ST. 67. V CELJU, SOBOTA 28. JUNIJAJ9I9 LETO I, •Obofta. — Cenai Zacelcleto3GK, zs pol leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, za 1 nusec 3 krone. Poiamezna fttevitba stane 40 vinarjeva Na pismene naročbe brez pcšiljatve denarja ft« no morenso ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poätni nakaznlcl. Reklamacije glede llsta so poštnine proste. Ne* franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. Urertni&tvo In itprawnisivo se naliaja v Zvezni Uskarni v Celju, Strosemajerjeva ulica öt. S. Oglasi se racunajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO « od 1 mm, za poslana, na- Manila občnih zborov, naznanUa o smrti, zahvale ild. 50 v od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon it 65. IZDAJA IN TESKA ZVEZKA TISKARNA V CELJU. SEED 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. EM. L1LEK: Srpski Vidovdan. I. Bitka na Kosovu poiju. Dne 15. junija*) 1389., na dan sv. Vida, utabori se srpska i turska vojska na Kosovu polju s obje strane rijeke Laba. U srpskoj vojsci bijaše prvi sijedi starac Lazar sa srpskim četama; njemu uz bok bijahu zet njegov Vuk Bran- kovič sa Kosova i bosanski vojvoda Vukovič, kojega bijaše poslao bosanski kralj Tvrtko I. U srpskoj se vojsci desio i hrvatski prebjeg, mačvanski razban Ivan Hrvat. U turskoj vojsci bijaše hriščanski knez Konstantin iz Make- donije, zatim vise anadolskih knezova. Več u ranu zoru provali u čador sultana Murata srpski vojvoda Milos Obilič i ubije turskog rara. Razjareni Turci po- gubiše Miloša groznim mukama. Malo zatim zametnula se odlučna bitka. Is- prva naginjaSe pobjoda srpskoj vojsci, no na posljetku pretegoše Turci te za- tjeraše srpsku vojsku u bijeg. Knez Lazar i mnogi plemiči padoše u roblje te izgubiše glave, a Srbijom zavlada Muratov sin Bajezit. Ovaj nesretni 15. junij sanesretnom bitkom na Kosovu zove se u srpskoj povijesti »Vidovdan«. Svaki Srbin misli na osvetu, kad izusti ili kad čuje ovu riječ. Spominju ga osobitc narodne ko- sovske pjesme. II. Kosovske pjesma cdyojiteljicc srpskoga naroda. Nijedan se degagjaj nije tako du- boko kosnuo cijeloga srpskoga naroda, kac poraz na Kosovu. To se može naj- bolje razabrati iz narodnoga pjesništva, iz pjesama o boju na Kosovu. O ko- sovskim junacima ispjevao je srpski narod svoje najlepSe pjesme te u njima pokazao svoju največu pjesničku snagu. Kosovskim vijencetn narodnih pjesama mogu se srpski pjevači mjeriti sa naj- boljim pjevačima drugih naroda. Prerr.da je bilo porazom na Kosovu pokopano slavno Dušanovo carstvo, *) Računano po starem srbskem kole- darju, po našem koledarju 28. junija. Op.ur. ipak kosovski pjesnici ne pjevaju tu- žaljaka, nego prave junačke pjesme, u kojima se slavi domoljubje, majčino pregaranje, hrabrost, viteški ponos, po- žrtvovnost, vjernost i pobožnost srp- skoga junaka ili srpske junakinje. Gle- dom na ove vrline ističu se osobito pjesme »Smrt majke Jugoviča«, »Car Lazar i carica Milica«, »Carica Milica i Vladeta vojvoda«. U prvoj se pjesmi pjeva o ženi staroga Jug-Bogdana i majci devet Jugoviča. U njoj se kaže, da je ostala »tvrda srea« i da ni »pu- stila suze od srea«, kad na kosovskome bojištu »Mrtvih nadje devet Jugoviča 1 desetog star — Juga Bogdana«. Vrativši se svorne dvoru bijelome, tješi svojih devet snaha-udovica: »Ne ludujte, moje nevjestice, Bogu hvala na njegovu daru, Pa ih mlada ni rodila njesam, Da mi leže na meku dušeku, Več da brane zemlju od dušmana! Ne plačite, inoje kčerce drage, Ak' i jesu odletjeli Ždrali, Ostali su ptici ždraloviči; Hranit čemo ptiee ždraloviče, Naše Dieme poginuti ne čef« U pjesmi »Car Lazar i carica Mi- lica« moli Milica cara Lazara pred nje- govim polaskom na Kosovo, neka joj ostavi od devet brace Jugoviča brata Boška Jugovica, da je čuva u Kruševcu, Al' joj govori Boško barjaktar: »Idi, sestra, na bijelu kulu; A ja ti se ne bih povratio Ni iz ruke krstaš-barjak dao, Da mi care pokloni Kruževac ; Da mi reče družina ostala: Glej strašivca Boška Jugovica! On ne smjede poci u Kosovo Za krst časni krvcu proljevati I za svoju vjeru umrijeti«. Kad je Milica nato zamolila brata Vojina, neka on ostane kod nje, vali joj Jugovic-Vojine: »Idi, ^sestro, na biljelu kulu; Ne bih ti se junak povratio, Ni careve jedeke*) pustio, *) Paradni konji. Da bih znao, da bih poginuo. Idem, sejo, u Kosovo ravno Za krst časni krvcu proljevati / za vjeru s bračom umrijeti.« Ovako ostavljena od svoje brace, obeznani se Milica i pade na kamen studeni. Kada to vidje slavni Lazar, udriše mu suze niz obraze. On zove svog vjerna slugu Golubana i mu na- loži, neka nosi gospu na kulu i neka ne ide na boj na Kosovo. »Kad to začu stuga Golubane, Proli suze niz bijelo lice. Pa odsjede od konja labuda. Uze gospu na bijele ruke, Odnese je na tananu kulu. Al svom sreu odo/jet ne moze, Da ne ide na boj na Kosovo, Wet se vrati do konja labuda, Posjede ga, ode na Kosovo«. * U pjesmi »Carica Milica i Vladeta vojvoda« žigoše se izdajstvo Vuka BrankovU-:*.•**) Buduči se ove pjesme gore ozna- čenim motivima još danas pjevaju na srpskom sijelu i prelu, na svadbi i slavi, na srpskim zborovima i drugim dru- Stvenim sastancima, može se punim pravom kazati, da su baš narodne pjesme, osobito kosovske, na prvome mjestu odgajale u srpskih vojnika, u s^pskih mladiča, djevojaka i žena one vojne i domoljubne vrline, kojima se je za vrijeme ove vojne sav svijet za- čudio i kojima su Srbi natkrilili sve narode od staroga do novoga vijeka! "* :;:) Srpbki je istorik llarion Ruvarac do- kazao, da Vuk Brankovic nije izdao kneza Lazara na Kosovu, več da se je.odlikovao megju najhrabrijim borcima. Vidov dan.*) Na današnji dan, Vidov dan leta 1389, so car Lazar In najboljši srbski vitezi žrtvovali na ravnem Kosovem polju svoje življenje za srbsko očet- njavo. Turki, krivica in nasilje so na- *) Ljubljanski dopisni urad je od ka- petana Staičeviča, šefa Ratnog presbiioa Vrhovne komande, prejel kopijo članka, ki ga je bil za Vidov dan (28. juni) 1918. leta priobčil »Ratni Dnevnik«, list Vrhovne ko- mande, namenjen trupam na fronti, in ki je vsekakor zanimiv tudi za naše čitatelje. valili na srbsko zemljo, da jo oropajo svobode, da ji dvignejo na prestol kri- vico in nasilje. In vse, kar je bilo v Srbiji častnega, je junaško pogledalo smrti v oči, ker jim je bila svoboda in cast milejša od krvi in življenja. Sila je vzela častnim junakom Življenje, a večna Pravica je podelila njihovim imenom nesmrtnost, srbskemu narodu pa visoki vzgled, nauk in nado za vsa pokoljenja. — Junaštvo in žrtv ko- sovskih junakov so bile seme, 'a- terega so klili vse case branitelj skega imena in srbske svobode. S Novak, seljak Tadija, despot Z.i Kara-Djordje, vojvoda Gligor in vsi r šteti junaki in borci srbskega imena ;,i srbske svobode so vzklili iz kosovske krvi, a potočili so svojo kri, da iz nje požene nov naraščaj junakov in borcev. -•¦- Te setve in žetve so obdržale Srba kljub strašnim nasiljem in ljutim kri- vicam vek za vekom, ohranile so nje- govo ime svetlo in častno, dale so mu moč, da kroti nasilje in pobija krivico. Ta sila je napela mišice junakov na Mišaru, pri Deligradu, pri Šumatovcu. pri Čelopeku, pri Kumanovem, pri Bi- tolju, na Bregalnici, pri Ceru, pri Rud- niku, pri Kosmaju in pri Kajmakčalanu. — In seme, posejano po teh krvavih njivah, je rodilo vse lepše, vse sijaj- nejše sadove: ustajo izgnancev, kne- ževino Srbijo, kraljevino Srbijo. — Zato se te dni vsak Srb s hvaležnostjo in ponosom spominja junakov in borcev za svobodo in pravico, hvali in slavi njih nesmrtna dela, svoje sree pa na~ paja z vero na Se boljšo žetev, na še sijajnejäo bodočnost Srbije, ker prošlost kaže, da je seme dpbro in da je žetev postopoma boljša. — Kara-Djofdjevemu potomcu in našemu rodu pa je odlo- čena cast in slava, da dedovino vekov poveliča, kakor še ni bila poveličana. S krepko silo svojih nesmrtnih pred- hodnikov in sledeč njih vzvišenemu vzgledu, bomo dovršili, daj Bog, veliko delo, na katerem so delali vsi oni ustvarili bomo kraljevino Srbov, Hrva- tov in Slovencev ter zapustili svoji deci dedovino večjo in sijajnejšo. — IVO «VAC: Prijatelju I Puncer Ju I v spomin. A vi kropit nie ni- ste prišli. In prav!... Morda pogledi vaši zbudili bi inrliča me, da vstal bi, da bi vstati moral vživljenje novo... Zunaj toplo poletje, veselo Žvrgolenje ptičic, a v mojem srcu je mrzla zima. Topovsko grmenje v zeleni Ko- roški je že zdavna; utihnilo, toda meni se domneva, da še zmiraj slišim votlo bobnenje — votlo bobnenje grud, ki padajo na Tvojo krsto. Padel si! — Zopet se je poslovil eden najboljših in najdelavnejših za vedno od našega že tako majhnega kroga — zadet od nem- ške kroglje. Našega Vilogoja ni več! V najlepši mladosti poln nad in ljube- zni do domovine si postal žrtev nem- škega nasilja in nas zapustil same v času, ko bi najbolj potrebovali Tvojih delavnih rok. Spominjam se onega večera pred mojim odhodom iz Velikovca. Bilo je v prvih tednih lepe pomladi, ko so že zeleneli gozdovi in cvetele rožice po poljanah, Tih, krasen spomladanski ve- čerl Sprehajala sva se pri luninem svitu po velikovški okolici. Tedaj se je ogla- silo tam iz dalje petje slovenskih vo- jakov in Iahen veuič nam je prinesel ubrane glasove: Pomlad spet priSla bo, ko tebe na svet* ne bo .. . Utihnil in zamislil si se, dragi Srečko, gotovo so se Ti v duhu prikazale vse one ne- srečne ure, ki si jih preživel pod bivšo Avstrijo, katera Ti je povzročila toliko telesnih in duševnih muk. Ginjen vsled slovenske pesmi, ki si jo prvikrat slišal v tužni Koroški, si se naslonil name in vzdihnil: »Ljubi lvo, moja pomlad bode kmalu pri kraju!« Ali si slutil ? — Od onega večera se nisva videla nikoli več. Ni se Ti izpolnila želja, videti na gosposvetskem polju plapolati jugoslovansko trobojnico ... Koliko smo mi Savinjci zgubili v Tebi, to Ti lahko pove samo naše srce in ne morem najti besed, ki bi povedale in razodele to, kar občutim jaz in Tvoji prijatelji. Šli borno pot, ki si jo nam Ti sam pokazal pred leti v prvi šte- vilki »Savinje« — ponosno po beli široki cesti lepote, dolžnosti in brato- Ijubja, po oni cesti, ki je bila nedavno še stezica, katero so izhodili tisti svetli možje, ki jih imamo zapisane ne samo na kamnu in bronu, temveč tudi glo- bol^o v naših sreih ... dosegli bodemo luC, ki jo vidimo daleč pred nami, ki nam sveti na poti in nas Mice k sebi in vabi brez besedi, a toplo in mehko ... Po tej poti, ki si nam jo Ti začrtal, gredoči, gotovo dosežemo, da se nam izpolnijo naše mladostne sanje. Ti pa, dragi Srečko, počivaj sladko, daleč od onih, ki so Te ljubili, in Iahka Ti naj bode svobodna jugoslovanska zemljical Rožna dol., v jun. 1919. Dr. VLADIMIR BREZ0VN1K: Albanija. (Dalje.) t Proti poldnevu prekoračim reko Pronitokrit. Voda je tako nizka, da bi si komaj podplate zmočil in ozka, da bi jo preskočil z lahkoto; struga sama pa ima najmanj dvesto metrov. Na le- vem bregu počivava in se okrepčava s konzervo. Pot v Bulčar gre sedai strmo navzgor. Po enournem odmoru se od- praviva dalje. Koni sopiše radi strme poti in se zmučen ustavlja. V ovinkih se spenjamo vedno višje. Bulčar sam obstoji iz par albanskih, iz kamenja zloženih his, ki leže daleč narazen raz- tresene. Ob potu na vrhu je iz pape postavljena baraka; tu se ustavimo. Postavljena je okrepčevalnica rdečega križa. Sprejme me vitek mož in za njim se prismuka dvoje prijaznih ženskih obrazov. Situacijo sem takoj pregledal. Ti trije žive tu visoko v gori svoje vrste življenje. Prijazno me povabijo pod streho in sedemo za mizo; gospod de- legat seveda med svoji dve ženi. Pri- nesejo čaja in mi ga natočijo. Gospodu delegatu nalije prva čaj, druga mu da sladkorja. Dobro si jih dresira), fant, in zavidam te za tvojo idilo. Pripovedujem, da potujem v Sina premte, in isti pomilovalni obrazi. Ce me pomiluje moški obraz, se togotim, ženskega pomilovanja pa kratkomalo ne prenesem, ker me ga je sram in me ponižuje. Povesim oči, stisnem pest in prekolnem iz dna srea Simeona. Vse, ki so Šli todi mimo, vse pozna ta interesantna trojica. Pripovedujejo mi tudi o moji sanitetni koloni, ki jo imam prevzeti v Šina premti. Da imam tam dobrega kuharja in tri usmiljenke. „Pa bolj stare so — " pripomni zlobno Julija. „In debele — " Betina. Zadele ste me v živo, porednice! Seveda obraz izigram v egalne poteze, a na tihem tlim jeze. Če že moram živeti z ženskami pri vojakih, zakaj morajo biti pošasti in ne slične tim dvem. Ker se poznam in vem, da pri ženskah nimam niti najprimitivnejših principov, zato se jih bojim v tern ust- roju,kisezovevojažkadisciplina. Ženska — pa to in 3e jaz poleg! Bože moj, skrbi me. Delegat mi razkazuje svoje stavbe. Prvič vidim slavni avstrijski „Ersatz" za vse: Za strešno opeko, za okna, za vrata — z eno besedo za vse, iz Cesar sestoji hiša. ZnaS tudi še kaj drugega, ko dresirati punce! Zvečer sedimo zopet okoli mize in pijemo kislo vino. Delegat, v sredi med svojima, drobi koprnečo madjarsko arijo in naslanja leno roke na mehka ramena na desni in levi. Slika mi dopade — mogoče mi pride kedaj prav. Tako drugi dan hoje v Šina premte. Predno se odpravim spat, sestavim še telefonsko depešo na sanitetno ko- Sirs:; I »n ovä noBä« Stev. 67 Ponosni in hvaležni se spominjamo junakov in borcev srbskega imena. Spominjali se jih bodo tudi poznejši rodovi in jih blagoslavljali z besedami: Večno jim ime, večen jim spomin! Vidov dan. Prvikrat v svobodni Jugoslaviji slavirno ta dan. Do danes je bil Vidov dan za Jugoslovane dan žalosti, letos prvikrat nam je dan veselja, praznik svobode. A vprašamo se: popolnega veselja, popolne svobode? Ne! Še nam hočejo stotisoče naših bratov vkleniti v tujo sužnost, še nočejo priznati svobode ce- lemu našemu narodu. Za velik del na- roda naj ostane 28. junij še vedno dan žalosti, dan hrepenenja po svobodi. Zalo tudi naše veselje, naš praznik letos ne more biti neskaljen, Se vedno je grenka kaplja v čaši našega veselja. Vidov dan: da, praznik svobode nam bodi, a obenem praznik priprav za maščevanje onlh, ki ostanejo pod tujini jarmom, praznik priprav za popolno ujedinjenje našega celokup- nega naroda. V tern znamenju slavimo letošnji Vidov dan. Z ankete o agrarni refor- mi v Beogradu. Kot delegat »Slov. kmetijske dru- žbe« je podal poslanec Voglar sledečo izjavo: Popolnoma se strinjam z g. Brodarjem, ki trdi, da za naša velepo- sestva zadostuje maksimum 30 - 50 ha obdelane zemlje. Pri gozdnih posestvih se lahko z ozirom na lego in vrsto gozda pusti maksimum 300—500 ha. Določitev trdnega maksinia zaradi tega ni mogoča, ker lahko obsegajo razna posestva nerodovitne ali manj rodovitne dele. Če bi se upeljal na Slovenskem predlagani maksimum 150 ha obdelane zemije, potem bi dobili le malenkostno površino, ki bi se razdelila med revne ljudi. Precej arondiranih veleposestev bo morala država obdržati za polje- deljske sole ali zimske tečajekotvzorna posestva. Odkod pa se naj vzame zemlja za razdelitev? Če pustimo po- sameznim posestnikom največ 30—50 ha, kar pa imajo nad to mero, pa jim odkupimo in prodamo takim, ki nimajo nič ali premalo, bodo prizadeti pri nas skoraj izključno nemški veleposestniki. Ker pa pri vsem tern ne bo mogoče preskrbeti v zadostni meri z zemljo vseh ono, koje povelje imam prevzeti. Prvič v Albaniji ne prosim, ampak diktiram. Saj se tako vendar spodobi za povelj- nika. „Jutri ob tej in tej uri konja in mulca v Bulčar ..." Kaka naslada tra- pati ljudi! Odložim svinčnik in svest sem si svojega junaštva in dostojanstva. Spat me spravijo v mošejo, ki pa nima vitkega minareta. Boljši kozolec je, ampak nesnažnejši, kakor naši. Za- spati ne morem — poleg mene smrči v nerednem basu moj sluga. Bog mu blagoslovi sladko spanje! Jutri jekonec dolge poti iz Vojnika na novo mesto. Čudna teža se me polott ob trenutkih, ko moram živeti skupaj z neznanimi ljudmi, ki jim stopim hipoma na pot. Tu sem in živi z menoj, če hočeš, ali nočeš! Isti odgovor dobim od njega jaz. Seževa si v roke, mrmrajoč nerazločno svoja imena in polno egalnosti se raz- pase po obrazu. Človek, neumen mate- rijal! Koliko sem te preklinjal, ti vražja egalnost, razpasena čez ves tuji obraz človeSki, s katerim bom moral živeti dni in tedne in mesce. NiČtople, sočutne prijaznosti, ki jo potrebuje vsakdo v tujini po dolgi, mukepolni poti. Kako bi mi stopila naproti v veselju žena, kako prijatelj in drug. .. Pa bi se začelo pripovedovanje in pozabilo bi se na vse. Jutri bom našel tuje obraze, morda sovražne, morda hudobne celo? In tiho bom klonil pod novimi razmerami in akord toposti več bo v moji notranjo- sti. Življenje, človeka nevredno, ki me bičaš po svetu že četrto leto! Trdi so taki trenutki, ko se premetavaš po razpetih blazinah in se oglasi notranjost in zahteva račun. Račun je neprijeten, če ga polagaš kjersibodi, najmučnejši v temni noči sam seboj ... (Dalje prih.) poljedelcev, predlagam, da se v zakonu določi, da se lahko odkupi velepose- stniku celo posestvo, če na drug način v okrožju ni dobiti zemlje v zadostni meri. Pametneje je vendar, da se izseli in kupi posestvo drugod eden velepo- sestnik ali dva, kakor pa 20 družin. Izvedbo vseh takih vprašanj pa je trcba prepustiti posebni komisiji, ki mora obstojati deloma tudi iz domačinov, ki razmere poznajo. Gozdovi se naj podržavijo le tarn, kjer presegajo 300—400 ha. Na vsak način pa se naj od ten gozdov odsto- pijo posebne parceletistim posestnikom, ki gozda nimajo, v polno lastnino. Za slučaj pa, da bi načelo podr- Žavljenja gozdov proti našemu priča- kovanju prodrlo tudi glede Stovenije, je neobhodno potrebno misliti na to-le rešitev: da ostane vkljub podržavljenju vsak naš gozdni kmet na svojem po- sestvu, da sam obdeluje posestvo i v bodoče, kakor ga je obdeloval v pre- teklosti, ne sme pa svobodno razpo- lagati z gozdnim pridelkom. Za vnov- čenje gozdnih pridelkov se ustanovi obligatna zadružna organizacija, ki mora vnaprej določen odstotek vsako- kratnega izkupička oddati državi. V upravi take zadružne oganizacije je država zastopana po svojem odposlancu, v ostalem se organizacija upravlja po- vsem avtonomno. Tujerodni trgovci v naši državi* (Iz Slov. Bistrice in še od marsikod.) Slovensko trgovsko obrtuo društvo v Mariboru je po svojem pred- sedniku dr. Pipušu izreklo. da mora biti odslej v Jugoslaviji le ena stro- kovna organizacija, to je jugoslovanska. Tujerodnih trgovcev, obrtnikov in indu- strijalcev ne smemo pripoznati. Tega edino pravilnega in umestnega stališča pa žal niti vsa slovenska inteligenca in uradi ne varujejo dovolj skrbno. Še vedno nam prihaja na uho, da uradi kot na primer okrajno glavarstvo celo pro-težirajo pred slovenskimi trgovci Nemce, ali jih vsaj podpirajo tarn, kjer ne bi bilo treba. Slovenski odvetniki in drugi inteligentni „domoljubi" pa še celo intervenirajo pri centralnih ob- lasti za ljudi, ki so celo življenje»ro- varili proti nam in jih je obdržala v Jugoslaviji sama gola sebičnost. In tako si še vedno sami radi gojimo gade na svojih prsih. V Slovenski Bi- strici imamo dva nemška trgovca, Krautzdorferja in Stigerja, ki sta si med vojno nagrabila ogromno premo- ženje ; mi jih trpimo še naprej v na- šem mestu, če prav ima Krautzdorfer dva sina v nemSko-avstrijski armadi, katera celo podpira z našim denarjem, in je dr. Stiger za vsak nemški shod ali drugo nemško prireditev še pre- teklo leto od hiše do hiše agitiral. Čemu se takšnim ljudem ne zapro trgovine in se jih ne izžene črez mejo, ko imamo v mestu itak dovolj slo- venskih trgovcev? Čemu okrajno gla- varstvo Nemcu Stigerjn, pri katerem bo vedno nemško gnezdo v našem mestu, še dodeljuje prodajo sladkorja in s tern onemogočuje povzdigo slo- venske trgovine? Stiger je ime] glasom poročila davčne oblasti leta 1913 21782 K dohodkov, leta 1916 pa že 197.254 K, toraj kar za 175.460 K več. Ali ne bi ta ogromni dobiček koristil tudi Slovencem? V letih 1917 in 1918 je imel seve Stiger še veliko večje dohodke. In takšne nemške izkorišče- valce naj še naša država naprej pod- pira? Trgovec Krautzdorfer seveda ni nič manjši vojni dobičkar in ravno takšen nemški zagrizenec, kakor cela njegova družina z nastavljenci vred razven ene gospodične. Oba ta Nemca pa sta dobila vsled intervencije Slo- vencev še od centralne uprave za tr- govski promet uvoznice. Ali ne bi mogli naši uradi Slovencev, ki inter- venirajo za takšne ljudi, brcniti črez prag? — Pišem o tern obširneie. ker vemo za enake pojave tudi po drugih krajih, a bomo vsem neznačajnežem še pošteno stopili na njihove umazane prste. POLITIČNE VESTI. Delitev celovške kotline v dva dela. »Slovenec« prinaša razgovor s predsednlkom deželne vlade dr. Brejcem, ki je izjavil, da se je svet četvorice v Parizu zadnji čas mnogo pečal z vpra- šanjem celovške kotline, kjer so Jugo- slovani z zasedbo ustanovili dovršeno dejstvo. Preteklo soboto, tik pred od- hodom dr. Brejca iz Pariza, je svet četvorice sklenil razdelitev celovške kotline v dve coni A in B. Italijanski predlog, naj Jugoslovani izpraznijo celo Koroško, je konferenca zavrnila, ampak določila, da ostanejo Jugoslo- vani v ozemlju A, Nemci pa naj za- sedejo cono B. Ozemlje A, ki ga na jugu obdajajo Karavanke, obsega Je- zersko in Mežiško dolino; na zapadu gre meja od Maloške Peči zapadno od Kepe, proti severu, tik vzhodno od MaloŠč, tik zapadno Blaškega jezera do dravskega kolena pod Vernberkom. Od tu ob Dravi do Rožeka, ki je naš, od Rožeka čez Dravo do Vrbe ob Vrb- skem jezeru; meja preseka Vrbsko jezero po sredini ter gre potem dalje ob vodi G'.anfurt, ki teče iz jezera (2 km južno od Celovca), do njenega izliva v Glino pri Žrelcu. Meja je nato Giina do izliva v Krko pri Grabštajnu, ki je jugoslovanski. Od tu proti severu do Sv. Janža na Mostiču tvori mejo reka Krka. Od Sv. Janža proti vzhodu je severna meja cone A severna meja okrajnega glavarstva velikovškega, od tod med Sv. Pavlom in Labudom na Štajersko. Ozemlje B ima na zapadu in severu meje, ki jih naša delegacija zahteva za naše ozemlje. To je vse le provizorična vojaška ureditev. Ali bo ta rešitev tudi diplomatsko definitivna, se še ne ve. Če ostane pri tern, se bo vršilo ljiidsko glasovanje najprej v jugoslovanskem ozemlju A. Ko se ta odloči za Jugoslavijo, bo tudi ozemlju B dana prilika, da se izreče ali za Jugoslavijo ali za Nemško Avstrijo. Iz gospodarskih razlogov se ozemlju B ne bo težko odločiti. Naše vojaštvo na Koroškem se mora umaknitl? Iz Pariza poročajo, da je vrhovni svet zaveznikov odredil, da se morajo naše čete umakniti na novo demarkacijsko črto, t. j. na mejo med cono A in B celovške kotline (glej notico o delitvi celovške kotline!). Minlstrska kriza v Beogradu ? Iz Beograda poročajo, da je bila v noči od 25. na 26. tm. dolga seja čez polnoč zaradi agrarne reforme. Radikalci niso za provedbo načel JDS., dočim demo- krati zahtevajo njih izvedbo. Morda je to začetek krize v vladi. V sejl Narodnega predstavništva 25. t. m. je bil soglasno sprejet zakon o narodnih šolah v Srbiji. Premirje na Slovaškem. Vsled ukaza entente, da se morajo madžarske čete umakniti na od nje določeno mejo, so 24. t. m. končale sovražnosti med Čehoslovaki in Madžari na Slovaškem. Vojaški dogovor med Italijo in Nemško Avstrijo? »Slov. Narod« po- roča 26. t. m. iz Zagreba, da je bil v aprilu 1919 med Italijo in Nemško Av- strijo sklenjen proti Jugoslaviji vojaški dogovor. Itaüja se je zavezala oskrbo- vati nemško vojsko na Koroškem in Štajerskem z municijo in opremo. Usta- novila se je skupna pisarna za špijo- nažo. Na Madžarskem so poskušali zmerni socijalisti v zvezi z drugimi strankami minole dni uprizoriti revo- lucijo proti boljševiški strahovladi Bela Kuna. Poskus se je ponesrečil, kerimajo boljševiki v rokah vojaško moč. Vsled izstopa zmernih socijaüstov iz vlade je sedaj sestavljena popolnoma komuni- stična vlada. IZ K0R0TANA. Iz Borovelj so pobegnili nemški zagrizenci puškarji Ogris, Sodija in Just. Naše čete na Koroškem so se vsled laškezasedbe proge Beljak-Št. Vid neznatno umaknile, vmes pa se je vri- nila nevtralna cona, da ne pride do spopadov. Vse druge vesti so izmiš- ljotine. Celovški »Mir« bo izhajal odslej šestkrat v mesecu. Lahe so pričakovali 21. tm. ce- lovški Nemci. Ko jih ni bilo od nikoder, so se povešenih glav poskrili. ZaČasno ravnateljstvo celovške gimnazije je poverjeno prof. dr. Franc Kotniku. MARIBORSKE NOVICE Izpred mariborske porote. (Smr- tne obsodbe) Due 25. tm. se je kon- čala dvadnevna razprava proti roparski, morilski in tatinski družbi Fr. Kropec, Franc in Alojz Kodrič in Jož. Babšek iz Statenbrega oziroma Pečk pri Siov. Bistrici. Po prevratu so po celem okraju ropali, morili in kradli ter bili strah slovenskega Pohorja. Dne 10. nov. 1918 so v Pečkah umorili in oropali Jakoba Motolna, pozneje se dva tuja vojaka, Obsojeni so bili 25-letni Franc Kropec in 22-!etni Fr. Kodrič radi roparskega uir.ora in ropa ter tatvin v smrt na vešalih, Al. Kodrič na 8 let tcžke ječe; BabSek je bil oproščen. CELJSKE NOVICE. Vidov dan slavijo v Ljubljani, Mariboru in drugod na slovesen način. Samo v Celju smo žalibog taki za- spanci, da se v proslavo dneva — iz- ven šolskih slovesnosti — ni ničesar ukrenilo. God kralja Petra se bo v smislu odredbe Višjega šolskega sveta slavH tudi na vseh solan celjskih, ker je 29. tm. praznik, na Vidov dan 28. tm. na slovesen način s službo božjo in primernimi šolskimi slavnostmi. Ob- enem se vrši proslava Vidovega dne. Novi okrajni glavar celjski dr. Fr. Žužek je 26. tm. nastopil svoje mesto. Upamo, da smo dobili z njim odločnega moža jeklene volje in od- lične narodne zavednosti, ki bo skrbel za blagor ljudstva in krepko podprl konsolidacijo države posebno na naših nacijonalno Se vedno vročih celjskih tleh. V tern znamenju ga pozdravljamo! Kres na Stareni gradu priredi 4. jul. zvečer podružnica družbe Sv. Cir. in Met. za Breg in okolico in sicer na mestu, ki smo ga združeni z brati Čehi dne 9. avg. 1899 bili zavzeli. Prireditev bo združena z umetnim og- njem, petjem in godbo. Čisti dobiček prireditve, za katero zbira podružnica prostovoljne prispevke, je namenjen družbi. 1. julij je tu. Mnogo celjskih tr- govcev še vedno ni napravilo novih napisov v smislu razglasa mestnega magistrata. Upamo, da bo znal mestni urad z vso energijo varovati svojo avtoriteto napram vsem, ki mislijo, da bodo z renitenco kaj dosegli. Napram ljudem, ki se ne uklonijo ukazom, je le naivečja brezobzirnost na mestu. Za koroške begunce so zbrali prebivalci občine Petrovče 200 K, ka- teri znesek je izročil našemu uredni- Štvu g. Ant. Vodenik. Znesek se vpoš- lje na pristojno mesto. Okrajni Solskl svet celjski je bil svoječasno od sosveta okrajnega za- stopa izvoljen. Gospodom od ljudske in socijalistične stranke pa izvolitev ni bila po godu, pritožili so se pri deželni vladi in ta je — kakor čujemo! — izvolitev razveljavila. Seveda, saj nima nobenih nujnejših opravkov! In tako novi okr. šolski svet, v kateri so bili voljeni sami zavedni, vestni in razumni možje, še sploh ni prišel do dela, na škodo našemu Solstvu. Pa kaj je go- spodom prenapetim strankarjem do dela, samo da se ugodi njih strankar- skim zahtevam. Pravijo, da je to delo »za ljudstvo«! Mi zahtevamo, da se izvoljeni okrajni Solski svet potrdi in Štev. 67 »NOVA D O B A« Stran 5. tf Kozjem (Sp. štaj.) je na prodaj liišst na krasni legi v sredini trga. V hiši se nahaja več velikih in malih sob, dva velika lokala pripravna za trgovlno, 1 vozna remiza, 2 velika hleva. Polja, travniki in vrt pripadajo k hiši. .Poizve se v upravi lista. 901 1 Za novcrojcnčka seišče nežna in dobra oskrba. Naslov na upravništvo. 890 3-2 Izurjeno ptaarniäko moL, veščo stroje- jiisja in slovenske stenografije sprejme takoj Dr.Jos. Vrečko, odvetnik, Celje. 880 3-3 Hša v Ceiju, dvonadstropna je na prodaj Pojasnila daje dr. Jos. Vrečko. odvetnik v Celju. 881 3—3 Nogavlce za « l*3O! !z 3 raztrganih nogavic dobite 1 par cclili. Stopala ne odrezati! Korfeer, Kapucinska ulica 5, pritličje desno. 894 3—2 VClIiiltl VIIIU -v--;c>«- 807 10-8 Olavni trg štev.8. Na prodaj je posesfvo na Lornu. obč. Topolšica pri Šoštanju, •bsegajoče 6 ha. njiv, 6'/2 ha travnikov, 2'/2 ha pašnikov. 48 ha gozdov, hišo in gospodarsko poslopje. Pojasnila daie Posojilnica v Celju (Narodni döm). * 847-4 Ökoli 2000 litrov dobrega novega vlna je naprodaj. Več pove gospodična Pepca OŠtir v Celju, Mestna hranilnica, drugo nadstropje št. 16. — Proda se samo 891 skupaj, a ne na drobno. 3-2 Prodom eusomobil za 8 konjskih sil z dvemi sedeži, pri- praven za vožnjo 20 km na uro, s katerim se lahko goni mlatilnica ali se žagajo drva, dalje eden domati mlin na geplj nli motor in en elektrlčni stroj za 10 lnči po 10 sveč s celo napravo. Franc Mahen, Trnovlje, p. Celje. 885 3-2 Stavbena in galant hleporsfta obrt A. Josta n&m* Fpanjo Onlžail 243 104-48 OeSje9 Btralja Petoa c. 8 (naspr&ta „belega vola11) Prevzema vsa v lo štroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. fiupiva propr.jetetne predmete večje žage in sicer: 2 tioinojaii*meni8ta (Vollgattcr) eden 36 col eden 24 col prostornine, nckaj cirku- lernih žag, z mizami I fjarni stroj do- komobila) 30—50 HP, kurjava z žaganjem in drvnimi odpadki (štabilna a!i provizorično urejcna) I točtlo (Drehscheibe), vagoncte i. t. d. 10 vagonov žcleznih tračnic za gozdno železnico 5—8 m dolžine potckočem metru, profil 7 kg teže. 854 3-3 Ponudbe na: Brsča JankoviLf trgovina z lesom Zagreb, Kukovičeva ul. 3. Nejfinejše tooletno milo s prijetno niočno vonjavo okusno opremljeno, Dernier 40 gr. kom. 12 v kart. 1 tucat K 24'— » 55»»12> 1»» 32'— 75 » » 12 » 1 » » 43'— 85 » » 12 1 » » 50 - francosko milo v osmih vonjavah: 75grkom, 6 v omotui tucat K 50'— 100 »» 6 1 » • 6050 Angleški Bath Soap okrogli v različnih von- javah in barvali: 90 gr. kom. 6 v kartonu 1 ducat K 60'50 Gornje cene se razumejo po naročilu najmanje skupno 10 ducatov od mojega skladišča. Za Hrv. Slav, in Slovenijo 50°/o predplačila, ostanek s povzetjem. Za ostale dežele Jugoslavije samo pioti predplačilu plačljivo v naprej. Pri naročilu več kot 50 tucatov 10—12 °/q popusta. Leopold Zeisler, Zagreb, Berislavičeva ul. 16. I. kat. 8473-3 Cveti Singer Alojzij Drofenik Ljubljana naznanjata svojo poroko 28. rožnika 1919. Ce/je 'Brez posebnih obvestil. Denarni zavodi celjskž obvežčajo svoje stranke, da bodo počenši s --------1. julljem 1.1. —---- 909 2-1 obrestovali vloge na knjižice in tekoči račun po 3°l> člstili. Naznantlo Cenjenemu občinstvu, uradom, šolam in pisarnam, naznanjam, da sem otvoril 9o4 2-1 trnovino s paplrjem in pisarnišfcimi potpebščinomi. Cenjene odjemalce bodem s točno postrežbo in solidnim blagom kakor tudi s cenami najbolje postregel. Priporočam se v obilen nakup JÄWIiW Ä*W ä*ä» Cell©, Kralja l>etra ul. 91. Greste na potovanje? Imate li kovček? Naročite si ga lahko v Pletarski šoli v Strniščn pri Ptuju, katorega Vam najcencjo dopošlje z obratno pošto. Zahtevajto po- nudbo! Trgovci dobe popust! OdVetniH dr. ütidolf KaVniH naznanja, daje preselil svojo odlvetniško pisarsio iz Bismarkove ceste St. 11 v Mariboru v Sodnijsko ulico št. 84, 8. nadstropje (prcd sodnijo). \—Z Z88 VeletrgiO^ina Izidorja Schollerja sin Telefon št. 106 Zagreb, Vlaška ul. 20. Telefon 8t t06 nudi svoje bogato skladiščes stearinskih sveč, švedskih vžigalic, ; limon, mandelnov, namiznegaolja, sumporja, (Floristella podvojno ra- \ i fig, rožičev, popra, kave, suhih sliv, finiranega). Cene zmerne! I Zahtevajte cenike! meteli.td. Trgovska udcnka išče službo. lzvežba- na je popolnoma za trgovsko stroko v slo- venskem in nemškem jeziku. Poizve se iz prijaznosti pri strok. učitelju Sabukoscheku, državne rueščanske sole v Celju. 898 1 A. Kplenc, üelctryouina u Eelju ima u zalogi: galico, žveplo, rafijo, kayo, petrolej, 2ivinsko sol, karbid, milo, olje, firnež, fige, vse vrste mineralne vode, koruzo rumeno, zobnato, činkvantin, oves, vinski kis, kisovo kislino i.t. d. i. t. d. 911 5-1 Prosim dajte B»azaj! V četrtek, due 19. junija 1919 se je v vlaku zgubila večja svota denarja. 1 bankovec za 10C0 K in nekaj bankovcev po 100 kron. Zgubilo se je od Maribora do postaie Sv. Jurja ob J. ž. Posten najditelj naj odda de- nar v upravništvu tega lista. 900 1 Stare slovenshe vsako množino kltpt ¦:2, Janko Bovha, 9Lralja Petra c. Celje. s fino francosko pneumatiko priporoča MifiCIsdttik, trgovina šivalnih strojev in koles. Celje, Kralja Petra cesta 33. 886 3-1 Ma prodaj! Čevlji (za gospode) St. 43, okvir za podobe_, pralni stroj, svetilkaza spalnico, nov damski klobuk, slovenske knjige. nož za kruh, fotelj, viola, Skatlja za gosli. Poizve se vsak dan od 12. do 14. ure v Kersnikovi ulici (Hugo- Wolfovi) št. 8, pritliCje desno. 897 1 Poziv. Osebo, ki se je zoper mene pri magistratu pritožila, pczivam, da javi svoje ime, ker anonimno pismo smatram za obrekovanje. Karl Loibner, trgovec v Celju. Kupujem 91« 8-1 Hpooo cuetje po najvišjih cenah, zbirajte ga G. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba brez pornena. Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Proda se svečnik za v sobo (za petrolej in sveče), salonska stalna svetilka, konjska po- krivala (dvojnomero), malo pogrinjalo za tla, (simirna-imltacija), dve nagrobni svetilki, 2 droga za zagrinjala, usnjata častnlška torbica, mali lednik in več drugih raznih predmetov. Vpraša se na okopih 11 (Šolska ul.) I. nads. levo. 916 2-1 liaznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel v Pre- šernovi ulici gostilno X Baim Jelacicu poprej Volgruber. Od l.julija se spre- jemajo abonenti po nizkih cenah. Za obilen obisk se priporoča K. Zdoliek. 917 3-1 Stran 6. »NOVA I) 0 B A* Štev. 67 ÄÄI ^\A 2^ I PU I III I IWV dlma in stavbena V Wulil U Jilt obrestufe po /«»l| 01 \ f 9 A^«L fc^ JL JL^i JL JLF ^^ JL J JL zadruga z om, zav. Prešernova ullca ffs 15. iri I» Pol od ato {*& 2 o) Zaioga papirja, pisalnlh in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Obreslni odbitefe imo vine -p« če bi se tudi vpeljal, ne bode Vam do- nasal toliWo škode. kakor si Vi sami škodujete, ako celo življenje kupujetc svoje potrebščine pri slabcm izvoru. — Poglejtc enkrat ilustrovani cenik tvrdke Hi Suttner (lasfnife Henri Maire) Ljubljana ž*. 983, kateri Yam sve- lujc gledc resdobrih uršpecijalne znamke »IKO« iz lastne tvornice v Švici, pa tmäi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z ura- nii, svetlečili in stenskih ur, verižic, pr- stanov, zapestnic, ulianov, jedilnega orodja, daril za krst in svcto birmo ftr vseh ostalih zlatih in srcbrnih predmetow Pa tudi druge potrebščine n. pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smotke, dijamante zarezanje stekla, nažigalce in denarnice kupitc dobro inzazmernoceno pri tvrdki H. Suttner (wlastnik Hem-y Maii*e) Ljubljana, fop. 983. Mecliciiialsia drogerija Drogve.::: Kemikalije. Fotograflöni aparati in yse potrebsöine. Toaletni predmeti. Razkuževalna sredstva. Esence in bam za li- kerje. ::: Praški in tincture zoper mrčes (prej J.Fiedler) Cb!]b, HolodvoFslso ul. § Kirurgicni predmeti. Francoskc specijalitete. Krmiliii prašek za ži- Yino. SredstYa za konzervi- ranje ]ajc. Yoscilo za parkete. Barye za oblcko i. t. d 689 52-7 lzdr/vep!om Varazdinske foplece < Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. — Noy zdravlllsRl LaoiGl. EleKtrlčna razsveXIJava! Staroznano, radioaktivno zdravilišče z Žveplom |+58«c.pripo- ppotinu, rzTOtizmu, išiasn i*d; ?hdr;;Ä Mu?0^ ^^ ročeno proti: r...i»..— . .. leznin v vratu, gilu, pisili, jetran, želodcu in črevesnih boleznib. Etektr. ma&aža. BJstne, ogfiičso kiscSe in solnčne kopefii. Odprto celo leto. — Krasna okolica. Moderna oprema. Novi hoteli. Procpektl brezplaßno! Zdraviliški zdravnik: Dr. J. Lochers. 01-31 llPJlfl flstlf ''c in r0^ Pr'nese mnogo prednosti tako v zdravstvenem Uv|IU jlwll kakor v društvenem oziru. Fellerjcva popolnoma neškod- Ijiva preizkušena »Elza« pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, raskavosti, velosti kože. ¦— Lonček močnejše vrste 6 K Ovoj in poštnina se ra- flninflctn CfanrfiÜüP/l(I HlÜfl vzemimo za lice, čuna posebej najceneje. HUIIlWlü MUIHJII/Cllll tiiilU Fellerjevo lilijno mlečno milo >Elza«, katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejšo za ne- govanje kože v današnjem ča- Dlljnp ["Csl se more doseči samo s su si niti misliti ne moremo. DUjllw lllilw Feilerjevo *Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 kron. Ovoj in pošt- nina se raCuna po- 2n nÄniliP nPflimflüiP MPM so FelleiJcve »El^"* sebej najceneje. LU vOurnHIHjö llUpUiljb WAU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu 1 K 50 v. - S selioj «zet; in povsod v žepu nositi se more bol ubla2ujoč, hladeč, osvežujoč Felle ev »Elza« mentolni migrcnski črtnik. V leseni cevki 2 kroni Izvrsten proti giavobolu in migreni, rabi se tudi prcti vbodljaju in ranitvi. Vocla za oči (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zaboboiu 2 K 50 v. Fravi »a-jorrki prsni sok proii kaölju ste- klenica 4 K. Fra^covo žganjjc v stekl. 6 K - v in 16 K — vin. Za žeiodec, prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 K— v, balzam Anelen) mala stekl. 2 _K — vin. Kurja odes.» odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura. »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 4 K in tvorn. obliž po 4 K in 2 kroni Proti pott.nju tteltoa in nog je Fellerjev »Elza« prašek z vsipom 2 kroni. Krmilni praäek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). Gostilna Plevčak Gaber je priporoča svojo izvpstno foplo in mrzlo huhinjo ter najboljša, pristno domača uina. 240 52-25 NÄZNÄNILO, Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52—14 cenljsrsiio obrf Priporočam se slav. obcinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča deia. HoIšEls ftlaiTiü, Hralja Petra c. Delo solidno! Dnevne cene! f ^ YBlBfpgonlno in pazpo|il]a!na R. St SFRiBcIff, Ceije priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, raznekonfekcijü.cevlje, modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na željo Vsakemu cenike zastonj. fc 214 52-25 A Trgovina s špecarij- skira blagom in dež. prideiki Ant. Kolencüii Ant. Ermenc 263 vvftll 6 52-22 Kralja Petra c. 22 HCTELRESTflüRflCI3fl BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago js klubova soba. Bsah dan da IZ. ureponoci odprto. 177 101-3't MowsfiiD mioeroleo yodo ^azpečava twrdfea 167 104-61 C@lJe fg*gOYina s špecerijskim blagom, barvami in c2e- žeinimš prüd&Ski. Rogaško slatino, riž, kavo su- rovo in žgano, olje, testenine, sladkoröke v kartonih, ter vse drugo Specerijsko blago pripo- roča po najnizjih cenah trgovina s špeoerijo in z clez. pridelki na debeio in drobno Frone Holenc, Celje, 213 Wait*od?J d-??n* 52-2I Kuploi tudi 7sako množlno lanene^a seoiena. Ant. ICoser mehan. stavbeno kljuČavniCarstvo želez. konstrukeijska delavnica sodno zaprisežcn zvedenec CELJE Äariborska cesta ^7 Telefon St 10 rimska VIII Uradno konecsijonirana iDsTalacija uodouodoy. Prevzctjc vseh vodovodnih naprav, oprema kopalnik sob in klosetov. Izdelovanje žičnih mrež za ograjo vrtov, travnikov, gozdov, parkov ttd. Popravila avtomobilov. Izdelovanjc mostnih tehtnic. Popravila declnialnih i" ccntliualnih tchtnic. T Prcizhušnja vseli tehtnic in uleži. 457 —11 Zaobilnanaročila se vljudno priporočam. Fran STRÜPI Celje Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnlh šip Prevzetje Ste- klarsMti del Hralja Petra cesfa Sy-92 293i Podrožnica Ljubljanske iraditne banke v Celju Dolnizkw glavnioa 15,000.000 kron. [ - CENTRALA V LJUBLJANI - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. | Rezei-vni fondi nad 4,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejemffl vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje na prodaje vse vrste vrednexstnih papi&Jevy f inancira vsako vrstne dofoave in dovoijuje aprovizaeijske kredite. 266 Stev. 67 >NÖW» DOBä« Sfran 3. sicer nemudoma, in da takoj začne poslovati. Za nas niso merodäjne razne kaprice Koroščeve in socijalistične stran- ke, ampak hočemo stvarno in resno delo. ZakljuČna maša državne "'mna- zlje v Celju je danes 28. tm. ob ^ v farni cerkvi. Dijaški zbor zapOj ^i maši tudi srbsko narodno himno »E pravde«. Invalidni shod se vrši v nedeljq dne 29. junija 1919 v dvorani Narod- nega doma ob 14. (2. uri popoldne) v Celju; vsto}» imajo izključno invalid!. Tovariši invalid!, vdeležite se našega shoda v polnemu številu. Odbor Zveze voj. invalidov za Štajersko v Celju. Petrolej. Od pristojne strani se nam poroča, da je došla velika mno- žina petroleja. Kmalu sledi še večja dobava, tako da bo tozadevni potrebi za dalj časa popolnoma zadoščeno. Nadrobno razpečavanje petroleja n.e bo v nobenem oziru vezano, temveč se bo vršilo potom proste razprodaje po trgovcih. Za nadrobno prodajo nepo- sredno porabnikom so oblastveno do- ločene sledeče cene: a) pri vagonski oddaji znaša cena za zaboj, ki obsega dve ročki po 15 kg, neto K 178"—; b) pri dobavi posameznih zabojev tr- govcem znaša cena zaboiu K 180"—; c) trgovec sme prodajati zaboj kon- zumentom po K 190.— odnosno kg po K 6.40, odnosno liter po 1< 5'40. Vsem občinam, aprovizačnim podod- borom itd. je strogo naročeno, da ne- mudoma uradno razglase zgornje cene za nadrobno razprodajo petroleja, ter da brezobzirno nadzirajo, da se te cene ne bodo prekoračile. Istotako imajo nalog strogo nadzirati, da se petrolej ne bode iztihotapljal preko demarka- cijskih črt ali na Hrvaško. Trgovci, ki se ne bi držali predpisanih cen, se bodo strogo kažnovali. PoroČi se danes 28. tm. trgovec Alojz Drofenik v Celju z gdč. Cveti Singerjevo. Bilo srečnol Gostovanje članov Ijub- Ijanskega inarodnega gleda- lišča v Celju bo 5. in 6. julija v mestnem gledališču. (Več prihodnjič.) Vsi nemški profesorji bivše celj- ske nemške gimnazije se morajo sedaj koncem Solskega leta izseliti. Za koncert »Celjskega pevskega društva« v Rog. Slatini vlada živahno žanimanje. Vozil bo tudi poseben vlak za udeležnike iz Celja in drugih postaj t. j. Štor, Sv. Jurja, Grobelna itd. — Vozne cene so polovične za tja in na- zaj, 3. razred K 10'89, 2. razred K 1689. Ta vlak bo odhajal iz Celja ob12. uri (opoldne) in se ustavi spotoma na vseh postajah, da sprejme izletnike; prihod v Rogaško Slatino okrog 2. uri pop. Povratek ob 23. (11. uri zvečer), pri- hod v Celje okrog 1. uri ponoči. Na to ugodnost opozarjamo vse naše ob- činstvo, naj se je vsekakor posluži, da si ogleda znamenito domače ko- pališče, ki je bilo doslej pristopno takorekoč le vladajočim — Nemcem! Da pa se osigura zadostno število ude- ležencev, prosimo Celjane, naj se do četrtka 3. jul. zglasijo pri upravništvu »Nove Dobe« (Zvezna tiskarna), kjer naj založe denar za vožnjo (proti po- sebnim nakaznicam, na katere dobe potem vozne listke prid vstopom v vlak). Udeležniki iz Štor, Sv. Jurja itd. pa naj se pismeno pviglase, vozne listke naj si kupijo na svojih postajah pred vstopom v vlak. Vozni listki za ta vlak dobijo poseben odznak in so za druge vlake neveljavni! — Za ceno postrežbo je preskrbljeno, zatorej: vsi vRogaSko Slatino! SJavnost CMD podružnice v Gabcrjih, ki je v nedeljo zaradi slabega vremena morala odpasti, bo jutri 29. tm. ob 16. (4. uri pop) Slav- nostje na vrtu Sokolskega Doma. Igra železničarska godba. V slučaju zopetnega slabega vremena bi se morala slavnost seveda preložiti na nedoločen Čas. OkoliČani in Celjani, vpoštevajte naše žrtve — in pridite! Po večdnevnih nalivlh zadnjih dni je Savinja in ostalo vodovje krog Celja silno naraslo. Savinja je popla- vila mestni vrt. Bolehni leseni most, ki vodi izpred grofije v mestni vrt, ni mogel več odoleti divji vodi in spla- vom ter hlodom, ki jih je prinaSala Savinja. V noči od četrtka na petek je srednji del odneslo. Nadčloveškemu naporu mestnega ekonoma g. Bezenška in njegovih delavcev se je zahvaliti, da tudi kapucinski most ni utrpel večje poškodbe. Včeraj je nastopilo lepo vreme. Vode so pričele padati. Kravično obdolžen je bil gradbeni podjetnik g. Ludvik Šubert, doma iz Blance, ki je bil 16. maja tl. na vlaku aretiran od dveh redarjev pod težko obdolžitvo, da je hujskal vojaštvo proti državi. Obdolžitev se je izkazala kot popolnoma neutemeljena in je g. L. Šubert že dalj časa prost. Slučaj kaže, kako se treba vedno prej natanko pre- pričati, predno se dvigne proti komu težka in za marsikoga lahko celo uso- depolna obdolžitev. Na sokolski sabor v Novem Sadu se je minoli četrtek iz Celja in iz cele Slov. Štajerske odpeljalo lepo število naših vrlih Sokolov. Za Malgajev spomenik je nabral g. Drago Sirec na fantovskem večeru trgovca g. Drofenika 163K. Zavarovanje pri Germanlji se ni obneslo, saj je celö matko Germa- nijo hudo poškodoval požar svetovne vojne. Vendar pa še vabi nad Rasche- vov trgovino v Celju zaprašena tabla agenture zavarovalne družbe Germania občinstvo k sebi. Okusa pač nima ta zastopnik nobenega. Sicer bi pa moral misliti, da Germanija ne dobi konce- sije v Jugoslaviji in dvomimo, da bi se še tako zaverovani Nemci zatekali v njeno inozemsko varstvo. To tablo in enako šaro bi pač lahko odložili na oni »K. u. k. Feldepot«, ki ga kaže prepotrebna deska za kolodvorskim plotom nasproti poštnega poslopja. DNEVNE NOVICE. Izvoz vina neomejeno dovoljen? lz Beograda poročajo, da je trgovinski minister v seji Narodn. predstavništva 25. tm. izjavil, da bo dovoljen izvoz vina brez omejitve in kompenzacij. Prepovedan list. Lahi so v Zadru ustavili »Narodni list«, ki je stal nad 60 let v službi naroda. Nemške srednje sole v Slove- niji. Glede nemških srednjih šol je odločilo poverjeništvo za uk in bogo- častje: Državna nemška gimnazija v Ptuju in nemške vsporednice državne gimnazije v Mariboru se ukinejo. Dr- žavna nemška gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se pretvori s I. razredom počenši v realno gimna- zijo; v 2. do 8. razr. dosedanjega za- voda pa se sprejmo učenci iz vseh razpuščenih gimnazij z nemškim učnim jezikom. Nemške vzporednice drž. re- alke v Ljubljani, ki bi stele prihodnje šolsko leto kvečjemu 100 učencev, se opuste. Na drž. realki v Mariboru, ki se postopoma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, ostanejo začasno nemški razredi od 2.— 7.; vanje se sprejmejo nemški učenci iz državne realke v Ljubljani. Dijaki I. razreda smejo delati sprejemni izpit v nem- škem jeziku, samo na drž.realni gim- naziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani- Zastopanje zapuščin in zavaro- vanja v Ameriki. Kraljevemu poslan- stvu v Vašingtonu je ministerstvo za vnanje zadeve naročilo, da v vseh stvareh, ki se tičejo zapuščin in za- varovanja v Ameriki, zastopa koristi državljanov celokupnega kraljestvaSHS. Obračati se je v vseh teh zadevah do ministrstva za vnanje zadeve in sicer preko pravosodnega ministrstva ter predložiti vsa potrebna dokazna sredstva. Svarilo! Zvedelo se je, da se skušajo sklepati menjalne pogodbe med Nemci na Spod. Štajerskem in sloven- skim prebivalstvom na Koroškem tako, da bi se koroški Slovenci preselili na Štajersko, naši Nemci pa na Koroško. Taka prizadevanja podpira »Kärntner Bodenvermitlung« v Celovcu, glavni povzročitelj je pa znano protislovensko društvo »Südmark«. Ker je namen takih pogodb nasproten narodnim in soci- jalnim ciljem vlade SHS in se name- merava z njimi preprečiti izvedba od- redb o sekVestraciji in nadzorstvu, se svari vsakdo pred zapeljivimi ponud- bami imenovanih društev, ker je iz- ključeno, da bi vlada mogla odobriti pogodbe, ki nasprotujejo njenim inten- cijam. 8-urni delavnlk na Čehoslovaš- kem je vladala zaradi izrednih razmer in državne nevarnosti za uslužbence pri telefonskih in poštnih uradih za- časno odpravila. London bo — kakor poročajo iz Pariza — po sklepu sveta četvorice sedež zveze narodov. O trgovsko-obrtnem zboru v Celju dne 9. tm. je prinesla »Demokra- cija«, glavno glasilo demokratske stran- ke v Beogradu, dne 20. tm. stvarno poročilo. Tako je prav! General Božo Jan- kovič je izdal naredbo, da častniki in podčastniki vojske kraljestva SHS ne smejo več nositi žoltih temenjakov (portepejev), ki so ostanki in spomini na razbojniško vladavino črnožoltih Habsburgovcev. Ti portepeji se morajo takoj odstraniti in vsakogar, ki bi jih še nosi), je poklicati na odgovor. Pogajanja za trgovhisko pogodbo z Italijo so se vodila rninole dni v Trstu. Ker pa je Italija zahtevala, da se v Trstu sklene pogodba Ie s Srbrjo in ne z Jugoslavijo, so se pogajanja prekinila. Znatno povišanje draglnjskih do- klad javnim uslužbencem je odobril ministerski svet in dovolil v to svrho 10 miljonski kredit. Poštnl tarif za področje cele države se zviša. Zadružnl kongres v Beogradu se je z lepim moralnim uspehom po večdnevnem razpravljanju zakijučil ter je upati, da pomeni mejnik v napred- ku poljedelskega zadružništva. Po na- vodilih našega Miloša Stiblerja je na tern shodu predaval poljedelski mini- ster Šefkija Gluhič o zadružnem pro- gramu poljedelskega ministerstva. V odbor zveze je izrned Slovencev voljen kot predsednik dr. Korošec, kot clan tudi dr. Božič in namestnik dr. Kukovec, Duša zadružnega dela bode pa znani srbski zadrugar Abramovič, ki je izvoljen upravnikom Zveze. Odpuščenl so nemški učitelji (oz. učiteljice): na Muti nadučitelj V. Neuner, B. Dietner, učiteljica Ana Jaklin in uč. žen. roč. del Al. Nagler; v Marbregu: naduč. M. Korent, uč. Oskkar Schneck in učiteljica Marjeta Brumer. RazpušČene okrajne bolnlške bla- gajne. Razpuščeni sta okr. boln. bla- gajni v Onnožu in Ragatcu in priklop- Ijeni okr. boln. blagajni v Ptuju. Razpisana je tobačna trafika v Retjem St. 55 obč. Trbovlje. Letni do- biček 1032 K. Ponudbe do 18. jul 1.1. na fin. okr. ravnateljstvo v Mariboru. Adresar za Ljubljano in Slove- nijo. Ker je dela ogromno in čas hitro poteka, vljudno prosi podpisano ured- ništvo gg. župane in občinske tajnike, da rešijo v kratkem jim vposlane vpra- šalne pole ter dopise, kakor hitro in natančno jim bo to mogoče. Uredništvo namerava, vpoštevajoč splošno in nujno potrebo, knjigo že koncem tega leta izdati ozir. razposlati, ter je trdno pre- pričano, da mu javne oblasti, kakor tudi zasebna podjetja te prošnje ne bodo odbile. Uredništvo Adresarja za Slovenijo, FranČevo nabrežje št. 5, Lju- bljana. Naredba o prepovedi porabljanja zelenega (še nezrelega) žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa. Minister za pre- hrano dr. Korošec je izdal dne 5. tm. naslednjo naredbo o prepovedi porab- ljanja zelenega (še nezrelega) žita, pše- nice, rži, ječmena in ovsa: § 1. Od dneva izdanja te naredbe pa do časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osobito košnja žita, sečnja ter porabljanje za pašo živine. Od te pre- povedi so izvzeti primeri, kadar je vsled elementarnih ujm, pozebe, mraza in podobnega onemogočeno, da bo žito dozorelo. V teh primerih more poli- tično oblastvo I. stop, dovoliti, da se žito še> pred žetvijo porablja. — § 2. Prestopke predpisov v § 1 te naredbe bodo kaznovala politična oblastva prve stopnje (mestni magistral, okrajna glavarstva) z zaporom do 6 tednov in z globo do 20 tisoč kron. — § 3. Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati. Pogodbe, ki bi se zoper to prepoved sklenile, se smatrajo za pravno ne obstoječe, razerj, tega bodo pogodbeniki kaznovani v smislu § 2. te naredbe. — § 4. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v uradnih listih. Iz Jugoslav, dem. stranhe. Shod demokratske stranke v Banjiluki. V nedeljo 22. t. m. je bil sklican velik shod demokratske štranke v Banjoluko. Izmed Slovencev je bil tja povabljen poslanec dr. Kukovec. Slo- venski demokrati se redno udeležujejo shodov stranke v celi državi, da sode- lujejo pri zbliževanju edinstvenega na- roda. Na zaupnem sestanku demokrat- ske stranke v Prijedoru (v Bosni) je govoril tuoi dr. V. Kukovec. DOPISI. Iz Žalca. Ob izbruhu svetovne vojne je podpisanega odvedlo celjsko orožništvo vsled denuncijacijavstrijskih vladnih konfidentov v graški vojaški zapor, v kojem je bil 3 mesece. — Vojaško sodišče ga je konečno opro- stilo, ker se mu ni moglo dokazati nobeno kazensko dejanje. GospodKarl Janič v Žalcu, kojega je podpisani o- sebno označil kot glavnega denun- cijanta, je priznal, da je deloma so- kriv pri denunciranju, istočasno pa je javno obdolžil dr. Rudolf Sadnika, zo- bozdravnika v Celju, kot glavnega denuncijanta. To obdolžitev gosp. Karla Janiča je podpisani sporočil dr. Sad- niku potom njegove matere, Marije Sadnik v Žalcu v prisotnosti price, nakar je podpisanemu po nekaj dnevih zopet ga. Sadnik pred pričami izjavila, da je njen sin dr. Sadnik nad tern zelo ogorčen in nad vse užaljen, ter bode radi navedene težke obdolžitve pozval Karla Janiča pred sodišče. Ker si gosp. dr. Sadnik v postavno določenem roku ni poiskal zadoščenja pred sodnijo, 1 je s tern priznal obdolžitev Karla Janiča, vsled česar ga imenuje podpisani javno denuncijantom! — Albin Mikuä, obč. tajnik v Žalcu. Savinjska podružnka SPD. na- znanja, da se dne 29. jun. tl. otvorita Piskernikova hiša v Logarski dolini in Frischaufov Dom na okrešlju. Turi- sti dobe tarn: vino, čaj, kavo, mleko, žgance, po možnosti tudi kruh in meso, vendar naj turisti radi previdnosti pri- neso kruh in meso seboj. — Kocbe- kova koča in koča na Korošici se letos ne bodete oskrbovali. — Člani se prosijo, da kmalu plačajo letnino v znesku 6 K. Kdor ne bode imel izka- znice, ne dobi v koCah določenih olajšav. Iz Mozirja. Uiadno se nam poroča, da Permoser že od 1. apr. tl. naprej ne posluje več kot zaupnik vnovčevalcine za živino. Jemljemo na znanje z zado- voljstvom. Hrastnik. Čisti se tudi pri nas. Nekaterim se to ne dopade; zlasti jo* Strtfi*. »N OVA DOB Ac Štev. 66 čejo nekateri za izgnanim Wieltschnigom in pretakajo za njim krokodilove solze, posebno nekdo, ki še sedaj kupuje slovenska posestva in jih prodaja Nem- cem, dasi so slovenski begunci, ki bi jih radi kupili. Še pred, kratkim je neko od Slovenca za 8000 K kupljeno poses- tvo prodal Wiltschnigu ža 50.000 K. Da je dal za avstrijsko vojno posojilo 15.000 K, za naše državno posojilo pa 10,000.000 K, tudi vemo. Če se mu tako toži za Nemci in nemškutarji, pa naj še on gre za njimi v Nemško Avstrijo. Dol. Zgubil se je znani hrastniški Vilčnik. Ga ne morejo najti. Čudno pa je pri tem, da pošlje steklarska pi- sarna po važnejše informacije vedno k njemu. Živ je torej še in menimo tudi, da bi se ga našlo še kje v Jugoslaviji. Iz Štorja. Stopi sem zadnjič v tu- kajšnjo livarno in se — čudil! Napisi nemški, govori se nemško, obnašanje gospodov švabsko . . . Čudoviti so ti mednarodni narodnjaki! Šoštanj. Za naš sklad Sokolskega doma je nabrala gospodična Angela Cerovšekova 1057 K. Nji se izroči v znak zahvale sokolska diploma. Slov. Blstrica. Naši diletanti so vprizorili dne 21. zvečer in 22. po- poldne krasno Finžgarjevo igro : Naša kri. V odmorih pa je sviral „pohorski šramelj" — kvintet pod vodstvom gosp. Pirkmajerja — prav mične ko- račnice, valčke in venček narodnih pesmi. Igralcem gre vsem pohvala; žrtvovali so marsikateri večer. Igra je težka, pa primerna času. Le škoda, da žive v Slov. Bistrici še ljudje, ki po- zabijo pregovor ; „V slogi je moč l"Trdi se celo, da so si sami spisali svojo burko: „Stoli last hranilnice" ter jo vprizorijo v najkrajšem času. ŠIov. Bistrlca. Pod državno nad- zorstvo je djana tvrdka »Kupfer- und Messingwerke Brüder Sternberger« v Slov. Bistrici. Sekvester je Ivan Rebek iz Celja. Slov. Bistrica. Naš zdravnik dr. Lebar se je povrnil s fronte in zopet ordinira v Narodnem domu. Nemec dr, Murmajer. pa službuje v Celju, a ne hodi nič več s tako sladkim obra- zom po svetu. — Trgovka Pičlpichl je prišla zopet na dan s svojim nem- škim napisom. Nam je čisto prav, da bomo vsaj vedeli, kje so tujci in se jih znali izogibati. Samo Rozika nas potem naj ne hodi zopet klicat na pomoč, če bi ji hotel kak pijanec izložbo razbiti. Tudt njen bližnji sosed srnatra za po- trebno, nas še nadalje izzivati z »scheg«. Mi bomo pa že našli sredstva, da bomo take provokacije primerno nagradili. — V naši lekarni, ki bi naj bila narodna, ker je lastnik celo odbornik »Sokola«, je sedaj shajališče odpuščenih nem- čurskih učiteljic. Dobro je, da vsakdo pravočasno pokaže svojo barvo in jugo- slovansko odločnost. — Večim drugim pa na uho: ini gledamo in skrbno be- leŽimo. V kalnem ne bo nihČe ribaril. Gornja Pclskava prl Pragerskem. Naš krajni šolski svet, ki mu je doslej načeloval odpuščeni poštar nemškutar Hermann, je razpuščen. Gerentom je imenovan Jurij Koban, posestnik v Selih; v sosvetu so posestniki Franc Jagodič, Anton Pernat, Ivan Kalan, Anton Vrečko in Franc Klavž, šolski ogleda je sedaj g. Leopold Šloser. Tudi občinski odbor na G. Polskavi je vlada razpustila, ker so v dbčinskem uradu še do zadnjega časa nemškutarili. Regent je gostilničar Franc Uranjek, prisedniki pa še niso imenovani. Žetale. Pri nas je vse pozeblo. Sadja ne bo nič. Koruza je čisto slaba, fižol bodo skoro uničili zajci. Žalostna nam majka! • Iz Ormoža. Od svojega rojstva je zavzemal Ormoški Sokol častno mesto med vsemi bližnjimi druStvi. Tudi Je- ruzalemski zlet Vas je pokazal, mile sestre in brati, v pravi sokolski luči — pokazal, da nosite sokolsko idejo v svojih srcih, da Vam ni sokolski kroj prazen nakit, temveč da bije v Vaših srcih mila, a tudi čvrsta sokolska duša. Prisrčna Vam hvalal A to nam ne sme zadrstovati. Naše cilje si moramo po- stavljati vedno višje in višje — vedno večje mora biti naše število — vedno intenzivnejše naše delo. Sestre, bratje! Privedite vsakogar — ki je verna in čista Jugoslovanka — ki je zvest in odkrit sin „ našega troimenega naroda — v naš krog — vsak posameznik na delo za lepšo bodočnost milega nam rodal Tekmujte, sestre in bratje, med- sebojno v delu za mili naš jugoslo- vanski rod! Nazdar! Ljutomer. — Konjska dirka se vrši dne 6. jul. 1919 na dirkališču v Ljutomem. Začetek ob 7*14. uri (V22. uri popoldne). — Ker je dirka prva v svobodni Jugoslaviji, hoče dirkalsko društvo isto prirediti na sijajen način z vojaško godbo. — Po dirki koncert. — Natančneji vspored po lepakih. Ju- goslovani — sestre in bratje počastite naše obmejne muropoljske Jugoslovane na ta njihov staroobičajni praznik z mnogobrojnim posetom. — Sedaj imate prav lepo priliko, videti obmejne kraje —• to vrlonarodno zavedno Ijudstvo in njihove krasne, čile konje. Šmartno ob Paki. Tudi pri nas je še vedno veliko preveč nemškega duha. Če prideš v gostilno (n. pr. k. R.), ti zijajo s sten razni nemški napisi, »lehr- briefi« itd. Pri raznih uradih še tudi ne morejo izhajati brez nemščine in se velikokrat brez potrebe govori nemški z ljudmi, ki slovenski dobro znajo. Upamo, da bo te mlačnosti kmalu konec! Zadnja poi*oLila Črne vestl iz Pariza. — Jugoslavia bi morala plačati ogromne zneske vojnih dolgov. — Važen ministerski svet. — Posebüa deputacija vlade pod vodstvom Protiča pojde v Pariz. LDU. Beograd, 27. jun. Min. svet je imel včeraj zelo važno sejo z ozirom na vesti, ki so prišle z mi- rovne konference in z ozirom na po- ložaj, ki je nastal v razmerju z ltalijo po spremembi italijanske vlade. Dva eksperta mirovne delegacije, došla iz Pariza, sta prinesla vest o ogroni- ne m, več milijard obsegajo- čem plačilu vojnihdolgov, ki bi jih imela plačati Jugo- slavija od skupnega vojnega dolga bivše A v st r 0-Ogr sk e poleg predvojnih dolgov, od tega samo Bosna 550 milijonov krön. Min. svet se je posvetoval ves dan; ker je uvidel, da je mogoče razprav- ljati 0 tem le na mirovni konferenci, je bila izvoljena posebna ministrska de- putacija 5 mintstro, ki odpotuje s posebnim vlakom v Pariz, da varuje tarn interese Jugoslavije. Seji, ki je trajala do 21. ure ponoči, je pred- sedoval sam regent Aleksander. LDU. Beograd, 27. jun. Mini- sters^ deputacijo, ki se odpelje danes v Pariz, vodi min. predsednik Stojan' Protič; člani so ministri Trifkovič, Marinkovič, Gluhič in dr. Kramer. Vesti iz Pariza so izvale v političnih kro- gih in v javnosti veliko konsternacijp. Seja Narodnega predstavništva odgodena. LDU. Beograd, 27. jun. Seja Nar. predstavništva, ki je bila včeraj vsled min. sveta preložena, je odgodena. V kuloarjih Nar. predstavništva se komeir tirajo vesti iz Pariza na različne načine. Ker odide znaten del ministrov v Pariz, prevladuje mnenje, da bodo z dnevnega reda Mar. predstavništva odstavljena vsa notranja politična vprašanja in da se bo vse delo posvetilo izključno le zunanji politiki. Iz Narodnega predstavništva. LDU. Beograd, 26. jun. V da- našnji seji je prišlo do ostre debate med. posl, Zlatičem (Dem. zajednica) in vojnim ministrom ; Zlatič je grajal uostopanje nekaterih častnikov 0 pri- liki dijaških demonstrac.ij v Beogradu. Vojni minister je smatral njegove be- sede za žalitev častniškega stanu. Min. Pribičevič je na vprašanje posl. Šeg- viča (Nar. klub) izjavil, da ni izdal odredbe za rabo orožja proti dijakom in da je uvedel najstrožjo preiskavo. Naglašal pa je tudi, da so bili med dijaki hujskajoči elementi, ki niso tja spadali. Borza za delo. LDU. Beograd, 27. jun. Na inici- jativo ministra Gostinčarja se je otvo- ril tu začasni urad borze za delo, ki ima nalogo, posredovati delavske moči. Brzovlak Zagreb—Zemun. t LDU. B e 0 g r a d, 27. jun. Brzovlak med Zagrebom in Zemunom, ki je do- zdaj vozil dvakrat v tednu, vozi od 1. jul. naprej vsak dan. RAZNE VESTI. NajveČji aeroplan sveta — razbit. Iz Pariza poročajo, da se je nedavno dvignil prvič v zrak največji aeroplan sveta, v pokrajini Surrey v Ameriki, v katerega je šlo 92 ljudi in ki je meril počez 43 metrov. Imel je 6 motorjev s 3000 konjskih si). Pri prvem poletu pa se je razbil. Kapitän Haroling in pilot sta mrtva, večina posadke je pa ranjena. Polet preko Oceana v 16 urah. Najnovejše vesti javljajo 0 največjem rekordu avijatike: AngleŠki avijatik ka- petan Alcock je v družbi s poročnikom Brownom izvršil v noči od sobote na nedeljo (14. na 15. tm.) največje čudo avijatike; preletel je 3000 km od Nove zemlje v Sev. Ameriki do irske obali v Evropi v 16 urah 12 minutah. Rabil je torej eno uro za 185 km. Bivši nemški cesar Vlljem bo glasom poročil iz Pariza že 1 jul. pre- peljan v Pariz v zapor kot državni ujetnik entente. Zastopnikom Nemške Avstrije v Jugoslaviji je imenovan sekcijski na- čelnik Oton Klinburg. Književnost. Jakob Mešovec: Petelinov Janez Povest. Založila Jugoslovanska knji- garna v Ljubljani. Cena broširani knjigi 6'40 K, vezani 8'80 K. Pisarna za zasedeno ozemlje je izdala brošuro »Jugoslovanska žena za narodovosvobodo«. Brošura, ki obsega stvarne in jedrnate črtice naših naj- boljših pisateljic, je v teh dneh, ko se za dolgo odloča naša usoda, tem več- jega pomena. Jugoslovanske žene, se- gajte pridno po njej! Naroča se v vseh knjigarnah in v Zvezni tiskarni v Ljub- ljani. Cena 2 K. Demokracija. Socijalistična revija. Izšle so številke 4—7. »Jugoslovenska žena«. Mesečnik za kulturne, socijalne in politične in- terese jugoslovanskih žen. 5. zvezek. Zanimivi so doneski; Današnji položaj žene v družbi; Slovenke 1914—1919; Alkohol in žene itd. Cena letno 50 K. Naroča se pri: Zofki Kveder-Demetro- vič, Zagreb, Pantovčak 1 b. Listsiica uredništva. Svi Jurij ob Tab.i Brez podpisa v koš. % * |> Vrlemu odličnjaku celjske gimna- cj Jjjj zije Rafkotu Salmiču (Bobi) k sre- cj ß čno prebiti maturi najiskrenejše cj |> čestitke od njegovega cj Dežnik nazaj! Dotični gospod, ki si je v torek pri Brani- boru dežnik pomotoma sposodil, naj ga tarnkaj vrne, da ne bo imel sitnosti. Lovske pse in psice mlade (jerebičarje) čiste pasme ima za oddati Anton Kolenc, veletrgovec v Celju. 912 2—1 Proda se dobro ohranjen glasovir Can- karjeva ul. 7, II. nadstropje. 907 2—1 Še skoraj nov harmonij s 6 spremeni se proda. Kdor se zanj zanima, naj se zglasi do 8. julija t. 1. pri vodstvu mestne deške sole (I. nadstropje), Gregorčičeva ul. 1. Celje. I Salonika obleka, 1 plava obleka, 1 zelo lep pepelnast in 1 črn svršnik, ter 1 hlače poceni proda 1. TaČek, krojač Ozka ulica 4 Celje 918 1 Solidna natakarica želi službo spreme- niti do 1. avgusta v Celju in tudi v okolici Celja. Imam letna spričevala. Ponudbe na upravo lista. 929 2-1 * __——————^—^—^— Čma psica Doberman-pasmez znam- ko St. 116 pobegnila je v sredo večer. Kdor jo privede nazaj, v Gaberje St. 21, dobi lepo nagrado. Istotam se da en fpavnik v najem in se prodaje mSe- ko po več litrov skup na dan 91o 1 Ccnj.občinstuu! Usojam si s tem vljudno nazna- niti, da sem s 1. junijem 1.1. pre- vzel zastopstvo banke „Slavijc" v vseh panogah, v katerih ista posluje. — Ker bode glasom »Urad. lista« St. XCV z dne 20. maja t. 1. vsem tujim zavaroval- nicam delovanje onemogočeno, pride d«^i%i5^i" izmed domačih zavarovalnic kot naj- ^lfllf ilM močnejša edina v poštev samo banka 9s ^^i»-» ^ «J*-* • Prosim Vas, da izvolite pri event, prezavarovanju pustiti Vaša poslopja proti požaru ter vlomu in tatvini, kakor tudi premičnine in pohištvo zavarovati po meni pri banki „Slavija(CQ — Pričakuje cenje- J|M—MA^in PilHwi" nega Vašega naročila se vljudno priporočam, IIPnQnT|n ÜUÜuU ter belježim z najodličnejšim spoštovanjem *¦¦ MJjW1111 wtlf 902 6-1 - Celje, SIomšeKov irg št. 4. Oduelnik dr. Fran Roš naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Laškem. 864 2-1 Zahvalo izrekava podpisana zavarovaliil družbi „DUNÄV" v Ljubljami» kakor tudi njenemu cenilcu komisarju g. KlltiarjU V Celjll za pošteno izplačilo požarne škode. 915 3-1 Martin in Neža Vodušek, posestnika v Dramljah. IVIli ^t arj i 4 tečaje celotne mlinske uprave in 4 stope takoj na prodaj. Elehtrorna v Brodeh pri Vranshem. 873 3-2