Stev. 529. V Ljubljani, v ponedeljek dne 10. marca 1913. Leto III. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradns ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pet oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Ojiisiio 'n Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1'8C, /a Nemčijo celoletno. K 26-40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celolelno K 36'—. : . Posamezne številke po 8 vin. ZiAKJA iznaja vsaK dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ \ UPKAVNISTVO se nahaja v SolenburROVi ulici Stev. 0, II., in nraduje za stranke od «. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., popojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Tnserate sprejema upravništvo. : Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ " ■' Reklamacijo lista so poštnine proste. .... Delo Lukacsevih mamelukov. Pod poveljništvom nevarnega norca Tisza Pište je ogrski takozvani državni zbor sprejel zločinsko delo lopova Lukaesa. kateremu je politični goljuf dal naslov volilne reforme. Šlo ie Čisto gladko. Grof iz norišnice je komandira!, 'ministrski slepar se je žogal s sleparskimi besedami. tolpa mamelukov ie glasovala, iti nazadnje je Tisza proglasil: Zakon je sprejet! In zdaj mislijo Štifti, da je vse v redu. Namreč — kadar jih kdo sliši, pravijo, da je prav in dobro. Kadar so sami med seboj, si pa ne upajo pogledati v oči, ker čutijo, da bi pogledi izdajali strah, ki se skriva pod vso teatralno imperti-nenco in sili s tako močjo na dan, da se komaj Je zatajuje. Tisza seveda nima pomislekov. V njegovem obrazu sc ne izraža plahost. Videti je hraber kakor tisti dan, ko je Kovacs streljal nanj, pa se je potem peljal v odprtem vozu s svojo ženo po razburjeni, zrevolucionirani Budimpešti. Norci ne poznajo strahu. Taki umobol-niki, kakršen je on, si domišljajo, da jih je izvolila božja previdnost in da drži armada angeljev varuhov roke nad njimi, Tisza jc v celi tolpi menda edini prepričan, da je zdaj volilna reforma definitivno pod streho, da se ji ne more nič več zgoditi in da je madjarska oligarhija zavarovana za vse večne čase. On bi tudi lahko hodil na robu prepada, pa bi ne videl brezdtia. Ali blaznik se moti. Današnja Ogrska ni Več Ogrska njegovega očeta, ni več dežela, v kateri je par magnatov lahko rajalo po svoji ljubi volji, teptalo navzdol in se puntalo navzgor, goljufalo ljudstvo in varalo dvor, pa izsiljevalo profite enkrat z revolucionarnimi grožnjami, drugič z lojalnimi prisegami, vedno pa z lažmi. Bil je čas, ko se na Ogrskem nihče razuu pe-SČice privilegiranih familij ni upal misliti na politične pravice. Takrat je bila cela dežela lahko plen posameznika kakor Kolomana Tisze. In kar je takrat sklepala drhal roparskih vitezov. Je bilo dognano, zapečateno in veljavno tisti hip, ko Je bilo sklenjeno. Orof Štefan pa Je prezrl, da se je svet iz-preminjal, odkar je on slekel kratke hlačice in da je izpreminjevanjc pograbilo tudi.njegov Ma-gyar Orszag. če je človek slep, užije marsikatero ugodnost, četudi negativno, s tem da ne vidi raznih grdobij tegir^vcta, morejo prezreti ljudje zdravitr* oči: Toda Tisza Pišta hoče biti mož politike; tukaj pa slepost ni prednost. Ako bi bil nori grof gledal, bi bil lahko opazil, da se je v štiridesetih letih na Ogrskem razvila industrija, o kateri ni bilo sledu, ko se je on igral na dvorišču domače graščine in ko je s pravico aristokrata pretepal kmečke fante. V tej industriji pa se je oživelo nekoliko delavskih generacij, ki so izgubile stare tlačanske nazore. Cela armada proletariata je zrastla na moderniziranih ogrskih tleh. armada proletariata, ki stremi navzgor, ki pozna vrednost svojega dela In ki se tudi zaveda svoje moči. V parlamentu so sprejeli volilno prevaro z vsemi podlostmi, ki jih obsega. Ne en izpremi-rjevalni predlog ni bil sprejet, zakaj Tiszi je še to preveč demokratično, kar je predložil Lu-kacs. Ker jc socialno demokratična stranka odpovedala generalno stavko, misli aristokratični norec, da je zdaj že vse tako, kakor je mislil in hotel on. Toda mož nima pojma, kai je zavedno delavstvo. Če je stranka za sedaj odpovedala odločilni boj, je imela za to tehtne razloge. Generalne stavke se ne delajo zato. da Mrtvaški ženin. Balada K. J. Erbena. Poslovenil Josip Stritar. (Konec.) »»Teh jagod jaz ne vidim rad. Ovijajo te kakor gad, tesne te, sapo ti jemljo; stran vrzi, in lahko ti bo!«« Zagrabi, vrže stran, in glej! Za dvajset milj sta že naprej. Nizdoli pot zdaj jima gre, Srez loke, barje in vode. Plameni modri tavajo, nad barjem lahko plavajo; v dveh vrstah po devet, gredo, kakor mrliča v grob neso, |in žabji zbor iz luž, voda pogrebno pesem jim reglja. On dalje, dalje urno gre, nji že kolena sc šibe; ostrica kakor z britvijo jv nožico belo reže jo. Zelena praprot rudeči po sledu se od nje krvi. T »»Noč lepa, jasna! Uro to na grobje živi leč gredo; morda si grobu blizu ti, Jn tebe, Huba, groza ni?«« »Kaj groza? Z mano ženin moj In volja božja nad menoj. ‘A malo, prosim te, postoj, tia se oddahnem, dragi moj. Ne morem, dih uhaja mi, v srce se nož zasaja mi.«r bi se goloroko delavstvo gnalo pred strojne puške, ampak zato, da se doseže uspeh. Po položaju v parlamentu, po klavrnem nastopu meščanske opozicije bi bila tudi revolucija na ulici brezuspešna. Ce Apponyi, Andrassy in vsi opo-zicionalni grofi niso imeli poguma, da bi odločno nastopili v parlamentu, ker hrepene vsi po ministrskih sedežih, je morala socialna demokracija pač upoštevati hipni položaj; ali zato vendar ne bo delavstvo nikdar opustilo svoje zahteve po splošni in enaki volilni pravici, in miru ne bo na Ogrskem, dokler ne bo uresničena. Četudi ni bilo generalne stavke, so vendar že priprave zanjo učinkovale revolucionarno. Kjer ga prej še ni bilo, tam so te priprave zbudile zanimanje za splošno in enako volilno pravico: do zadnjega kota jc prodrlo prepričanje, da je brez radikalno demokratične reforme nemogoče saniranje ogrskih razmer. Tisza pozna slabo pogoje zgodovinskega dejanja, če misli, da je moeoče premagati tako splošno, globoko zavedanje s puškami in s parlamentarnim nasil-stvom. Reforma separjev še ni zakon. Sprejeti jo mora še magnatska zbornica in potem mora še dobiti sankcijo. Magnati jo bodo sprejeli; tam odobrava večina vsako vladno podlost kakor Tiszini mameluki. Kar sc tiče sankcije, bi bila nedvomno odklonjena, če bi se med cesarjevimi svetovalci našel mož, ki bi povedal vladarju čisto resnico o ogrskih razmerah. Kakor je videti, pa ni takega človeka. Verjetno je. da bo reforma celo sankcionirana. Ali tudi to ne bo konec. Tedaj se vname boj šele z novo silo. In če bo tedaj delavstvo spoznalo, da nima pričakovati nobene podpore iz parlamenta, bo pač uredilo svojo bojno metodo povsem izven parlamenta. Sedanji zmagovalci v Budimpešti ne preudarjajo tako daleč. Kakor vsi aventuristi igrajo tudi oni va banque in si mislijo: Za nami vesoljni potop! Toda v tem potopu lahko še sami utonejo. S svojo podlo igro v parlamentu, s svojim izzivanjem ljudstva, s svojini očitno priznanim kršenjem pravice so doseglj, da je na Ogrskem revolucija v permanenci. Čim bolj je navidezno mirno, tem več razloga imajo vladajoči tolovaji, da trepečejo. In če ljudstvo sedaj še ni obračunalo, bo imelo temveč obračunati in bo to tem temeljiteje opravilo, kadar se definitivno poloti tega posla. JULIJ DEUTSCH: Alkoholna desetina. (Konec.) 1 »krepi, ki so se zdeli zveznemu svetu potrebni, stf merili na omejitev konsuma žganja, dočim’ naj bi bile ostale alkoholne pijače proste. Po živahnih razpravah v zakonodajalnih zbornicah in v javnosti je predložila zvezna vlada skrbno izdelan načrt za uvedbo monopola na žganje. Predloga je bila v zakonodajalnih zbornicah sprejeta in je obveljala tudi pri ljudskem glasovanju z 267.122 proti 138.496 glasovi. Švicarski zvezni zakon je izročil državi monopol za izdelovanje alkohola iz žita. repe, melase, sladkorja in krompirja, dočim je ostalo pridelovanje piva in vina in izdelovanje alkohola iz sadja, svišča, brinja in podobnih snovi privatni industriji. Švicarji pa se niso zadovoljili s tem, da so ST*"» ■ ' • ' ' • »g <»Le urno, urno za meno, saj skoraj konec pota bo! 'Svat čaka. Čakajo gosti, 1n kakor strela čas leti. — !A kaj za vratom ti tako na traku sveti se zlato?«« »Od matere je križec to.« »»Hoj, vražja stvar ta iz zlata robove ostre ti ima, boli te. ne pomaga nič; stran jo! pa bodeš tič.«« Iztrga, vrže stran, In glej! iže trideset sta milj naprej. — široka tu leži ravan, pred njima grad stoji teman; visoka okna, in tenak zvonik se dviga v nočni zrak. *»Končan je pot; tu dom je moj. Kaj vidiš, dekle, pred seboj?«« »Za Boga! cerkev se mi zdi!« >»Ne! grad moj pred teboj stoji.«« »Grobovi tu in križi, oj!« i»»To niso križi, vrt je moj! ;V me vpri oči in brez strahu iza mano skoči prek zidu!«« ■»Oh, pusti me, siroto, oj! Strašan pogled je divji tvoj; Jz ust Je tvojih dih strupen, In srce tvoje led studen.« »»Nič ljubica se mi ne boj! državi izročili monopol za izdelovanje žganja, ki je odprl državni blagajni nove vire, temveč cbenem so določili, da sc uporabi del dohodkov alkoholnega monopola za pobijanje pijančevanja. Na predlog narodnega svetovalca Curtija je bilo sklenjeno, da uporabijo kantoni najmanj 10 odstotkov čistega dohodka monopolne uprave za boj proti pijančevanju. Vprašanje je, kakšni so bili učinki alkoholnega monopola, združenega z alkoholno desetino? Učinki na konsum žganja so zelo ugodni. Po računih ravnatelja švicarske alkoholne uprave E. W. Millieta le znašala pred uvedbo alkoholnega monopola letna uporaba 135.000 hektolitrov čistega alkohola. Po uvedbi alkoholnega monopola, v dobi od 1893 do 1902. je upadla letna poraba na 92.000 hektolitrov čistega alkohola. Dočim jc pred uvedbo alkoholnega monopola znašal konsum čistega alkohola na glavo švicarskega prebivalstva 4.75 litre, jc opešal v dobi alkoholnega monopola na 2.89 litra. Z upadkom porabe žganih pijač je roko v roki napredoval konsum vretih pijač: kar je izgubilo žganje, sta pridobili vino in pivo. V dobi, ko ie opešal konsum žganja za 39,2 odstotkov, je poskočil konsum piva za 60,8 odstotkov, konsum vina za 29,3 odstotkov in konsum sadjevca za 24,8 odstotkov. Naraščanje konsuma vretih pijač ni iznenadilo. Na začetku alkoholne zakonodaje so računali s tem in celo merili na to, da izpodrinejo najnevarnejšo pijačo, žganje, z dozdevno manj nevarnimi alkoholnimi pijačami. O vrednosti takega sistema v pobijanju alkohola ne bomo govorili; človek je v tem pogledu lahko velik črnogled. Ampak pozornosti vredno je dejstvo, da rastoči konsum vina in piva ni izključno le v zvezi z upadanjem konsuma žganih pijač, zakaj v drugih deželah konsum žganja ni opešal, konsum vina in piva pa vzlic temu prav izdatno naraste!! V Avstriji n. pr. se je v dobi, ko je konsum žganja v Švici opešal, prav izdatno povečal, obenem pa je narasla tudi poraba piva. Množina t. zv. izvlečka (potrebnega za izdelovanje piva) je narasla od 12,486.000 hektolitrov v letu 1885 na 19,227.000 hektolitrov v letu 1902/1903, torej za 46 odstotkov! V Švici je vsled monopola na žganje upadel konsum žganja in narasel konsum piva. V Avstriji je narasla poraba vseh alkoholnih pijač. Naglašali smo, da se nam alkoholni monopol sam na sebi ne zdi posebno vabljiv in da se nam zdi švicarska zakonodaja posnemanja vredna, predvsem z ozirom na to, da dovaja državna sredstva za boj proti pijančevanju. Od uvedbe monopola na žganje do leta 1910 izkazuje monopolna uprava 146 miljonov frankov čistega dobička in od te vsote so kantoni že dobili 137 miljonov. Ako bi bili kantoni porabili desetino tega denarja po zakonu za pobijanje pijančevanja. hi sc bili dali doseči prav izdatni uspehi. Žal se alkoholna desetina ne uporablja zmerom prav umno. Kantoni so v premnogih slučajih uporabili del alkoholne desetine za izdatke, ki bi jih bili morali pokrivati pravzaprav iz rednih državnih dohodkov. Večji zneski so služili za prisilne delavnice, poboljševalnice, bhznice. sirotišnice, naturalne oskrbovalne postaje, zavode za božjastnike, slepce in mutce, bolnice, ubožnice, nadalje za podpiranje izpuščenih kaznjencev in za podobne svrhe. Dasi so vsi ti izdatki potrebni, je vendar opravičen ugo\< r. da alkoholna desetina ni za to uvedena. Vesel in bogat dom je moj; mesa dovolj, a brez krvi, denes se tudi kri dobi. — Kaj pa imaš tu v culici?«« »Košulje, kakor velel si.« »»Dve, več jih nama treba ni. Jaz eno vzamem, eno ti.«« Vzel culico, zakrohotal, čez zid na grob jo je zagnal. »»Ne boj se. dekle, brez strahu «a culo skoči prek zidu!«« »Pred mano bil si vedno prej 'ti na nesrečni poti tej; pa poti bil vodnik si moj, zdaj tudi skoči pred menoj!« On skoči; pa pomislil ni, kaj dekle pač za njim stori; pet sežnjev kvišku skočil ie, a deklica ne vidi se; Obleka bela nje samo {zablešči, ko beži plašno; ia daleč ji zavetja ni, tja plaho dekle pribeži. (Stoji stanica zidana, bje vratca so zapahnena; teaškripljejo in se odpro. zapah zapre Jih spet za njo. iBrez oken Je stanica ta. Le skozi poke luč ima; podobna Ječi se Ji zdi. ,v nji na deski mrlič ležt. Ropot se čuje zunaj, hoj! Strahov mrtvaških nočni roj; ropoče, klopota s kostmi. da bi si kantoni z njo prihranili splošne izdatke za humanitarne svrhe. C ton Lang je že leta 1894. odločno protestiral proti taki uporabi alkoholne desetine in izjavil, da je najumnejša uporaba za zmernostno giba.;je. Zahteval je ustanovitev zdravilišč za pijance, podpiranje društev, ki pobijajo vživa-njc alkohola ali vsaj pijančevanje, podpiranje ljudskih kavarn, kuhinj, brezalkoholnih gostiln, čitalnic, otroških zavetišč, počitniških kolonij itd. Z rastočim protialkoholnim gibanjem se je polagoma vendarle dosegla umnejša uporaba alkoholne desetine. Sedaj razpolaga Švica vsako leto z okroglo 900.000 do 1,000.000 franki alkoholne desetine. Če se ta vsota pametno uporablja. se ž njo lehko marsikaj dobrega doseže. Sedaj se uporabljajo vsako leto večje vsoie neposredno za pobijanje pivskih šeg. Millich je izračunil, da se je že do leta 1902 od alkoholne desetine uporabilo za podpiranje zmernosti in za pobijanje alkoholizma sploh 319.022 frankov, za pivska zdravilišča 406.980 frankov, za hrano šolskim otrokom in za počitniške kolonije 301.463 frankov, za povzdigo ljudske prehrane 394.705 frankov in za povzdigo splošne ali Specialne ljudske izobrazbe 199.989 frankov. Če pomislimo, da Avstrija za večino naštetih reči ne izdaja niti vinarja, je zgled Švice posnemanja vreden. Uvedba alkoholne desetine v Avstriji hi odprla večje vsote za pobijanje alkoholizma in pripomogla k uspešnejšemu pobijanju tega ljudskega zla. Dokler obstaja državno pobijanje alkohola izključno le v obdavčevanju opojnih pijač, hinavska kretnja ne prikrije, da manjka volje za resno delo. Stavka v tržaškem tehničnem zavodu. Marš na delo, ali pa proč! Stavka delavcev v tržaškem tehničnem zavodu se nadaljuje. Morala delavstva je visoka. solidarnost in disciplina naravnost vzorni. Slovenski in italijanski organizirani delavci so se zdrttžli v trenotku. ko je bilo krivic za vse preveč in ko jim je delavski iti človeški ponos sam narekoval, naj sprejmejo vsiljeni jim boj. V tehničnem zavodu so razmere za delavce neznosne. Tak.) neznosne, da so jih občutili celo delovodje. Posebno surovo je nastopal proti delavcem ingenir Puchler in jc naravno, da ni vžival pri delavcih nobenih simpatij. Zaradi neprestanega šikaniranja, zaradi neopravičenega odpuščanja starih delavcev, katerim dado po navadi darilce in jih potem pahnejo na cesto, zlasti zaradi neprijetnega dogodka. med inženirjem in med nekim delovodjem so se sešli delavci v sredo 5. t. m. opoldne na travniku polesr zavoda. Ogorčenost je bila velikanska. Tam so delavci sklenili, da se vrnejo na delo in da bodo prenehali z delom takoj. ko pride v tovarno inženir Piichler in se na delo podali takoj, ko bo ta gospod zapustil delavnice. Ob pol dveh je inženir prišel. Delavci so vsi kot en mo/, zapustili delo in šli pred urade zavoda. Inženir je uvidel kritični položaj in jo odpihal. Teda’; pa je prišel med delavce direktor zavoda Lendecker. Pogledal je delavce in zavpil: Marš na delo! Marš na delo ali pa proč! Te besede so padle med delavce kakor iskra na kup suhe siame. Nejevolja in razburjenost je naraščala. Bilo je, kakor da se Jtripavo pesem to brni: ..»Telo naj leže v grob; gorje njim, ki za dušo ne skrbe!«« IA čuj! po durih: buli, buh, buh! razsaja, bije hudi duh. »»Pokonci, mrtvi, hoj. na mah nazaj porini mi zapah!«« Mrlič spregleda, se zbudi, k rokami mane si oči; Jdvigiije glavo, zbira se okrog strmeč ozira se. »Nebeški oče, tebi čast! daj me hudemu v oblast! Ti, mrtvi, lezi spet nazaj. Gospod ti večni pokoj daj!« !n mrtvi glavo položi in zamiži in spet zaspi. A zdaj pa zopet: buh. buh, buh! še bolj razsaja hudi duh: t»»Mrlič, pokoja ti ne dam, pokonci in odpri mi liram!«« In ko ropoče, ko rohni, mrlič odpira spet oči; izteza suhe roke. stran, da bi odpahnil mu zapah. ©Zveličar, dušo reši mi, hudobnega uteši mi! fTi, mrtvi, lezi: Bog ti raj in meni mir in pokoj daj!« n mrtvi zopet leže, glej! ztegne ude kakor prej. 'A zunaj zopet: buh, buh, buh! pripravlja vihar. Naši sodrugi so položaj takoj spoznali. Dasi so bili delavci prej pripravljeni vrniti se na delo, jih ne bi spravil sedaj nazaj. In res so delavci izvolili deputacijo, ki naj naznani vodstvu, da zaradi razburjenosti ne bi biio varno delo nadaljevati in da je pametno, ako odidejo delavci domu in se vrnejo drugi dan mirni in nerazburjeni na delo. Depntacija je šla takoj k glavnemu ravnatelju Demaju in mu sporočila delavski sklep. Demaj je spoznal resnico in dejal, da je tako prav in da naj delavci le pojdejo domov in se drugi dan vrnejo na delo. vsem, kar se je zgodilo, so pa delavci tudi spoznali, da ne bi bilo najvarnejše iti drugi dan na delo. Sumili so in njih sum se je uresničil. Pred povratkom na delo so že v sredo zvečer sklenili, da pošljejo ravnatelju deputacijo. Drugi dan se je deputacija podala k ravnatelju, pa je našla tovarne zaprte in ravnateljstvo je sprejelo deputacijo na cesti. De-putaciji je ravnatelstvo sporočilo, da so delavnice zaprte, da delavcev ne sprejmejo na delo in da so delavske knjižice na magistratu. Dan pozneje je pa upravni odbor sklenil delavce iz-preti. Sprejeti da bodo le oni, ki bodo šli po knjižice na magistrat in se predstavili pri vratarju delavnic. Iz vsega je razvidno, da delavci niso hoteli stavke. Drugi dan bi bili prišli na delo. pa so jih izprli, ker so protestirali proti nečloveškemu ravnanju inženirja Piichlerja. Besede »Marš na delo« so pa delavcem povedale, da zavod hoče imeti boj in so delavci boj sprejeli solidarno in disciplinarno. Boj je sprejet in se nadalje vrši. Sedaj ne preostaja drugega. kakor da se nadaljuje do končne in pof»olne zmage delavcev. Zmaga ie pa odvisna od vsega tržaškega delavstva. Boj je nevaren in utegne dovesti vse mesto do resnično kritičnih dni Toda delavsko tržaško, ki bo moralo izkazati stavkajočim svojo solidarnost in vsestransko podporo, je tudi naprošeno, da ohrani inirno kri in čaka tozadevnih sklepov delavskih organizacij. En sam nepreviden korak bi utegnil preprečiti zmago. Pameten tfklep bo delavstvu zmago zagotovil. Ta zavod podpiran od vlade z delavskimi groši, ki dela morilno orožje, plačano z delavskimi groši, in ki ie razdelil svojim deležnikom 20% čistega dobička, bi rad, da bi delavci ležali na trebuhu pred njegovimi ravnatelji in Inženirji. Pripravlja se na boj in hoče delavce premagati. Že je poslal tvrdki Tonnies v Ljubljano, naj bi izdelala livarska dela. Tu bo dolžnost ljubljanskega delavstva, da podpira tržaške delavce. Besede »Marš na delo« ki jih je iz-pregovori! gospod Lendecker, povedo dovolj jasno, da bi ravnali kapitalisti z delavci prav radi kakor s sužnji. S svojim obnašanjem, solidarnostjo in medsebojnim podpiranjem naj pa delavci dokažejo, da so ljudje in hočejo biti za bogate sadove svojega dela tudi dovolj respe-ktirani. Lepo je boj začel. Idealna je solidarnost. Naj delavstvi vztraja in zmaga bo na njegovi strani. Ljubljana in Kranjsko. — Zenski dan. V soboto zvečer se je zbralo lepo število zavednega socialističnega ženstva v areni »Narodnega doma«, da demonstrira za politično enakopravnost ženstva. Shod je otvo-rila sodružica Stebijeva, v predsedstvo je bila izvoljena sodružica Stvarnikova. Sodružica Ada Kristanova je nato v svojem krasnem poročilu, ki ga objavimo v eni prihodnjih številk očrtala današnjo kapitalistično družbo in položaj delavnega ženstva v tej družbi. Ozirala se je na politične pridobitve ženstva v Ameriki, na Finskem, Angleškem itd. in opozarjala slovensko delovno ženstvo na edino pot, po kateri doseže lehko svoje pravice: zvesto so-bojevanje ženstva v vrstah socialne demokracije in vstop v organizacijo. Njena izvajanja so zbudila v navzočih veliko pozornost in navdušenje. ki se je izlilo ob koncu poročila v buren aplavz. Sodrug Etbin Kristan, prihodnji govornik, je dejal, da bi on ne dal ženskam volilno pravico; ie same si jo morajo izvojevaii, ker šele s tem bodo pokazale, da jo zaslužijo. Za zgled je navajal moške delavce, katerim tudi Siroti gine vid in sluh. »»Pokonci, mrtvi, hola, ho! in ven podaj mi živo to!«« Gorje siroti, oj gorje! Mrlič ustaja v tretje že; debele, zbegane oči upira vanjo, da medli. »Marija, milostna gospa, oj prosi zame ti Boga! Pregrešno te prosila sem odpusti, kar grešila sem! Marija, prosim te kleče, pomagaj mi iz sile te!« In čuj, že v vasi je vesel petelin beli dan zapel; za njim vsi zapojo na glas, kar ima petelinov vas. In mrtvi zopet zamiži, z deske na tla se zavali, in zunaj čuti ni glasu, njen drug — izginil brez sledu. Zarana drugi dan ljudje, ko k maši pridejo, strme: En grob odprt — gole kosti! - V mrtvašnici dekle tiči. na vsakem grobu, kar jih je, košulie košček vidi se. Oj srečno si rešila se. Bogu si izročila se, vod zlega obrnila se; da nisi stavila se v bran, tvoj konec bil bi zdaj strašan; raztrgano bi ti bilo. kakor košulje te, telo. nihče ni prinesel na krožniku političnih pravic. Danes jih pa imajo, ker niso prej odnehali z bojem, da so jih dosegli. Ženstvo pa ima v svojem boju veliko lažje stališče, ker so jim že moški pokazali pot. ki so morali ustvariti vse sami iz sebe. Sredstvo, s katerim doseže ženstvo pravice v javnem življenju je: organizacija, organizacija, organizacija. Govor sodruga Etbi-bina Kristana je naravnost elektriziral vse navzoče in njegov duhoviti sarkazem je našel popolno umevanje pri vseli. Ko je končal, je kar odmevalo od silnega odobravanja po dvorani. Sodružica Stebijeva je predlagala nato sledečo resolucijo: Slovensko socialistično ženstvo, zbrano 8. marca 1913 v areni »Narodnega doma«, zahteva za vse odrasle državljanke aktivo in pasivno volilno pravico za drž. zbor, dež. zbore in občinske zastope, ter pasivno volilno pravico za obrtna sodišča. Politične pravice potrebuje ženstvo, da se bojuje za varstvo življenja in zdravja delavk, za materinsko varstvo in varstvo otrok; za boj zoper brezvestno igro s človeškim življenjem, zoper brezvestno, leh-komiselno vznemirjenje ljudstva z vojnimi grožnjami; za boj zoper draginjo živil in stanovanj, zoper militarizem, davčna bremena in carine na živila; politične pravice bodo ženstvu sredstvo. da pridobi delavskim otrokom dobre šole, zadostno oskrbo bolnikov, preskrbo vdovam in sirotam in onemoglim, starim ljudem brezskrbno življenje. Kakor delamo skupaj z moškimi po tovarnah in delavnicah, tako se hočemo tudi z njimi boriti za osvoboditev delavskega razreda iz okov gospodarskega izkoriščanja in političnega zapostavljanja. Država nam nalaga enaka bremena kakor moškim, zato zahtevamo od nje tudi enake prvice in enako možnost za zastopanje naših interesov. Resolucija je bila sprejeta soglasno, nakar Je sodružica Stebijeva zaključila lepo uspelo manifestacijsko zborovanje ljubljanskih proletark. — Letni občni zbor ljubljanske skupine »Zveze avstr, tobačnih delavk in delavcev«. V petek zvečer je imelo ljubljansko tobačno delavstvo, organizirano v »Zvezi avstr, tobačnih delavk in delavčevi, svoj redni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Sodrug Zupan, načelnik ljubljanske skupine, je otvoril ob šestih občni zbor. V svojem poročilu se je najprej spominjal dveh umrlih članic. Nato je očrtal delovanje ljubljanske skupine v pretečeneTp letu. Omenjal je terorizem »krščanskih« delavcev in delavk, ki planejo na vsako uovo delavko kakor lačni volkovi na plen. Naša organizacija ne uporablja take metode, temveč deluje pri pridobivanju novih članov le s tem, da pojasni vsakemu položaj delavca, ki ni strokovno organiziran. Vsak naš član naj bo prepričan, da je le njegova korist, če je organiziran, nasilje zametujemo. Omenjal je izid zadnjih volitev v bolniško blagajno. Klerikalno organizacija je nazadovala za več kakor sto glasov, naša je pridobila 64 glasov. — Sodrug Kadunc je podal blagajniško poročilo: dohodkov je imela podružnica 1494 K 20 vinarjev, stroškov 609 K 92 vinarjev, prebitek 884 K 30 vinarjev. Za kontrolo je poročal sodrug Rozman, ki je izjavil, da sta s sodrugom Knezom preglodala vse knjige in jih našla v najlepšem redu. Po blagajniškem poročilu je bila volitev novega odbora in volitev delegata za glavno skupščino avstrijskih tobačnih delavk in delavcev, ki bo v Veliki noči na Dunaju. Za delegata je bil izvoljen sodrug Zupan Josip, ki je pozval vse člane, naj mu takoj naznanijo vse nedostatke pri delu v tovarni, da o njih lehko poroča na glavni skupščini. Vsa poročila so bila sprejeta brez debate. Nato je poročala sodružica Stebijeva o pomenu strokovne organizacije za tobačno delavstvo. Pri zadnji točki »Slučajnosti« je sodrug Zupan navedel vse one nevzdržne razmere v ljubljanski tobačni tovarni, o katerih bo na Dunaju poročal. Sodružica Fani Nedvedova je v imenu delavk izrazila nekatere pritožbe in omenjala zlasti slab material za smotke in sirovo nastopanje nekaterih paznikov. Nato je sodrug Zupan zaključil občni zbor s pozivom na neumorno delo za ojačenje organizacije. — V Ameriko nas v duhu povede sodrug Etbin Kristan, ki predava nocoj v salonu gostilne pri Anžokti v Sp. Šiški, Opozarjamo vse šišenske sodruge na to zanimivo predavanje. Oseba predavatelja nam je porok, da bo predavanje v resnici stvarno, in da nam poda užitkov polno sliko o Ameriki, deželi tru-stov in miljonarjev. Začetek ob 8. zvečer. Med predavanjem je prepovedano kajenje in serviranje pijače. — Invalidna ustanova. Ruspisana je pod-maršala Karla pl. Tegetthofa ustanova za invalide. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je javno nabit na mestnem magistratu. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Ogrov in 12 Hrvatov; 8 Kočevarjev je prišlo z Dunaja, 250 Lahov pa se je peljalo na Dolenje Avstrijsko. — Jubilej vojaške krogle. Na stezi, ki vodi od Poljanske ceste med št. 31 in 33 k Poljanskemu nasipu, je zazidana v hišo pest debela krogla z napisom: »D : 28 : Sb. 1813«. Ta napis se tolmači tako, da je dne 28. septembra leta 1813 priletela v hišo kanonska krogla. — Polajnkov« popotovane v Evropo. Avstrijski konzul g. Orlando v Plymouthu na Angleškem je sporočil ljubljanski policiji, da je dvojica Polajnko v petek dospela s parnikom »Finland« v Plymouth, kjer se pa ni izkrcala marveč je morala s parnikom dalje do Ant-werpna v Belgiji, kamor sta dospela in kjer ju je tamošnja policija sprejela v svoje varstvo. Posredovanje tukajšnje oblasti., da se dvojica ne pusti na angleška tla, je, kakor se vidi. tedaj uspelo in je sedaj zedva rešena že v toliko, da ni več pričakovati kakih zaprek, marveč se bode sedaj zadeva razvila rednim potom. — Zapuščena družina. V petek zvečer se je zglasila pri policiji Ana Gorenje, rodom iz Krškega, s svojimi petimi nepreskrbljenimi otroci in prosila za jed in prenočišče. Družino je oče pustil v Bischofshofnu in neznano kam odšel. Revna mati le dobila aenarno poaporo, da je mogla v svojo domovno občino. — Petkroiiski falsifikati. Te dni je dobilo v Ljubljani več oseb ponarejene petkronske tolarje. Torej pozor! — Ljubljanska kreditna banka. Dne 5. t. m. se je vršil XIII. redni občni zbor delničarjev pod predsedništvom gospoda Ivana Hribarja, na katerem so bili sprejeti predlogi upravnega sveta. — Stanje bilance za leto 1912 je sledeče: Aktiva: Blagajna 587.947 K 69 vin,, valute 71.734 K 87 vin., menice in devize 6,305.871 K 9 vin., predujmi na vrednostne papirje 3,493.522 kron 4 vin., vrednostni papirji 2,242.484 K 5 vin., dolžniki 15,130.351 K 80 vin., inventar 129.316 K 70 vin., realitete 1,190.162 K 57 vin., skupno 29,151.390 K 81 vin. Pasiva: Delniška glavnica 8,000.000 K, rezervni in pokojninski zaklad 848.802 K 89 vin., vloge 13,237.170 K 1 vin., upniki 6,315.647 K 66 v., tranzitne obresti 84.316 K 1 vin., nevzdignjena dividenda 978 K, dobiček 664.476 K 24 vin., skupno 29,151.390 K 81 vin. Račun izgube In dobička: Izdatki: obresti 1.326.000 K 1 vin., upravni stroški 118.214 K 48 vin., plače in stanarine 2,36.012 K 5 vin., davki in pristojbine 95.181 K 29 vin., odpis inventarja 14.215 K 69 vin., čisti dobiček za leto 1912 inkl. prenos iz leta 1911 664.476 K 24 vin., skupno 2,454.099 K 76 vin. Prejemki: obresti 2,043.901 K 34 vin., iznos bančnih poslov 328.821 K 18 vin, iznos realitet 33.264 K 84 vin., prenos dobička iz leta 1911 48.112 K 40 vin., skupno 2,454.099 K 66 vin. Od upravnega sveta predlagana 6 %na dividenda je bila sprejeta, ter se izplačuje za zapadli kupon št. 12 24 K začenši s 6. marcem t. 1. Iz čistega dobička je bilo dodeljeno: 30.818 K 19 vin. rednemu rezervnemu zakladu, 480.000 K kot 6 %na dividenda, 18.554 K 56 vin. upravnemu svetu za 10 %no tantijemo, 10.000 K pokojninskemu zakladu, 100.000 K posebnemu rezervnemu fondu, 10.378 K 92 vin. rednemu rezervnemu fondu kot posebno dotacijo, in 14.724 K 57 vin. je bilo pre-nešeno na nov račun, s čimer je ves čisti dobiček za leto 1912 v znesku 664.476 K 24 porabljen. Rezervni in penzijski fondi znašajo k 21. decembru 1912 1,000.000 K, kar odgovarja 12 in pol odstotkov delniške glavnice. — Od-stopivši člani upravnega sveta gospodje Ivan Hribar. Gabrijel Jelovšek, Fran Krasny in dr. Ivan Tavčar, so bili vnovič Izvoljeni. — Glej današnji inserat! Podporno društvo v Pragi in kranjski deželni odbor. Deželni odbor kranjski je odrekel letos praškemu podpornemu društvu svojo podporo, ki je znašala v preteklem letu 500 K Ker v tem slučaju deželni odbor ni postopal brez vsakega peveda, zato je potrebno, da se izpregovori o tem nekaj besed. Odbor praškega podpornega društva ima razdeljevati podpore, kakor ie predpisano v poslovniku, isa podagi predlogov dijaškega pododbora, v katerem ima vsako akad. društvo po enega in vsi podpiranci skupaj pa 3 zastopnike in ravno toliko namestnikov. V poslovnem letu 1911/1912 pa so se začele deliti podpore pri nekaterih zelo nesorazmerno z dohodki, proti predlaganju dijaškega pododbora, ki je deloval nepristransko, To se je pokazalo najbolj kričeče pri treh klerikalnih visokošoicih, kateri so bili prikrajšev&nl (za 20 do 60 %) tako, da so končno smatrali za umestno, obrniti podpornemu društvu hrbet in poiskati si svoje zavetišče pri češki kat. akad. Ligi, kateri je dal kranjski deželni odbor 400 K, ker podpira sedaj ona klerikalne visokošolce v Pragi. Zato je trditev v »Dnevu«, št. 420, z dne 25. februarja, da je društvo klerikalne dijake z večjo vnemo podpiralo kot pa napredne akademike. podla laž. Podobno se je zgodilo letos tudi z uekate-rimi visokošolci v Pragi, ki ne pripadajo niti »nar. napredni«-liberalni, niti »nar. radikalno«-liberalni, še manj pa klerikalni politični smeri. Vkljub pravičnemu predlaganju od stram dijaškega pododbora so začeli dobivati manjše podpore kakor pa ostali prosilci. Ker odborniki podpornega društva, med katerimi so tudi Cehi. ne poznajo in ne morejo poznati slovenskega dijaštva v Pragi, ker se ž njim ne stikajo, zato pade vsa tozadevna krivda na odstopivšega tajnika in referenta dr. R-ja, ki je postopal po mnenju večine praškega dijaštva s svojim referiranjem in vplivanjem zelo pristransko. , , Na shodu, ki je bil sklican v decembru m. 1., da prime dr. R.-ja zaradi njegovega netaktnega in pristranskega postopanja, je dala navzoča »nar. radikalna« večina dr. R.-ju a jjriori svojo zaupnico in pokazala s tem, da se strinja s postopanjem dr. R.-ja naprain gotovim skupinam slovenskih visokošolcev v Pragi, kar kaže »nar. rad.« dijaštvo v zelo slabi luči. Ko se je dr. R.-ju namignilo, da imajo prizadeti visokošoicd v rokah dokaze za neutemeljeno prikrajševanje in ker dr. R. ne bi bil v stanu svojih trditev, s katerimi je poskušal motivirati prikrajševanje, dokazati, zato je smatral za umestno, da odstopi od odbora podpornega društva, češ da se ne da terorizirati od gotove klike. Po odstopu dr. R.-ja so prizadeti visokošolci zopet začeli dobivati podpore, kakor jim gredo po pravici in kakor predlaga dijaški pododbor, kar je najboljši dokaz, da je dr. R. pristransko postopal. Da se je razdeljevanje podpor spravilo zopet na pravičen tir, gre zasluga ostalim odbornikom in dijakom, ki so se potegnili za svoje pravice. . ... Da je kranjski deželni odbor letos odrekel podporo, se imajo zahvaliti praški slovenski visokošolci na prvem mestu politični nestrpnosti onih ljudi, ki poživljajo v »Dnevu« (25. februarja), da »naj 6e vendar enkrat začne ravnati jx) resoluciji, ki jo je že pred časom podalo slovensko akad. društvo »Adrija«. po kateri naj se preneha podpirati klerikalne akademike«. Na drugem mestu pa se ima dijaštvo zahvaliti ai. R.-ju, ker se je liotci ravnati po rej resoiucin ‘frn,?naPal tega ^ sv°j« znani politični nestrpnosti in puhlem antiklerikalizmu nri »odpornem društvu, ki je namenjeno vsem slovenskim visokošolcem v Pragi, s svojimi referati zelo i>nstransko. Ker je denar, s katerim razpolaga deželni odbor iz vse dežele, zato ta denar ni klerikalen — ampak tudi liberalen ni. Zahtevati od deželnega odbora podporo, obenem pa izključevati klerikalce od podpor, je nedoslednost, katere je zmožen le človek, ki nima niti najmanišesra zmisla za logiko. i ^ d5ž.el.ui ni samo klerikalen, zato je tudi deželni odbor krivično nedosleden ko i deželnim denarjem podpira samo klerikalce. Zato je skrajno obsojati tudi to, da podpira deželni odbor le češko kat. akad. Ligo. Grešilo se je torej na obeh straneh zičelo pa se ie med gotovim, politično nestrpnim di-jaštvom v Pragi. Oziraje se na to, da podporno društvo ni navezano samo na podpore od posameznih dobrotnikov, temveč pred vsem na razne koroo-racije. institucije in zavode (dežele, občine denarne zavode itd.), ki morajo biti politično nevtralni, zato mora biti tudi podporno društvo politično strogo nevtralno in izvenstrankarsko, ako hoče reflekirati na podpore od teh strani Zato je s stališča konsekventnega demokratizma in prave svobodomiselnosti skr-dno obsojati početje onega dijaštva, ki hoče v sv* jem puhlem antiklerikalizmu in slepi noIiH^nl nestrpnosti vlačiti strankarstvo v i>odpon,o dr« štvo za slovenske visokošolce v Pragi nevpHrS da se s tem škoduje dljaštvn, ki je navezano na podpore m da se jemlje s takimi gonjami sk>-venski javnosti nujno in potrebno zaunanie do podpornega društva. Toraj: proč z politično nestrpnostjo. K'rK) Toliko v pojasnilo od strani onega Dr-^kMra slovenskega dijaštva. ki stoji na stališču- L da je podporno društvo namenjeno vspm visokošolcem v Pragi, da mora biti politično strogo nevtralno, oziroma izvenstrankarsko- iz tega sledi da društvo ne sme omejevati svoieea delovanja samo na pristaše gotovih politS smen, niti izključevati te ali one skupine od podpiranja; 2. da se morajo deliti podpore na uodlaei predlogov dijaškega pododbora in da se odbije vsem enako, kadar ni dovolj denarnih sredmev na razpolago; 3. da se strinjajo s krajšanjem podpore e, ako ima podporno društvo konkretne dokaze v rokah, da prosilec ne navaja pravilno svoiili dohodkov, in ’ 4. da predlaga dijaški pododbor podpore kolikor mogoče sorazmerno z dohodki posameznih prosilcev in da kontrolira pazno, če navajajo prosilci resnične dohodke v svojih »roŠ-njah. Te točke so sprejeli tudi podpiranci, zbrani 3. marca na sestanku v prostorih akad društva »Adrija« na Kralj. Vinogradih. Štajersko. — Hrastnik. Tulca; je umrl dne 2. marca rudar Akijz Potokar. Dne 31. decembra ga je ogrizel stekel pes; šel je v Pasteurjev zavod kjer so ga čez 14 dni kot zdravega odpustili Na to je Potokar do zadnjega februarja delal dne 1. marca pa so ga prijemali v grlu krči in ie umrl v hudih bolečinah. — Slovensko gledališče v Mariboru Na splošno zahtevo se zgodovinska slika »Ben Hur« v nedeljo 16. t. m. popoldan ponovi Tako se nudi prilika tudi onim posestnikom ki so morali zadnjič vsled pomanjkanja prostora oditi, da si to krasno igro ogledajo. Zunanje poset-nike vljudno prosimo, da si n a roče sedeže že v predprodaji pri g. Vilku Weixelnu, trgovcu. Zgornja Gosposka ulica, da ne pridejo morda zopet zastonj v Maribor. Zadostuje navadna dopisnica. Začetek predstave točno ob pol <• popoldne. Listnica uredništva. Nabrežinski naznanili smo prejeli v soboto — prepozno za sobotno izdajo._________________________ Trst. — Ženski shod, ki se je vršil v nedeljo popoldne v veliki dvorani »Delavskega doina4 v Trstu ie bil impozantna manifestacija tržaškega zavednega ženstva za ženske politične pravice. Prostorna dvorana je bila pač polna slovenskih in italijanskih žena, katerim se je pridružilo tudi lepo število delavcev. Shod je otvoril v imenu ženskega odbora sodrug Golouh, ki je shodu tudi predsedoval. Italijansko je poročala sodružica Pachor. Slovensko in nemško sogdružica Gornikova. Govoril je tudi sodrug Todescbini in je za njim sodružica Kro-snik iz Karinina prinesla na shod pozdrav in izjavo solidarnosti od zavednih korminskih žena. Vsi govorniki so poudarjali važnost političnih pravic za ženske, v dosego katerih se morajo bojevali v okviru socialnodemokratičue organizacije, in so za svo;a izvajanja želi mnogo odobravanja. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Tržaško zavedno žen-štvo, zborujoče v tržaškem »Delavskem domu« dne 9. marca 1913 podpira akcijo socialistične ženske organizacije v Avstriji, ki zahteva splošno politično in še posebno volilno enakopravnost; je solidarno z delavkami vseh narodnosti, ki ta dan zahtevajo na shodih politične pravice; odobrava sklepe in predloge organizacije ter izjavlja, da bode pričeto delo v svrho organiziranja ženstva in njih izobrazbe v smislu socialističnih načel složno in vztrano nadaljevalo, v zavesti, da bode tako najbolj pospešilo bol za emancapacijo ženstva in izvojevanje zahtevane politične in socialne enakopravnosti. — Za tem je sodrug Golouh zaključil to impozantno manifestacijo in pozval žene na delo za svoje pravice in za svojo organizacio. — »Ljudski oder«. Odbor ima v petek ob pol 9. zvečer važno sejo. Odborniki in nadzorniki naj pridejo vsi. Vestnik organizacij. Občni zbor pevske podružnice sc vrši 18. marca ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova ul. 6. 1. Poročila funkcijonarjev. 2. Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Obilna udeležba nujna! Odbor. Organizacije in zaupniki, ki imajo v kolportaži .Družinski koledar’ se nujno vabijo, da denar za prodane koledarje takoj vpošlje na naslov: .Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Neprodanih koledarjev ni treba vračati. Sodruge po Slovenskem vabimo, da opozore delavstvu prijazne trgovce, obrtnike, gostilničarje itd. na reklamni del .Družinskega koledarja11, ki bo za 1. 1914. še veliko lepše opremljen. Nabiralcem oglasov se da znaten popust in lahko precej zaslužijo. Kdor hoče sodelovati naj se obrne na naslov: Zveza .Vzajemnost” v Ljubljani. Inserenti naroče oglase lahkb naravnost pri zvezi. Zadnje vesti. MIROVNA VPRAŠANJA. Balkanske države molče. London, 10. Diplomatični krogi potrjujejo, da ni balkanska zveza še nič odgovorila na vprašanje zaradi posredovanja velesil med njo in Turčijo. Slišati je, da med posameznimi balkanskimi državami še ni dosežen sporazum, vendar se pa že lahko smatra za gotovo, da sprejmejo posredovanje, ne pa razsodišča. Vsekakor so bile prve vesti o bližnjem mirM prezgodnje. Med stališčem zaveznikov in Turčije so še velika nasprotja, ki se ne bodo lahko premostila. Pariz, 10. V tukajšnjih političnih krogih se opazuje precej veliko razočaranje, ker se vlači mirovno vprašanje na Balkanu prav tako kakor vprašanje razoroženja Avstrije in Rusije. Na Balkanu pričakujejo še dosti težav, ker je za turško vlado položaj zelo kočljiv vsled notranjih zmed; na nastopanje balkanskih držav ie pa padec Janine močno vplival. Od njih torej zdaj nikakor ni pričakovati toliko popustljivosti, kolikor bi je želela Turčija. Berlin, 9. »Nat. Ztg.« poroča iz Sofije, da fe pričakovati odgovor balkanskih zaveznikov zaradi posredovanja šele sredi tedna. Težave prihajajo odtod, ker bi Črnogorci radi dobili Skader še preden se sklene mir. . BOLGARSKO SOBRANJE. Sofija, 9. Vojni minister je na neko interpelacijo. če se ne bi moglo moštvo teritorijalne Vojske odpustiti domov, da bi se obdelala polja, odgovoril, da misli vlada vedno na to. da pa je to za sedaj zaradi vojnega stanja nemogoče. Na interpelacijo, kaj je na tem, da so srbske oblasti v Bltoljti izgnale ondotnega podružničnega ravimtelja bolgarske narodne banke, odgovarja finančni minister, da se je to res zgodilo, in da je slijčaj rešen. JANINA. Vhod prestolonaslednika. Atene, 9. O vhodu prestolonaslednika v osvojena Janino se oficioztio poroča: 2e na .1® bilo v Janini vse na nogah. Čete . ,se 'e zbralo na trgu pred vladnim poslopjem in je nepotrpežljivo pričakovalo i od ,,|9s^°lonasledm'ka. Ko so proti poldnevu topovi naznanjali prihod, se je polastila množice velikanska navdušenost. Ko je poveljnik zmagovite armade s princi Andrejem, Kri-stoforom, .lurjem in Aleksandrom ter s šefom generalnega štaba Manglisem jahal preko trga. Ra je množica obsipavala s cvetjem in lovorjem. Po slavnosti v katedrali je bil velik sprejem v justični palači.« ZAROTA PROTI MLADOTURKOM. Carigrad, 10. Princ Valiid Edin je poslal sultanu, ki ga no£e sprejeti, pismo, s katerim protestira zoper policijske ukrepe proti njemu kot elanu cesarske rodbine. Sultan ni odgovo-T nf, j8.1110 111 je pooblastil Mahmud Ševke-ta. da stori vse potrebne korake in odredbe za varnost držaje in ustave. Zgon princev. Carigrad, 10. V mladoturških krogih zahtevajo, da naj sultan izžene princa Vahid Edina in Sabah Edina ter ju prisili, da se naselita v Mali Aziji. MAHMUD ŠEVKET POJDE V ČATALDŽO. Carigrad, 10. Vsled pisma, ki so ga častniki izpred Cataldže poslali sultanu in vladi, pojde veliki vezir Mahmud Ševket še enkrat v ča-talški tabor, kjer bo osebno izkušal pomiriti vojsko. MAHMUD ŠEVKET SE JE NAVELIČAL. London, 10. »Daily Cronicle« javlja iz Carigrada: V poučenih krogih potrjujejo, da po-t j P°l°žaj vedno bolj kritičen in da misli vlada na demisijo. Mahmud ševket je zelo razočaran, ker ni našel pri trozvezl podpore, katero le pričakoval. Novi kabinet sestavi bržkone Hunu Paša (?)> sedanji turški poslanik na Du-D3Jlt Ji* Pa^a ie baJe odklonil to vabilo.) Poskušali so pridobiti princa Sabah Edina za to, da bi bil sprejel ministrstvo za notranje za-e ueJn pr.epusW zunanje komu drugemu; toda Sabah Edin je odklonil. Poročevalec londonskega lista pravi, da Je od visoke osebnosti izvedel, da je res veliko častnikov pri Čatald-zi zapletenih v zaroto proti vladi. IZET PAŠA ODPOKLICAN. Carigrad, 10. V poučenih krogih trdijo, da Je vrhovni poveljnik turške armade Izet paša odpoklican od Cataldže in da je odstavljen tudi šef genralnega štaba Hadl paša. Izetov naslednik še ni imenovan. ŽENSKI DAN NA DUNAJU. Dunaj, 9. Današnja manifestacija dunajskih 8elavk in delavskih žena za politično enakopav-nost se je izvršila nenavadno sijajno. Udeležba Je bila velikanska. Iz vseh dunajskih okrajev so se shajali ob prvih popoldanskih urah veliki iz-prevodi pred rotovž; obsežna ljudska dvorana novega rotovža je sprejela vase le majhen del demonstrantk in so velike množice ženskih m moških ostale na trgu pred rotovžem. Ob 3. se Je V 'dvorani začelo zborovanje, na katerem je i/oročala sodružica Adelheid Poppova. L viharnim odobravanjem je bila sprejeta sledeča resolucija: Vtretjič so se zbrale danes, 9. marca 1913, žene in dekleta, da ponove svojo zahtevo po popolni i)o!itični ravnopravnosti z moškim. Z nami enih misli so žene v vseh kulturnih državah, kjer se niso dosegle ravnopravnosti. Zgledi Finske, Norveške in dvanajsterih držav ame-rikanskili, kjer imajo žene enake državljanske pravice, in zgledi Švedske, Danske in Angleške, kjer imajo žene občinsko volilno pravico, dokazujejo, da so »argumenti« zoper duševne sposobnosti ženske ali zoper njeno politično zainteresiranost sami predsodki, ki jih dejstva ovračajo. Zensko prebivalstvo Avstrije, ki mora v industriji, v obrti, v trgovini in v i)rometu in v poljedelstvu opravljati enake dolžnosti kakor moški, občuti kot skelečo krivico in sramoto te države, da še najosnovnejša pravica, pravica do politične organizacije ni uzakonjena. Z vsem poudarkom terjajo na tretjem avstrijskem socialno demokratičnem ženskem zboru zbrane državljanke popolno politično ravnopravnost, predvsem splošno, direktno aktivno in pasivno volilo pravico za državo, deželo In občino. Zbrane žene izrekajo svojo trdno voljo, da bodo v vrstah socialno demokratične stranke delovale neumorno v tem zmislu, da privedo vse žene dela v socialistični tabor; uverjene so; da zmaga socializma osvobodi žene iz duševnega hlapčevstva in politične brezpravnosti. Tretji ženski dan nalaga vsem ženam in dekletom dolžnost, da neumorno organizirajo in da so vsak čas pripravljene slediti pozivu, če se pokaže potreba novega naskoka za izvojevanje politične ravnopravnosti. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 9. Včeruj popoldne j j imel ministrski svet sejo pod predsedstvom grofa Stiirgkha. Davil se je tekočimi upravnimi posli. PROVIZIJA VOJNEGA MINISTRSTVA. Dunaj, 9. Današnja uradna »Wiener Zel-tung« objavlja z ozirom na interpelacijo poslanca Neumanna o provizijah, v katere je imelo biti zapleteno vojno ministrstvo, dolgo oficiozno izjavo, ker baje ni bilo mogoče odgovoriti v državnem zboru. Izjava odklanja vsako pojasnilo o demisiji vojnega ministra Auffen-berga in pravi člalje: Kombinacije in sklepi o poslovnih nepravilnostih, ki so se baje godile v vojnem ministrstvu, ali pa o doblčkaželjnih, četudi neposrednih akcijah omenjenih funkcionarjev so tako neopravičeni in žaljivi, da se morajo najostreje zavrniti. Popolnoma je izključeno, in kakor se ie izvedla transakcija, je tudi popolnoma nemogoče, da bi bil bivši vojni minister ali katerikoli organ vojne uprave dosegel najmanjši osebni ali materilani dobiček od prodaje starih pušk. Bivšemu vojnemu ministru se je zaupno naznanilo, da ie v cirkulaciji menica z njegovim podpisom. Ker ni minister nikdar podpisal menice, je moral biti podpis falsificiran. Zato se je takoj obvestila varnostna oblast Njena poizvedovanja so dognala, da je vest resnična, ali da je menica že plačana, ne da bi bil zato kaj storil vojni minister ali pa vojna uprava. Minister je takoj zahteval kazensko zasledovanje. Dotična oblast je pa omenila. da se bo obdolženec z ozirom na plačilo najbržc skliceval na to, da ni imel oškdovuhie-ga namena. Ker po veljavnem juridičnem pojmovanju goljufije in po sodni praksi ni bilo pričakovati obsodbe, se je opustilo tiadalnje preganjanje.« Moravske volitve. Brno, 10. Moravske volitve za deželni zbor so razpisane. Splošni razred voli dne 8. junija; kmečke občine volijo 14. junija, ožja volitev 24. Mestne občine volijo 26., ožja volitev 3. julija. Trgovske zbornice volijo 4. julija, veleposestniki pa 8. julija. MOLOHOVE NAKANE V NEMČIJI. 70.000 rekrutov več na leto. Berlin, 10. Povsem zanesljivi viri trdijo, da hoče vonja uprava v novih brambnih predlogih zvišati rekrutni kontingent za 70.000 mož. tako da bo znašalo mirovno stanje nemške vojske 800.000 mož. Nadalje namerava vlada zahtevati ogromne vsote za zgradbo trdnjavskega omrežja na ruski meji in utemeljuje svojo zahtevo z »izkušnjami iz balkanske krize«. Obsežen sistem trdnjav na vzhodni meji naj v slučaju vojnih zapletljajev zadržuje prodiranje ruske vojske za čas, ko bi bila glavna moč nemške armade vezana na zapadni meji proti Francozom. (Setev avstrijske balkanske politike ne odganja samo v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji!) SAN GIUL1ANOVE IZJAVE. Rim, 9. V senatu je pri proračunski razpra- vi minister za zunanje zadeve tnarkeze di San Giuliano zopet spregovoril o internacionalnih vprašanjih. Dejal je med drugim: Velesile se trudijo, da bi pospešile sklep miru na Balkanu in čimbolj utrdile evropsik mir. Delo posla-niške konference v Londonu je že rodilo dobre sadove (?) Ravnotežje v Jadranskem morju Je zavarovano, ker se lojalno izvaja vzajemni sporazum Italije in Avstro-Ogrske. Minister meni, da mora dobiti Albanija take meje, da se olajša prospeh in meščanski razvoj dežele. S pravilom »Balkan balkanskim narodom« je edina možna rešitev. Pri praktični izvršitvi zadeva to pravilo ob težave, ki se bodo skušale rešiti z duhom vzajemne spravljivosti. Vse velesile žele, da ostane teritorialno stanje ob Sredozemskem morju neizpremenjeno. O fran-cosko-italijanskem razmerju pravi di San Oiuliano. da je najprisčneiše. GENERALNA STAVKA V BELGIJI ODGO-DENA. — VLADA JE PRIVOLILA V VOLILNO REFORMO. Bruselj, 9. Socialistična stranka v Belgiji Je dosegla velik uspeh: Priprave za generalno stavko, ki je bila napovedana za 14. aprila, ako vlada ne privoli v revizijo ustave, so zlomile trdovratni odpor klerikalnega kabineta proti volilni reformi. Ministrski predsednik je pooblastil bruseljskega župana, da sporoči stavkovnemu odboru socialno demokratične stranke sledeče: Vlada odneha v vprašanju ustavne revizije, ako socialno demokratična stranka odpove napovedano generalno stavko; odslej se ne bo več upirala izvolitvi posebne komisije, ki naj pripravi posebne lossaffksphg kovni odbor je nato skoro soglasno razveljavil svoj prejšnji sklep, da začne politična stavka 14., aprila. Bruseljski žuj>an je vpričo županov šesterih največjih belgijskih mest na rotovžu ponovil svojo izjavo napram odjioslanstvu stavkovnega odbora. — Meščansko časopisje poroča, da se je za to rešitev zavzel kralj, ki je z ozirom na nevarnost generalne stavke za belgijsko industrijo naročil vladi da odneha. PAPEŽEVA BOLEZEN. Rim, 10. Papež je bolan v vratu in mora ostati v postelji. ŠKANDALI PRI POGREBU. Berlin, 9. Pri pogrebu žrtev avtomobilskega atentata pri Henningsdorfu so se zgodili škandalozni prizori. 2e dopoldne se je zbralo mnogo žensk z otroci na pokoi)ališču, tako da ga je morala policija opoldne zapreti. Množica je venomer naraščala in med ženskami je nastal pretep, opoldne je bila množica tako velika, da policija nikakor ni mogla vzdrževati reda. Zenske so se pretepale z dežniki, stražnikom so trgale »pikelhaube« z glave. Ko je prišel sprevod, so naj)adli pogrebce in jilt zlostav-Ijali. Na pokopališču je množica neverjetno divjala, razbila je mnogo grobnih plošč, spomenikov itd. Škandali so trajali dlje kakor uro. KATASTROFA PARNIKA »CALVADOS«. Carigrad. 10. Angleški parnik »Calvados« se je popolnoma pogreznil. Rešenih je okrog 150 potnikov, utonilo jih je okrog 200, nekteri so pa zmrznili. Med rešenimi je mnogo bolnih in ranjenih. VELIKA NESREČA V VOLNI. Peterburg, 9. Zaradi Jubileja carske dinastije se je tudi v Volni priredila Javna slavnost, ki je bila združena z vojaško parado. Tudi na strehi nekega cirkusa se je zbralo veliko število ljudi. Streha pa je bila preslaba za to izredno breme, in se Je udrla. Več kot sto oseb je padlo z vlsočine v cirkus. Trideset oseb si je polomilo roke in noge ter dobilo notranje poškodbe. Polovica poškodovanih so otroci. Neka ženska je umrla za svojimi ranami. Ogrske homatije. LUKACS NA DUNAJU. Dunaj, 9. Snoči sta se pripeljala ogrski ministrski predsednik Lukacs in novi učni minister Jankovich na Dunaj. Danes dopoldne je bil Jan-kovlch od cesarja zaprisežen, pri čemer je posredoval Lukacs, ki je bil nato sprejet v privatni avdienci. POSLOVNIK OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Budimpešta, 9. O načrtu novega poslovnika. ki se je včeraj predložil poslanski zbornici, je podal Tisza časnikarjem nekatere podatke po katerih se razvidi, da hoče Tisza onemogočiti ne le obstrukcijo, temveč vsako resno opozicijo. Med drugim ima predsednik po tem načrtu pravico diktirati poslancem tudi denarne globe, razun tega da jim lahko daje ukore in jih izključuje iz zbornice. V krogih opozicije pravijo, da je tudi ta načrt brez vsakega pomena, kajti Čim pride v državni zbor zopet red, bo neveljavno vse, kar se je v tej zbornici sprejelo izza lanskega 4. junija. Noben državnik in noben politik, ki ima Ie kaj pomena, ne bo priznal tega poslovnika. APPONYI SE PERE. Budimpešta, 9. Časopisi objavljajo izjavo, grofa Appon.yja, ki nasprotuje trditvam da Apponyi kot vodja opozicije ni mogel v državnem zboru odločno nastopiti zoper Lu-kaesevo volilno reformo, čez da je bil med Tiszo pa Apponyjem in Andrassyjem že davno tajen dogovor zoper Justha in njegove demokratične zahteve, vsled česar nista mogla Apponyi in Andrassy odločno nastopiti proti Lukacsevi volilni reformi, ki se večinoma vjema z njunimi zahtevami. Apponyi odgovarja na to, da je izza 4. junija prekinil tudi vsako osebno občevanje s Tiszo. TISZI PO ZOBEH. Berlin, 10. Govoranca grofa Tisze, s katero je napadal nemško volilno pravico in nemški državni zbor. je povzročila v Berlinu veliko razburjenost. Vse časopisje protestira, da se upa ogrski grof vtikati v nemške zadeve in pri tem nastopati z netaktnostjo, kakršne ne bi pričakovali od nobenega evropskega parlamenta. »Morgenpost« n. pr. piše: Izraziti moramo svoje začudenje, da se upa najvišji zastopnik parlamentarizma, ki je zgrajen na najnesramnejšem varanju ljudstva In ki živi od neprekinjenih sleparij, kritizirati parlametarne pogoje drugih dežel. Misli li morda gospod grof Tisza, da v Nemčiji ne vemo, kakšne reči se gode na Ogrskem, in da nam ni znano, da služi ogrski parlamentarizem gotovim političnim ljudem kot vir umazanih dobičkov? Zlasti grof Tisza je človek, ki je zadnje čase največ doprinesel za korum-piranje in onesnaženje parlamentarizma svoje dežele. In tak človek se drzne trditi, da se mu zdi nemški državni zbor intelektualno in moralno pomanjkljiv!« Tudi drugi listi objavljajo energične napade na Tiszo.________________ Iz življenja Indijancev v Južni Ameriki. Indijanci izumirajo. Njihova življenska sila je opešala, ko so prišli v. dotiko z belokožci, in vse odredbe y Ameriki za ohranitev, Indijan- cev nimajo velikega uspeha. Kjer so indijanski rodovi šc popolnoma ločeni od belega plemena, tam je ohranjen šc v prvotni čistoti tako n. pr. v nekaterih delih Južne Amerike; ali tudi tukaj že prodirajo belokožci, katere izvabi ja »črno zlato«, kavčuk, ki ga je v pragozdih nezmerno veliko. Kavčuk nabirajo Indijanci, ki pa ne opravljajo tega dela prav zelo radi. To delo je zanjfc pogubno, ker jim ga plačujejo večinoma z žganjem in to je zanje pogubno. Pred kratkim je izšla knjiga švedskega etnografa Nordenskiolda, ki je bil že večkrat med južnoameriškimi Indijanci. Zadnjikrat je bil leta 1908. in 1909. pri indijanskih rodovih v Argentiniji in Boliviji. Ti rodovi so napol pastirski narod, ki se največ bavijo z lovom in ribarstvom, žene pa nabirajo užitne rastline po gozdih in stepah. Imajo pa tudi nekaj živine: ovcei, osle in kanje. Rodovi se spro dostikrat med seboj in sovražnikom potegnejo kožo /. glave. Vsaka vas ima svojega poglavarja, ki pn nimajo velike oblasti. Delati morajo z ženami prav tako kakor ostali prebivalci vasi in tudi v vojni Jih vsakdo sluša le toliko, kolikor se mu zdf dobro. V vojni velja sploh načelo, da je boljši del poguma previdnost. V indijanskih vaseh vlada komunizem, socialnih in premoženjskih razlik ne poznaio Indijanci. Ni ne revežev, ne bogatinov; če j želodec poln, je to bogastvo, če je prazen, si revež. Če dobi Indijanec v dar dve srajci, tedaj eno prav gotovo podari. Svoje pipe ne kadi nihče sam, podajajo jo Iz roke v roko. Kdor je ujel mnogo rib, deli z onim, ki ni iinel sreče na lovu. Vendar poznajo tudi zasebno lastnino, ki je nedotakljiva. Noben mož ne bi podaril reči, ki Je last njegove žene ali njegovega otroka, ne da bi vprašal teh. Domače živali so zaznamovane. Splošno pa nima nobena družina več kakor tolfko, kolikor lehko nosi s seboj, kadar se seli. Tatvina med člani enega rodu je popolnoma neznana, ker vlada med njimi tako močan čut » skupnost, da odpadejo ttagrbi za krajo. Vse drugače pa se obnašajo nasproti belokož-cem; tem se lažejo, jih slepe z ravnodušnostjo, če te ne škodujejo rodu. če zasači Indijanca kdo m laži, se tako dobrodušno smeje kakor nas eden, če je koga poslal v april. če bi se belokožec jezil nad njim, tedaj misli Indijaneo o nje«, da je omejen. Ali ti Indijanci imajo prav; straš*« običaj; more otroke in starše. Pri teh umoriti se niti ne zavedajo kake krivice ali zločina. Indijanka meni, da je upravičena umoriti svoje novorojeno dete: dala mu je življenje, torej ima tudi pravico, da mn je vzame. Ki'dar zapusti oče matere svojega otroka, tedaj ima Indijanka pravico, da umori dete in tudi tedaj, če porodi pohabljenega otroka. Drugače pa vzgatajk? otroke prav skrbno in jih ljubijo iskreno in tudi otroci izkazujejo staršem globoko ljubezen. Ako umori Indijanec svojega starega' očeta in staro mater, tedaj meni, da ni rešil le sebe neznosnega bremena, temveč tudi starše. Nek ateri rodovi so silno nesnažni, drugi zopet goje največjo snago. Tudi stališče žen ni pri vseh rodovih enako. Nekateri rodovi strogo ščitijo dekleta do možitve, pri drugih imajo imajo zopet popolno svobodo. Po noči plešejo mladi na prostem in mladeniči napravljajo z vso skrbjo svojo toaleto. Po cele ure porabljajo, da se po zadnji modi i>oslikajo. Mnogo manj skrbe za svojo zunanjost dekleta, ker vedno one volijo med mladeniči. Dekle se zaljubi in pore to brez ovinkov izvljencu. Mladeniči se malo brigajo za zunanjost deklet, a te so ra zelo izbirčne: obraz mora biti lep. jjostava je postranska zadeva. Med mladeniči ni nikdar pretepov zaradi deklet, pač j)a se mlade gospodične prav pošteno zbijejo med seboj. Če se več deklet zaljubi v enega, tedaj si nataknejo rokavice in tapirjeve kože in boj se prične. Nordenskiold je videl dva mladeniča, ki so mu jih označili kot posebno priljubljena med žen-stvom. Roke in obraz sta imela prav močno razpraskan in sicer zato, ker pri Indijancih na poljubaje dekle fanta, temveč ga iz ljubezni praska in mu pljuje v lice. Indijanke so zveste zakoitsfce žene in pridne gosjx)dinje. Indijanka' ni v ttrironu sužnja, temveč dela iz proste volje za izvoljenega moža. Pri nekaterih rodovili volijo tudi možje bodoče žene, a tudi v teh za--konih ni žena podrejena možu. Lončarstvo je posel žeti in pri enem rodu grade hiše izključno Žene. Starih devic je malo med indijanskimi rodovi in tudi neporočenih moških prav malo,' Nordenskioldu so kazali pri enem rodu starega fanta kot nekaj izrednega. Zadnja leta, odkarj prihajajo belokožci med Indijance, pa upada' morala pri njih in od argentinske strani pridno; uvažajo »ognjeno vodo«, ki prekaša po svojih' slabih posledicah vse opojne pijače Indijancev.’ Socialno politični pregled. Pomanjkanje živine In poljedelska tehnika. Dasi se v Avstriji peča skoro polovica, vi Avstnfr-Okrski pa ogromna večina1 prebival-' stva s poljedelstvom in z živinorejo; Vilic temu domači pridelek živil niti oddaleč ne zadošča potreftani: Zakaj? Ker je naše poljedelstvo v; tehničnem pogledu strašno zaostalo. Da se n. pr. praznijo hlevi v alpskih deželah, je vzrok v tem. ker se ne pridela dovolj živinske klaje. Znanosti so sicer dobro znana sredstva, ki izvabijo zemlji več sadov i* nedrij, afltpnk kmet je prejiiromašen in preneveden. njegovo pose-tsvo pfrefrtajhno, da bi obdeloval zemljo po naukih znanosti. Tehnična zaostalost našega poljedelstva rodi pomanjkanje živinske klaje, iz-praznenje hlevov in mesno draginjo. I o so posledice privatne zemljiške lastnine. Kapitalistična družba prepušča pridelovanje živil ubogim in neukim ljudem. Socialistična družba bo povzdignila pridelovanje živil za najvažnejšo družabno nalogo. Podredila bo obdelovanje zemlje ^ z vsemi znanstvenimi pridobitvami, opremljenim poljedelskim uradom, ki bodo skrbeli. da se bo obdelovanje vršilo po predpisih vede in da se bodo praktično uporabljali vsj, rezultati strojne tehnike, kemije, fiziologije ip h*wWUa ' " Novice. * Požar na ladji. Iz Lorienta poročajo, da ie včeraj dopoldne nenadoma izbruhnil velik ,)OŽar na francoski oklopniei Courbet«, ki’ je .aradi popravka v ondotnem arzenalu. Ogenj se je razvil z veliko silo v oddelku dinamičnih strojev in se je hitro razširil po drugih prostorih. Z ogromnim delom se je mornarjem, žan-darjem in arzenalskim ognjegascem posrečilo omejiti požar. Skoda pa je velikanska in ladja 1)0 morala še več mesecev ostati v arzenalu, )4 članov 1912-1913: skupno kron 117834.47 ,, 12209191 „ 14311734 , 201921*76 „ 210598-68 „ 213325 53 , 20143393 . 200029-36 K 1410352 98 Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji iz-: biri in dobrega okusa priporoča : Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. J 7 AQ TA I ni nič, ampak za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo“ vrt I V/IIJ mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen* St. 2753)12. Razglas. 1 'V Od 1. julija 1912 do 28. febr. 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 7888 54 kron. Od 1. julija 1912 do 31. febr. 1913 se je izdalo na dividendah 22142 47 K, Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra 1912 do 27. iebruarja 1913. Oddelki: Konfekcija................k 67291 38 „ manufaktura......................... 53947 35 obuvala......................... 27051-29 pokrivala..................12351 60 K16U641 62 Novo merjenje katastralne občine mesta Idrije se prične z dnem 1. aprila 1913-Da se bo merjenje neovirano vršilo, se vsled c. kr. finančnega ravnateljstva v I iubljaJ“ pozivajo posestniki, da označijo meje svojih posestev z mejniki. Obstoječe, vsestransko priznane in z mejniki že oskrbljene meje med nosani# nimi parcelami morajo ostati neizpremenjene. Le v onih slučajih, kjer posestne meje niso označene z mejniki in se je med strankami dosegel sporazum sporno ali izvensDornft se morajo meje obnoviti in natančnj določiti. V teh slučajih je mejnike postaviti ob mciah in sicer na koncih in skrajnih tofk^ mej. Pri tem je paziti na to, da se na enem mestu ne postavita dva mejna k-nnna ktt bi se s tem lahko povzročile zmote. ‘ ’ Mejaši se naj v ta namen medsebojno sporazume in mejnike skupno postavijo Mejnike se naj postavi in meje označi še predno se prične z merjenjem t ? *pr^ 1. aprilom letos. Pri nastalih nesporazumih glede pravilnosti meja se naj takoj naprosi mestni urad za posredovanje in v slučaju, da se ne doseže sporazuma, naj prizadeti prosijo c. kr. okrajno sodišče v Idriji, da poravna sporne zadeve. Županstvo v Idriji ,dne 1. marca 1913. Župan: Ivan Strauss. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Izdatki. L Blagajna . . 2. Valute . . . CISTA BILANCA k 31. decembru 191*2. Krone Prejemki. 3. Menice in devize.............. 4. Predujmi na vrednostne papiije 5. Vrednostni papirji . 6. Dolžniki: a) denarni zavodi, 7. Inventar 8. Realitete trala“ . . d) ostali dolžniki , • • • 587.947 69 « ♦ # 71.734 87 6,298.565 02 7.306 07 6,305.871 09 • • • 3,493.522 04 • • • 2,242.484 05 • • • 1,449.733 34 papirjih, • • • • 9,254.113 09 :. „Cen- • • • 2,822.239 76 • • • 1,604.265 61 15,130.351 80 • • « 129.316 70 ♦ » • 1,190.162 57 29,151,390 81 1 r 1. Delniška glavnica: 20.000 delnic (š 400 K, s kuponom za 1.1912) 2 Rezervni zaklad............................. . 3. Pokojninski zaklad.......................... 4. Vloge: a) na knjižice........................ b) na tekoči račun................. 5. Upniki (inkl. računov ,, Centrala* ozir. „Podm žnice“ per K 2,822.239 76) . . 6. Transito-obresti............................. 7. Nevzdignjena dividenda....................... 8. Dobiček: a) prenos iz leta 1911 . . . b) dobiček za leto 1912 . . Krone 735.571 113.231 7,8i7.136 5,420.033 48.112 616.363 30 59 82 19 40 84 8,000.000 848.802 13,237.170 6,315.647 84316 978 664.476 29,151.390 89 01 66 01 24 81 Aktiva. RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA k 31. decembru 1912. Pasiva. Krone 1. Obresti reeskomptne in transitne . . . i 384 965 2. Obresti vlog na knjižice............................... 376.738 3. Obresti vlog na tekoči račun......................| 564.295 4. Upravni stroški .... 5. Plače in stanarine . . , . , ^ 6. Davki In pristojbine . 7. Odpis inventarja . . 8. Cisti dobiček za leto 1912 loki. prenos iz leta 1911 . . . .. . . 96 30 75 1,326.000 118.214 236.012 95.181 14.215 664.476 2,454.099 01 48 05 29 69 24 76 Fran Crobath 1. r. S knjigami primerjali in v redu našli: ,,.»I Nadzorstveni svet: Uhald pl. Tmk6czy 1. r., predsednik. V« Hrdhta 1. r. dr. Alojzij Kokalj 1. r. Člani. 1. Obresti vrednostnih papirjev . . . . 2. Obresti menic............................... 3. Obresti predujmov in tekočih računov 4. Iznos bančnih poslov....................... 5. Iznos realitet............................. 6. Prenos dobička iz leta 1911 ... . 90.741 923.715 1,029.444 Krone 87 08 39 V Ljubljani, dne 31. decembra 1912. Ladislav PečAnka I. r. ravnatelja. 2,043.901 34 328.821 18 33.264 84 48.112 40 2,454.099 76 Alojzij Tykač 1. r. Ivan Mejat I. r. Razdelitev tistega dobitka. Cist!