katerega bi se v februarju ali marcu vršile volitve. Vladni načrt o razdelitvi pokrajin in o avtonomiji, Beograd, Zagreb, Ljubljana slobocina mesta BEOGRAD, 30. novembra. (Izv.) Ministrski svet je v svoji današnji seji razpravljal o onih točkah ustavnega načrta, ki govorijo o razdelitvi države v oblasti in o obsegu pokrajinske avtonomije. Sprejeto je bilo načelo, da smejo obsegati oblasti (pokrajine) teritorije z najmanj 200.000 in največ 600.000 prebivalcev. Beograd, Zagreb in Ljubljana bodo imeli kot prestolna in slobod-na mesta posebno široke konipe-tence. Izjemoma bodo pokrajine v katerih se nahajajo ta tri slobodna mesta, smele obsegati teritorij do 800.000 prebivalcev. Glede kompe-tence pokrajinskih oblasti se je sprejelo načelo dekoncentiacije, odklonilo pa načelo avtonomije v smislu zajedničarskega in klerikalnega programa. Pokrajinski zbori bodo imeli torej predvsem gospodarski delokrog. Minister Korošec je oddvojil svoje mišljenje. Ker pa bo vlada ustavni načrt predložila kot svoj predlog ustavotvorni skupščini in ga solidarno zastopala in ker gosp. Korošec iz današnjega sklepa ministrskega sveta ni izvajal nikakih konsekvenc ter jih, kakor izgleda, tudi ne namerava izvajati, se smatra, da je oddvojeno mišljenje, ki ga je danes poda! le teoretičnega značaja. Prihodnja seja ministrskega sveta, na kateri se bo nadaljevala razprava o ustavnem načrtu, se vrši zaradi državnega praznika šele v četrtek. Posebni ministrski komite izdeluje tudi načrt poslovnika za konstituanto, ki bo tako sestavljen, da bo omogočal ekspeditivno delo ustavotvorne skupščine. Otvoritev ustavotvorne skupili^©. Beograd, 30 novembra. (Izv.) Ustavotvorna skupščina se sestane 12. decembra. Kot starostni predsednik jo bo otvoril najbrž Nikola Pašič, ki je, kolikor je danes znano, najstvarejši poslanec (preko 80 let). Po izvršeni verifikaciji se bo izvršilo konstituiranje, in bo za predsednika izbran ali radikalec ali demokrat. Nato bo sledila svečana otvoritev s prestolnim govorom, ki bo ustavotvorni skupščini priporočil ustavni načrt, katerega izdeluje vlada. Negotovo je še, ali bo konstituanta odgovo-vorila na prestolni govor s posebno adreso. Smatra se, da ne, že iz praktičnega razloga, da se pričetek ustavodajnega dela ne zavleče. Prvo opravilo konstituante bo sprejetje posebnega poslovnika. ki ga takisto predloži vlada. Do tistega časa bo veljal poslovni red bivšega Narodnega predstavništva. Ustavni načrt bo izročen posebnemu širšemu parlamentarnemu odboru, ki se bo za poedine oddelke ustave po potrebi delil v poclodobore. V političnih krogih se razpravlja tudi o tem, ali ne bodo razne razdirajoče skupine onemogočale rednega delovanja ustavotvorne skupščine. Splošno se pričakuje, da se bodo tudi Radičevci in komunisti podvrgli občim parlamentarnim načelom. V nasprotnem slučaju in pa, ako bi se pokazalo, da na podlagi sedanje sestave ustavotvorne skupščine ni mogoče priti do pozitivnih rezultatov v ustavodajnem delu, bi se morale razpisati nove volitve. Italija proti ffUnnun- zisu. Rim, 30. novembra. Vlada je odločila, da podvzame proti d' Annunziu odločne korake Prvo bo poskusila na lep način, ali ako zadene na odpor, tedaj bo posegla po skrajnih sredstvih in naj-prvo razglasila popolno blokado nad Reko in okolico. V ta namen se vrši že v Istri in okolici Reke koncentracija najodličnejših italijanskih trup, ki so pripravljene na definitivno akcijo. Trst. 30. novembra. Danes so na eni transportni ladji v spremstvu dveh torpiljerov odpluli iz tukajšnje luke večji oddelki italiajnske' vojske, da povečajo posadko na otoku Krku in Ra-bu. Poveljnikom na Krku in Rabu so izdana od generala Caviglia navodila, da se morata v vsakem slučaju podvreči odločbam rimske vlade in zabra-niti vsako vmešavanje nepoklicanih v začasno upravo. Irska zarota na Angleškem. London, 30. novembra. Policija je zaplenila načrte za nameravano teroristično akcijo sinfajnovcev. Kakor poroča „Evoning Standart", so sinfajnovci nameravali napasti razen ministrov in njihovih rodbin, tudi na Angleškem prebivajoče družine onih policistov, ki službujejo na Irskem. V msščevanje za uspešen boj proti vstaškemu gibanju na Irskem so sinfajnovci nameravali po-žigati hiše v Angliji. Radi požarov v Liverf>oolu in Londonu so vsa mosta, ki so najbolj ogrožena, od sobote dalje zastražena. Vlada je napravila energične korake, da bi preprečila pobeg požigalcev iz Anglije. Vse angleške in irske luke so strogo zastražene. Doslej se je že posrečilo več udeležencev požiga v Liverpoolu aretirati, ko so se hoteli z ladjo vrniti na Irsko. Vendar se je že več zločincem posrečilo pobegniti. Dopisi. Iz Mokronoga. Župnik Bukovitz v Mokronogu je napravil bukav »vic«. Neka gospa mu je dala za dve maši 20 K za nekega rajnkega. 19. t. m. pa ji je poslal denar nazaj zato, ker njeni sinovi pravijo, da nočejo voliti s klerikalno stranko. V »Domoljubu« je klerikalna stranka odkrito izjavila, da so bili klerikalci dobri patrijoti v Avstriji. To jim verjamemo. Tudi župnik Bukowitz je bil dober Avstrije. Vsakomur pa je jasno, da noben avstrijski patrijot sedaj tli in ne more biti dober Jugoslovan. Ali je tukaj občutljivo srce župnika Buko-witza tako hudo zadeto, da so ga volitve in popolna propast klerikalcev zmešala? Iz Šent Janža na Dolenjskem. Vse kar leze in gre so klerikalci opregli v svoj politični voz pred volitvami. Pretečeno nedeljo je šel žunik Baje držat klerikalen shod v Leskovec pri Krškem. Tam je točil solze za Ferdinandom in Zofio in poveličal šušteršiča. Doma pa je poslal na volilni shod v podružnico na Kal svojega strica, starega vpokojenega župnika. Iz podružnične ma3e je napravil stric pravcati shod. Na prižnici je agitiral za klerikalno stranko s tako vnemo, da je bil kar smrkav. Političnega navdušenja tudi pred oltarjem ni mogel ukrotiti ubogi stari župnik. Ker je bilo ljudem tega preveč, so mu začeli glasno ugovarjati; nastal je velik trušč, kakor je to pač običaj na shodih, kjer niso navzoči samo pristaši ene stranke. Če bi nastopil Kristus na tem shodu v cerkvi na Kalu, to bi padalo po župniko-vem hrbtu! Iz Stražišča pri Kranju se nam od druge strani poroča, da je zadeva glede lova v tej občini nekoliko drugačna, kakor je bilo to poročano v eni zadnjih številk. Tudi se zatrjuje, da občina ni bila oškodovana. Ko bomo dobili obljubljene tozadevne razloge, bomo o stvari še izpre-govoriii. Gospodarstvo. = Poročilo z žitnega tržišča. V Vojvodini je sicer povpraševanje po žitu precej ponehalo, vendar pa so cene stalno visoke.Sedaj pred božičem je tendenca v pšenici in moki trdna. Izvoz stagnira zaradi pomanjkanja vagonov in nizkega stanja plovnih rek, zlasti pa zaradi visokih cen in kurzov deviz na svetovnem tržišču. Pšenica stane 930 do 950 I<. Glede koruze je povpraševanje zlasti živahno po činkvautinu, ki se kupuje na račun domačih mlinov. Cena je: koruza (stara) s 6 % primesi 350— 390 K, defektna 320 kron, popolnoma defektna 250—320 kron. Činkvantin v zrnu 460 K, v storžih 340—350 K; bela letošnja koruza v zrnu 400 K. — V Novem Sadu cena pšenici naglo narašča ter znaša 990—1000 K. Oves notira 300 K. = Cena štajerskih jabolk v Nemčiji. Radi nizkega stanja nemške marke je Nemčija, glavno Berlin, nakupila na Štajerskem okoli 2000 vagonov jabolk. Tudi Hamburg je močno založen s štajerskim sadjem. Cene štajerskim jabolkom so per libra Mk 1-30 do 1-40. Izvoz štajerskih jabolk na Holandsko se ni posrečil in je bilo sadje reeksporti-rano v Nemčiji. Vzrok leži v dobri ho-landski valuti. = Občinski svet v Subotici je sklenil ustanoviti mestno hranilnico, ki bo vodila vse transakcije občine. Su-botiška občina je po teritoriju največja v Jugoslaviji in ena najbogatejših. Mesto je lastnik okoli 10 tisoč jutrov jako rodovitne /;emlje in pa jezera Palic, kjer ima mesto ribolov in kopališče. = Vprašanje Južne železnice. V Parizu se prično v kratkem pogajanja med družbo Južne železnice in našimi delegati glede bodoče usode Južne železnice, v kolikor ta teče po ozemlju naše kraljevine. Kot naša delegata odideta v Pariz Gjorgje Djurič in Rani-sav Avramovič. = Direkten promet z Bolgarijo. Po dogovoru z Bolgarijo se otvori med Jugoslavijo in Bolgarijo direkten blagovni promet brez prekladanja na obmejni postaji v Caribrodu. = Oproščenje od luksuzne takse. Od plačanja 10% luksuzne takse so oproščeni sledeči predmeti: sešite bombaževe pletene tkanine (srajce), eternit, Bergmannove izolatome cevi, kapslji za lovske puške, trakovi za pisalne stroje, gaz in obveze iz bombaževine, papirnate vreče do teže 25 kg, trst vsake vrste, medeni uteži, ves šolski pisalni in risalni material izvzemSi mono-polizirane predmete, leseni gumbi, kirurški in drugi instrumenti in aparati, škatlje iz kartona, lekarniškt lončki, če jih uvažajo lekarnarji in drogeristi, trakovi za čevlje, patroni za slikarje, krtače za zobe, razni gumbi iz stekla, porcelana, kosti, cinka, medeninasti izdelki zatehnične, gradbene in obrtniške potrebe, predmeti za uniforme, trakovi za moške klobuke, če jih uvažajo tvor-ničarji klobukov, krojaški material (razne zaponke itd. iz železa ali jekla) za moške in ženske obleke. — Pri uvozu takih predmetov se plača torej samo uvozna carina in davek na poslovni obrt (enkratni znesek carine) brez lu-ksusne takse. = Nacionalizacija premogovnikov. »Banovina«, delniška družba za montansko industrijo, ki je bila poprej v madžarskih rokah in že od leta 1914. v likvidaciji, se bo sedaj nacionaizirala in se bavila z eks-ploatacijo premogovnikov. Društvo ima velike premogovnike pri Glini in Petrinju, kjer ima premog do 4400 kalorij. = Državni boni se izplačajo. Uradno se javlja: čodstotni državni boni v kronah in dinarjih, ki se morajo izplačati ta mesec, se bodo izplačali vsem onim, ki bodo to zahtevali. Finančne oblasti bodo v tem zmislu postopale. Od patriotizma naših državljanov se pričakuje, da bodo rok podaljšali, resenti se opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. 8136/Val. v »Uradnem listu" o izžrebanju 4%nega prioritetnega posojila lokalne železnice Ljubljana—Kamnik. = Kanadska pšenica v Juoosla-viji. Kmetijsko ministrstvo je pretečeno leto nabavilo in razdelilo med ljudstvo za setev v nekaterih pokrajinah Srbije takoimenovano kanadsko pšenico. V moravski dolini se je dosegel naslednji rezultat: Tisti, ki so sejali jeseni, so malo pridelali, približno kakor pri domači pšenici; oni pa, ki so sejali v februarju in marcu, so imeli dva- do trikrat toliko pridelka kakor pri jesenski setvi. Kruh iz te pšenice je sladkejši in okusnejši in moka upija več vode kakor naša pšenica. Posebnost je, da zrno ne gre zlepa iz svoje lupine ter se težko omlati brez parne mla-tilnice). Volitve v ustavotvorno skupščino so torej končane in pri nas na Slovenskem pomenijo popoln polom lderikalizma in to je največje iznenadenje, ki so ga volitve prinesle. Klerikalci so imeli na Slovenskem veliko večino, odkar Slovenci politično živimo w dr. Korošec se je še pred par dnevi, ko je odhajal iz Beograda, bahal, da dobi njegova stranka na Slovenskem osemdeset odstotkov oddanih glasov, dobila jih je pa samo — dobro tretjino! Demokratska stranka dobi samo tri poslance, ker je pač večji del naprednih kmetov glasoval za kandidate Samostojne kme- tijske stranke. V vsej državi je najmočnejša demokratična stranka s 45 poslanci, za njo pa pride takoj radikalna stranka s 44 poslanci. Klerikalci so dobili v vsej državi nekaj čez dvajset poslancev, samostojni kmetje na Slovenskem, v Srbiji in Bosni pa okoli 40 poslancev. Okoli 60 poslancev so dobili komunisti in socialisti, ker se je mnogo nezavednih ljudi dalo zapeljati od praznih obljub komunistov, ki so obljubljali nebesa že na tem svetu. Čas bo že ozdravil te nerazsodne ljudi in zato ni pripisovati volilnemu uspehu komunistov posebnega pomena. V splošnem je izid volitev tak, da imajo veliko večino stranke, ki so za močno, edinstveno 1 državo in s tem je položen državi trden temelj. Zato smo z izidom volitev lahko zadovoljni, posebno, ker so bili ravno na Slovenskem klerikalci tako močno poraženi, da je upravičeno upanje, da si nikdar več ne bodo opomogli, temveč bodo delili usodo svoje nekdanje zaščitnice Avstrije, ki so ji zvesto služili do njenega propada. Volitve so se izvršile povsod v miru in redu, samo v Kolašinu v Črni gori je prišlo do manjše rabuke s privrženci bivšega kralja Nikolaja. Tako je šel po vodi tudi up naših zunanjih sovražnikov, da pride v Jugoslaviji povodom volitev do večjih nemirov in neredov. Po podpisu rapallske pogodbe je nastalo med nami in Italijo novo razmerje, po določitvi se imajo rešiti še razna politična in gospodarska vprašanja in upati je, da bo naša vlada vsaj pri teh pogajanjih z vso odločnostjo zastopala naše koristi in čuvala ugled naše države. Italijani baje nameravajo zahtevati celo to od nas, da naša sodišča ne bi sodila italijanskih državljanov na našem ozemlju, temveč da bi sodili — italijanski konzulati. Ta zahteva je tako predrzna, da se naša vlada niti v razgovor o tem ne sme spuščati, ker bi se že s tem preveč ponižala. Pogajanja se morejo vršiti samo na podlagi popolne ravnopravnosti, ker Jugoslavija ni nikakršna Turčija, temveč najmanj tako kulturna država kot Italija in na našem ozemlju bodo sodila samo naša sodišča, italijanski konzulati naj pa imajo samo oni delokrog, ki je v mednarodnem življenju v navadi. Razmere so nas prisLile, da smo morali privoliti v italijanske mejne zahteve, nobena reč nas pa ne more prisiliti v to, da bi dovolili Italijanom ka-kršnesibodi izjemne pravice na našem lastnem ozemlju. To bodo menda sprevideli tudi Italijani, ki so jim urejeni trgovski odnašaji z našo državo ravno tako, ah pa še bolj potrebni kot nam urejeni trgovski odnošaji z Italijo. Italijani bodo pač poskušali dobiti čim več od nas, zato pa bomo tudi mi poskušali, dobiti čim več od njih! Pri našem južnem sosedu Grčiji postajajo razmere vedno bolj zamotane in zdi se, da bo Grčija morala drago plačati svojo trmo, da mora imeti ravno prijatelja Nemčije Konstantina za kralja. Ententa je Grčijo bogato nagradila za njen pristop v protinemško zvezo in ji je prisodila ozemlja, ki jih Grčija po pravici ne bi smela dobiti. Grčija je siino povečana na račun lurčije, Bolgarske in deloma tudi Jugoslavije. Sedaj pa pravi ententa, da bo — ako se .Konstantin vrne na prestol — spremenila določbe mirovne pogodbe na škodo Grčije in v korist njenih sosedov, med njimi tudi naše države. Movosti. * Ločitev zakona ali kako so klerikalci podpirali prešestvovanje. Piše se nam: Ko sem bil v novomeški ječi zaprt v začetku svetovne vojne, ker me je denunciral katoliški župnik, je bil istočasno v zaporu neki mož iz novomeške okolice, ki smo mu rekli Amerikanec. Bil je prišel iz Amerike in si je kupil posestvo in se poročil. Zena pa ga je varala s hlapcem. Ko se je v Sarajevu zgodil atentat, je rekel baje Amerikanec: »Prav je, zdaj naj pa še starega, potem bo tako kakor v .Ameriki«. To je zvedela žena klerikalka in ga je ovadila, da bi se ga znebila in nemoteno živela s hlapcem, la Amerikanec je bil napreden, pošten človek, zato ga vaški klerikalci niso mogli in so prisegali, da je te besede govoril v gostilni. Amerikanec je trdil, da je bil vinjen: obsojen je bil vkljub temu. Nam je večkrat tožil, da ga to najbolj boli, da ga je lastna žena iz političnega sovraštva naznanila, in sicer zato, da bi se doma nemoteno vlačila z drugim. In klerikalci, ki so za vse vedeli, so podpirali prešestvovanje, ubogi mož pa je moral zaradi njih denuncijacije sedeti v ječi. To je poštenost kleri-icalnih sosedov. Sramota je za kulturne Slovence, o katerih trdi »Slovenec«, »Domoljub« in »Večerni list«, da prednjači-jo »balkanskim« Srbom, da se med nami dobe ljudje, ki se spozabijo tako daleč, da branijo propalico Šu-steršiča. To je storil župnik B&jec iz Št. janža v nedeljo 21. t. m. na klerikalnem shodu v Leskovcu pri Krškem. Bratje Srbi nimajo izdajalcev kakršen je šusteršič, pa tudi duhovnov nimajo takih, ki bi ga zagovarjali in poveličali. Kmetje, če se Vam toži za šusteršičem, le s klerikalci! * Klerikalni poraz pri volitvah je popoln. Bili so prepričani, da dobijo na Slovenskem 80 odstotkov glasov in blizu trideset poslancev, tako, da bi imeli skupno s hrvatskimi klerikalci okoli 50 poslancev. Pa so šli vsi ti upi po vodi! Slovenskih in hrvatskih klerikalnih poslancev skupaj bo samo 24! To je res malo za stranko, ki se je tako repenčila, kakor bi bilo vsaj pol Jugoslavije v njenem taboru. * Najmočnejša stranka v ustavo-tvorni skupščini bodo demokrati in proti njim se ne bo moglo vladati. S svojimi 96 poslanci je demokratična stranka tako močna, da bo ona jedro ustavotvorne skupščine, okoli katerega se zbirajo druge, njej sorodne stranke. * Sijajni dovtip. Ali ste še videli zločinca, ki po izvršenem hudodelstvu stopi pred zrcalo ter v dopadanju na tem, kar je izvršil, deklamira sebi lepo pridigo o nemoralnosti svojega čina? Če še ne, potem preberite sledečo notico »Večernega lista": „Kaj hočemo? v-prašuje pametno neki list po miru v St. Margheriti. Upirati se ali psovati in napadati, koga in zakaj? Da bodo zopet kričali nad nas in napadali našo državo? Ker je bila država ranjena v St. Margheriti, naj vlivamo v rano še žolča? To bi ne bil patriotizem, ampak bedarija, ki se z njo okoristijo vsi, ki željo naši državi slabo." * Pri volitvah v ljubljansko-novo-meškem volilnem okrožju so komunisti najbolje odrezali. Pri njih pride en poslanec že na 3047 volilcev. Samostojni imajo poslanca na 3910 glasov, JDS na 4500, SLS na 4711, socialni demokrati pa na 7134 tudi samo enega. Iz tega je razvidno, da sedanji proporčni volilni sistem ni baš pravičen. Posamezne stranke niso dobile tistega zastopstva, ki bi jim šlo pu številu oddanih glasov. Mnogo je odvisno od slučaja, koliko dobi kaka stranka poslancev. Vsekakor je potrebno, da se tudi pri nas vpelje drugo in tretje štetje ostankov, kakor je to na Češkem. * Iz Trbovelj nam pišejo: Tako pa še nikoli niso pogoreli pri nas klerikalci kakor to pot. Namesto 900 glasov, katere so imeli že takorekoČ v volilni skrinjici, so jim komisije naštele le 290 kroglic na vseh štirih trboveljskih voliščih. To je bil hud udarec v očigled tolikim shodom; sam dr. Gosar je bil tukaj — sam deželni auto je vozil v Trbovlje razne govornike iz Ljubljane. Priduše-vanje župnika Časla čez vse, kar ni črnega, ni pomagalo. „Brezverci" so zmagali. Samostojna si je priborila skoraj brez agitacije zadnji teden 67 glasov. JDS. je računala na 120 glasov in v resnici dobila 123 glasov. Naši možje so ostali zvesti svoji stranki. Celoten izid je sledeči: SLS. 290 (strašno nazadovala), NSS. 42, JDS. 123 (narastla), JSDS. 418 (strašno padla), SKS. 67, Prekmurska 17, Komun. 1893. S komunisti je volilo tudi mnogo klerikalnih delavcev, ki so zastonj popivali v društvenem domu. * Kako je glasoval Matko Laginja. Tudi dr. Matko Laginja se je podal v nedeljo na svoje volišče v Račičevi ulici v Zagrebu, kjer je stanoval, predno jc postal ban. Ko je prišel v glasovalno vorano, je hodil gor in dol po dvorani. Nekaj je mrmral in nikogar ni pogledal. „Ali se tukaj glasuje?" „Da, tukaj se glasuje." — „A, prosim vas, sem-li sploh vpisam v volilnem imeniku?" Ko so mu predsednik in člani volilnega odbora to potrdili, rekel je Laginja: „Ah, prosim vas, jaz sem vpisan v imenik kot dr. Matko Laginja, odvetnik, a to ni točno. Jaz sem dr. Matko Laginja, hrvatski ban!" In dr. Laginja je zahteval, da se v zapisniku konštatira, da on ni odvetnik, ampak hrvatski ban. * Roparski napad. V Gaberjih pri Celju so našli v soboto mehanika Pla-huto vsega krvavega in nezavestnega v njegovem stanovanju. Krvavo kladivo je ležalo na tleh, tudi nekaj srebrnih kron, denarnice pa ni bilo nikjer. Domneva se, da se je napadalec po dnevu skril v Plahutovi sobi ter ga napadel, ko se je mehanik ponoči vrnil domov. Policija zasleduje zločinca. Plahuta leži še vedno brez zavesti v celjski bolnici. * Album za propagando. V umetniškem odeljenju ministrstva prosvete se razpravlja o predlogu glede izdaje albuma za propagando, ki naj bi obsegal fotografične snimke srbske tragedije iz leta 1915. Prireditev albuma se bo poverila najboljšemu vojnemu fotografu g. Marjanoviču. * Popis invalidov in sirot. Mnogi ob činski uradi še doslej niso vposlali invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani izkazov o popisu vseh invalidov, vdov in sirot glasom naredbe opr. št. III 8987/20 z dne 6. septembra 1920. Rok za vpošiljanje teh izkazov je potekel že 10. oktobra 1.1 Z ozirom na to, da je odvisno od socialne statistike, ki jo ima sestaviti po-verjeniš'vo na podlagi teh izkazov, vprašanje ureditve novih doklad k pokojninam naših preskrbljencev, je nujno potrebno, da zadostijo vsi občinski uradi nemudoma svoji dolžnosti. Opozarjamo na to, da nosijo občinski uradi vso odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale vsled brezbrižnosti posameznih uradov. Upoštevati morajo, da ne bo mogoče sestaviti socialne statistike in vsled tega tudi ne urediti vprašanje državnih preskrbnin tako dolgo, dokler ne bodo zbrani izkazi iz vseh občin. * Premetene tatvine v vlaku Novo mesto-Ljubljana. I