DELAVSKA POLITIKA
Izbaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, z* inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335.
Štev. 12
Maribor, sreda, dne 10. februarja 1937
Leto XII J
Socialna politika v naši državi
„Do 700.000 nepolno
Poročilo ministra socialne politike v finančnem odboru.
Politični proces se razvija ...
Po sestanku predsednika vlade dr. Stojadinoviča z dr. Mačkom pri Brežicah ni posebnih vesti, ki bi bistveno pojasnjevale razvoj hrvaškega vprašanja. Gotovo je le to, da se iz-venparlamenlarni hrvaški Mačkovi in srbski opozicionalci niso še zedinili, ker obstojajo vendarle točke, glede katerih dr. Maček ni sporazumen s srbsko opozicijo. Tako' imamo dejansko dve parlamentarni opozici-onalni skupini političnih gibanj v državi.
Ni točno znano in tudi najbrže še ne definitivno določeno, kako misli JRZ narezati hrvaško vprašanje. — Vsekakor pa bi bila za rešitev tega vprašanja poklicana najprej demokracija, ki edina ga more rešiti v smislu najpravičnejšega sporazuma in ob lojalnih garancijah. Hrvaško vprašanje se seveda lahko reši tudi z avtoritativnimi dogovori, ki pa ne morejo nuditi nikdar tiste stabilnosti, kakor, če demokratični narod sklene sporazum sam po svojih zastopnikih in ga podpre s svojo lojalnostjo v interesu celote. Zgodovina namreč dokazuje, da usiljeni dogovori in pogodbe veljajo le toliko časa, dokler ga vr šita oba paktanta, čim ga eden krši, ga je konec. Tako se je zgodilo celo ž v'=rzajsko mirovno pogodbo.
Skoraj očividno je, da ob sedanjem, razpoloženju ne pride med hrvaško in srbsko opozicijo do sporazuma ter da morda s to skupnostjo že ne računa več ne ena ne druga. Zato je skrajni čas, da vsa demokratična opozicio-nalna gibanja čimprej točno označijo svcj ožji program, ki naj obseza le tcčko, da naj se hrvaško vprašanje rešuje v svobodi in demokratično, To pomeni: demokratčina gibanja v državi naj se ideološko koncentrirajo okoli te točke ob iskreni želji in volji, da vprašanje rešijo pravično.
Vsa politična gibanja se morajo namreč zavedati, da se v vsaki državi menjajo režimi in sistemi, ki so lahko povsem različnih naziranj. In, če ne slone na volji naroda ali demokraciji, ukrepajo po svoje, po svojem naziranju, po svoji potrebi, dočim, morajo demokratični režimi delati po volji naroda in vrše njegovo voljo, kar nudi še največ jamstva, za svetost pogodb in dogovorov.
Neglede na to, kdo in kako reši hrvaško vprašanje, bo demokracija ni*lbcljša zaščitnica pravičnega sporazuma.
Zato velja za nas, za vse demokrate, topej rjjc pQ demokraciji in svobodi.
Švicarski socialisti za demokracijo
Kongres socialnih demokratov v Ziirichu
je sprejel s 370 glasovi (proti 77 glasov) smernice delavske strokovne zveze, po katerih naj se vrši gospodarska obnova in ohrani demokracija Stranka se izreka za demokracijo in se odreka vsakršnim izbegava-niem demokracije.Načelno se izrek za dovolitev za obrambo dežele potrebnih kreditov. Stranka zahteva dalje Podržavljenjc oboroževalne industrije ,a- .F .tudi enakopravnost v nošnji vojaških činov po primernosti in sposobnosti ter prepoved vseh fašističnih m polfašističnih ter iz inozem-cev obstoječih, kakor tudi onih organizacij, ki so od inozemstva odvisne.
Minister Cvetkovič je poročal v finančnem odboru narodne skupščine, da bo njegov proračun večji za 22 milijonov dinarjev kakor lani, kar da-leko ni znesek, ki bi bil potreben v zdravstvene in socialnopolitične namene.
Umrljivost v Jugoslaviji je prav velika. Razširjena je tuberkuloza. — Splošne zdravstvene razmere niso razveseljive. Umrljivost dojenčkov v prvem letu je znašala 70.000. Za tuberkulozo je pa umrlo v letih 1921 do 1933 okoli 250.000 oseb, čeprav imamo dobre klimatične razmere in je narod razmeroma krepak. Križ je tudi z nalezljivimi boleznimi in je potrebna zdravstvena ploitika po načrtu.
Boj moremo voditi proti boleznim na dva načina. In sicer s tem, da preprečujemo obolenja in širjenje bolezni, zlasti ob epidemijah in pa z nego ali zdravljenjem v bolnicah. Služba v bolnišnicah in število postelj, kakor tudi organizacija te službe, dandanes ne ustreza namenu. Namesto velikih opremljenih bolnic z dobrimi zdravniki so se ustanavljali pri bolnicah samo oddelki, ki zaradi tehnične o-preme in drugih okolnosti ne nudijo prilike za pravo delo. Minister se izreka za velike popolne bolnice in je nasprotnik bolnicam v vsakem kraju. Naj le obstojajo bolnice in ambula-torji z zdravniki, toda te ne morejo ustrezati potrebam težkih obolenj.
Še slabše je z bolniškimi posteljami v bolnicah. Državne bolnišnice so; imele 5303 postelj, banovinske bolnice 12.519, bolnice zavarovalnic 461 in zasebne bolnice 2877, skupaj torej 21.162 postelj, potrebovali bi jih pa vsaj 70,000 po zdravstvenih razmerah in v razmerju z drugimi deželami. — Samo za jetnike bi jih potrebovali
25.000,	za umobolne 10.000, za tra-hornske bolnike 5000 itd. Zaenkrat bi
Kakor lansko' leto, tako smo tudi letos opozorili javnost z našim člankom »Usoda § 219 o. z. za rudarje) v št. 11 »Delavske Politike« z dne 6. februarja na to, da grozi rudarjem tudi za prihodnje leto izguba pravice do enotedenskega zaslužka v slučaju bolezni, ako bosta parlament in senat izglasovala finančni zakon kot ga je predložil minister za šume in rude.
Dočim sta lansko leto »Slovenec« in Jutro« solidarno molčala in ignorirala krik rudarskega delavstva, je letos nastopila izprememba. Protest rudarskega delavstva je našel odmeva v »Jutru«, Rudarji so gotovo vsakomur hvaležni, kdor se zavzame za njihove pravice, toda v tem slučaju se nikakor ne morejo ubraniti občutka, kakor da pomoč, ki jo nudi gospoda letos ni povsem iskrena.
Ako bi hoteli gospodje pri delavstvu razpršiti dvome v iskrenost njihove akcije, potem bi nam morali najprvo pojasniti, zakaj so’ lansko leto molčali, namesto, da bi bili za-grabli za stvar, ki jo je »Delavska Politika« pravočasno razkrila in se je o njej govorilo na celi vrsti zborovanj. In ne samo to, delavstvo je s teh zborovanj pošiljalo brzojave, ki so jih čitali tudi odlični »Jutrovci«.
bile potrebne velike bolnice v Ljubljani, Skoplju, Splitu in Nišu. Minister poskrbi za gradbo teh bolnic nova sredstva.
Glede delavskega varstva je rekel minister, kakor trdi tudi poslanec Kosič, da imamo izborno socialno zakonodajo. Toda med njo in »terensko politiko« je velika razlika. Soci-cialnopclitične uredbe ne odgovarjajo zahtevam, kar priča zlasti to, da se je praktično dobra socialna zakonodaja slabo izvajala.
Glede vprašanja minimalnih plač je izjavil minister, da obstoja med kapitalom in onimi, ki dajejo delovno sile, tako razmerje in nesoglasje, da se ne da opravičevati. — Siromašna mezda, ki se daje ljudem, izkoriščanje, ki se je vršilo do danes, veleva, da se napravi harmonija in vcepi pametno mišljenje onim, ki dajo kapital, napram onim, ki mu dajo na razpolago svoje življenje in vso svojo silo. Velik dotok delavstva prihaja iz vasi. V delavskem zavarovanju je zavarovanih 651.000 delavcev in od teh jih ima 330.452 po 20 Din dnevne mezde, med temi pa jih je zopet 86.500, ki manj kakor 8 Dir. dnevne mezde, čeprav znaša eksistenčni minimum za samca 630 Din in za rodbino 1500 Din mesečno. Potemtakem dela
330.000	ljudi ob raznih odbitkih za 350 do 390 Din mesečno. Zato izda minister v kratkem naredbo o minimalnih mezdah.
V minulem letu je bilo mnogo stavkovnih gibanj. Od 392 stavk je bilo 315 čisto gospodarskih. Uspešnih je bilo 272 stavk. Vlada je v gospodarskih stavkah bila le opazovalec.
V času najhujše krize je bilo število nezaposlenih industrijskih delavcev največ 50.000. Na kmetih je bilo drugače. Nepolno zaposlenih ljudi po d« želi je 300.000 do 700.000, ki naravno silijo v delavske centre.
Lansko leto, gospodje, bi bilo vaše vpitje imelo stoodstotni uspeh! Kajti lansko leto ste imeli v senatu večino.
In kakor so vaši senatorji vrnili finančni zakon radi nekih drugih ne-vsečnih določb narodni skupščini, ki je morala potem senatu ugoditi, bi bili lahko zahtevali popravo finančnega zakona tudi v tisti točki, ki se je nanašala na odvzem, pravice do bolezenskih šihtov naših rudarjev za en teden.
Letos so gospodje manjšina v senatu, zato »Jutrovo« vpitje prihaja prepozno. Toda vpitje nič ne stane, saj se ni bati, da bo radi tega § 219
o.	z. zopet stopil v veljavo. Pokažemo pa le lahko, da smo za pravice naših rudarjev, kaj ne, gospodje?
Gospodje, lansko leto tako in letos drugače, to imenujemo politično žonglerstvo! Pa brez zamere!
Na angleškem dvoru ne marajo fašističnega pozdravljanja. Nemški poslanik von Ribbentrop je bil sprejet v avdijenci na dvoru in je pri tej priliki pozdravil kralja s fašističnim pozdravom.. Kralj je pozdrav ignoriral, pač pa so angleški listi povedali svoje mnenje o neokusnem nastopu nemškega diplomata.
zaposlenih"
Pri javnih delih se morajo izvesti minimalne mezde, ki zadoščajo glavnim potrebam delavca in se morajo izplačevati. To vprašanje se uredi tudi z naredbo' o javnih delih.
Obrtna nadzorništva morajo podvojiti svoje delo. Za kršitve naredbe o minimalnih mezdah se uvedejo globe, ki se bodo porabile za izpopolnitev delavske inšpekcije. V letu 1936 je bilo nadziranih 4227 podjetij z 125 do 797 zaposlenimi delavci. Nedo-statki so bili ugotovljeni 4449 primerih ter je bilo izrečenih 1137 kazni, med njimi 1124 po zakonu o delavskem varstvu.
Inozemskih delavcev je zaposlenih v državi 5300 (jugoslovanske narodnosti), ruskih beguncev 12.000, drugih beguncev 200, 3500 s posebnim dovoljenjem in 1500 pogodbeno.
Z invalidskim zakonom 1929 je bilo urejeno invalidsko vprašanje. Po tem zakonu je izgubilo 60.000 invalidov podporo, med tem pa se je lani podpora zopet vrnila 23.000 invalidom.
V	letu 1936 se je izselilo iz države
12.000	Jugoslovanov, vrnilo pa se jih je 4000. Država posreduje pogoje izseljevanja ter omogoča povratek v inozemstvu nezaposlenim osebam.
Za pasivne in po katastrofah prizadete kraje je vlada lani izdala 47 milijonov dinarjev in bo v tem zmislu delala tudi v bodočem letu.
To je posnetek jedra poročila ministra socialne politike. Govor je bil seveda političen, na kar pa ne moremo reagirati.
Eno pa lahko rečemo:
skrajšanje delovnika ob nezmanjšanih mezdah postaja prva in neizbežna potreba.
Delavska stranka v Angliji v opoziciji
»Vlada je s pomočjo laži prišla na površje«
Predsednik angleške delavske stranke Attlee je govoril dne 2. t. m. v Saint Panorasu ter izredno ostro napadal sedanjo britsko vlado. Sedanja vlada je s »pomočjo laži« prišla na oblast in je popolnoma nesposobna. Vlada je kriva, da je konstruktivno delo za mir odreklo in ona je kriva, da narašča po vsem svetu anarhija.
Isti večer so imeli tudi vseučiliš-čniki v Cambridge zborovanje, na katerem so sklenili resolucijo s 100 glasovi proti 79, da bi se vpoklicu v vojaško službo, če bi se jih hotelo izrabiti v kakšen drug namen kakor v obrambo sistema kolektivne varnosti, uprli.
Blumova zaupnica glede obrambe države. Po večdnevni debati o hrambi države je bila izglasovana zaupnica vladi. Za zaupnico je glasovalo 414 poslancev, proti njej pa 124.
Vse za mir. V Nemčiji so zgradili novo težko križarko »Admiral Hip-per«. V državi vlada sicer pomanjkanje masla, nikakor pa ne orožja, na kar so vodilni možje fašistične Nemčije izredno ponosni.
§ 219 o. z. za rudarje in poiitižno
žonglerstvo Gospodje, kje ste bili pa lani?
Odpor vladinih čet ni strt
dasi so nacisti zavzeli Halago
Ker pred Madridom nacisti ne morejo nikamor naprej, se je general Franco odločil za ofenzivo proti Malagi, ki leži ob južni morski obali, le osemdeset kilometrov zračne črte oddaljena od Gibraltarja, torej od ozemlja, ki je najbližje špankemu Maroku in je tvorilo izhodno postojanko vojnega podviga nacističnih generalov.
Kljub temu. da je na tem terenu premikanje čet izredno lahko in je bilo mogoče zlasti koncentrirati čete iz Maroka, plave Marokance iz Nemčije in Italije, ki jih še vedno pošiljajo »na vojaške vaje« v Španijo, je rabil Franco več mesecev, predno je z naporom vseh sil in po silnih izgubah prodrl do Malage.
Malaga ni nobena trdnjava, ampak važna samo kot pristanišče za Španijo. Večjega pomena so v bližini se nahajajoči premogovniki in pa najdišča železa.
Zavzetje Malage je bolj političnega pomena. Priznati moramo, da znajo nacisti ustvarjati javno mnenje. Boj za posest še tako neznatnega in brezpomembnega kraja prikazujejo v javnosti, kot da bi šlo za končno odločitev in da je s tem njihova stvar že dobljena. Ustvarjati malodušje pri branilcih je gotovo spretna taktična poteza, toda človeka z zdravim razumom taki »uspehi« ne morejo spraviti iz ravnotežja.
Prot s koncentracijskimi taboriSti!
Kongres poljske socialne demokracije
V	Radomu se je sestal dne 1. februarja 24. kongres poljske socialistične stranke. Kongres ima namen prilagoditi politično svoj program izpremenjenim notranjim razmeram na Poljskem. Pred začetkom kongresa se je vršila manifestacija za špansko ljudstvo. Nadalje je kongres sprejel resolucijo, ki zahteva takojšnjo opustitev koncentracijskih taborišč v Berezi Kartuski in osvoboditev internirancev. Na kongresu je bila zastopana čehoslovaška soc. demokracija, socialistična internacionala po s. Jeanu Longuetu, vnuku Marksa, ki je pozdravil kongres tudi v imenu francoske socialistične stranke, opozarjal na ojačenje socialističnega gibanja v Franciji in Angliji, pokazal na uspehe skandinavskih dežel. Povdaril je, da v Franciji komunisti sodelujejo z Blumovo vlado, ki je v šestih mesecih več koristila narodu kakor katerakoli vlada po svetovni vojni doslej. Posvetovanja kongresa so trajala tri dni.
Ali si ie poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolinostl
Tone Maček:
Sreika Svetega Vincencija
Čimbolj se je približeval dan žrebanja, tembolj je bil Roženkranc prepričan, da bo ravno on zadel prvi dobitek. Začel je živeti tako, kakor da ima pričakovano bogastvo že v žepu. Zjutraj je težko več vstajal tako zgodaj in nič več ni s tako vnemo pohajal v službo. Cesto je zamujal in bil pri svojem delu površen, kar je povzročalo vedno resnejše konflikte med njim in gospodarjem. Vendar se je Roženkranc še silil, da kolikor toliko zadosti svojim dolžnostim v prepričanju, da to itak ne bo več dolgo trajalo. Nestrpno je štel dneve, ki ga še ločijo od trenutka, ko se bo lahko postavil sam na svoje noge.
Ljudje se bodo čudili, zavidali mi bodo in se mi bodo dobrikali. Jaz bom pa šel mimo njih z vzravnanim tilnikom in ne bom prav nič skrival svojega zaničevanja do tistih, ki me sedaj prezirajo.
Nekega poldneva kar ni mogel več vzdržati in se je naravnost napotil h Goričniku.
Tiste parcele tam pod vinogradom še niste prodali?«
Z vojaškega stališča Malaga ne pomeni posebne izgube za madridsko vlado. Narobe, bilo bi škoda žrtev in vojnega materijala, ako bi hoteli braniti to z morja in s kopnega ogroženo postojanko. Vladine čete so branile Malago samo, kolikor je bilo potrebno, da krijejo umik in odvoz vojnega materijala. Kajti Malaga je bila pravzaprav od vsega početka obkrožena od nacističnih vojnih sil, z izjemo širšega pasu v smeri proti vzhodu.
Prebivalstvo »pozdravlja osvobo-dilce«
Kako težko je čakalo prebival- j stvo Malage prihoda nacističnih 1
Doma
Izprememba ministrstev, V zakonu o proračun se sprejme amandma, da se odpravi ministrstvo za telesno odgojo in Uvedeta ministrstvo propagande in ministrstvo ver. Ministrstvo propagande, ki brani državo, je uvedlo že več držav, ministrstvo ver je pa potrebno, ker imamo v državi 13 priznanih veroizpovedanj. Ta predlog je stavil predsednik finančnega odbora dr. Voja Janjič.
O konkordatu je pisalo pretekli teden glavno glasilo JRZ »Samouprava«, potem so se po vrsti oglasili še nekateri listi JRZ s »Slovencem«, ostali listi so se pa omejili na pona-tiskovanje teh člankov. Kako JRZ misli o konkordatu, danes javnost že ve.
Ako je točno, kar je rekel te dni predsednik narodne skupščine Čirič na vprašanje nekega poslanca, bodo časopisi skoro lahko ponatisovali izjave in govore narodnih poslancev
»	?), Čirič
pa upa celo, da bo vlada v pogledu tiskovne svobode v kratkem dala svoj predujem.	^
Zagrebški mestni proračun znaša 242 milijonov dinarjev.
»Ne še.«
»Pisal sem svoji teti in je pripravljena, da jo kupi. Kakor ste rekli: za 40.000, vseskoz gori.«
»Dobro, potem pa gremo lahko kar jutri na sodnijo, da prepišemo.«
»Nekaj časa, prosim, da bi še počakali, ker mora ona poprej v banki odpovedati denar. Samo, da vi medtem nikomur drugemu ne prodate. Midva vzameva gotovo.«
»Naj bo, torej. Šest tednov bom čakal na vas.«
Zemljišče si je Roženkranc že za-sigural. Vsak dan ga je hodil gledat in je delal načrte, kam bo to in to postavil, kam bo to in to posadil. Nekega večera je vzel tudi Barbko seboj in ji je ves ponosen pokazal svoje malo posestvo,
»Glej tole sem kupil. Kajne, da je fletno tukaj? Aro sem že dal. Prihodnje dni enkrat bomo šli na sodnijo, da se prepiše na moj ime.«
Barbka je bila očarana in ga je vsa srečna celo poljubila. — Rožen-krancu je od tega zagomazelo po živcih, a se je hitro zavedel, da je to prav za prav greh. Nista bila še pred oltarjem. In koj prvo nedeljo po tem je šel k spovedi, da si olajša vest. Še večje pa je bilo njegovo presenečenje,
osvobodilcev, jc razvidno iz tega, da se je večina ljudstva pravočasno umaknila iz mesta. Nacisti so torej vkorakali v prazno in porušeno mesto.
Ofenziva zmagovitih vesti
Vtis, ki ga je v javnosti zapustila vest o zavzetju Malage, skuša general Franco s svojo poročevalsko službo izrabiti, da s širjenjem »zmagovitih vesti« s fronte pred Madridom ustvari paniko.
V resnici na fronti pred Madri-. dom ni bistvenih sprememb. Res pa j je, da Franco napenja vse sile, da bi j prišel naprej, doslej brez vidnega 1 uspeha.
po wetu
Kmetijska družba. Prejšnji režim je likvidiral staro kmetijsko družbo, ki mu ni hotela biti pokorna in ustanovil zadrugo, v kateri si je seveda zagotovil večino. Zadruga je prevzela vse premoženje »likvidirane« ali bolje rečeno k likvidaciji prisiljene »Kmetijske družbe«. To se je zgodilo leta 1932. Te dni pa je upravnik ljubljanske policije dostavil Kmetijski družbi r, z. z o. z. odločbo, s katero se razpust bivše Kmetijske družbe razveljavlja in vzpostavlja staro stanje. To je, zadruga bo morala na novo oživljeni »Kmetijski družbi« vrniti vse premoženje. Kdaj se bo to zgodilo, se še ne ve, ker ima zadruga pravico pritožbe celo na državni svet. Mogoče se bo pa do tja kaj spremenilo in nazadnje bi se utegnilo zgoditi, da se bosta JNS in JRZ pobotali in složno nastopili kot pri volitvah v TOL Dolgo tako pobotanje sicer ne traja, v TOI je trajalo samo do volitev predsednika, ginljivo je pa le.
Letna taksa na vžigalnike znaša Din 100, na vžigalne kamenčke pa po komadu Din 0.40.
ko mu je gospod župnik pojasnil, da poljub med dvema zaročenima še ni noben greh. Samo, če jo misli zares poročiti.
Kajpada jo misli poročiti, a stvar se mu še vedno ni zdela povsem v redu. Ali so se tudi duhovniki navzeli posvetne pokvarjenosti? Saj v šoli in pri krščanskem nauku so nas drugače učili. Ali je pa to le špekulacija? Vidite, tak je bil gospod Roženkranc: pošten in čednosten skozi in skozi.
A s svetim Vincencijem je pa le trdovratno barantal. Na vsak način je še hotel od njegove podkupnine nekaj zbiti. Pet odstotkov njegovi družbi se mu je še vedno zdelo malo preveč. Kaj mislite, 30.000 dinarjev tudi ni malenkost. S tem že skoraj lahko zemljišče plačam. Vbogaime navadno ne dajejo tolikšnih vsot. Mislim., da bi bilo en odstotek tudi dovolj. To bi bilo še vedno 6000 dinarjev. Še vseeno lep denar. In če se še poleg tega zaobljubim na romanje na Brezje, mislim, da bo lahko zadovoljen. Ko si bom enkrat vse postavil in uredil, pa lahko poromava z Barbko tudi v francoski Lurd in v Rim pred samega papeža. To bo tudi dobro delo. k večji časti božji. Da bi s tem zadostil predvsem svoji lastni davni želji, da po-
Zaman vsi napori ,rmenih‘ v Srbiji
Pri obratnih volitvah zmagale svobodne strokovne organizacije.
Že JNS režim se je trudil, da uniči svobodne strokovne organizacije in jih nadomesti z od njega ustanovljenimi žoltimi.
Po padcu JNS režima so ljudje, ki so stali na čelu JNSarskih »delavskih« organizacij, enostavno presedlali in vodijo sedaj žolte organizacije, ki jih je poklicala v življenje JRZ, da se bore proti marksizmu in interna-cionalizmu in za slogo med kapitalisti in delavci.
V Srbiji se je vršilo mesece in mesece nešteto shodov, na katerih so žolti »ftihrerji« na najodurnejši način napadali svobodne strokovne organizacije. Dosegli so parcelacijo območja beograjske Delavske zbornice, postavitev komisarijata itd., nakar so šli letos v volitve obratnih zaupnikov.
In uspeh? Za svobodne strokovne organizacije sijajen! Evo nekoliko številk, ki jih objavljajo »Radničke novine«;
V rudniku Zvečanu (700 rudarjev) je bila postavljena samo rdeča lista; v rudniku Trepči je dobila rdeča lista 1386 glasov, žolti jugorazovci — 66; v rudniku Ravna Reka rdeča lista 483 glasov, žolti 139; v Senjskem rudniku rdeča lista 286 glasov, žolti 62; v rudniku Lisevac rdeča lista 403, žolti 36; samo lista svobodnih strokovnih organizacij je bila postavljena v rudniku »Jarando« (700 rudarjev) in v rudniku »Oplenac«; v tobačni tvornici v Nišu: rdeča lista 378 glasov, žolta lista jugorazovcev 299 in Ljotičevci 45.
Razredna zavest je tudi med srbskim delavstvom doma. Zaman uganja gospoda demagogijo, delavstvo ve, kam spada!
Ni rešitve svetovnih vprašanj brez Rusije
Evropski problem se bo reševal tudi z Rusijo
Francoski zunanji minister s. Del-bos je govoril v Chataurouxu. V svojem. govoru je povdaril predvsem, da brez Rusije ni reševanja evropskih problemov, ker naroda, ki šteje 200 milijonov ljudi, ki tudi potrebuje miru in katerega vlada želi sodelovati za mir, ne smemo izključevati. Nadalje je Delbos naglašal kar najodločneje, da Francija svojih prijateljskih držav ne bo žrtvovala. Dovolila ne bo nobenega napada na kako državo, za katero je prevzela jamstvo, s svojim podpisom. Tudi ne sklene z Nemčijo nobene pogodbe, ki bi bila naperjena proti kateri tretji državi.
tuje v Lurd in v Rim, tega gospod Roženkranc seveda ni vpošteval.
(Dalje prihodnjič.)
Tiskovni sklad
Na nabiralno polo je zbral s Urlep Gvi-don v Hrastniku: Grile Jože Din 1, Urlep Gvidon Din 60, Malovrh Karl Din 100, Avsenak Avlgust Din 30, Jazbec Ivan Din 15, Venek Fr. Din 2, Vovčko Ivan Din 10, Grešak Filip Din 5, Kovač Jože Din 5, Praprotnik Ignac Din 30, Vodeb Fr. Din 1, Bočko Martin Din 10, Bedenik Ivan Din 2, Kum-lanc Drago Din 15, Kačič Albin Din 10, au-tar Jakob Din 10, Urlep Ivan Din 30, Jazbec Ivan Din 10, Kumlanc Drago Din 15, Kosmos Jože Din 30, uslužbenci pekarne Din 20, Bajda Ivan Din. 5, Pavlič Josip Din 4, neimenovani Din 10, Martinšek Jože Din 5, Wer-den Anton Din 20, Javornik Stefan Din 5, Grabner Franc Din 2, Franc Zaletel, Ljubljana Din 20, Podlogar Mirko Din 10, Kladnik Rudolf Din 10, Jarc Alo|z Din 3, Urlep Jože Din 2, Urana Ernest Din 5, Grešak Alojz Din 1, Grešak Franc Din 50; skupaj Din 563.	„	,
Odborniki Konzumnega durštva rudarjev so darovali svoje sejnine in sicer: Guček Ivan Din 10. Jager Joško Din 10, Ju-govar Rih. Din 10, Kclner Alojz Din 10, Ohermajer Ant. Din 10, Komlanc Drago Din 30, Podpečan Anton Din 10, Šergan Martin Din 10, Jazbec Ivan Din 10, Taušek Alojz Din 35, Urlep Ivan Din 10; skupaj Din 165.
Hraslniški sodrugi so nas presenetili že z drugo veliko zbirko za tiskovni sklad in s tem pokazali svojo neizmerno požrtvovalnost za našo skupno stvar. Živeli brastniški sodrugil Naj bi našli mnogo posnemovalcev!
Uprava.
Novi Španski poslanik v Beogradu
V	Beograd je prišel novi poslanik Carlos Montillo, ki zastopa republikansko valencijsko vlado. Po sprejemu pri predsedniku vlade dr. Stojaai-noviču, je izjavil novinarjem, da je laž, da bi bila madridska ali valen-cijska vlada komunistična, ker sodelujejo v njej vse republikanske stranke. Ni resnica, je rekel, da bi bil kdo pred revolucijo požigal cerkve v Španiji. Zmaga upornikov v Španiji bi pomenila obkoljevanje Francije s pro-tidemokratskim obročem. Izjavil je tudi, da je prepričan, da bo zmagala valencijska vlada, toda, če bo premagana, bo umrla v prepričanju, da kon-
čno zmaga španski narod. Glede svojega razgovora s Stojadinovičem je rekel, da je bil dr. Stojadinovič izredno ljubeznjiv. »Izrekel sem dr. Stojadinoviču iskreno veselje španskega naroda, ker je bila Jugoslavija prva, ki je izpočetka državljanske vojne zavzela absolutno nevtralno stališče.« Povedal je tudi, da obišče še trgovinskega ministra, ker madridska vlada polaga veliko važnost izboljšanju gospodarskih odnošajev med Španijo in Jugoslavijo in sicer predvsem glede dobave živine v množini.
Trbovlje
7g naših, kcaiev
Maribor
S. Judec Franc
V noči od torka na sredo, dne 3. februarja je v bolnici Bratovske skladnice umrl na (posledicah jetike s. Judec Franc, ključavnicam v Osrednji delavnici.
Pokojni je bil član »Zveze rudarjev Jugoslavije« in delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«. Kako je bil priljubljen pri svojih sodelavcih in v delavskih organizacijah, je nazorno pokazal njegov pogreb v petek, 'dne 5. t. m., ki se ga je udeležilo vse poklicno1 delavstvo z zastopniki podjetja. Častno so bili pri pogrebu svojega so-druiga zastopani člani delavskih organizacij in društev.
> Ob odprtem 'girdbu se je od pokojnega poslovil v imenu ZRJ. in društva »Vzajemnost«, kakor tudi v imenu sodelavcev osrednje delavnice, načelnik II, skupine Pliberšek. Z v srce segajočimi besedami je orisal pokojnika kot prijatelja in njegovo požrtvovalno delo v organizacijah ter izrekel vsem žalujočim sorodnikom sožalje.
Dragi Judec. Tvoj spomin bo ostal med nami!
Veliko rudarsko zborovanje
V četrtek, dne 11. februarja se bo vršilo veliko rudarsko zborovanje s pričetkom ob 4. uri v Delavskem domu.
Dnevni red je:	Zaposlenje	rudarjev;
predstoječe volitve zaupnikov II, skupine in njihov pomen pri uveljavljenju socijalne zaščite rudarjev.
Nia zborovanju bo poročal s. Eržen Viktor iz Maribora. Rudarji! Zborovanje je važno, zato se ga udeležite vsi!
Praznovanle v februarju
Za mesec februar 'je TPD. razglasila, da se dela samo 15 delavnikov.
Velenje
Članski sestanek ZRJ, ki se .ie vršil namesto javnega shoda minulo nedeljo v hotelu Rak, je bil dobro obiskan. Na sestanku ■sta poročala o dnevnem redu ss. Polanc in Znoj, ki sta v daljšem govoru orisala beden položaj velenjskih rudarjev, kakor tudi pomen predstoječih volitev obratnih zaupnikov v II. rudarsko skupino. Navzoči člani ZRI so z odobravanjem poslušali izvajanja obeh govornikov in se razšli s trdnim skleponi, da bodo volili zaupnike, ki so si Ji n sarrii postavili, ne pa tistih, ki se jih skusi! vsiliti rudarskemu delavstvu.
Odlok o prepovedi rudarskega shoda v Velenju
Sresko načelstvo v Slovenjgradcu, dne 5. II. 1937.
No. 1897-1.
Zveza rudarjev, podružnica v Velenju v roke preds. g. Polanc Josipa.
Na vlogo z dne 31. jan. 1937 Vam sresko načelstvo ne dovoljuje shoda dne 7. t. J. ob 9.30 uri v hotelu Rak v Velenju z dnevnim redom:
1. Splošni položaj rudarjev in predstoječe volitve v razne delavske ustanove.
2. Razno.
Referent gosp. Jelen Adolf, časnikar iz Maribora.
Dovoljuje pa se sestanek članov Zveze rudarjev, podružnica Velenje z izrecno pripombo, da je za vsakogar dostopen javen shod izključen, tudi smejo na tem sestanku Kovoriti saino člani.
Shod se prepoveduje iz razloga javnega reda in miru.
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na obče upravno oblastvo II. stopnje v 15 dneh od dneva vročitve odločbe.
Takso za rešitev v znesku Din 20,— je naknadno dostaviti semkaj.
Sreski načelnik: Podpis nečitljiv.
Sevnica
Q n	r letn‘ °bčni zbor podružnice
, '	'	'	■	*e je vršil 25. januarja. V od-
bor smo izvolili sodrnge iz naše sredine, katerim zaupamo in vemo, da znajo pravilno zastopati delavske interese. Občnega zibora se ]e udeležil kot poročervalec centrale s. Lovro Jakomin, kateri naiiP je v svojih izvajan] ih orisal, kakšnega pomena je, če so delaivci zavedni in sloino. orfsa. ^izirani.
Lilija
Prihranek oz, ostanek v blagajni, ki ga
‘*® zapustila prejšnja občinska uprava v zne-sku Din 63.000 bo noiva občinska mpraiva Tazdelila tako-le: za brezposelne Din 1000, ^ ubožno podporo Din 5000, zia občinske i?sie Din 7500, za meščansko šolo Din t 83, za potne stroške Din 1000, zia1 diplo-,e častnim članom naše občine dir. Korošcu 'n Natlačenu Din 2200, za prosvetni dom jv 'tiji Din 5000, za prosvetni dom na Savi v ?®00, za orkester, ki ga mislijo ustano-1 Din 1000, za cerkev, plačo župniku in ^l,go Din 14.000. Kakor se vidi, so naši očetje posvetili veliko skrb brezposelnim, pa| i>m določili reci in piši celih Din 1000.
red občinskimi volitvami in volitvami obratnih zaupnikov so brezposelni in dlelav-•1 .	1 °rutfa‘čne obete, kot pa so sedaj de-
nja. Pregovor pravi:	Vsaka šola nekaj
Mariborski krojači so dosegli pred sodiščem zadoščenje. Nek znan mariborski trgovec, ki ima trgovino na Glavnem trgu, je razširjal v avgustu preteklega leta po mestu letake, v katerih je hvalil popolnost svoje tvrdke in zlasti še sposobnosti pri njem nastavljenega krojača, ki baje izdeluje obleke tako dobro, da se vsakdo, ki si nabavi obleko v konfekcijskem oddelku njegove trgovine iznebi vseh neprijetnosti in vsega rizika kot ga je doslej gotovo imel, ko je dajal obleke v izdelavo samostojnim krojaškim obrtnikom. Ker pomenja tak letak nelojalno reklamo, je Združenje krojačev, čigar naloga je, da ščiti interese krojačev, vložilo pred kazenskim sodiščem tožbo radi nelojalne konkurence. Združenje je s tožbo imelo uspeh ter je bil dotični trgovec obsojen na večjo denarno globo. Sodišče je v sodbi povdarilo. da je taka oblika^ reklame na vsak način nelojalna, ker hoče z nečednimi sredstvi ustvariti v konkurenci prednost trgovcu-kapitalistu na škodo krojačev-obrtnikov.
Mlad v prerani grob. V ponedeljek, dne 8. februarja je preminul v tukajšnji bolnici 33 letni brivski mojster Marko Oskar kot žrtev nesrečnega slučaja. Pokojnik je bil pretekli teden v neki gostilni v Mlinski ulici. Pri tej priliki so razkazovali navzoči gostje svojo moč in spretnost. Nekdo je poskusil dvigniti Markota s stolom vred, na katerem ie sedel. Pri tem j,e omahnil in Marko je padel z viška tako nesrečno, da si je natri hrbtenico. Več dni ie ležal v bolnici, ne da bi mu bili mogli pomagati. Pokojnik je bil prejšnja leta aktivni član Delavskih telovadnih enot »Svobode«, in tudi 'kot obrtnik solidaren z delavskim gibanjem. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Tragično preminulega pokojnika 'bomo ohranili v lepem spominu. Žalujočim naše sožalje.
Delavci oškodovani vsled vloma? V tovarno Doctor in drug ie bil izvršen vlom. Vlomilci so odšli praznih rok, pač pa so na okroglo 50 statvah porezali tkzv. osnove. Neki list ie s tem v zvezi pripomnil, da so vlomilci s tem oškodovali samo delavce, ker bodo izgubili zaslužek, dokler škoda ne bo
Odmev boja za kolektivno pogodbo
Jesenice v februarju 1937. Šesta seja občinskega odbora, v nedeljo, dne 31, 1. t. 1. popoldne je obravnavala med drugim dva predmeta prvovrstnega pomena za delavske Jesenice in je po značilnostih moralnega značalja prekosila vse do-seanje razprave občinskega parlamenta1. Na pobudo odbornikov z liste SDL in župana na Koroški Beli, s. Perka, je prešel občinski odbor takoj po odobritvi zapisnika o prejšnji seji na točko »Pogajanja za novo kolektivno pogodbo KID in občina Jesenice«. Na njegovo zahtevo, ki je prodrla s 16 : 9 glasorvom, je odstranil vodeči Arnež Peter občins tvo iz natlačeno p olne poslušal-nice, kar je napravilo na občinstvo 'primeren vtis. V zvezi s pisunom, ki so ga poslali obč. odborniki z liste SDL županu Markežu, dne 23. 1. 1937, so vložili isti odborniki ta-le predlog, ki ga jie temeljito branil dir. Stanovnik:
Predlog
»1. Občinski odbor odobrava sklepe županov z Jesenic, Koroške Bele, Breznice, Gorja in Dovjega-Mojstrane z dme 30. januarja 1937.
2.	Občinski odbor z obžalovanjem ugotavlja:
1.	da je KID odpovedala kolektivno pogodbo, preden se je z delavstvom
Zabukovca
Predavanje za delavce se bo vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. s pričetkom ob 15. uri v prostorih g. Nikota Škaberueta v Grižah. Predavali bodo ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. Delavke in delavci, pridite vsi!
Liboje pri PetrovCah
Predavanje o socialni zakonodaji, pomenu kulturne in strokovne organizacije ter delavskega tiska se bo vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Skobernetu v Libojah. Predavali bodo isti predavatelji kot v Zabukovci. Sodrugi in sodružice, udeležite se tega predavanja v čim večjem številu!
popravljena. Ne vemo ali je gornja vest iz avtentičnega vira ali ne, vsekakor je trditev, da bi radi poškodovanja strojev delavci izgubili zaslužek, netočna, Podjetje je dolžno, da svojim delavcem izplača polno mezdo, oz. ako delajo v akordu, odgovarjajoči povprečni zaslužek, ki so ga dosegli zaidtoje tedne pred nastalo škodo. Ako je tovarna pravilno zavarovana proti vlomu in poškodbam strojev, ji boi morala zavarovalna družba itak povrniti, kar bo morala plačati delavcem, dokler stroji ne bodo popravljeni.
Zborovanje »Ognja«. V petek, dne 12. februarja t. 1. se bo vršil v restavracijski dvorani hotela »Zamorc« občni zbor »Ognja«, društva za vpepeljevanje mrličev v Mariboru, na katerega prispe tudi predsednik »Ognja« iz Beograda, g. dr. Vojislav Kujundžič. Slednji bo poročal o kongresu krematorijev v Pragi, ki se je vršil preteklo leto. Obenem bo dr. Kujundžiču mariborski »Ogenj« izročil diplomo častnega članstva. Pričakujejo se tudi delegati društva »Plamen« iz Zagreba. Prvotno je mislila poslati tudi zveza »Krematoriuin« iz Prage svojega delegata, udeležbo pa je preklicala, ko je zvedela, da je^ bila kljub javljenemu odličnemu gostu iz Češkoslovaške odklonjena dvorana v »Kazini« za predavanje filma o kretnaciji.
Tekstilni delavci in gospodarski krogi. Več tekstilnih delavcev je pokrenilo akcijo za ustanovitev lastne tekstilne zadruge, ki naj bi zgradila lastno tovarno nekje pri Pragerskem. Za stvar so pridobili tudi par manufakturnih trgovcev. Zamisel pa se najbrž ne bo tako hitro uresničila, kakor poročajo listi — gospodarski krogi ne kažejo mnogo zmisla za finansiranje te ideje. Delavci, ki računajo s tem, da bodo gospodarski krogi podprli tako akcijo in poleg tega še na zadružni podlagi, se pa res hudo motijo.
Dramska predstava »Vzajemnost«,
Diletanti vprizore v soboto, dne 13. t. m. v dvorani Delavske zbornice T. Čuferjevo »Ameriško tatvino«. Sodrugi in sodružice, pridite!
pri KID na občinski seji
sporazumela glede določil nove kolektivne pogodbe celih šest tednov po odpovedi;
3. da so zastopniki KID tri tedne pri pogajanjih zagotavljali 'delavskim zastopnikom, da ne bodo nič skrčene delavske plače in da je šele dne 29. januarja 1937, t. j. dva dni pred potekom odpovednega roka, podpredsednik KID, g. Praprotnik izjavil, da ije ultimativna zahteva KID, da se znižajo d'elavcem mezde povprečno najmanj za 11 odstotkov;
4. da 'Je KID storila pritisk na delavstvo tudi s tem, da je med pogajanji odslovila iz službe tri delavske zaupnike, ki so bili delavski delegati pri pogajanjih in da je dosegla za hrlbtom delavstva zmanjšanje števila zaupnikov od 31 na 16.
3. Zato ugotavlja občinski odlbor,
da ni odpoved dosedanje kolektivne pogodbe delavstva s KID v nobeni smeri utemeljena in upravičena in da se iz nameravanim novim mezdnim načinom v bistvu preobrača dosedanji mezdni način v škodo delavstva ter
4. sklene,
da župan ali njegov namestnik pri g. banu; kot vrhovnemu predstavniku javne oblasti v Sloveniji osebno in takoj izposluje, da g. ban s pomočjo svoje avtoritete, ki mu jo dajeta zakon in položaj, ki jo pa v takem primeru podpira enodušna volja tudi vsega prebivalstva, prepreči napad na delavske pravice in življenjske pogoje s tem, dia pozove KID, naj svojo odpoved kolektivne pogodbe umakne in pristane na nadaljnjo veljavnost dosedanje kolektivne pogodbe vse dotlej1, dokler ne ibo dosežen sporazum glede novega načrta delovnih pogojev.
Če pa KID tako intervencijo odbije, pa apelira obč. odbor na g. bana. da odredi podrejenim organom, naj puste 'delavstvu' in vsej javnosti braniti delavske pravice z vsemi zakonitimi sredstvi in omogoči popolno svoibodo skupne obrambe v pridi ce-
■BiMMiriMrTr"
VZAJEMNOSl
Zakaj Je bila razpuSčena »Vzajemnost" v Zagorju?
Kraljevska banska uprava dravske banovine
II,2. No. 212/1
Ljubljana, dne 28. januarja 1937 Delavskemu kulturnemu društvu »Vzajemnost«
v Zagorju.
Na podlagi § 11 zakona o društvih, stho-diih in posvetih od1 18, septembra 1931 razpuščam delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Zagorju, čigar .pravila so bila vzeta na znanje s tukajšnjo odločbo z dne 4. maja 1936, II. No. 10786/2, ker je prekoračilo svoje statutarno področje.
Razlogi:
Po svojih pravilih ima društvo namen, da pospešuje prosvetno in dušesvno vzgojo ter izobrazbo delavstva,
Društvo bii torej smelo delovati le v okvirju diruštvenih pravil, ter moralo pri izvrševanju svoje,ga statutarno določenega kul-turno-prosvetneiga .programa paziti, da ne zaide v smer, ki je v opreki z verskim čutom naroda, temlbolj pa, da ne širi bodisi zavestno, bodisi podzavestno brezboštvo, ki je eden glavnih ciljev bolševizma.
Društvo je priredilo dne 6. defoeml^ra 1936 Miklavžev večer, katerega je iprvostopno upravno oblastvo dovolilo, ker je bilo prepričano, da se bo 'prireditev vršila tako, kot so se dosedaj še vse take prireitve vršile.
Toda nastop Miklavža samega je bil v nasprotju s tem, kako si narod predstavlja Miklavžva in kako prireja miklavževe večere; torej v nasprotju z vso dosedanjo narodovo tradicijo. Miklavž je nastopil kot ruski bolševik: v rdeči maijci, škornjih in ruski kučmi ter se je predstavil kot Nikolaij Proletarec. Značilen je sledeči odlomek iz njegovega nagovora na prisotne; »Pri vratih spodaj me ie srečal sv. Miklavž, ves: v zlatu in z darili obtežen, »pozdravljen, sv. buržttj«, sem mu govoril, »precej daril nocoj si natovoril, a praiv ničesar nimaš za sirote. Gospoda je poslala po te, za njeno deco si igrač nagrabil, na revne, bolne, lačne si pozabil. Zagodrnjal je, brzo odracal.«
S to 'prireditvijo je društvo sramotilo v narodu ukor enin j ene običaje Miklavževega večera, vzbujalo simpatije za komunizem in zavestno ščuvalo na razdor med družabnimi sloji.
Ker ije druištvo s takim nastopom zašlo v smer, ki je nasprotna obstoječemu družabnemu redu, ter je s tem prekoračilo svoje statutarno področje, je razpust društva po zakonu utemeljen.
BAN:
Podpis
Stavbene parcele
v Zgornjem Radvanju
deloma tudi na obroke prodaja Karl WeiB, Zgornje Radvanje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
lokupnemu slovenskemu narodnemu gospodarstvu.«
Za klub JRZ je izjavil Bertoncelj, da odobrava sestanek in sklep županov, ki se je vršil v soboto, dan preje. Arnež Peter je sejo pretrgal za nekaj minut, da se je mogel klub JRZ pomeniti glede predloga SDL, ki ni bil v ničemer nasproten na seji izpovedanemu zreiišču kluiba JRZ, Po ponovni otvoritvi seje je Arnež brez sklepa o koncu debate odredil glasovanje o »predlogu Bertonclja«, ki je bii sprejet soglasno, na to pa glasovanje o predlogu »dr. Stanovnika in tovarišev«. Pod vodstvom Arneža Petra so vsi navzočni odborniki z liste JRZ, razen Klemenca Petra, ki se je vzdržal, glasovali proti temu predlogu in s tem pokazali, koliko je bilo vredno njihovo lastno glasovanje k prejšnjemu predlogu. — Delavske Jesenice si bodo tako postopanje onih, ki so prisegli, da bodo varovali koristi oibčinske skupnosti, pač za vselej dobro zapomnile. L 11 * • i * p . 'ut a m, «
"	' -\v>' v». Ta seja je pokazala tudi,
v kako obupnem položaju ibi bilo delavstvo, če se ne bi pri obč. volitvah posrečilo rešiti vsaj občine Koroška Bela.
V	nadaljnjem poteku je Arnež prebral odločbo okrajnega glavarja, ki je ustavil in zadržal soglasni sklep seje obč odbora z dne 13. 1. t. 1. o amnestiji in ustavitvi upravnokazenskega postopanja do novega zakona o prekrških. Dimnikar Šoberl je v imenu kluba JRZ prcdlalgal, da se občinski odbor zoper odločbo okrajnega glavarja ne pritoži. Po ostri debati med njim, Gospoda-ričem (klub JRZ) ter med dr. Stanovnikom in dr. Štempiharjem (klub SDL) je občinski odbor s 16 : 5 glasovom res sklenil tako, kakor je predlagal dimnikar Šoberl. Tako je občinski odbor po zaslugi večine odbornikov (ne volilcevl) preklical svoj lastni soglasni sklep, zraven pa pospravil kot dodatek še slovesno obljubo župana Markeža, da bo pri vsaki priliki branil samoupravo občine. Tudi to pride v trajen spomin Jeseničanov, ki nikakor ne mislijo posnemati Ljubljane v konfisciranju lastnih sklepov. Nemoralnosti v javnem življenju smo siti čez grlo!
Celje
Vodstvo S. P. N. J., podr, Celje, je sporazumno z ostalimi organizacijami nameščencev sklicalo dne 4. februarja zborovanje v hotelu »Union«.
Povabljeni glavni referent g. dr. Vran-čič, direktor P. Z. v Ljubljani, je v svojem dve uri trajajočem referatu izčrpno poročal o idielovanju, potrebi in borbah za obstoj pokojninskega zavarovanja, te velevažne panoge socialnega zavarovanja.
Zborovanje je bilo sklicano predivsem radi razširjenja zavarovanja na vso državo in je predavatelj v poljudnih besedah po-vdarjal (potrebo take razširitve, s čiimer se ne sme in ne more več odlagati. Za i/.ved bo razširitve so vse predpriprave izvršene in upati je, da bo v tekočem letu rešeno to važno vprašanje v tem smislu, da bodo nameščenci v južnih krajih, trgovski sotrud-niki, zobotehniki, strojniki in kvalificirani grafičarji, deležni dobrot pokojninskega zavarovanja ob popolnem varovanju pravic zavarovancev ljubljanskega Pokojninskega
zavoda. V resoluciji, ki je bila sprejeta se nameščenci izrekajo tudi za uvedbo starostnega in onemoglostnega zavarovanja za delavce.
Po debati in po raznih vprašanjih na g. direktorja, je ,s. Pibrovc sporočil navzočim želijo vseih organiziranih nameščencev, da se e im prej ustanovi Medslrokovni odbor nameščencev, ki bo imel nalogo, da rešuje vsa pereča vprašanja nameščencev.
(Žal, da se takšna strokovna predavanja o nameščenskih vprašanjih tako redko vrše. Pričakujemo pa, da odslej ne ibodo več tako poredka.)	Svit.
Kino „METROPOL“ Celje prinaša:
9.,	10., 11. februarja: MLADOST ZMAGUJE.
Velik predpustni šlagerl 12. in 13. februarja: LJUBAVNE MELODIJE. (Cio-Cio). V glavni vlogi: Martha Eggerth,
V	petek, 12. februarja in soboto, 13. februarja, ob 14. uri, SCHMELUNG CONTRA LOUIS.
Vsi prostori Din 3’50 in 4’50.
Za 15 milijonov delavskega zaslužka gre!
Pliberšek Franc:
Pogled v preteklost in bodoinost
K volitvam rudarskih zaupnikov
Nasi v Franciji
Lievin,	januarja	1937.
Draai s. i
Volitve rudarskih zaupnikov II. skupine se vršijo 14. februarja t. 1. po vseh rudnikih v Dravski banovini in v okolišu Rudarskega glavarstva v Ljubljani. Triletna funkcijska doba je pretekla. Sedanji zaupniki imajo po večini šestletno, posamezniki celo deset- in večletno funkcijsko dobo za seboj. Pomen delavskih zaupnikov je narastel z nastopajočo krizo od leta 1931 dalje. Poprej je že konjunktura narekovala podjetjem zmernejšo taktiko napram delavstvu.
Pred letom 1931. so žal vladala večja ali manjša nasprotstva tudi med delavskimi zaupniki samimi. Vsled tega je bilo pravilno delovanje funkcijonarjev zelo otežkočeno, prilike pa so nudile ugodna tla za razne strankarske špekulacije in frazerstvo.
Po nastopu rudarske krize se je moralo tudi delovanje zaupnikov II. skupine reorganizirati. Rudarska podjetja so začela valiti krizo na rame delavstva s tem, da so: zniževala plače, reducirala delavstvo in uvajala praznovalne dni, na drugi strani uvedla mečuveno priganjaštvo v svr-ho, da se doseže čim večja storitev. Tudi nepravilna in nesmotrena razdelitev državnih naročil premoga je rudarsko krizo v Sloveniji samo še povečala.
Rudarsko delavstvo je postalo vsled silnega skrčenja prejemkov, ki niso več zadostovali za preživljanje, izčrpano. Dobivalo je udarec za udarcem, ki jih je prenašalo škripajoč z zobmi in stisnjenih pesti. Zato je razumljivo, da je tu in tam delavstvo izlilo ves svoj gnev na delavskega zaupnika.
Ko je že izgledalo, da so vsa posredovalna in obrambna sredstva odpovedala, so delavski zaupniki še nadalje vztrajali. Okrepljeni vsled reorganizacije, ki se je že izvedla do popolnosti, imajoč veliko moralno silo in zaslombo v dobrem vodstvu in rudarski organizaciji, katere člani so bili po večini, so delavski zaupniki neomajno vršili svojo veliko intervencijsko in posredovalno delo.
Niti grožnje podjetnikov, niti demagogija, ki je imela politično ozadje in je bila naperjena proti delavskim, zaupnikom, ni mogla zmanjšati njihove delavnosti.
Zavedajoč se velike važnosti vzgojnega dela med rudarji, je II. skupina organizirala tečaje, prirejala predavanja in izdajala poljubne publikacije. Pa kaj bi našteval, evo številke:
V šestih letih, od leta 1931. do leta 1937. je bilo: 12.000 intervencij, 804 sej lokalnih odborov in načelstva, 240 shodov, 423 sestankov, 125 konferenc, 417 delegacij, dospelo je 4468, odposlanih je bilo 4159 pisem, dospelo je 1149, 2507 pa je bilo odposlanih prošenj in vlog.
Na podporah se je pa izplačalo nad Din 160.000.
Vršilo se je 11 zaupniških tečajev, katere je obiskovalo nad 1600 delavcev,
V Trbovljah so delavski zaupniki žrtvovali nad 5500 ur, v katerih so sprejemali pritožbe in poročila delavcev.
Mislim, da ni treba h gornjim številkam ničesar več pripomniti. Naj si jih ogledajo tudi tisti, ki iz osebnega nasprotstva ali iz nevednosti govorijo o delavskih zaupnikih neresnico. Zato z veseljem in velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da so dosedanji zaupniki izvršili svojo dolžnost.
Kaj pa v bodoče?
Gospodarski barometer sicer ne pada več. Obstal je, dasi trepeta na mestu. Sedaj bi morala biti njegova naravna pot navzgor, v konjunkturo.
Naravno je, da mora delavstvo stremeti za tem, da bo tudi ono deležno dobrobiti nastopajoče konjunkture. Gotovo je, da bodo vsled silne-
ga razmaha tehnike, nekatere panoge gospodarstva temeljito preobražene. Ali to delavstva ne sme motiti, ker se je doslej ves proces proizvodnje vršil brez izjeme v sponah gospodarske krize, ki jo je občutilo vse delavstvo, bodisi, ker je produkcija v resnici zastala, bodisi tudi vsled spekulacije.
V	nastopajoči konjunkturi bo torej delavstvo popolnoma opravičeno izstopilo s svojimi zahtevami. Kakor se je vodila v času krize obrambna borba za že pridobljene delavske pravice, katere so delodajalci pod krinko krize hote, namenoma ali tudi vsled razmer, delavstvu okrnili, 4ako se mora takoj sedaj ob nastopajoči konjunkturi, voditi vsesplošno najširše akcije, za vrnitev v času krize okrnjenih pravic, za izboljšanje delavskih prejemkov, za izvedbo popolnejših kolektivnih pogodb in njihovo izvajanje. Boriti se bo treba za izvajanje zakonskih določb, ki ščitijo gospodarske, socijalne in kulturne interese delavstva, ki jih sedaj pred očmi uradnih organov podjetniki ne izvajajo. Nadalje bo treba voditi boj proti strahovladi podjetnikov, ki v zaščito svojih interesov strahujejo delavstvo po svojih obratih. Besede, kakor: »Če ne boš ti, bo pa drugi«, ali »če ne boš toliko storil, boš pa reduciran« itd., kakor jih danes slišiš na vsakem koraku, morajo utihniti. Delavec mora zopet postati človek, občan in državljan s pravicami, ki mu kot takemu pripadajo.
Tukaj je široko polje udejstvovanja bodočih delavskih zaupnikov. A tudi dnevna vprašanja: plače, šika-ne, kazni in drugo, bodo delavske zaupnike zaposljevala na veliko.
Bodoči delavski zaupniki bodo morali postaviti v tem boju celega moža. Polovičarstvo tukaj ni na mestu. Obrambnemu boju sledi boj za izboljšanje življenjskega položaja delavstva. Celo zakon določa, da se morajo delavski zaupniki zavzemati za gospodarske, socijalne in kulturne interese delavstva. Kaj mislim pod temi interesi, sem povedal v knjigi »Delavski zaupnik«.
A tudi delavske ustanove brez izjeme, bodo morale v bodoče polagati največjo pažnjo delavstvu v rudniku, tovarni in obratu. Tam, kjer se godi delavstvu krivica, tam se mora delavstvo braniti; tam, kjer se delavstvo šikanira, tam mora biti delavstvo zaščiteno; tam, kjer se delavstvo kaznuje, se mora kaznovanje odpraviti.
Veliko delo je bilo storjeno, še več dela pa čaka bodoče rudarske delavske zaupnike, ki bodo izvoljeni 14. februarja za nadaljnja tri leta.
Delavski pravni svetovalec
Prestanek zakupne pogodbe (Sv. Lovrenc na Pohorju)
Vprašanje: Mioj oče je imel 6 let v zakupu del cerkvene zemlje, za katero je redno plačeval zakupnino. Ker imam jaz nezakonskega otroka je župnik zakupno pogodbo odpovedal. Vsled! odpovedi trpi oče škodo, ker je ravno pred odpovedjo zemljišče na novo zasejal s travo. Ali lahko zahteva odškodnino?
Odgovor: Če je bila zakupna pogodba sklenjena za določen čas, je župnik pred potekom tega časa ni smel enostransko razdreti. Ako pa js bila sklenjena pogodba za nedoločen čas, pa dogovorjena odpovedna doba, jo je mogel razdreti le, ako jo je pravilno odpovedal. V kolikor temu ni bilo tako, lahko zahtevate, da Vam še nadalje dovoli uživanje zemljišča, ki ste ga vzeli v zakup, odnosno povračilo vse škode, ki jo imate radi župnikovega odstopa od pogodbe.
Škoda povzročena po psu (Trbovlje) Vprašanje: SosedPv pes, ki je popadljiv volčjak, je odgriznil mojemu psičku uhelj. Sosed je svojega psa sicer vodil na vrvici, vendar je ob srečanju vrvico popustil, tako da je lahko napadel in poškodoval mojega psa. Ali lahko zahtevam odškodnino?
Odgovor: Povračilo škode boste mogli zahtevati le, če boste dokazali, da je sosed1 zanemaril dolžno pažnjo in da je radi tega prišlo dio spopada in poškodbe. Ako tega ne dokažete, s tožibo ne bi uspeli.
ik!
Rudarji iz Jugoslavije v Severni Franciji Te prosimo, da nam odstopiš majhen kotiček v naši ljubi »Delavski Politiki«, da tudi mi povemo našim domačim in ostalemu delavstvu v domovini, kako se nam godi v Franciji pod vlado ljudske fronte, čije predsednik je s. Blum,
V	»Slovencu« z dne 29. novembra 1936 in v št. 12 »Rafaela« smo čitali o razmerah delavstva v Franciji pod vlado »rdečkarjev«.
Ugotavljamo, da gospodje pri »Slovencu« nočejo priznati in vpo-števati pridobitev za katere smo se n. pr. rudarji pod prejšnjimi vladami zaman borili. Vlada »rdečkarjev« s s. Blumom na čelu jih je pa uzakonila.
V	glavnem smo že itak poročali o teh naših uspehih, ki so plod skupne organizirane borbe in političnega vpliva francoskega delavstva. Čudimo Se» da gospodje, ki pravijo, da je resnicoljubnost poglavitna čednost kristjana« tako neradi povedo, da imamo od
1.	novembra m. 1. industrijski delavci v Franciji 40 urni tednik in da v rudnikih delamo celo samo 7.45 ur na šiht, pa ne skozi šest, ampak samo skozi pet dni v tednu, S plačanim 14 dnevnim dopustom vred ima vsak rudar v Franciji (brez nedelj) 60 dni v letu plačanega počitka!
Naj povesta prej imenovana lista, kje delavstvo uživa takšne ugodnosti, kot v Franciji pod vlado ljudske fronte!
»Slovenčeva« glavna skrb, ko je pisal o teh reforamh, je bila, kdo bo te Blumove reforme v korist delavstvu plačal. Tako nečuveno se mu je zdelo vse to. Danes se lahko prepriča, da reforme plačujejo kapitalisti in jih še bodo.
Rudarji se tega dobro zavedamo, zato stojimo vsi trdno organizirani v Syndicat Mineurs, pripravljeni, braniti svojo vlado za ceno največjih žrtev.
Minula pustna nedelja v Guštanju, kjer so bile svoj čas na tak dan vse gostilne polne delavcev, je najbolje pokazala vso ostrino socialne krize, v kateri se dandanes nahaja delavstvo. Namesto na pustne veselice in muzike, je prišlo delavstvo s svojimi ženami v tolikem številu v prostorno dvorano Sokolskega doma na predavanje, da je bila dvorana čisto polna. Tolikega obiska še doslej naše predavanje v Guštanju ni izkazalo. Sila, vedno hujša heda odpira delavstvu oči. Vsakdo, ki je količkaj trezen in samostojno misli, uvide-va potrebo izobrazbe, zlasti, da je glavna rešitev delavskih teženj v takih časih izvajanje in pa izboljšanje socialne zakonodaje.
O tem se je lahko prepričalo zlasti ono delavstvo, ki je zavarovano pri Bratovskih skladnicah, ko je postalo z izgubo pravice do bolezenskih šihtov po § 219 o. z. od lanskega aprila naprej zapostavljeno napram ostalemu, pri delu manj ogroženemu delavstvu.
Skrb za socialno zakonodajo je delavstvo vse preveč zanemarjalo, v zmotni na-di, da bodo že gospodje sami zanj skrbeli, in tako danes delavstvo nima dovolj močnih organizacij in svojega časopisja, ki bi bilo sposobno delavstvo braniti pred ofenzivo delodajalcev proti delavski zaščitni zakonodaji. Naša predavanja sedaj to zanemarjeno njivo temljito orjejo in povsod je čutiti nov razmah treznega in solidnega delavskega gibanja v okvirju zakonov. Red in mir, odločnost in samozavest, to so vidni znaki naših predavanj o socialni zakonodaji in tako je bilo tudi v nedeljo v Guštanju, kjer je vodil predavanje imenom strokovne organizacije kovinarjev s. Juli. Predavala sta ob največjem pritrjevanju in pozornosti skozi 2 uri ss. dr. Reisman in Eržen.
V	Guštanju je sicer »Delavska Politika« že lepo razširjena, a vendar se je priglasilo zopet
17 novih naročnikov »Delavske Politike«
In kar je najbolj razveseljivo: prišli so tudi sodrugi iz Prevalj celo 2 uri daleč. Na
Franc Kormnnnov Dasl. Karl RaSi
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Nai-večia izbira in naiboliši nakup.
Blagor delavstvu, ki zna rabiti svojo pamet, ker postane odločilni faktor.
Zlasti smo zadovoljni inozemci z vlado s. Blurna. Odkar imamo novo vlado še nismo slišali, da bi bil kak priseljenec moral povezati svoje stvari in oditi, kar se je poprej godilo in so delavci inozemci morali kar v trumah iz Francije.
Zaposlenost v Franciji je izredno narastla in ni pretirano, kar je rekel nedavno tega s. Blum, da brezposelnost v Franciji ni nobeno vprašanje več, ker je že skoroda ni.
Res je, da so se življenjske potrebščine precej podražile, toda zakaj bi naj ne živel poleg delavca tudi kmet?
Kako pa je z mezdo rudarjev po od strok, organizacije predlagani in od vlade odrejeni regulaciji? Kar poglejmo:
Štirinajstdnevni zaslužek kopača je bd poprej 370 frankov; od tega se je odbilo 1.75 odst. za bolniško in 5.65 odst. za penzijsko zavarovanje, potem so bili stalni odbitki, razne kazni, ki niso bile majhne.
Sedaj pa znaša mezda kopača po 41.48 na šiht, manj odbitki za zavarovanje.
Imamo pa skrajšani delavnik in odpravljene so šikane ter priganjaštvo. Kljub temu pa produkcija ni padla, ker vsak rudar dela z veseljem.
Več o našem gibanju pa prihodjič.
Družnost!	lu.
Merlebach
Naročnikom iz Merlebacha in okolice! Podpisani poverjenik »Delavske Politike« sporočam vsem naročnikom, da pobiram naročnino za list zadnje dni v mesecu za prihodnji mesec. Zato naj vsa': poročnik skrbi za to, da bo poravnal naročnino v znesku 7 frankov pravočasno. Priglase pa se naj tudi novi naročniki. Apeliram na vsakega zavednega sodruga, da agitira za »Delavsko Politiko«, preko katere si ustvarjamo zvezo s sodrugi v domovini, obenem pa tudi sopomagamo vzdrževati slovenski delavski list, ki se bori za naše skupne interese. Vsak izmed nas pridobi našemu listu, ki živi samo od naročnine, cim več naročnikov.
Škraba Anton.
Jugosl. pevsko društvo »TriaDv« bo imelo dne 1-t. t. m. kulturno prireditev, na
katero naše sodruge opozarjamo!
delu za našo stvar pa je tukaj zlasti mladina. Tega se najbolj veselimo.
Zmaga liste SMRJ v jeklarni
V	ieklarni so se v nedejo, dne 7. februarja do.poldne vrišle volitve zaupnikov.
Beli so1 si domišljali, da bodo tovarno na vsak način »osvojili« in niso izpustili nobene prilike, da ne bi, večkrat na najbolj odvraten način, nastopili proti »rdečim«.
Delavstvo ipa je pokazalo tudi to pot svojo zavednost.
Pri volitvah, katerih se je od 280 volilnih upravičencev udeležilo 196, je dobila rdeča lista 157, bela lista pa 39 glasov. Stojimo pred mezdnimi razgovori. Prepričani smo, da bodo v teh težkih časih izvoljeni zaupniki: ss. Kapus Franc, Juh Luka, Lepko Franc, Lopam Anton in Krivogradi Franc (II, kos isvofii vzvišeni in nad' vse važni nalogi.
Popoldansko predavanje se je vršilo pod vtisom lepe zmage liste SMRJ in delav-ske zavednosti. ______________ ______________
Mežica
Rudarski shod
■v zvezi z volitvami zaupnikov II. skupine rudarske zadruge se je vršil preteklo nedeljo v dvorani pri Toffu. Zborovanje je vodil s. Žagar Benedikt. O pomenu volitev, funkciji zaupnikov in nalogah delavstva, ki mora stati strnjeno za svojimi zaupniki, je poročal s. Eržen, ki se ie ipečal z volitvami v bratovsko skladnico. Rudarji so njegovim izvajanjem pritrjevali. Odklonjena je bila ponudba nacionalcev, ki so to pot prišli ponujat skupen nastop, d toč im so pred tremi leti igovorili čisto drugače. Rudarji so bili mnenja, da je najbolje, ako vsak pokaže svojto moč, da ne bi na zadnje kdo reklamiral za sebe več, kot pa bi pri volitvah utegnil dobiti. Popoldne se je vršila seia zaupnikov. ki so v zmislu sklepa zborovanja sestavili dokončno kandidatno listo za volitve v II. rudarsko skupino, ki bodo 14 februarja. Mežiški rudarji bodo Pr> volitvah ponovno dokazali, da gredo z razredno strokovno organizacijo.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cen.), občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Guštanj na pustno nedeljo Krasno obiskano predavanje
MALI OGLASI
nas! čftatei |i k ti pa-I®'** **a|ceiie|Še pri
»■»Sili i n H e rt* t« 11 It!
Zahtevajte Dedno In povsod Kruh In peiion iz Delavske pekarne d Moro, gjjj«
Za konzorcij izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.