»naša letno 30 Din, polletno 15 Din. — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Stev. 1 Otn UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA : telefon številka 54 Š^ev rač. poštne hran. 12.34@ Ishaiis vsako ne«š®S|© LETO MSggKg S©is©fs» 25. e§s6esre&?a 1932. Cena ©glas®« Na oglasni strani: ce!a stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki ogias 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. se ne vrsiajo ŠTEV. 43 Mir ljudem! S težkim srcem se obračamo za letošnji Božič do naših čitateljev. Radi bi jim želeli vesele praznike, zadovoljstva in sreče v krogu svojih rodbin. Toda vemo, da ni človeka med nami, ki ga ne bi vsled gospodarske krize trle moreče skrbi. Vendar smo mnenja, da so baš v teh težkih dneh božični prazniki pomembnejši, kot kdaj prej. Božični prazniki nas spominjajo, da iuč in spoznanje slavita zmago nad temo. Božični prazniki so pa obenem tudi simbol zmage solnca nad zimo in mrazom. Zato baš Božični prazniki vzbujajo v nas upravičene nade, da bo čas premagal zlo in da bode človeštvo doživelo boljše dneve, ko bo upravičeno zapelo: Mir ljudem na zemlji. Naša dolžnost pa je, da tudi sami zavihamo rokave in storimo vse, da si zboljšamo naše stanje. Okrepimo naše gospodarske in politične organizacije, privabimo v naš krog omahljivce in mlačneže in s tem bomo sami pripomogli k zboljšanju našega položaja. In v trdnem prepričanju na boljše čase kličemo vsem somišljenikom in čitateljem našega glasila: Vesele Božične praznike! Ko pošiljamo božične pozdrave vsem našim čitateljem, se spominjamo tudi onih naših ljudi, ki so morali zapustiti rodno grudo in iti za kruhom v tujino. Razkropili so se širom zemeljske oble. Služijo si kruh v Franciji, Nemčiji, Združenih državah ameriških, Kanadi in Južni Ameriki. Tujina jim je dajala zaslužka, dokler jih je potrebovala. Ko je pa nastopila po svetu gospodarska kriza, so naši izseljenci začutili, da tujina zanje nima srca. Bili so naenkrat brez službe in brez pomoči. Obupani in upehani so se mnogi vrnili domov. In domovina, dasi ječi sama pod težo gospodarskih skrbi, je sprejela svoje sinove z ljubeznijo, jim nudila utehe in vlila tolažbe na boljše čase. Toda tisočim in tisočim, tavajočim po svetu, ni mogoče vrniti se. V duhu se bodo na sveti večer spominjali svoje redne grude in svojih domačih. V duhu bodo slišali petje domačih zvonov, ko bodo vabili vernike k.božičnemu bogoslužju. Tudi vsem tem najbednejšim našim ljudem v tujini pošiljamo z rod ne grude i Lep* božične pozdrave Vsem cenjenim čitateljem in so-trudnikom našega lista, želi vesele Božične praznike UREDNIŠTVO in UPRAVA. □nnrrTiijaaamnnDcx]DLO.j. t lUDaDDDaDaDaDam^ POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. cem je bil razdeljen tiskani predlog novega državnega proračuna, ki je letos za skoro 900 miljonov n<žji od lanskega, a od predlanskega z a 3 8 miljard Din Glede osebnih izdatkov se je vlada postavila na stališče, da se po T-nižanju prejemkov državnih uslužbencev in upokojencev, ki je bil izveden v letu 32—33 nikakor ne more iti še dalje. Proračunu je bil priključen obširen ekspoze finančnega ministra, v katerem posebno obravnava položaj dinarja ter zaključuje: ,Vse težkoče na denarnem trgu so le prehodnega značaja ; naš dinar ni v nikaki nevarnosti." — Finančni minister je izroči! skupščini nujni zakonski predlog o naknadnih in izrednih kre ditih v skupni višini 147 miljonov Din, ki so potrebni za omiljenje brez poselnosti, za pokojnine in za obnovljene srednje šole. Krediti se bodo kršiš iz enoletne izredne doklade na neposredne davke its iz povišanja taks. — V Narodni skupščini se se izvolili odbori za posamezne zakonske načrte. — Občinski zakon je bil v odboru, ki je bil sestavljen za proučevanje tega, v načelu sprejet z 20 proti 9 glasovom. — V Beogradu se je pričela konferenca zunanjšh ministrov Male antante. Na konferenci so navzoči češkoslovaški zunanji minister dr. Benešin rumunski zunanji minister g. Titulescu. Francije. Pri razpravi o vprašanju izplačila zapadlega obroka Zedi-njenim državam, je bil odklonjen vladni predlog. Vsled tega je ministrski predsednik Herriot izročil predsedniku republike demisijo vsega kabineta, ki je bila sprejeta. Glasovanje ni bilo naperjeno proti Herriotu kot osebi, temveč je zbornica skoro enodušno izrazila ogorčenje nad trdovratnim astopom Zedi njenih držav s Francijo, ki je že radi nje mogla privoliti v" težke finančne žrtve. Sprejeta je bila egolucija, v kateri se povdarja, da Lipnd1* lega obroka odgoditi dotlej, dokler ne bo vprašanje plačevanja vojnih dolgov na novo urejeno. — Sestava nove vlade je b;la poverjena Chgu-terops u, ki pa je po brezuspešnih pogajanjih z Herriotom, vrnil mandat. Novo vlado je sestavil Paul Boncour, ki je že prevzela svoje posle. Italija. V senatu je bil na dnevnem redu razprava o bšlanci državne uprave za poslovno dobo 1930 -31. Poslovna doba se je zaključila z primanjkljajem 504 miljonov lir. Naslednje ieto se je primanjkljaj osemkrat povečal, tako da je dosegel nad štiri msljarde lir, ki jih je državna uprava krila z velikim notranjim posojilom. — V smislu sklepa fašističnega velikega sveta je ital janska vlada storila vse potrebne ukrepe za izplačilo za padlega obroka itaijanskih vojnih dolgov v Ameriki, v višini preko 1 tniljon dolarjev. — Od 31. oktobra do 1. decembra je naraslo število nezaposlenih za okrog 100 000. — V Trstu so se vršile protifašistične demonstracije. Med klici : Deli z Mussolinijem! Nočemo vojne I je nastal silen pretep, kš ga nista mogla prekiniti niti poli« cija, niti karabfnerji. Poklical so morali vojaštvo s strojnicami. Več ljudi je bilo ranjenih. Španija. V Muli na Španskem je prišlo do krvavih nemirov med kmeti in policijo, v katerih šo bili trije demonstranti ubiti, številni drugi pa več ali manj hudo ranjeni. Tudi v Salamanci je prišlo do nemirov. Množica brezposelnih je napadla sedež delavske organizacije. V spopadu s policijo je bil en demonstrant ubit, številni drugi pa ranjeni. Belgija Ministrski svet je so glasno sklenil odkloniti plačilo de-cemberskega obroka Zedinjenim državam. Brogueville je nato iz notranje politinih razlogov "podal demisijo vlade. Kraij je poveril sestavo nove vlade spet njemu. Češkoslovaška. Poslanski zbornici je vlada predložila proračun ki je napram prejšnjemu letu za 686 milijonov Kč. manjši. Največji prihranek so dosegli v preračunu ministrstva za delo, za finance in za vošsko. Nemčija. Hitler je že odredil reorganizacijo vodstva svoje stranke. Nedvomno hoče spraviti vso stranko v svoje roke in že v naprej izključiti vsak upor podrejenih voditeljev zoper njegovo voljo. - Nek list objavlja, da ir?a narodna socialistična stranka že okoli 12 miljonov mark dolga in da zaradi tega finančno ne bi mogla vzdržati nove volilne kampanje. Če bi bil državni zbor razpuščen, bi izgubila pri ponovnih volitvah zoptt nsj-menj 2 miljona volilcev. — Vlada baje razpolaga s poldrugo m ij« rdo mark za preskrbo brezposelnim delavcem. Rusija. Na ozemlju republike kubanskih kozakov je izbruhnil upor proti sovjetski vladi. Kubanski icozakš so razpustili okrajne in vaške sovjete. Pokretu se je priključilo okoli 150 000 prebivalcev. Obrate so zaprli, razpoložljive zaloge so razdelili med mno žico. Sovjetska vlada je odposlala v uporne kraje vojaško odpravo, ki je mogla šele po devetih dnevih zadušiti upor. 93 upornikov je bilo po prekem sodu ustreljenih, 15 000 pa odvedenih v koncentracijska taborišča. Noši v tujem svetu. Božič! Vsakdo bi rad bil doma v svoji rojstni hiši, pri svojih ljubljenih. Sin in hčerka hrepenita po starših, po očetovi hišici, kjer je bil včasih, v nežnih mladih letih, tako lep sveti večer pri božičnem drevescu, če kedaj, je na praznik miru vsakdo z najlepšimi mislim doma v objema z dragim svojci. Kako lepa je navada pri nas, da se na sveti večer spominjamo vseh svojcev, ki so daleč od nas. Naše misli polete daleč na vse vetrove sve ta in poiščejo očeta, ali brat sestro, ki obhaja najlepše praznike daleč v tujini. V pogovoru in v mislih si želimo, da bi bila naša sreča ve ,-ja, ako bi vsaj za trenutek mogli sedeti z dragimi pri drevescu, ali pri božični mizi. Toda težko je in v bo • žično veselje nam kane kaplja gre e, Tske misli so me napotile, da sem povprašal znanca,, ki se je pred kratkim vrnil s tujine ne samo jih sorodnikih in rojakih, ampak o našem življu sploh, ki je šel z krt hom v daljne, daljne tuje kraje Mo ram reči že v naprej, da me dobljeni odgovori niso razveselili. Ni spn.i-no. Žalosten je položaj našil; izseljencev in žalosten bo njihov 'eto»-nji Božič. Na stotine Prekmurcev je azt senih po vseh krajih širne at en države Kanade. Pred leti je bi/o r-meroma dobro; bilo je delo služek. Ta in oni si je zaslu % denar. Toda, prišli so težki čar je nastopila tudi v bogati Ameriki Denarja je zmanjkalo, zmanjk aio ie dela in na tisoče delavcev-tujcev je bilo vrženih na cesto. Kdor je imel li kaj prisluženega denarja, je vsaj živel človeku spodobno življenje, a sedaj je takih že malo. V mestu Montrealu hrani mesto nad stotisoč brezposelnih delavcev. Hrano pa dobi le tisti, ki je vsaj že dve leti v Kanadi. Dolge vrste delavcev stoje ure in ure in čakajo na hrano. Dobe pa hrano dvakrat na dan. Ni pa tam usmiljenja, niti za hrano ne dobiš dela in nikomur nični mar, če omagaš in izdihneš na cesti. Brez ■ poselni postopajo po. cesti odeti v cunje, brez spodnje obleke, raztrgani, takorekoč goli. Izredno žalosten je pogled na to množico sestradanih, razcapanih ljudi. Beda sili ljudi, da s silo jemljejo tam, kjer je kaj za vzeti. Tako se vrste najdrznejše tatvine in ropi dan na dati. Tudi več naših ljudi je postalo žrtev roparjev. V Ameriki, niti v Združenih državah, niti v Kanadi, nisi nikjer varen, ne na cesti, ne doma v svoji sobi. Gorje ti, ako imaš ka; denarja in ako za to zvedo ro-parji. Skoraj ni rešitve. Celo življenje je v stalni nevarnosti. Mnogo je slučajev, da so se naši ljudje močno zadolžili. To bo imelo še gotovo hude in neugodne posledice. Amerika ni več dežela sreče in bogastva. Res je, so še tam bogati miljoaarji, na drugi strani pa srečuješ veliko bedo in nevolo. Kaj bo z našimi ljudmi? Najraje bi Šii domov, ali kje vzeti take ogromne vsote denarja. Srečni so bili tisti, ki so jih »šupali" domov. So slučaji, da nekateri naši izseljenci že nad dve leti niso v delu. Lahko si je tedaj misliti, kako je življenje teh nesrečnežev. V Ameriki je življenje težko. Banke so zaprte. Delo počiva. So slučaji, da stoje ogromne palače le napol sezidane, ker ni bilo denarja, da bi jih dograaili. Največ naših ljudi je pa bilo zaposlenih baš pri zidanju raznih palač. Hrana je draga, obleka tudi. Le malo je število onih srečnežev, ki bi si v sedanjih časih kaj zaslužili. „Tu doma ne veste za krizo. Tu se kriza ne občuti niti od daleč v taki meri, kakor v Ameriki. Človeku se idi, da je prišel v čisto drugi svet, ko se vrne iz Amerike v domače kraje." Tako je končal moj prijatelj razgovor in izrazil največje zadovoljstvo, da se je lahko vrnil domov. :ežke besede, a vse skozi različne. Hudo je v »zlati" Ameriki, ni najboljše tudi pri nas. In vendar smo mi m boljšem, kakor naši svojci, ki so šli daleč v tujino za srečo . . . Nič si ne prikrivajmo. Tudi pri nas letošnji božič ne bo najveselejši. Tudi doma čutimo težak pritisk svetovne gospodarske stiske, vendar pa bomo obhajali svoj božič doma. Skromen bo, a lep bo. Spomnili se bomo vseh naših svojcev v tujini. Prosili bomo Kralja miru, da prinese mir na svet. Prosili bomo, naj neha gospodarska vojna, kakor je nehala vojna v strelskih jarkih. Gotovo bo želja rseh nas, da bi nam bil vsem Božič čez leto lepši in srečnejši. Ko bomo pri božičnem drevescu ti di letos zapeli: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji4', bomo v duhu pri svojih v tujini. Zž. Eifflov stolp v Parizu. V ovalu Ing. ElHel. Zaščita kmeta. izredni so časi, v katerih živimo Ti izredni časi pa zahtevajo tudi izredne ukrepe in korake mvrodajnih činiteljev. Svet se še ni pomiril in kriza v noče ponehati. Motnje, ki so, se zajele v vse svetovno gospodarstvo, se še niso razčistile in Pred dnevi so Francozi praznovali stoti rojstni dan ing. Eiffla, ki je leta 1889. zgradil najvišjo stavbo na svetu. Šele ameriški nebotičniki so ga prekosili. Stolp meri v višino natančno 300 m in 5 cm. Gradnja je veljala 9 miljonov frankov. Vsako leto si ogleda stolp približno 600.000 ljudi. Odkar je zgrajen je vrgel samo na vstopnini nad 26 miljonov frankov. V stolpu se nahajajo tudi restavracije, kavarne in drugi objekti. Stolp pa je ljudem tudi v pogubo, kajti doslej je iz njega skočilo 111 samomorilcev. Raz stolpa svet! poldrug milj on žarnic, kj jih prižgo seveda le ob slavnostnih prilikah. ne more se še prerokovati, kdaj se bo obrnilo na bolje. Težki so časi za vse. Težko pa je tudi odgovornim činiteljem: vladi in narodnemu predstavništvu. S trdno voljo in močno energijo morajo stremeti za tem, da se narod obvaruje vsaj najhujšega, če se že tudi naša država ne more popolnoma obraniti pritiska svetovne gospodarske krize. Med raznimi izrednimi ukrepi vlade in parlamenta je bil tudi zakon o zaščiti kmeta. O veliki važnosti tega zakona smo že ponovno poročali. Ta zakon je bil prvotno zamišljen in doprinešen na omejen čas, šestih mesecev. Ta problem je pa tako težak, da v tem roku ni bilo mogoče doprinesti zakona o končnih ureditvi kmečkih dolgov. Radi tega je bil ta zakon podaljšan za dva meseca. Med tem časom je vlada predložila zakon o razdol-žitvi kmetov, ki ga je pretresal skupščinski odbor na 34 sejah. Ta zakon pa tako globoko posega v naše gospodarske razmere, da ga ni kazalo na hitro roko skleniti, ampak je potrebna o njem obširna debata, da bi tako bil zakon čim boljši in koristnejši. Ker je bil rok 20. decembra blizu, je vlada predložila zakon, po katerem se dosedanji zakon o zaščiti kmeta podaljša za nedoločen čas, dokler ne bo sprejet v narodni skupščini in senatu novi zakon o razdolžitvi kmeta. Ta zakon pa vsebuje neke nove določbe, ki so za nassiino važne. Do sedaj so namreč zadružne hranilnice in prvilegirana agrarna banka lahko tožile in prodajala kmečka posestva. Ta zakon pa določa, da so kmetje zaščiteni tudi napram tem denarnim zavodom. Tako tedaj razne naše zadružne hranilnice tudi ne bodo mogle več zahtevati prisilnih prodaj. Nekaj je v tem dobrega. Res je, da so se tudi pri nas nekatere kmečke zadružne hranilnice spozabile tako daleč, da so često po nepotrebnem tožile kmečke dolžnike in jih tirale na dražbo ter jim prodajale posestva. To nezadružno delovanje neka-' terih hranilnic se je torej , maščevalo nad kreditnimi zadru-jgami samimi. Ta zakon pa je le začasen. Verjetno je, da bomo imeli vsaj v februarju zakon o razdolžitvi kmeta. Predloženi načrt je dober in od sprejetja tega zakona si lahko precej obetamo. V glavnem je načrt osvojil osnovno pravilo: znižanje obrestne mere ! To je pravilno. Obrestna mera bo smela biti največ 7% za posojila pri denarnih zavodih. Privatno — ljudje med seboj — in razni oderuški zelenaši pa ne bodo smeli brati več, kakor 4%. To določilo nam najbolj do-patte, saj ftnattio pnročtfa" kaze, da imajo pri nas nekateri ljudje, ki imajo dosti denarja razposajen denar na 15—16%. Ali je to krščansko in človeško? Take ljudi bi bilo treba javno imenovati. V začetku novega leta dobimo tedaj ta zakon, ki ga vsi nestrpno čakamo. Namen zakona je sigurno plemenit. Da bi nam le res prinesel zaželjeno izboljšanje vsega našega gospodarskega položaja. Jartinišče v tožbi" Pod tem naslovom so „Novine" v 47 številki objavili napad na mojo osebo. Zato sem dne 29. novembra 1932 »Novinam" poslal popravek, ki ga pa do danes še niso objavile. Da javnost o stvari ne bo ta-pačno informirana, prosim ugledno uredništvo za objavo sledečih vrstic: Martinišče je leta 1928 pri Pu conski parni opekarni nakupilo za zgradbo zavoda potrebno opeko pod pogojem, da jo v 60 dneh plača. Ker se je s to opeko postavila zgradba, služeča v občo korist, je opekarna Martinišču zaračunala opeko tako po ceni, da niso bili niti stroški izdelave kriti. Martinišče je dobilo opeko po 430 Din za 1000 komadov franko vagon Murska Sobota, vsled česar je dobila opekarna komaj 350 Din za 1000 komadov, čeravno je takrat veljalo 1000 komadov opeke pri opekarni brez prevoza nad 400 Din. S tem je opekarna podarila Martinišču približno 10.000 Din. Kljub temu se Martinišče ni držalo plačilnega roka in tudi na številne opomine in pozive ni dalo niti odgovora. Zato je bila ope-1 karna pnmorana odstopiti terjatev Prekmurski banki d. d. v Murski Soboti. Ta zavod je Martinišče o odstopu obvestil, mu pošiljal izvlečke računa in ga opominjai na plačilo, toda plačila ni bilo, niti ne odgovora, da li Martinišče terjatev priznava ali ne. Konečno je bila banka prisiljena, izročiti zadevo svojemu odvetniku, ki je zaenkrat poslal dolžniku le opomin. Dosedaj še ni bila viožena nobena tožba, tako da radi postopanja banke in opekarne ne morejo naenkrat priti »nekie reči na licitacijo", kakor No-vine pišejo. Zato je preuranjena vest Novin, da se »siromaške dOše že pripravljajo, da kupijo dol te reči." Ako se to zgodi radi malih obrtnikov, ki bi že zelo radi prišli do svojega zaslužka, ne vem, radi postopanja »večkratnega milijonarja" gotovo ne. Svojo naklonjenost do Marti-nišča sem tudi letos dokazal, ko sem dal za povečanje stavbe ves iesni ma-terijal v približni vrednosti 13.000 Din na kredit. Ta svota bi mi bila morala biti izplačana v štirih mesečnih obrokih do konca tega leta. Do danes svoje obveze še niso izpolnili. To so gola dejstva, sodbo pre-puščam pa javnosti. G. HARTNER. Padec fri Odstopivši min. predsednik Herriot. Murska Sobota Božičnica. Vrie Kolašice so tudi letos prav pridno trkale na vrati vseh naših trgovcev in drugih dobrotnikov in nabrale za revno deco mnogo daril v blagu in denarju. Božičnica se je vršila v nedeljo v Sokolsken domu. Dvorana je bila nabito polnt darov željnih malčkov, med njimi pa smo opazili tudi mnogo drugih, ki s) prihiteli na mladinsko prireditev. Ko se je odigral simbolični prizor »Jugoslavija" pod vodstvom tukajšnjega učiteljstva, se je po nagovoru predsednice K. J. S. g. Vrančičeve izvršila obdaritev. Daril je sprejelo okrog 300 otrok, a tudi drugi siromaki so bil deležni človekoljubnosti Kolašic. Pri rediteljicam, ki so tudi letos pripravili tako lepo in obilno božičnico naj bo v najlepše zadoščenje tist hvaležni, blaženi nasmešek, ki je ža rel na licih in v očeh obdarovancev.. — Poročila sta se g. Jug Joškt in gdč. Tušika Wohlfartova. Mlademu paru naše iskrene čestitke! — Dentist HEIMER OSKAR se jt preselil s svojim zobnim ateljem m Aleksandrovo cesto štev. 4 v poslopje Skupne obrtne zadruge. Izdeluje umeti no zobovje. Plombira z zlatom, platino in parcelanom. Trganje in zdravijo nje zob je brez bolečin. 3 — Lutkovo gledališče Sokolskega društva priredi na Štefanovo 26. L m. ob treh popoldne ljubk« igrico V božični noči, ki bo napolnila mlada si čeca z vsem lepim in dobrim. — Proslava kraljevega rojstnega dne. Na izredno svečan in naani-festamen način je proslavilo naše mesto rojstni dan Nj. Vel. Kralja. Na predvečer slavnostnega dne, se je mesto okrasilo z zastavami, a okrog šeste ure pa se je zbrala velika mnc-žica ljudstva pred občinsko hišo. Navzoča so biia vsa društva, vse korpo-racije ter iepo število dijakov in šolske mladine. Po temperamentnem in navdušujočem govoru g. georn. Per~ tota, se je začela pomikati povorka po okrašenih ulicah našega mesta. Udeleženci povorke so vso pot neprestano manifestirali za Kralja in Jugoslavijo. Številni rodoljubni meščani pa so razsvetili okna, ponekod so gorele tudi sveče. Godba iz Bakovec, pod vodstvom g. učitelja Deškoviča, je neutrudno svirala nsrodne koračnice in tako močno poživila razpoloženje ma-nifestantov in vsega občinstva. Povorka se je končala pri občinski hiši, kjer je po globoko zasnovanem govoru g. župana Kodra, dala množica ponovno duška svojim notranjim čustvom do našega vladarja. —- Naslednjega dne so se vršile slavnostne siužbe božje v cerkvah ob navzočnosti vseh predstavnikov oblasti in številnega občinstva. Zvečer pa je bii v Sokolskem domu zabaven večer, ki je najlepše uspel ob mnogoštevilni udeležbi občinstva. — Zaročila sta se gdč. Trautmann Bertuška iz M. Sobote in g. Jašo Reich iz Koprivnice. Čestitamo 1 — Popravljamo. V zadnji številki našega lista se je vrinila napaka. G. Markovič N. Aleksander samoupravni činovnik in posestnik iz Leskovca se je zaročil z g. Ebenšpanger S. Olgo iz Murske Sobote. Zaroka se je vršila dne 10. t. m. — Tečaj za čevljarsko krojaško in damsko prikrojevanje. Skupna obrtna zadruga v Murski Soboti, namerava prirediti v mesecih marc in april 1933. tečaje za čevljarsko krojaško in damsko prikrojevanje. Kdor želi obiskovati tečaje naj prijavi svojo udeležbo pri uradu Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti, vsak dan od 11. do 12, ure. Tečajev se lahko udeleže tudi pomočniki in pomočnice. Za načelstvo: Sukič Štefan, predsednik. Pohod gladtiih na Wsshmiton Dolnja Lendava — Lepa proslava kraljevega rojstnega dne. Kakor letošnji prvi december, dan našega narodnega ujedinje-nja, tako smo proslavili tudi naš drugi narodni praznik, rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Kara-djordjeviča. Že zgodaj zjutraj je bila Lendava vsa v zastavah. Šolska mladina iz vseh okoliških šol se je zbirala k službi božji, kamor so prišli tudi zastopniki uradov, člani raznih narodnih in drugih društev in mnogo občinstva. Pri tej priliki je bil glede božjih služb uveden nov red. V vseh treh svetiščih se j® vršila cerkvena po-božnost naenkrat. Tako so se verniki posameznih veroizpovedi zbrali vsak v svojem svetišču. Po cerkvenih opravilih imele šole svojo proslavo. Meščanska tala v svojem poslopju in osnovna v svojem, k tem proslavam so se zbrali tudi zastopniki uradov in drugo ob. činstvo, zlasti stariši otrok. Bile so sta prisrčne proslave, lepe manifestacije mladine za svojega kralja. Newyorški brezposelni se odpravljajo na pohod gladnih v Washingtcn. Zvečer ob šesti uri pa je bil obhod po mestu in bakljada. K povcr-ki se je zbrala polnošteviino šolska mladina, ki je dala vsej manifestaciji izrazit pečat, nadalje vojska gasilno društvo, člani Sokola in drugo občinstvo. Vsa Lendsva je bila lepo razsvetljena. V vseh oknih so gorele sveče ali druge svetilke in lampijončki. Z grada so spuščali rakete, ki so razsvetljevale vso okolico. Vse prebivalstvo je bilo na ulicah. Ta proslava je globoko doj-mila lendavsko občinstvo, ki je z veseljem opazovalo man:festiraiočo mladino In sctcm manHcsiacijam sa-mo pridružilo. Zvečer je bil družabni večer, ki so ga priredili aktivni in rezervni oficirji iz Lendave. Večera se je udeležilo mnogo občinstva. Organizacija. (Nadaljevanje.) Mnogo, mnogo je odvisno od kraj. organizacij. Velikega pomena in važnosti je torej kraj. organizacija in njeno vodstvo za celotno delo stranke. Vsak poedini član se mora zavedati, da se iru je vseh potrebah zateči k organizaciji, ki rru nudi svojo pomoč. Le tako se bo pokazala praktična vrednost organiziranja in naših političnih organizacij. Na kaj je tedaj paziti v prvi vrsti? V odbore je treba izvoliti sposobne ljudi I Ni dovolj, da je nekdo samo izvoljen in je z tem napravljen začetek in konec. Vsako odborniško mesto zahteva delo. Plačila ni in drugih ma-terijalnih koristi tudi ni. Edina zavest, da se dela za narod in za svojega bližnjega, to je nadomestilo za ves rtud. Vsakdo mora imeti to pred očmi, ko sprejema katero odborniško mesto v svoji organizaciji. Torej sposobni, delavni in požrtvalni možje spadajo v odbore, ki jim narod da svoje zaupanje. Čiani odbora pa se morajo tudi zavedati svojega položaja kot strankini voditelji in predsta-viteiji v svoji vasi ali občini. ObCnl zbori. Člani lahko uveljavljajo svoje pravice na občnih zbori. Občni zbor pa naj ne izvrši samo volitev novega odbora, ampak važno je, da se jp nimivo in kar je glavno koristno. O občnih zborih je sestaviti zapisnik, v katerega je zabeležiti vse važnejše reči. O važnejših sklepih je obvestiti srezko tajništvo in sporočiti listo novega odbora. Odbori krajevnih organizacij morajo večkrat imeti svoje seje. Tu se obravnavajo vse zadeve in potrebe članov, organizacije in splošnosti. Tudi o teh sejah se nsj vodi zapisnik. Vse sklepe in zadeve, o katerih hočete kake rešitve, sporočiti sreske-mu odboru, ki izvrši potrebno intervencijo. Duša vsega dela v vseh organizacijah so tajniki. S tem ni rečeno, da drugi odborniki nimajo dela, vendar sloni giavno delo na tajnikih. Spretnost, delavnost in agilnost tajnikov je gibajoča sila, ki žene društveno življenje. V njihovih rokah se vse zbira in razpleta in kjer so taki tajniki, so navadno dobre organizacije. ožične pozdrave Vam rojakom v Ameriki ! Daleč od nas praznujete praznik miru in ljubezni in vemo, da je baš v teh trenutkih Vaše hrepenenje po rodni grudi veliko. Pošiljamo Vam to številko našega lista v prepričanju, da Vam bo- do besede iz Vaše rodne grude najlepše in najdrsgocenejše v teh prazničnih dneh.^ Oklenite se našega glasila, ki najl;Vam poslane giasmk iz krajev, kjer so zakcpsiis^ši n.-jlepši spomini I Konzorcij »Murska Krajina." Božič leta 1838 v Do!= nji Lendavi. Žalosten je bil Božič skoraj pred sto leti, leta 1838. v Lendavi. Kakor po navadi, so se zbrali verniki na sveti večer pri polnočnici v cerkvi. Doma so ostali otroci in po nekod tudi služinčad, ki je čuvala doma hišo in otroke. Zgodovina nam sicer ne navaja podrobno pri kateri hiši in pri katerem gospodarju je siužiia dekla, ki ie imenovanega leta, na sveti večer ostala doma sama, ostali pa so odšli k polnočnici. Bilo je pa to v eni izmed lesenih in s slamo kritih hiš, v spodnjem delu mesta. Brez dvoma je še takrat bilo v Lendavi vse polno lesenih in s slamo kritih "š. Najbrž pa je imela Ler večinoma vse take hiše, kakor bi človek sklepal iz tegj, dogodka. Dekla je izrabila priložnost, da je bila sama doma in si je hotelo privoščiti kaj priboijška za sveti večer. Najraje bi pa jedla jabolka, ki jih je imel gospodar shranjene na podstrešju. Vzela je svečo in pohitela na podstrešje, da si nabere jabolk. V naglici ali pa tudi v strahu pa ni dovolj pazila na svečo, katere platnen je segel do slamnate strehe. Še le, ko je gorela streha nad njeno glavo, je opazila strašno nevarnost. Ni pa bilo več pomoči, slama je silno gorela in kmalu je bila v ognju vsa hiša. Z to hišo druga, tretja in tako ialje vse po vrsti. Ko so opazili ogenj sc začeli biti plat zvona in v cerkvi je nastala silna zmeda. Vse I*-hitelo ven. Mnogi je v grozi o-pazil, da mu je domačija v pomenu. Z gašenjem je šlo t in tako je ogenj na sveto č uničil celo spodnjo Glavno i in vse hiše tja po ulici, 1 zdaj imenuje Slavičeva ulica, je to strašen požar, ki je pov čil mnogo škode in žaloc Lendavi. Veliko družin je Oi brez strehe in hrane. Leta 1838 so tedaj imel Lendavi zelo žalostno sveto in tudi lepi božični prazniki ; . bili veseli in srečni. Silvestrov večer — v Sokolskem domu v M. Soboti. MIR LJUDEM NA ZEMLJI . . . f Srečko Kosovel: Pot po klancu. Mati me čaka. Mogoče moli v mrzli izbi. Pravi, da ne znam govoriti v^č z njo . . . Ir se spominja, ko sem stal ot jaslicah, ub^žnih jaslicah, a sem bil Jezusu brat. Mati moli . . . Vračam se, in jaslic ni, lah>to je tebi, mati, Bog ti dušo teši. A az sem vsem, i Jezusu drssti brat. veni grešim, ko to govorim in čutim to. Z materjo grem k polnočnicl. Glej, Jezus se je rodil. O, in bi tebi in meni dušo utešil I ožični običaji. Prvi izmed največjih praznikov ;erkvenega leta je praznik rojstva Kristusi vega. Ta praznik v zvezi z drugim (Novo leto) in tretjim (sv. Trije kralji) je na Siovenskem izredno čaščen. O tem pričajo lepi naši običaji mec* katerimi naj omenimo pred-vse ) re ni, vsakoletni obisk polnoč-nice na jv. večer, jaslice, ki morajo počaka svečnice, večerne molitve po hiši n, sveti večer s kadilom in škroplje-jem blagoslovljene vode. Me-šČa ii so posneli od tujcev božično drevesc-: ki se je pri nas že do dobra udomačilo in ga moramo prav tako šteti k običajem. Šs ianes pa so na Slovenskem znani različni praznoverni običaji, ki s<> preostali iz poganske dobe. Božič so namreč praznovali v jutranjih deželah 6. januarja, šele cd 1. 354 pa ga praznujemo 25. decembra namesto poganskega praznika solnčnega obra-. Božič pa je nam Slovencem po ažeh tako svet, da pride vsakdo, umrje la dan, naravnost v nebesa, . »to je ta dan posebno ugoden za izpraševanje bodočnosti. Ponekod je razširjena vraža, da na sveti večer govore živali med seboj in porokuje-jo bodoi lost. Njih govorico pa more razumeli e pobožen človek. O božičnih praznikih denejo na mizo ne le kruh, temveč tudi med, orehe, otrobe iu druge slične stveri, in sicer trikrat: prvič na Sv. Peter, drugi r a večer pred Novim letom in slednjič pred praznikom sv. Treh kraljev. V »kranjskem jeziku" se imenujejo ti trije dnevi »trije božiči". Med praznovernimi navadami na božični večer omenja Valvazor »panj", katerega kmetje takrat denejo na ogenj, obli jejo z vinom, oblože z raznimi jedili in ognju prigovarjajo, naj jih použije. Enako je bilo v navadi vsakovrstno srečkanje in vedeževanje. Dekleta pa so hodila v teh skrivnost-večerih k vodnjaku ali potoku .-dat svojega prihodnjega ženina. Pri , priliki se je nekemu hlapcu blizu amnika. ki je zlezel na drevo in se 0ull ~rajočimi cunjami oblakov trepetajo zvezde. Tisoče ljudi stoji molče na starem križarskem trgu in nad njih glavami in nad strehami božičnega Betlehema se razlegajo dajle tja v pu- ščavo Jehudo globoki in jasni zvoki zvonov. Grki slave svoj božič po grškem koledarju, obenem s Kopti, Nestoriani in Abesinci 13 dni pozneje. Tu se šele ksže pravljična mogočnost obredov in pompa, kolikor je v današnjih gos podarsko tesnih razmerah sploh mogoč. Procesija z bleskom zlatih oblači! in škrlatnih plaščev nam daje živo sliko nekdanjih velikih slavnost! v Bizancu. A 13 dni za tem slavijo svoj božič Armenci. Tudi njih slavnost je ornamentslno zelo slikovita. V Betlehem prijezdi armenski patrijarh, ki sme samo ob tem času zapustiti Armensko. Tu dobiš nekake azijsko-gi-gantske vtiske. če bradat starec, oblečen v težka modra ali rdeča, z zlatom obšita oblačila, s tiaro na glavi sede na svoj tron, ne sme nihče drug sesti, dokler v armenskem delu Cerkve Gospodovega rojstva ne preberejo 12 prerokov in štirih evangelistov. Ostale veroizpovedi slave božič v svojih cerkvah v Jeruzalemu: tako n. pr. črni Abesinci, ki pri delitvi cerkve Gospodovega rojstva niso prišli v poštev. Protestanti, povečini Nemci in Angieži, slavijo božič bodisi v svojih cerkvah bodisi na pastirskih poljih vzhodno od Btflehema. kjer jim je ponoči dovoljen vstop v taroešnjo grško cerkev. Običaj božičnih daril in drevesc poznajo samo protestanti in katoličani v mestih. V novejšem česu tudi del pravoslavnih, med tem ko je pri ostalih 25. december praznik kakor vsi drugi; Božič pa ni pomenljiv samo za kristjana, marveč tudi za moslimske-ga felahs, ne samo zbog tega, ker mu božična slavnost nasiti fantazijo, mar- več ttrarzafaartega, Kef se ob bo-žiču začenja novo petdesetdnevno razdobje, katerih ims njvgovo kmečko leto sedem. Če je božič drugod s krščanskem svetu verski praznik, je v Pa lestini tudi dan splošnega ljudskega slavja, ki so ga veseli celo Mohame dovi verniki, katerim je vsaka pisana slavnost sila prikupna. V južni Ameriki. Čuden, nelep božič. Drugače ne moreš reči o njem. Če se v človeku na mah porušijo vsi dotedanji tradicionalni pojmi o prazniku miru in zimske poezije, je to dokaj neprijeten občutek. Tu pada božič v najbolj vro če poletje, ko se toplomer zaljubljeno giblje okrog 40 stopinj. Opoldne skoraj ne moreš hoditi po ulici, katere asfalt se kar mehča. Ljudje začenjajo delati ob polnoči, da se ob desetih dopoldne iz črpani in utrujeni vležejo v senco. Žejo si lahko pogasiš samo z gorkirn čajem iz trpke yerbe mate; to je prav za prav najboljše sredstvo zoper vročino. Kar neverjetna se ti zdi misel, da zdaj nekje zmrzuje in da ljudje po snegu gazijo k božični maši. Predstavi si, da so tu ljudje za božič v lahnih belih oblekah in da nosijo v žepih cele zaloge robcev, ki komaj zadostujejo za brisanje obilnega potu. Še konji nosijo slamnate klobuke proti neusmiljenemu soncu. Sploh je zanje boljše poskrbljeno: na ulici imajo posebne prhe za konje. Not je vlažna, topla; na črnem nebesu sevajo velike zvezde. Med njimi je Južni križ, simbol reda in stalnosti. Hodniki pred kavarnami se začenjajo polniti, ledene pijače se konsumirajo v nevertetnih količinah, živahni razgovori o izsledkih dirk pre- hajajo že v kričanje; diugi govore o dobitkih Novoletne loterije ali pa o kakšni revoluciji, ki jih imaš v Južni Ameriki zmirom na pretek. To so ob božiču skrajno aktuelne reči, ki zanimajo vse iu vsakogar. Jezušček ? Ga nc poznajo. Drevesce ? Smreke in jelke tu sploh ne rasto. V Argentini in v Braziliji, v Paraguayu in v ostalih republikah Južne Amerike sicer versko goreči katoličani slave samo Novo leto. .Takrat dajejo svojim dragim darila, skoraj vedno praktična in koristna; med najbolj priljubljena štejejo kupni list za kos zemljišča. Agen- iute za promet z zemljišči imajo prav ob tem času veliko dela. Božična tradicija se skuša, kar se da, ohraniti v nemških in čeških naselbinah. Drevesca so importirana, umetna in majhna, nekako taka, kot jih poznamo iz restoranov na vlakih. Gramofon reproducira božične pesmi, katerih ganljivosti pa v tujini roiena deca več ne občuti in ne razume. Sveče kmalu pogasijo, ker sa-r^o p0ve?u-jejo toploto. In božična večerja ? Saj ni teka za kakšo boljšo in obilnejšo hrano in tudi pripraviti st ne da tako kot v domovini. Ne, v Braziliji mi Argentini božič ni lep. Za naše malčke Alfonz Gspan: Božična. Božični zvonovi in zvezde po nebu, sneg spi po vrhovih, tih mir po domovih. — Glej, jaslice v kotu, pastirce krog hlevca jrs angelci z »glorijo" pojejo, molijo. Dete, veš kaj ti angelci pojejo? Mir oznanjajo in Bogeca prosijo, da bi toplo bilo vsem, tudi njim, ki nimajo doma. Manica: Zlati orehi. Jožek je bil sirota. Mamica mu je umria ob njegovem rojstvu in leto pozneje ji je sledil v večnost tudi Jožkov oče. Mali nebogljenček je bi-"3.1 odslej stalno pri svoji babici stari žigoaUi, ki j* bila—sicer siromašna, toda v svoji veliki ljubezni je storila vse, da Jožek ni ravno trpel pomanjkanja. Črnega kruha je imel dovolj. Seveda se je moral odreči marsika-kih sladkosti, katerih so otroci v bogatih hišah deležni. Pred božičnimi prazniki je bil J žek na obisku pri Kodranovih. Tam je opazoval, kako so zlatili orehe. To se mu je zdelo nebeško lepo in ko se je vrnil domov, je vzdihnil k stari materi: „Oj babica, kako lepe orehe sem videl pri sosedu. O, da bi imel vsaj enega 1" »Vidiš Jožek, mi smo siromašni in ne premoremo kaj takega", mu je odvrnila staia mati. »Niti navadnih orehov ni pri hiši. Morava pač biti zadovoljna s tem, kar imava." Tisti večer je Jožek zaspal ves v mislih na zlate orehe Nekako o pol- noči je pa vzbudilo babi ;o nekako stopicanje po hiši. Hitro je užgalaiuč. Videla je čuden prizor. Jožek je v sami srajčki in z zaprtimi očmi taval sem m tja ter se pripogibsl kakor bi nekaj pobiral. BJožeku je zaklicala bsbica, »kaj pa vendar počneš?" Deček je obstal, si ,;omel oči, debelo pogledal in se začd kremžlti »Joj", je vzdihnil jokaje, „kake lepe sanje. Iz neba doli so deževali zlati orehi, jez sem jih pa pobira) Zdaj pa nimam nič. Hu hu I" Babica je vstala, mu porabljala posteljico in ga s tolažilnimi besedami spravila spet pod odejo. Deček je kmalu spet zaspal. Naslednje jutro je šla Zigonkah Kodranu po mleko. Pri tej priliki je tam smehljaje pripovedovala o Jož kovih sanjah in njegovem nočnem početju Kodranova mati je bila dobra žena. Zamsilil se ji je mali Jožek in rekla je Žigonki: „Mati, vašemu JoLku hočem uresničiti sanje. Zvečer pridem k vam in potem se pomeniva." Še tisti dan je velela pastirju, naj pozlati toliko orehov, da jih bo zvrhan krožnik. Kupila je še več dru gih dobrih stvari in zveč r vse skupaj nesla k Žigonu. Jožko je že spal in ni videl, kako sta dobri ženi razpostavljgli darila ob njegov: posteljici. Toda ko se je zjutraj prebudil je Široko zazijal.. Dvakrat si je pomel oči, misleč, ia so spet sanje. Na svoje nepopisno veselje pa se je prepričal, da je vse resnično. Ob straneh so b.li položeni piškoti, fige, rožiči, tik pri zglavju pa — jej, jej — poln krožnik bfeste-čih zlatih orehov. To je bil najsrečnejši Božič za Jožka. Z njim vred se je pa prav otroško veselila tudi njegova dobri babica. v v za božiči za m leto i POPUST OD 5%, DO m Za BOŽIČNO DARILO kupujte stvari, s katerimi imate tudi nadalje veselje. To so: GRAMOFONI, RADIO APARATI, FOTOGRAFIČNI APARATI IN ŠIVALNI STROJI Novo uvedeni predmet: ŠPORTNE POTREBŠČINE Vse to po neverjetno nizki ceni samo pri tt. ERNEST STIVAN, Murska Sobote. Gramofonske plošče 30.- io 58,- Din. Saoo do 31. dec litra. If > Iz delovanja Združbe trgovcev. Spremembe v trgovskih obrtih. Prestanek obrti. Huber Franc v Gor. Slavečih h. št. 50 je odjavil trgovino z deželnimi pridelki, perutnino in jajci. Čahuk Ludvih v Križevcih h. št. 18 je odjavil obrt branjarije. Celeč Štefan v Sebeborcih št. 48 je odjavil obrt branjarije, ter trg. s sadjem in poljskimi pridelki. Nemeš Vera v Martjancih h. št. 8844/1 je odjavila svojo podružnico v Sebeborcih. Štivan Franc v Bodoncih h. št. 33 je odjavil svoj obrt trg. s polj. prid. in jabolki ter branjarijo. Žčkš Vincenc v Prosečki vasi 3 je odjavil trg. z jajci in perutnino, go-b;-i,ii, ježicami in kožami od divjačine. Huber Franc v Kuzmi h. št. 86 te odjavil trg. z deželnimi pridelki, Sel d em in gradb. mat. in umet. gnojili. Adamič Geza v Domanjševcih /1 je odjavil obrat branjevske obrti. Frumen Matija v Strukovcih 27 'je odjavil obrt trg. z jajci in perutnino. Svetec Mihael v Šalovcih je začasno ustavil obrt branjarije in trg. z alk. pijač v trg. zaprt, posodah. . Hakl Viljem v Lemerju h. št. 15 je odjavil svoj obrt branjarije, Perkič Aleksander v Veščici št. 60 je odjavil svoj obrt branjarije. Ficko Štefan v Bodoncih Št 127 je odjavil svoj obrt trg. s perutnino in jajci. jross Samuel v Fokovcih h. št. 63 je začasno ustavil obrte: trgovino z mešanim blagom, trg. s teleti in svinjami v živ. in zakl. stanju, sejmarstvo z manufakturo in domačim platnom, trg. z govejo živino. Kardoš Koloman v Murski Soboti je umrl vsleg tega se je obrt. trg. z neš. blagom, smodnikom, ne. vojaškim in lovskim orožjem ter mu« nicijo črtalo. Horvat Matjaš iz Stanjevcevje za začasno ustavil obrt. trg. z raznim blagom na drobno. lknčec Arpad v Lemerju h. št. 1 je preneha! izvr. obrt. trg. z jabolki. Zamenjava blaga z Madjarsko Vsled deviznih težkoč in durgih neprilik > v zadnjem času silno nazadovala naša trgovina z Madjarsko. Dočim je bila prej naša trgovinska jilanca z Madjarsko redno aktivna, je postala /sled zastoja trgovine pasivna. V prvih desetih mesecih tega leta e bila pasivna že za 25 milijonov D: ■. Zlasti težko je bil vsled deviznih omejitev zadet naš lesni izvoz, ki je eoraj popolnoma prenehal. Iz gos-podarsklh krogov je za to izšel pred-)a?, da se naj zopet uvede med Mad-- in Jugoslavijo prosta zamenjala blaga ker je to edino sredstvo, la oživi zunanja trgovina. Ta pred-g je bil simpatično sprejet tako od jgoslovanske kakor od madjarske ade. Posledica tega je bila, da se je usiar 'ilo v Beogradu Jugoslovan- tri.--- irsko društvo za izmenjavo - blaga, ki bo delalo roko v roki s slič-nim društvom, ki je bilo ustanovljeno v Budimpešti. Kdor bo hotel kaj prodati ali kupiti iz Madjarske se bo moral obrniti na eno teh društev, ki bo posredovalo zamenjavo blaga. Na ta način bo vsak izvoznik rešen dveh velikih skrbi: kako komu prodati svoje blago in kako priti do plačila. Ker bo država pri društvu vršila kontrolo, bo mogla tudi preprečiti, da bi se naročevalo nepotrebno blago. Tako je tudi državni interes popolnoma zavarovan. Predsednik beograjskega društva je ugledni beograjski gospodarstvenik Brankovič, gen. tajnik pa g. Heinrich iz Zagreba. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v Murski Soboti Mojo M biti... Po komediji LOIUSA VARNEUILA. V glavni vlogi: WILLI FRITSCH, RALPH ART-HUR ROBERTS in KAMILA HORN. Predstave sa vriijoi t PONDELJEK dne 25. decembra popoldne ob i/t* url In zvečer ob y29 uri. Društvo „Šola In dom.*' V Ljubljani se je pred nekaj meseci osnovalo društvo z 7gornjim imenom, ki prav lepo napreduje. Društvo' združuje predvsem stariše in učitelje, torej ljudi, ki imajo opravka z vzgojo otrok in z vsemi težkočami, ki so s tem delom v zvezi. Potrebno je; čim večje sodelovanje med vzgojitelji« ki vzgajajo otroke v družini, in onimi, ki jih učijo in vzgajajo v šoli. To je namen tudi imenovanega društva. Med stariši, svojimi člani, je našlo društvo pravo razumevanje, žito je otvorilo celo vzgojno posvetovalnico. Oče in mati prideta pri vzgoji do nejasnosti in dvomov. Ne vesta, kako bi otroka odvrnila od te ali one hi. be, ki raste v njem in postaja vsak dan vidnejša in močnejša. Otrok se čudno izpreminja, odtuiuje se jima, prihaja v posamezne razvojne štadije, zadobiva nov pogled na številna vprašanja, ki jih srečuje v življenju. Težko ga je razumeti in pravilno voditi. Zato se stariši posvetujejo s strokovnjaki, skupno z njimi proučujejo vsak posamezni slučaj in iščejo odpomoči. Takšna društva in vzgojne posvetovalnice bi bile povsod potrebne-Slednjih pri nas ni treba šele ustanavljati, ampak lahko že posljujejo. To so šole, Itaterim naj skušajo starši pri vzgoji otrok pomagati, kot naj pomaga tudi šola starišem pri istem delu doma. Naše narodne šole naj bi postale res prave vzgojne posvetovalnice. Stariši naj se šole ne strašijo, z njo imajo skupen cilj, zato pa naj bodo tudi stiki z njo šim tesnejši. — dš. OTVOMLI smo novo prodajalnico v Dolnji Lendavi. Prodajalnica se nahaja v hiši gostilne Horvat v Glavni ulici. FOSETITE NAS! ... ----- - ..-./»t Trpežni in najfinejši čevlji, škornji iz gumija, bakanči in prazniški čevlji. Obutev za deco. Oglejte si našo bogato zalogo! BATA DOLNJA LENDAVA. KMETIJSTVO Vzgoja telet. Utisi pri zadnjih premovanjih živine živinorejskih organizacij so bili ravno pri miadinš najslabši. Prav malo potomcev dragih v Švici kupljenih bikov je tako razvitih, da bi mogli pričakovati, da bodo te v rasti le preblližno dosegli. Ce hočemo sami doma vzgojiti tako živino, kakoršno kupujemo za drag denar v Švici in drugje, ni zadosti samo dober ple menjak, ki svoje lastnosti tudi podeduje, kakor obliko, rastnost, mlečnost in drugo. Da bo tele tudi doseglo importiranega plemenjaka v vseh last nostih, posebno rasnosti, se ga mora tudi primerno vzgojiti. Ravno živinorejske organizacije bi morale imeti za glavno nalogo, odbiro in vzgojo telet, katere hočejo obdržati za ple me, da si sami vzgojijo plemensko živino, ki bo dosegla originaice, pa tudi stalno prenašala na potomce vse odlične lastnosti. Zato bi morale te posvetiti največjo brigo za vzgojo telet. Tele od društvene krave bi se moralo najpozneje v četrtem tednu oceniti, žigosati in vpisati v rodovno knjigo. Za plernese naj pusti najboljša teleta, slaba pa naj se prodajo mesarju. Tele, ki ostane za pleme, mora dobiti zadostno množino mleka, da se lahko razvije. Dobivati mora mle ko najmanje dvanajst tednov, to je tri mesece, še boljše je pa če ga dobiva še dalje časa. V Švici dobivajo teleta mleka po šest do deset mesecev. Prve štiri tedne se ga mora napajati (pustiti sesati) štiri do petkrat na dan, drugi mesec trikrat dnevno, tretji mesec pa dvakrat. Najmanj štiri tedne mora dobivati polno sladko mleko, pozneje se lahko da teletu tudi posneto mleko, s katerega je scentrifugo pobrano vrhnje ta mast pa se mora potem nadomestiti s kuruz- ali leneso moko krat. Teleta bi morali vsakih osem dni tehtati, da se prepričamo, kako napredujejo pri teži. In ko razumen živinorejec zračuna koliko kilogramov mleka je popilo tele in to primerja s pri-rastora teže, bi videl, da je prehrana za teleta zadosti po ceni ali predraga, ali je tele pri majhni množini mleka dobro zrastlo, aii pri veliki množini slabo napredovalo. Pri taki kontroli se bo lahka odločil, katero tele naj obdrži za pleme, ker mu kontrola o vporabi mleka in prirastu na teži najboljše pokaže, katero tele boljše izrabi krmo in katero bo potem najbolj rentablo za pleme. Vsak napreden živinorejec in tak bi naj bil vsak član živinorejskih organizacij, mora znati, da samo od dobrega in dobro krmljenega teleta mora postati dober bik aH krava, da se to, kar se tehta (pa tudi pri svinjah) prve mesece od-tega pri krmi, nemore nadomestiti nikoli več in da tele pr?e mesece najhitreje raste, torej najbolj izkoristi hrano in jo po tem takem najbolje plača. Živinorejec, ki ne daje teletu zadostne množine hrane in zadosti časa mleko, dela sam sebi škodo. Zato je dslžnost živinorejskih organizacij posvečati vzreji telet največjo pažnjo. Tele se krmi tako, da se ga pusti sesati, ali pa se ga napaja i napajalnikom. Oba načina imata slabe in dobre lastnosti. Ce se hoče kon trola mlečnosti in izrabe krme točno izvesti, se mora uvesti napajanje tq-let z napajalnikom. Dokler telie sesa, to i« tri mesece največje molznostf, se nemore točno ugotoviti minožinji mleka, če se pa teleta napaja,,i ---- MURSKA KRAJINA 25 dceembra 1932 KUPUJTE NAJBOLJŠE DOMAČE IZDELKE ZA iOZIC ■■■■■■■ ZA GOSPODE nizki čevlji, črni in rjavi Din 165** visoki čevlji, črni in rjavi Din 165.* lakasti originalni Good Welt D.225«" t**HOVRSTNA KAKOVOST H I Z K E C E M E ZA DAME čevlji črni in rjavi . . Din 145»* „ lakasti......Din 185- i kombinirani . . . Din 195«« „ semiš z lakom . Din 215«-• KUPUJTE NAJBOLJŠE DOMAČE IZDELKE NAJPRAKTBČ&IEJŠA Brnim ———i lillllllll.................. PODRUŽNICE: MURSKA SOBOTA, KRANJ, OSljEK, SUŠAK, BANJA LUKA, LJUBLJANA, SARAJEVO, ŠIBENIK, BEOGRAD MARIBOR, SKOPLJE, VEL. BEČKEREK, CELJE, NIŠ, SOMBOR, VRŠAC, CIRKVENICA, NOVI SAD, SPLIT, VUKOVAR, KARLOVAC NOVI VRBAS, SUBOTICA, ZAGREB KUPUJTE NAJBOLJŠE DOMAČE IZDELKE m ZA OTROKE čevlji z zaponko 18—27 Din 45.-„ visoki 26-30 . . Din 85.-„ visoki 31-35 . . Din 105.- ELEG AliTN A IZDELAVA TRPEfNS IN ZDRAVA OBUTEV Domači čevlji v vseh barvah .... Din Domači čevlji visoki.......Din SNEŽKE . moške galoše Melton čevlji iz črne klobučevine, obšiti z usnjem Din 125.- MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE NOGAVICE V BOGATI IZBIRI PO NIZKIH CENAH! otroški škorenjčki . od Din 95/ Din "75.-od Din 95.- L J E Mm narodne pripovedke. Drvar in njegovi osli. Drvar je tovoril na desetih oslih drva iz šume. Da ne bi šel peš, za-jaše zadnjega, medtem ko goni ostale osle spredaj in jih vedno prešteva, da bi katerega ne izgubil, Toda v veliko začudenje jih vselej naštej le devet pred seboj, na desetega pod njim pa vselej pozabi. Na poti sreča nekega človeka. V skrbeh za desetega osla ga vpraša: »Cuj, brat mi po Bogu, ali si srečal kje spredaj kakega osla?" »Koliko si jih imel?" - »Deset prej, a sedaj jih vidim samo devet". „Jez pa jih vidim enajst", mu odvrne mimoidoči. »Devet jih gre snredaj, zadaj pa dva, in sicer drug >i/ A i/» KUPUJTE NAJBOLJŠE DOMAČE IZDELKE Dimnikarska dela do novem pravilniku se vršijo takole: Vsak mesec od 1—2. Dol-gavas, 3. Mostje-Banuta, 4—5. Genferovci-Kamovci-Radmožanci, 7—9. doigovaške-d.lendavske gorice, 10—11. Čentiba-Dolina-Pin-ce, 12—13. Petešovci-Tri mlini, 14—16. Dolnji Lakoš-Gornji La-koš, 17. Gaberje, 18. Kot-Kapca, 19. Hotiza, 20-21. Vel. Polana-Mala Polana, 21—31. pa Dolnja Lendava. Odprta kuhinjska ognjišča in odprti dimnikt-se omrtajo vedno v mesecih februarju, maju, augustu in novembru. Vsak mesec še posebej pa dajo županstva na običajni način razglasiti vsaj dva dni preje, kateri dan se izvrši v posamezni občini čiščenje. Hišni lastniki, kakor najemniki v Dol. Lendavi se opozarjajo, da bodo vsak mesec od 21—31. vsa podstrešja k dimnikom dostopna. . V interesu vsakogar je, da se točno drži predpisov tega pravilnika, Dol Lendava, dne 19 12. 1932. VIKTOR MAJZELJ dim. mojster za ometalni okoliš d.'lendavski.