Poštnina plačana v gotovini ri »a i< Abb. postale I gruppo LCM i U IlF Po sestanku na Otoku Sv. Jurija TRST, nedelja, 14. februarja 1971 Leto XXVII. St. 38 (7826) •Posebna pozornost je bila posvečena etničnim manjšinam, katerim •Cmeravata obe vladi jamčiti največjo zaščito*. Tako se glasi skopih štiri- [ vembru leta 1959-1960, tedanji besed dolgi, edini stavek minister rimske vlade Alberto ^Slovencih v kratkem skupnem uradnem poročilu objav-jJOTega po torkovih pogovorih km. v Benetkah na Otoku »v. Junija med zunanjima mi-^troma obeh sosednih držav Tepavcem in Aldom k rom. Seveda smo tudi to-5*®*» kot vedno ob podobnih *?“?žnostih Slovenci v Italiji 'joizni izraziti javno svoje za-r^dljstvo, da sta oba ministra bas sploh govorila, še pose-^3 Pa da sta nas v svojem u-J^dnem skupnem sporočilu, če-S^v na kratko tudi omenila, anovoljstvo našega dnevnika Sr je tem večje ker je bil med *“nii redkimi časopisi v obeh j~*avah, ki je moral dvakrat raziti svoje nezadovoljstvo, nas v svojih znanih januarji izjavah pred beneškim se-Jfbkom ista ministra še v mi-8ta mSta vzela> v Benetkah pa JA se nas vendarle spomnila. Pomeni, da so izraza naše-sa nezadovoljstva zalegli. Sicer S* teh dejstev ne omenjamo dii VTan- Poudarjamo jih zara-V, tega, ker je bilo v pretegni decembru dovolj razločuj Povedano, da je bilo glav-odrv?r°k senzacionalne Titove Itar3Vedi uradnega obiska v jAnji v prvi vrsti vprašanje Pat6 -?one B> takoj za njim r® tudi nerešena vprašanja Slo-V0ncev v Italiji. drw6?^ar Pa jo v to naše za-stanvStvo P° beneškem se-jt^ku pomešanega precej pe-j®' Zakaj? Zato, ker je bilo . ali podobnih obljub v poročilih glede zaščite manjšine ne le po obeh svi*1’ temveč celo pred prvo števno vojno, kar precej: Po priključitvi beneških Slo-encev jim je «liberalna» Ita-Ja zagotavljala vse mogoče J^pbošoine ter svojo demokra-jteno liberalno ureditev nava-kot jamstvo za to, še več ™ to že pred podpisom (prve-® in tajnega) londonskega ^Porazuma zagotavljali italijan-intervencionisti, da bodo /rjtale biti stotisočem Sloven-Trstu in tik njega zajamčene vse pravice. Po priho-feu Italije v Trst in Gorico ter £fiCo in Pulj in vse tja do Lo-!"tca pa je tedanji poveljnik gonili zasedbenih čet objavil J^ni razglas o zajamčenih pravicah. Toda sledil je J?® fašizem, ki je v tej naši joun j eevrop ski krčmi razbil kot bi dejal znani slavni pastel j v Jugoslaviji — vse lu-tako da so — kot je po-s/?al naš kraški pesnik «čme irj0® pale čez Kras« in «6me prekrile so nas«. V ju-osvobodilni borbi smo regati iU5i svobode ter preg-[Ak črne sence, čemur pa so kmalu sledile Izjave bivše l^eloameriške vojaške uprave j? CLN italijanske vlade nato marsikatere sredinsko -Janičarske vlade — zagotav-M nam vse pravice. Od teh rir . je Scelbova podpisala SnuSi (tokrat javni) londonski razum in demokristjan -elba je takrat izjavil, osebni,. JO slovesno, v sonati 5. Stebra 1954: •Uaiijjj mora že spričo svojih ySt| (o svoje kulture spošto-j, * Pravico vsakogar, da svobod-r*zvija svojo individualnost. ljjCCr pa je to osnovno načelo, v ®a je sankcionirala naša usta-j >n ki predstavlja samo bistvo ^'•hokracijc. Slovenci cone A lah-terej popolnoma zaupajo, da h« P«?« ovjralijanska uprava z največjo Jih ok 1 i,?Ve*nostjo spoštovala določbe, ki ^ebuje posebni statut*. tQ^ Trstu pa je isti Scelba na-n 4 novembra 1954 ob priliki serifa obiska tedanjega pred-i»j,mka republike L. Einaudija ”VU med drugim: ^•Zaradi tega lahko zagotovimo Sencem, ki so ostali s te stra-. demarkacijske črte, da bo vla-le izpolnila obveznosti vse-to ane v londonskem sporazumu, . n,Več se b0 zavzemala, da u Pokopala preteklost in ustvari-yzdušje prisrčnega političnega, jodlarskega in socialnega sode- ^Odobne Izjave je po potiplje tendonskega spomenica dar sr tudi tedanji zunanji mint-IgJ’ liberalec pok. Gaetano °- Ne bomo jih ponav-PoriS teda oboje so služiže za qjlage postopne normaliza-J® , odnosov med večino in HoT^&lno I naši deželi in od-med obema sosednima ganskima državama. fcJtes. začela so se kazati prva bj^b^tna znamenja normal-nato pa še prijateljskih Wj*^®ov, za katerimi je, žal ji kmalu močno zaostalo re-odprtih vprašanj na-»o Sk^Pnosti Najprej Je urad-obdskai Jugoslavijo v no- Folchi. Toda že v šestem letu po podpisu londonskega sporazuma je italijanska vlada povabila na uradni obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Kočo Popoviča, ki se je vabilu odzval in se v Rimu nato v mesecu decembru 1960 pogovarjal s tedanjim italijanskim zunanjim ministrom Antoniom Segnijem in v skupnem poročilu o pogovorih je bila omenjena tudi naša skupnost s sledečimi besedami: •Nato se je razpravljalo o nekaterih še vedno visečih vprašanjih med obema državama in sklenilo se je doseči zanje naglo rešitev. Kar zadeva manjšine sta bili obe strani sporazumno mnenja, da morajo predstavljati dejavnik zbližanja in, izhajajoč s tega stališča, sta se dogovorili, da se sprejmejo nadaljnji ukrepi v skladu z obstoječimi obveznostmi in ustavnimi določbami, da bi se naglo dosegla pravična in zadovoljiva rešitev nekaterih še vedno odprtih vprašanj, ki se tičejo zadevnih tujerodnih skupin. Nato je v juliju 1961 zunanji minister Antonio Segni vrnil Popoviču uradni obisk in tudi po njem nas je uradno sporočilo takole omenilo: «Med preučevanjem obojestranskih vprašanj, vključno vprašanja, ki se nanašajo na obe manjšini, sta ministra ugotovila, da je bil dosežen napredek in se sporazumela glede umestnosti, da se dosežejo zadovoljive rešitve za obe strani. Oba ministra sta izrazila prepričanje, da morajo manjšine biti elementi zbližanja in vzajemnega razumevanja*. Šele v novembru 1965 je nato tedanji predsednik ital. vlade Aldo Moro uradno obiskal Jugoslavijo in v Beogradu je bilo takrat objavljeno skupno poročilo, ki je bilo prav tako spodbudno, kot so bile spodbudne nekatere njegove Izjave med obiskom. Trije zelo važni stavki tega uradnega poročila o Morovem obisku, ki so zadevali nas, so se glar sili: »Izmenjala sta si tudi stališča glede ravnanja s slovensko in italijansko etnično skupino v okviru obstoječih obveznosti. Obe strani sta poudarili tisto, kar je bilo storjenega za izvajanje teh obveznosti ter hkrati izraziti željo, da se na tem področju storijo nadaljnji koraki naprej z namenom, da se obema skupinama zajamči ravnanje, ki ne odgovarja samo črki, temveč tudi duhu vzajemnih dogovorov. Obe strani sta izrazili prepričanje, da morata biti ti skupini element zbližanja in sporazumevanja med obema državama in narodoma*. Kljub temu pa se je razvoj prijateljskih odnosov nadaljeval do stopnje, da je že v oktobru leta 1969 uradno obiskal Jugoslavijo sam predsednik republike Italije Giuseppe Saragat. In tudi tedaj smo z zadovoljstvom ugotovili, da je skupno poročilo o tem visokem uradnem obisko vsebovalo tudi naslednji stavek: »V politiki krepitve dobrega sosedstva se bo poleg širjenja kulturnih menjav ter turističnih pobud še posebej poudarjala važnost sodelovanja ustreznih narodnostnih skupin in obmejnega prebivalstva, ki morejo na podlagi notranjih določil in obstoječih mednarodnih sporazumov v veliki meri prispevati k nadaljnjemu izboljšanju ozračja in sodelovanja med dvema državama*. Kot vidimo, gre za celo vrsto v zadnjih desetih letih izrečenih in zapisanih obljub v podobnih skupnih uradnih poročilih o sestankih najodgovornejših državnikov obeh držav glede pravic naše narodnostne skupnosti — če ne omenjamo bolj lokalnih (Kavčičevih in Berzantijevih). — Najboljši dokaz, da obljube niso bile uresničene in izpolnjene pa je decembrsko pismo predstavnikov vseh Slovencev v Italiji predsedniku vlade E. Colombu. 2ai, ugotoviti moramo vnovič, da podpisniki že tretji mesec zaman čakajo potrdila, da je predsednik vlade njihovo pismo sploh prejel. Tudi pismo beneških Slovencev Saragatu ........................n....'»""•i1 Zagari obišče Kitajsko RIM, 13. — Minister za zunanjo trgovino Zagari je sprejel odpravnika poslov Ljudske republike Kitajske Shienpija, ki ga je povabil, da uradno obišče Kitajsko. Minister je vabilo sprejel in v imenu vlade izrazil zanimanje za ta obisk, ki bo prvi italijanski obisk .n vladni ravni. je ostalo brez odgovora. Zato smo torej prisiljeni govoriti v zvezi s sestankom tudi o grenki kaplji pelina, ki je v to zadovoljstvo kanila. Nočemo ob tej priložnosti dodajati še tistih dejstev, ki utegneje povzročiti, da bi bil ta pelin še bolj grenak in ki jih poleg omenjenega decembrskega pisma vsebujejo še druga skupna pisma vseh Slovencev v Italiji ter pisma posameznih njihovih organizacij in ustanov, ki so vsa — o-ziroma skoraj vsa — redno ostajala ne le brez odgovora, temvftf tudi brez birokratskega potrdila o prejemu. Za zaključek naštevanja tega žalostnega neizpolnjevanja obljub pa naj ponovimo, da je čas, da bi se vsaj po beneškem sestanku končno začele izpolnjevati. S. R. s- r. i 13.000 sajgonskih vojakov nadaljuje ofenzivo na laoškem ozemlju, ki pa zaradi močnega partizanskega odpora ne poteka po željah vvashingtonskih strategov. Na sliki: sajgonski oddelek pripravlja ameriško težko havbico za strel niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VELIČASTNO ENOTNO MLADINSKO ZBOROVANJE V RIMU MLADINCI SO PROTI FAŠIZMU ZA REFORME IN DEMOKRACIJO Zborovanje so priredile mladinske organizacije: PSI, KD, KPI, PSIUP, PRI, ACLI in MPL - Več kot sedemdeset tisoč antifašistov zahteva razpust MSI v Milanu - Spet novi fašistični napadi RIM, 13. — Na tisoče mladincev se je danes zbralo iz vse Italije na protifašistični manifestaciji, ki so jo priredila mladinska gibanja: PSI, KD, PSIUP, PRI, KPI, ACLI in MPL. Že nekaj pred 17. uro so bili Trg Republike in sosedne ulice nabito polne mladincev raznih organizacij prisotnih z rdečimi in drugimi zastavami. Ob 17.40 je s trga odšla po vorka z napisom: «Mladinci smo proti fašizmu, za reforme in za razvoj demokracije*. Mladinci krščanske demokracije so nosili kakih sto belih zeleno obkroženih napisov: »Fašizem je mrtev*, «Brasilia: svobodo za duhovnika Vicinija*; »Fašizem: pomije zgodovine*, »Ne, vsem imperializmom*. Številne delegacije so prispele iz Toskane, Mark, Pulije. Umbrije, Emilije Romagne, Lombardije, Piemonta, Kampanije in Kalabrije. Povorka je bila dolga dobra dva kilometra in računajo po uradnih poročilih, da je bilo prisotnih pre- govoril v imenu vseh treh sindikalnih organizacij član tajništva CGIL Boni, ki je ugotovil, da sedaj ni enak položaj, kot je bil leta 1922 in da so delavci združeni. Po pozdravu skupine grških an- ko 30.000 mladincev, ki so vzkli- .. tifašistov je govoril sen. Terra- kali rla fučiTom np hn rvrnHi-l i4a • • • • • » , t , > • i _ kali, da fašizem ne bo prodrl, da so bile iste bombe vržene v Reg-giu, v Catanzaru in v Milanu. Glavna zahteva pa je bila, da se postavi MSI izven zakona. Povorka se je končala na Trgu S. Giovanni, kjer je bil postavljen govorniški oder z napisom: «Mladdnci proti fašizmu*. Prvi je spregovoril delegat krščanske demokracije Pignatta, ki je dejal, da ima manifestacija tudi namen, da se upre onim, ki so proti «no-vemu političnemu ravnovesju*. Govornik je nato zahteval izvajanje zakona iz leta 1952. Nato je iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimitmiiiiiiumiuiiimiiuiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiimmiimiiiiiiiii V LAOSU SO NAPADALCI V TEŽAVAH Nove okrepitve za invazijske sile Protiameriške demonstracije v Qui Nhonu v Juž. Vietnamu SAJGON, 13. — Ameriški helikopterji so prepeljali včeraj na laoško ozemlje še dva tisoč sajgonskih vojakov, da bi premaknili ofenzivo v Laosu iz mrtve točke. Tako je sedaj v tej državi okrog 13 tisoč Sajgoncev, poleg tega pa še nedoločeno število ameriških vojakov. Kljub temu pa poteka napredovanje invazijskih sil zelo počasi bodisi zaradi odpora partizanskih sil, bodisi, ker so vse poti zaminirane. Iz Južnega Vietnama medtem poročajo, da je bila v mestu Qui Nhon masovna protiameri-ška demonstracija, ki se je je u-deležilo več tisoč oseb. Demonstranti so s kamenjem in molotovkami napadli nekatera ameriška vojaška vozila ter stavbo, kjer je sedež poveljstva letališča. Stavba je bila popolnoma razdejana, sedem vozil pa uničenih. Južno vietnamska policija je nastopila s soizilcem. V mestu, ki leži kakih 440 kilometrov severnovzhodno od Sajgona, so uvedli policijsko uro. Grličkov o odnosih med SFRJ in Madžarsko (Od našega dopisnika) BUDIMPEŠTA, 13. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Grličkov je Izjavil na današnji tiskovni konferenci po dvodnevnih madžarsko-jugoslovan-skiih gospodarskih razgovorih, da so ti razgovori bili nadaljevanje prakse rednih medsebojnih po svetovanj in da so bili zedo koristni in uspešni. Med razgovori v Budimpešti, je dejal Grličkov, smo proučili rezultate dosedanjega in možnosti nadaljnjega raz- voja dvostranskih gospodarskih odnosov in ocenili, da so ti odnosi bili zadnja leta zelo intenzivni in da je nedavno podpisani sporazum o dolgoletni blagovni izmenjavi dal tem odnosom nov zagon. Predvideva se, je poudaril Grličkov, da bo blagovna izmenjava v prihodnjih petih letih dosegla 630 milijonov dolarjev, t. j. da bo večja za 73 odstotkov od dosedanje. Grličkov je nadalje poudaril, da so med razgovori v Budimpešti proučili tudi vprašanje skupne oskrbe z nafto z Bližnjega vzhoda in vprašanja transporta te nafte. Prav tako so izmenjaM misli tudi o možnosti, da se plinovod med Sovjetsko zvezo ta Italijo položi pred Slovenije ter o morebitni zgraditvi nekaterih lokalnih plinovodov. B. B. cini, ki je zahteval, da je treba presekati korenine škodljive fašistične rastline in, če ta zahteva ne bo uresničena, se bodo podobne manifestacije ponavljale. Zadnji je v imenu ACLI govoril Sozzi. V Milanu je bilo danes veličastno protifašistično zborovanje, katerega se je udeležilo po uradnih podatkih preko 70.000 ljudi. Zborovanje je priredil stalni odbor protifašistične obrambe republikanske ureditve, v katerem sodelujejo vse protifašistične stranke, sindikalne in partizanske organizacije. Na zborovanju je bil prisoten predsednik ANPI poslanec Boldrini, predsednik deželnega odbora Lombardije Bassetti, predsednik pokrajine Peracchi, župan Agnasi, številni parlamentarci in med njimi Granelli za KD, Achil-li za PSI ter Mattalia za KPI. V bližini Trga San Babila je skupina kakih dvajset fašistov zakričala «Naj živi fašizem, dol s komunizmom*. Intervenirali so a-genti javne varnosti in karabinjerji, ki so jih odpeljali. Na Trgu Duomo je imel osrednji govor Boldrini, ki je pre-čital brzojavko predsednika poslanske zbornice Pertinija, ki je dejal, da je v duhu z vsemi o-nimi, s katerimi se je boril za svobodo in za demokracijo. Tudi na tem zborovanju so odločno zahtevali razpustitev MSI, odnosno izvajanje zakona iz 1952. leta. Tako v Milanu kot v Rimu se manifestacije niso udeležili mladinci »študentskega giba-nja», ki so priredili lastno zborovanje, na katerem so »polemizirali*, češ da pomeni varati delavce, če se verjame v protifašistično voljo KD. V Milanu so fašisti premazali spomenik postavljen na Trgu Loreto v spomin 15 partizanom, ki so jih ustrelili nacifašisti. V Bariju so danes fašisti napadli sindikalista in predstavnika komunistične partije. S pendreki in z verigami so razbili avtomobil, v katerem sta se peljala in izstrelili šest ali sedem nabojev iz samokresa. Agenti javne varnosti so kasneje naredili preiskavo na sedežu MSI, kjer so zaplenili šest lesenih in tri železne palice. Zaslišali so devet fašistov in med njimi pokrajinskega tajnika, ki so jih spustili po nekaj urah. Namestnik državnega pravnika v Milanu dr. Caizzi je danes spustil pet pripadnikov MSI, ki so 29. januarja napadli milansko delavsko zbornico. V Reggio Calabrii je položaj še vedno napet in so danes bile trgovine ter uradi zaprti. Dopoldne je prišlo na osrednjih ulicah do spopadov med demonstranti in policijo, ki je uporabljala hidrante. Zvečer so se ponovno pojavile barikade v okrajih Santa Caterina in Sbarre. Protifašistična enotnost ali «nasprotne skrajnosti»? Nekaj dni po znanih fašističnih izgredih v Trstu je na seji občinskega sveta neki misovski svetovalec dal še precej jasno razumeti, da je nastop fašistov »koristil nekomu». Mislil je tudi kroge, ki so v vodilnih krogih italijanske politike in gospodarstva. Morda tudi ni slučaj, če se prav spričo naraščanja škvadrističnega nasilja, bombnih atentatov, kazenskih ekspedicij in še vedno vročega položaja v Reggio Calabrii, krha strnjenost vladnih sil, torej v samem vrhu države, ter odpira vrzel, skozi katero spet prihaja na dan ^stranka kriz in pustolovščin», se pravi nehomogeno tiho zavezništvo zmernih in reakcionarnih sil, ki odklanjajo družbene spremembe in aktivna načela demokracije. Istočasno skuša veliki industrijski in finančni kapital ogreti že itak napeto stanje v državi z dejanji, ki so predvsem izzivalna, ne pa upravičena. FIAT je sklenila suspendirati skoraj 40 tisoč delavcev, eno tretjino vseh zaposlenih v tem največjem italijanskem podjdtju, ker umanjkajo plastični deli za avtomobile*. Pri tem naj bi Fiatovi delavci plačali, kot talci, ker njihovi delovni tovariši v kemijskih industrijah stavkajo. Turin je odgovoril s splošno stavko. Istočasno deluje «stranka krize» v državnem aparatu. Desničarski skrajneži delujejo skoraj nemoteno, celo v Catanzaru, kjer so granate povzročile smrtno žrtev člana ene izmed vladnih strank, v Neaplju so škvadristi pred očmi policije hudo ranili dijakinjo neke srednje šole. V Trentu poka skoraj vsako noč in vsaga eksplozija ali policijski napad na demonstrante dreza v sršenje gnezdo sociološke fakultete in tamkajšnjega študentskega gibanja. Istočasno se bo pasivnosti državnih organov, kljub odločnosti ministrskega predsednika Colomba, notranjega ministra Restiva in delno tudi nekaterih demokrščanskih poslal: «tm govori spet o »nasprotujočih st ekstremizmih* in »javnem redu* kot politiki »močne vlade*. Del vladne koalicije, ki je v parlamentu v trenutku ogorčenja našla jezik antifašistične enotnosti, to enotnost danes odklanja, češ da je «trojanski konj» vključevanja komunistov v vladno področje. V Parrijev enotni antifašistični odbor sta vstopila le dva demokrščanska senatorja, medtem ko sta KD in PSD1 ustanovila svoj todbor demokratičnega odporništva», ki v svojem programu omenja boj proti *vsem ekstremizmom, ne glede na iiiiiiiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiniitimiiiiiiimiiiiiiiiniiiiimiummiiiiiiiiimiuiiiiiiii! Izrael polemizira z Gunnarjem Jarringom Švedski diplomat naj bi šel preko meja prejetega mandata - V Amonu položaj spet miren NEW YORK, 13. — Okrog Jar- I ko ter obtožujejo veleposlanika, da n^ro^nuaino micita mcH l jg šel preko meja svojega man- ringove posredovalne misije med Arabci in Izraelom za rešitev krize na Bližnjem vzhodu se je v teh dneh razvila zelo ostra polemika, ki gotovo ne bo pripomogla k u-spešnosti akcije švedskega diplomata. Kot je znano, je izraelski list »Maariv* pred dnevi objavil vest, da je Jarring pripravil predloge za rešitev ozemeljskih vprašanj. Ti predlogi, po pisanju lista, naj bi določali izraelsko - e-giptovsko mejo na črti, ki je nekoč ločevala Palestino pod britanskim mandatom od Egipta. Gaza bi ostala v izraelskih rokah, za Sharm El Sheik pa bi pripravili posebni status. V krogih OZN, kot tudi v Kairu, so zanikali pisanje lista in trdili, da je Jarring od sprtih strani zahteval samo, naj jasno odgovorijo na nekatera vprašanja ter naj objasnijo svoja stališča do naka- terih točk. Kljub demantiju pa v Izraelu nadaljujejo žolčno polemi- ■lltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,,Ul,l,l„„m,liml„m|||,|||||,||||||||||im||||v||||u||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||||||||||| OPEP IN PETROLEJSKE DRUŽBE SE POGAJAJO ŽE MESEC DNI k danes zaključek teheranskih pogajanj TEHERAN, 13. — Mednarodne petrolejske družbe in države ob Perzijskem zalivu, ki so vključene v OPEP, so se sporazumele, čeprav Se niso točno določile vseh pogojev za izvoz surovine Obe stranki sta se delno odpovedali začetnim zahtevam. Kar se tiče dokončnega sporazuma je minister Saudove Arabije Hamad Zakl Jamani potrdil svoje prepričanje, da bo sklep podpisan še danes, predsednik delegacije petrolejskih družb lord Strathal-mond pa je nekoliko bolj oprezno izrazil svoje upanje, da se bosta stranki za še nekatere po- drobnosti zmenili med Jutrišnjim zadnjim srečanjem. Družbe bodo torej spoštovale ultimat izvoznikov, ki so določili, da se morajo pogajanja ln razgovori zaključit) do 15. februarja. Izvedelo se je, da so države ob Perzijskem zalivu nekoliko popustile pri cenah. Petrolejske družbe so sprejele porastek cene v višini 27 stotink dolarja za sod za letos ln nato 4 stotinke za bodoča štiri leta, kar predstavlja zanje breme šestih milijard ln 77 milijonov dolarjev. Popolnoma jasno je, da bodo to breme nosili potrošniki, saj družbe že pri- pravljajo načrt, kako bi v dveh letih krile «izgubo». V zameno pa zahtevajo kupci jamstvo, da države ob Perzijskem zalivu ne bodo vsaj za pet let zmanjšale izvoza surovine. Ker ni noben predstavnik OPEP izključil možnosti tega jamstva, je sporazum ali «petletno premirje« — kakor so ga nekateri imenovali — dejansko sklenjeno. Zaključek teheranskih pogajanj bo prav gotovo sprožil nove probleme pri pogajanju med Francijo in Alžirijo in omogočil, da bo Libija postala zahtevnejša, kar nekatere precej zaskrblja. data. Namestnik predsednika izraelske vlade Alon pa je ostro pripomnil, da mora Jarring prispevati k dosegi sporazuma, ne pa predlagati rešitev. Sam generalni tajnik OZN U Tant je moral danes po glasniku potrditi svoje zaupanje v švedskega diplomata ter zagotoviti, da spadajo Jarringovi stiki s sprtimi stranmi v okvir prejetega mandata. Tudi egiptovski predstavnik pri OZN Za jat je danes demantiral pisanje »Maariva*. »Jarring — je dejal — mi ni nikoli predlagal, da bi pustili Gazo komurkoli*. V Amanu se je medtem povrnil mir po hudih dvodnevnih spopadih med kraljevo vojsko in Palestinci, čeprav ostaja položaj izredno napet. Po neuradnih vesteh je prišlo preteklo noč do tajnega sestanka med predstavniki vlade in komandosov, na katerem naj bi se zmenili za prekinitev oboroženih spopadov. Pač pa so jordanske varnostne sile izvedele vrsto aretacij v palestinskih vrstah. Palestinski glasnik je povedal, da so 500 že izpustili na svobodo. Isti glasnik je tudi dejal, da so boji zadnjih dveh dni povzročili med Palestinci 18 mrtvih, in sicer 11 bojevnikov in 7 civilistov. Medministrski sestanek o stanovanjski politiki RIM, 13. — Predsednik vlade Colombo je danes vodil medministrski sestanek, ki je bil posvečen vprašanjem reforme stanovanjske politike Kot priprava za zasedanje vlade, ki bo prihodnji teden. Sestanka so se udeležili ministri Lauricella, Reale in Piccoli, podtajnik Rampa ter razni visoki vladni fnnkeinnarii. stran, s katere prihajajo». Tako je nagonskemu, čustvenemu odgovoru na bombe v Catanzaru, (ko je Colombu celo ušlo, da jih je povezal z zločinskim atentatom v kmečki banki v Milanu decembra 1969) sledila hladna ločitev večine demokratičnih sil v parlamentu: na eni strani zmerne vladne sile, s programom tjavnega reda» tn boja proti «nasprotnim ekstremizmom»,z druge pa socialisti, komunisti in levi katoličani s Parrijem na čelu, ki zahtevajo razpust MSI, polvojaških fašističnih oddelkov in preganjanje organizatorjev in tistih, ki jih finančno podpirajo, v skladu z določili Scelbovega zar kona iz leta 1952. Socialisti so v poslanski zbornici predložili vprašanje vladi, v kateri sedijo, grozijo pa tudi, da bodo vprašanje spremenili v resolucijo, o kateri bodo morali poslanci in senatorji glasovati. Istočasno pa se v Rimu zbira mladina iz vse Italije na poziv demokratičnih mladinskih organizacij — komunistov, psiupovcev, socialistov, republikancev, mladih demokristjanov in akli-stov — za odločen in aktivni boj proti porajanju fašizma. Predlog mladinskih organizacij je, naj se povsod ustvarijo eskupine demokratične obrambe*, ki naj z mobilizacijo vseh slojev prebivalstva osamijo in zatrejo tujke v telesu italijanske družbe Fašisti, mladi škvadristi in tisti, ki stoje za njimi, pa tudi sama MSI, niso močni. Toda tslužijo nekomu*, kot je dejal tržaški misovski svetovalec, ki bi rad ribaril v kalnem. In ni težko najti sil, ki se fašistov poslužujejo, da bi za-vrli napredovanje demokracije. Fašizem je kot je dokazano, diktatura finančnega kapitala s polnočjo militaristične ideologije: tisti, ki se ga poslužujejo danes, verjetno ne mislijo na vzpostavitev drugih režimov, prej morda na zaviranje delavskih in študentskih bojev, ki postavljajo v boju za reforme temelje novim oblikam demokracije, tesnejšemu sodelovanju naprednih sil in nevarno ogrožajo strukturo neokapitalistične Italije, ki ni sposobna rešiti svojih najhujših protislovij, kot so zaostalost južnih kmetijskih področij, odprava parazitamih rent in špekulacij z zemljo, zaostali šolski sistem, izseljevanje itd. Demokracija je v Italiji, kljub vsemu močna, ker koraka z nogami milijonov delavcev in študentov. Krepi jo predvsem enotnost vseh antifašističnih sil. Prav zato pa bi bilo bolje, če bi nekatere romantično - revolucionarne skupine na skrajni levici ne odklanjale te enotnosti in ne šle nasproti, k frontalnemu spopadu, ki si ga teoretiki nasprotujočih si ekstremizmov* želijo. Potrebno je tudi zaupanje v sile, ki so se borile proti fašizmu, skupaj organizirale odporniško gibanje, ustvarile republiko in njena antifašistična načela vključile v republiško ustavo. Slovenci v Italiji smo preveč pretrpeli pod fašizmom in dali smo odločilni prispevek, da se je zrušil; zato pa ne moremo dovoliti, da W spet dvigal glavo, tudi zato ne, ker je v prvi vrsti usmerien — v Trstu, Gorici in Vidmu — proti nam in proti našemu matičnemu narodu. Šovinisti vseh barv pa dajejo zmernejšim silam možnost, da s sklicevanjem na «občutljivo reakcijo dela italijanskega prebivalstva*, zavirajo reševanje že dozorelih vprašanj, ki so za našo manjšino, tu ob meji, slej ko prej pereča. Od čim hitrejše likvidacije škva-drističnih pojavov in pojavov nacionalizma pri nas pa je odvisno, ali bomo s hitrejšim ritmom napredovali po tiru, ki ga je začrtalo decembra lani tržaško mlado poko-len je s krikom: «Italijani, Slovenci v skupnem boju: Proč s fašizmom!*. STOJAN SPETIČ Plenum CK KP SZ MOSKVA, 13. - Sestal se je plenum centralnega komiteja KP SZ, ki je obravnaval gospodarska vprašanja in ki je odobril navodila o gospodarski politiki v letih 1971-75, ki bodo služila za razpravo med kongresi republiških partij. Petletni gospodarski načrt bodo odobrili na kongresu KP SZ, ki se bo pričel 31. marca. Po vesteh iz istih virov predvideva sedanji osnutek gospodarskega načrta več sredstev za izdelavo potrošnih dobrin in za zvišanje življenjske ravni prebivalstva. KOPENHAGEN, 13. - Predsedniki vlade Danske, Švedske, Norveške, Finske in Islanda so danes podpisali sporazum, ki predvideva na osnovi pogodbe o sodelovanju iz 1962. leta ustanovitev »stalnega sveta ministrov severnih držav*. V ta svet bo vsaka vlada imenovala svojega ministra in bo obravnaval vsa vprašani« medsebojnega sodelovanja. TRŽAŠKI DNEVNIK 1 VČERAJŠNJEGA SHODA PREDSTAVNIKOV ODPORNIŠKEGA GIBANJA Ustvariti v vaseh in rajonih enotne protifašistične odbore Zborovanja so se udeležili predstavniki KRI, PSI, PSIUP, PSDI, ACLI, C5IL, SKGZ in odporniških organizacij - Mladinski antifašistični odbor snuje s strankami in sindikati enotno protifašistično fronto V teku je odločna in množična akcija ljudskih množic, da se doseže prepoved MSI in drugih fašističnih polvojaških organizacij ,u-strezno demokratizacijo državnih organizmov in odpre pot za izvoje-vanje širokih družbenih preosnov, ki jih skuša prav fašistični nastop v Italiji, in tudi pri nas, zavirati. Na naših tleh je še posebno pomembna strnjena in bojevita enotnost slovenskih in italijanskih pro-tifašistov, ki se zavedajo, da prelite krvi za osvoboditev Primorske ne more in tudi nima nihče pravico izdati. Operativno se utrjuje težnja po u-stanovitvi enotnega antifašističnega odbora v Trstu, kjer pa je mogoče. naj se ustvarjajo protifašistični odbori v vaseh, mestnih če trtih, tovarnah in šolah. Za ostvaritev strnjenega in politično ter organizacijsko učinkovitega protifašističnega odbora bodo skrbele mladinske organizacije, ki so že oblikovale svoj protifašistični svet. Že v petek je bilo prvo srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki skoraj vseh antifašističnih sil. V kratkem bo drugo, morda odločilno srečanje. Velik prispevek tem težnjam je dalo včerajšnje zborovanje partizanov in mladih antifašistov na sedežu tržaške delavske zbornice. Srečanja, ki ga je organizirala partizanska zveza ANPI, se je udeležilo veliko število bivših partizanov in aktivistov, antifašistov, mladincev in študentov. Prisotni so bili tudi predstavniki strank in demokratičnih organizacij: KPI, PSI, PSIUP, ACLI, PSDI, ANPI, ANP PIA, ANED in CGIL. Med osebnostmi velja omeniti pomembno prisotnost podpredsednika Pittonija senatorja Šemo in bivšo poslanko Bernetičevo, podpredsednika zveze španskih borcev Vidalija in B XI. novinarski ples jj 120. FEBRUARJA! |j v Kulturnem domu I j:| Vabila pri uradnikih Primor- jjj ji: skega dnevnika. druge. Shodu je predsedoval podpredsednik ANPI Vladimir Kenda, uvodne misli pa je izrekel Calabria. Razvila se je zanimiva diskusija, v katero je poseglo več bivših partizanskih borcev in mladincev. Tako smo izvedeli, da so škvadristi v Trstu poskusili napasti dijake pred šolami, a so jo drago skupili. Kenda je prebral tudi pismo kriških partizanov, ki zahtevajo, preko vsedržavne ANPI, naj se prične akcija za razpust MSI. Ob koncu razprave je bil sprejet dokument, v katerem je strnjen program vseh antifašistov: akti- ven antifašizem ob enotnosti Slo- vencev in Italijanov za razpust fašističnih organizacij, za preganjanje škvadristov in njihovih navdi-hovalcev, prijavo tistih, ki finansirajo (v Italiji in tujini) fašiste, prilagoditev državnih organov ustavi, demokratizacija policije in vojske, odprava fašističnih zakonov, preosnova zakonikov, prilagoditev šole duhu odporništva. V dokumentu je med drugim odločno zavrnjeno stališče, da bi bili napetosti v Italiji krivi »nasprotujoči si ekstremizmi:*. Partizani menijo, da je reakcija proti fašističnemu nasilju vsekakor zakoni- S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Ponovno grozi razlastitev vrtov pri Sv. Ani pod Rovtami Kmečka zveza odločno nasprotuje slej ko prej takim načrtom, ki ogrožajo naše kmetijstvo in podpirajo špekulacijo z gradbenimi zemljišči Pretekli četrtek se je sestal na redni mesečni seji izvršni odbor Kmečke zveze. Dnevni red je predvideval predvsem razpravo o rednem letnem občnem zboru in o organizacijskih vprašanjih s tem v zvezi. Podpredsednik Dušan Kodrič je že ob otvoritvi seje predlagal, naj se k dnevnemu redu doda razprava o glasovih, da se ponovno postavi vprašanje razlastitev vrtov pri Sv. Ani pod Rovtami za potrebe ljudskih gradenj. Izvršni odbor je predlog sprejel. Po daljši in izčrpni diskusiji o temah referatov oziroma poročil predsedstva in tajništva za občni zbor, ga je izvršni odbor sklenil sklicati za nedeljo, 7. marca v Kul- ta, ker je v duhu ustave, medtem , turnem domu v Trstu, ko so fašisti izven zakona. Nato so podpredsednik Dušan iiiiiiii n iiiiii ii iiuintii mil mn iiiiiiii milil niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai mi um iiiiiiiiiiiamniiiii ii ii ngi! ii ii imun min m i m iiiuniiiiif, im TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU SLOV. GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Pester program prireditev za 2 5-letnico ustanovitve SGZ Avtomobilska ocenjevalna vožnja AOV 71, konference o gospodarskih problemih, objava posebne publikacije, podelitev diplom ustanoviteljem itd. Ob 25. obletnici ustanovitve Slovenskega gospodarskega združenja je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je predsednik združenja Stanislav Bole orisal program manifestacij, ki jih bodo v tem letu priredili. Za sedaj je sicer točno določen le program avtomobilske ocenjevalne vožnje, ki bo tudi letos ena izmed najpomembnejših družabnih prireditev. Nadaljnji program manifestacij pa bo določen na seji glavnega odbora SGZ, ki bo v začetku maja. Naj omenimo najprej spored letošnje AOV, ki bo 1. in 2. maja potekala od Trsta preko Ilirske Bistrice in Reke, ob kvarnerski obali do hotela Uvala Scott pri Kraljeviči. AOV je obenem združena z družabnim izletom, katerega se lahko udeležijo tudi tisti, Id iz enega ali drugega razloga ne marajo tekmovati. V prostorih hotela Uvala Scott se bo začel drugi del programa z nagrajevanjem najboljših na ^pv 71, na kar bodo udeleženci izleta imeli slavnostno večerjo. Večer bo zaključil ples. Prenočitev je predvidena v razkošnem hotelu Uvala Scott, kjer bo tudi kosilo naslednjega dne. Med udeleženci bo izžrebano motor- ■IMUlUUIIIIIIIUIIIIIIIHHHIHIIHIIHHHIIIIIIItlllUHimillHIIIIIIIHIIII 1111111111111111111 V PETEK ZVEČER PO PRIHODU V TRST Finančna straža zaplenila grško tihotapsko ladjo Med preiskavo so agenti finančne straže odkrili 30 kg cigaret tuje proizvodnje - Vseh šest članov posadke v zaporu V petek zvečer omolu pomolu Venezia 150-tonska grška ladja »Kitnira*, ki je priplula iz Kopra. Komaj jo je posadka dobro vsidrala, že so stopili na krov majhne ladje agenti finančne straže. Poveljstvo tržaškega oddelka je bilo namreč že obveščeno, da se posadka cKitnire* (vsi grški državljani) bavi z več ali manj nezakonitimi posli. Zato si je po- veljnik izposloval od sodnih oblasti dovoljenje za preiskavo, ki se je začela okoli 20. ure in se končala eno uro po polnoči. Preiskovalci, ki so menili, da se bodo morali vrniti na kopno praznih rok, so končno le zasledili skrbno skrite zaboje, v ka- terih je bilo 30 kg cigaret vrste Astor in Marlboro. Sum je bil torej upravičen in preiskovalcem ni preostalo drugega kot aretirati poveljnika in vseh pet članov posadke, ki so jih spremili v ko- ronejske zapore, kjer so na razpolago sodnim organom. Ugotovili so, da je posadka nakupila v nekem jugoslovanskem pristanišču kakih 7.700 kg cigaret, ki so jih nato prepuščali ob italijanski obali med Ravenno in Benetkami tihotapcem, ki so do ladje prihajali s hitrimi motornimi čolni. V zaporu so končali poveljnik ladje Georges Hadijyannis, strojnika Mikael Paxinos in Zaffirion Xavalampos ter mornarji Panagio-tia Katsikopoulos, Metaxatos Chri-stos in Stamstios Karakatsanis. Poveljstvo finančne straže je o-dredilo zaplembo cigaret in ladje. V torek javni lokali odprti do 5. ure zjutraj Tržaška kvestura javlja, da bodo lahko ostali javni lokali za zadnji dan pusta 24. t.m. odprti do 5. ure zjutraj. Upokojenka pod'egla hudim poškodbam Aleseandri Mosš por Pellagalli Is Ul. Ctamlc/an ni bilo usojeno, da b! ackrava prišla Iz bolnišnice. Pred včerajšnjim j« namreč zaradi nenadne slabosti padla v kuhinji, pri Čemer sl Je zlomila nogo Zaradi kolansa so Jo sprejeli v bolnišnico, kjer so menili, da si bo opomogla ▼ treh mesecih, toda zvečer je pristala ob istega dne so nastale komplikacije, ki so 63-letno upokojenko spravile v grob. TkdtnZJ uAeeUudluu Prejeli smo: »Prosvetno društvo »Kraški dom* je v četrtek ,11. t.m. priredilo na Re-pentabru Prešernovo proslavo. Kljub temu, da je prireditev brez dvoma uspela, da se je je udeležilo kar lepo število občanov, ki so pozorno sledili izvajanju i evskega zbora »Srečko Ukmar* in recitaci jam gledališkega umetnika Stan* ta Raztresena, ne morem mimo neka torih negativnih dejstev. Med publiko je bilo namreč samo sedem moških: najbolj pa me je prizadela odsotnost, razen ene čast ne izjeme, predstavnikov obč>rske uprave. Mar ne zasluži osrednji slovenski praznik .Prešernova proslava, večje pozornosti s strani prebivalstva, ne glede na različni svetovni nazor?* Sledi podpis no kolo. Nadaljnji program manifestacij ob 25. obletnici SGZ predvideva posvetovanje ali konferenco o problemih obrtništva, turizma, gostinstva in zunanje trgovine na našem področju. Na sporedu bo tudi izlet, morda celo poseben vlak, na medno revijo, ki bo v okviru razstave Moda v svetu v Beogradu. Ena najvažnejših pobud, ki jih namerava sprožiti SGZ, je objava posebne publikacije, ki bi nvrnala zbrati podatke o stanju, razvoju in potrebah našega gospodarstva, če iz katerega koli razloga objava te publikacije ne bo mogoča, bo SGZ izdalo vsaj agendo, namenjeno našim gospodarstvenikom. V oktobru bo, verjetno na sedežu trgovinske zbornice, podelitev nagrad in diplom ustanoviteljem SGZ, najbolj aktivnim in najzaslužnejšim njegovim članom, ter ljudem, ki so kakorkoli prispevali k njegovi uveljavitvi. Zaključna,,-.prireditev - pa. bo dru žabni večer v Kulturnem domu. namenjen gospodarstvenikom in prijateljem: na sporedu je poleg drugega zabavni program. Predsednik Bole je ob koncu ob žaloval, da ni s strani pristojnih oblasti tistega zanimanja, ki bi ga združenje zaradi vseh svojih dosedanjih pobud in zaslug zaslužilo. SGZ se vzdržuje sedaj izključno s članarino, posebno dobrodošla pa bi bila pomoč katerekoli ustanove ob priliki objave omenjene publikacije Kljub vsem tem težavam pa ima združenje namen razširiti svoje delovanje tudi na Goriško in Beneško Slovenijo. Kar zadeva Gorico bodo morda odprli svoje prostore že letos, mnogo težji pa je problem v Beneški Sloveniji. Točnih načrtov za to področje za sedaj ni. bo 28. t.m. Na dnevnem redu je uvodno poročilo k razpravi o temi: Boj proti imperializmu, proletarski internacionalizem in ocena naše stranke o izkušnjiah v socialističnih deželah. Predstavniki ZKS iz Sežane na Opčinah Včeraj je predstavništvo mestne organizacije SKS iz Sežane vrnilo obisik openski sekciji KPI. Srečanja se je udeležilo večje število openskih komunistov ta Je potekalo v bratskem vzdušju. Sežanskim tovarišem so opisali dejavnost sekci. je ta njeno strukturo, ter vlogo komunistov v množičnih organizacijah. Sklenili so tudi, da se bodo stiki med komunisti sosednjih vasi ob meji nadaljevali in razširili. Predsedništvo ZKS so vodili sekretar Drago Mlrošdč, Jože Rener, Igor Grmek ta Milan Kočevar. Skupščina PSIUP Danes ob 9. uri bo na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 prva predkongresna skupščina članov PSIUP pred pokrajinskim kongresom, ki Slovenski koncertanti med našimi dijaki V petek 12. t. m. je nastopal za slovensko učiteljišče »A. M. Slomšek in srednjo šolo *Sv. Ciril in Metod» slovenski trio: Aci Bertoncelj — klavir, Dejan Bravničar — violina, Ciril Škerjanec — čelo. Dijaki smo z veseljem sprejeli o-bisk, ki nas je prijetno presenetil, saj je bila to za nas novost. Pametno se nam zdi, da šola omogoči koncert, saj se na tak način dijaki bolj približamo klasični glasbi. To je pozitivno zlasti za učiteljišče, kjer je glasba obvezen predmet. Večina dijakov se danes za klasično glasbo ne zanima. Na tak načm pa nam je dana možnost, da vzljubimo glasbeno umetnost. Navdušeno smo sledili izvajanju Mozartove in Schubertove skladbe. Z zanimanjem smo opazovali njihovo izvežbano tehniko, ki se je kazala v hitrem, gotovem in občutenem igranju: roke so spretno drsele po klaviaturi, tnolina je zgla-sovala nežno melodijo, čelist pa ju je spremljal. V glavnem sta bili skladbi v hitrem ritmu, prav zato je dovršena tehnika izvajalcev še bolje izstopala. Ob skupnem vstopu so bila glasbila koordinirana in med izvajanjem so se melodije spajale v prijetno harmonijo. Nikogar od nas ni koncert dol- Kod/rič, tajnik Grbec ta upravni tajnik Volk poročali o vznemirljivih glasovih glede namena, da se zopet načne vprašanje uporabe vrtov pri Sv. Ani za ljudske gradnje, ker so baje že Izčrpam druga zemljišča, ki jih je bila tržaška občina svoj čas Izbrala v ta namen Upravni tajnik je obnovil odbornikom potek te zadeve, ki se je začela v letu 1963, ko je tržaška občina v smislu zakona štev. 167 Iz leta 1962 najprej vključila tudi to področje med namenjena ljudskim gradnjam, napore ta vztrajne Intervencije Kmečke zveze pri vseh krajevnih in osrednjih oblasteh, ki so se uspešno zaključili s soglasnim sklepom tržaškega občinskega svete, da se ugodi zahtevi prizadetih vrtnarjev ta se vrtovi ohranijo. V tem smislu je to področje v novem regulacijskem načrtu označeno kot «kmetijsko», občina pa je bila obenem že pred leti Izbrala za ljudske gradnje v zameno druge površine. Sledila je živahna razprava, v kateri je Izvršni odbor Kmečke zveze izrekel popolno nasprotovanje morebitni zasedbi najboljših vrtov, s katerimi se preživljajo desetine visoko spocializiranih kmetov, ki bi jim poleg vsega razlaščevall zemljo po Izredno nizki ceni v zvezi z novo zakonodajo glede razlastitev, ki Je že v končni fazi priprav. Izvršni odbor Kmečke zveze je mnenja, da je treba In mogoče zadostiti potrebam po cenenih ljudskih stanovanjih v okviru področij, ki jih je bila posebna občinska komisija izbrala v nadomestilo za te vrtove, tudi če bi bilo treba s tem moeoče prizadeti nekatere špekulativne Interese, ali z drugimi zem-IHsfti (n. pr. bivša smodnišnlca na KstMairiV Temu vorašanlu bo posvečena nosebna pozornost tudi na občnem zboru. LUCIJAN VOLK Padec s postelje Zgodaj popoldne so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 3 mesecih na ortopedskem oddelku 89-letno Giovanno Srelz vd. Apostoli iz Milj, ki je v stanovanju padla s postelje, pri čemer si je zlomila stegnenico desno noge. GledaMšča VERDI Na 'številne želje je vodstvu gle. dališča Verdi uspelo pridobiti London Festival Ballet za še en Izredni na. stop Izven abonmaja s Capkovskega baletom «Hrestač», kt bo v petek ob 21. uri in za katerega se bo Jutri začela prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Ravnateljstvo gledališča Verdi se pogaja z ansamblom za Se en Iz. reden nastop, ki naj bi bil v soboto dopoldne izključno za Sole. Danes popoldne ob 16. url bo za dnevni red tretja predstava »Hrestača«, za Jutri zvečer ob 21. uri pa bo na sporedu četrta predstava za red B v parterju In ložah ter za red A na galerijah ln balkonih. Danes se pri blagajni gledališča začenja prodaja vstopnic za drugo gočasil, vsi bi ga bili poslušali še predstavo opere «Faust», ki bo v to. rek ob 20. url za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah In balkonih z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi, POL1TEAMA ROSSETT1 Danes popoldne ob 16.30 poslovil, na predstava skupine Cervi - Pagna. ni - Carlini . Granata s komedijo »Vsako sredo*. Naslednja predstava Izven abonma. Ja «Potujoča soboljevlna« (II vlsone viaggiatore) s Carlom Dapportom In Liano Orfel z GlannIJem Bonaguro, bo na programu od torka 16. do nedelje 21. t. m. Pri blagajni v pasaži Prottl (tel. 36372 . 38547) so od da. nes na razpolago rezervacije za pr-ve tri predstave. AVDITORIJ Danes ob 16.30 zadnji nastop sku. plne «Teatro . Uomo« s predstavo »Obleganje«. V sredo zvečer pa se bo predstavi, la Igralska skupina »Compagnla della Giostra«, ki Jo sestavljajo Antonio Crast, Carlo Hinterman in Carlo Tamberlanl s SUoneJevo dramo »Prigoda ubogega kristjana«. Predvi. dena je samo ena ponovitev. Prodaja vstopnic s 50-odstotnim popustom za abonente na dramsko sezono se začenja pri blagajni v pasaži Prottl. dalje. Dolg aplavz je pozdravil prefinjeno izvajanje in s tem dokazal, da nam je klasična glasba vendarle priljubljena. t.al nam je, da nimamo na šoli dvorane, ki bi bila primemo akustična za komorno glasbo in za druge nastope in predavanja, ki bi bila na višji šoli potrebna. še bi radi prisostvovali takim u-metniškim nastopom, ki bi v nas vzbudili zanimanje za glasbo in slovensko besedo. Barbara Kosmina dijakinja IV. učiteljišča Jutri 15. t. m. bosta praznovala 40-letnico poroke MILENA IN KARLO LEBAN iz Lonjerja. Slavljencema čestitajo in kličejo še na mnoga srečna in zdrava leta hčerki Ana Marija in Sonja z družinama. čestitkam in voščilom se pridružujeta uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika». Danes, NEDELJA, 14. februarja VALENTIN Sonce vzide ob 7.10 ln zatone ob 17.29 — Dolžina dneva 10.19 — Lu na vzide ob 21.37 In zatone ob 8.26 Jutri, PONEDELJEK. II (ebruarl* JORDAN Vreme včeraj: najvišja dnevna tem-peratura 7,4, najnižja 2,4, ob 19. url 5.7 stopinje, zračni tlak 1016,7 pada, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. februarja 1971 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa le 13 oseb. Umrli so: 42-letnl Mario Llcano, 78-letnl Tobla Demlchele, 72-letnt Glu. sto Odinal, 92.1etnl Bartolomeo Go. lob. 77.letna Vlttorla Franetlch vd. Včeraj-danes stch, delavec Egldlo Orglana ln go. spodlnja Llliana Bon, elektrotehnik Luclo Mazzollni ln gospodinja Mar. gherlta Massarotto, uradnik ing Bru. no Turrl In uradnica Flavta Pagltari, Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI UUDJE Igra v štirih dejanjih Danes, 14. t.m. ob 16. uri (okoliški abonma) v ponedeljek, 15. t. m. ob 20. uri v Izoli v torek, 16. t. m. ob 16, in 20. uri v Kopru v sredo, 17. t. m. ob 20. uri v Piranu Avtobusi za okoliški abonma Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prečnik 14.50, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15. (križišče), Sesljan 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Briščiki 14.45, Mali Repen 14.50, Zgonik 15., Salež 15.05, Sv. Križ 15.10. Prodaja vstopnic vsak dan od 12 do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734-265. — KRZNA SUPKH KLEUANTNJ MODULI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I H S Viale PEL 96-301 Settembre 11/111 Canclnl, 69-letna Angela Robba vd. Glorgl, 82-letna Antonia Ferfoglta vd. Acquavini, 86-letna Ana Pavlič por. Ota, 69.1etnl Giuseppe Trampuš, 83-letna Domenica Chersi vd. Zor-zln, 57_letnt Raffaele Bertocchl, 78. letna Clella Benella por. Montagnarl, 62-letna Alessandra Mase vd. Pellagalli. Oklici: mizar Dlno Rebottl ln gospodinja Lillana Fabiani, Inženir Pao. lo Saull in uradnica Caterlna Sini. gaglia, pleskar Ennlo Serianl ln delavka Clara Lolkema, delavec Ro. berto Caputi ln Noeml De Blaslo, trg zastopnik Glanantonlo Bozzato In uradnica Caterlna Mtlellt, upokojenec Umberto Costantlnl In obrtni, ca Miroslava Leghlssa, trg. pomoč, nlk Giorglo Scussat In uradnica Neva Specar, upokojenec Luigl Fragia. como in gospodinja Graziella Grassi, finančni stražnik Tommaso Fontana In gospodinja Roberta Lusettl, električar Darlo Rudez ln frizerka So. nla Gombač, uradnik Mario Urini in gospodinja Claudia Gašperini, trg. pomočnik Marto Grgič In študentka An-dreina Ota, šolski sluga Gaetano Pi. sano In gospodinja Seraftna GuagUar. do. industr. Izvedenec Mario Svagelj ln frizerka Luciana Nuzzl, finančni stražnik Glovannl Sovran In uradnica Marina Bertocchl, Industr, Izvedenec Paolo Paoli in frizerka Nidia Cossuttl, častnik Eduardo Dlbilto in profesorica dr. Maria Saitta, delavec Alesslo Marši ln delavka Nerina Gen-zo, skladiščnik Luigl Trost in este. tistka Vivlana Vlttorl, uradnik Bruno Sclarretta In trg. pomočnica Maria Lulsa Bortolato, elektrovarilec Mario Bosi ln uradnica Eliana Ker. nlat, železničar Ervino Bonifaclo In uradnica Gluliana Merluzzl, tehnični uradnik Helnrich Gaul ln frizerka Katharlna Maloschl, upokojenec Lino Manzuffa in gospodinja Provvldenza Palmiert, univ. asistent Elvio Gua-gnlnl ln učiteljica Gabriella Brus. SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL fr«*, Ul. Mazzini 53. Tel. 7334161 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Bernini 4, Al Castoro, Ul. Cava. na 11. Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 18.30 do 1.30) Vielmetti, Trg Borsa 12. Centauro, Ul. Rossettl 33, Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2, San'Anna, Er. ta dl S. Anna 10 (Konkonel), SPD IGO DRUDEN lz Nabrežine priredi danes, 14 t. m. ob 17. uri koncert orkestra Glasbene matice Vivaldi: Štirje letni časi. Dirigent Oskar Kjuder. Solist Žarko Hrvatič. Uvodna beseda. Recitator Stane Raztresen. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VABI V NEDELJO, 21. T.M. OB 15. URI NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE S KEKCEM NA KRAVJI BAL Igrali bodo domači Planšarji z Male Plšence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara. PROSVETNO DRUŠTVO VESNA priredi v domu «Albert Sirk« danes, 14. februarja 1971 ob 17. uri PREŠERNOVO PROSLAVO s sledečim programom: otroški pevski zbor, recitaolje, čit&nje spomenice, moški pev skl zbor «Vesna«. Sodelovali bodo tudi pesniki: Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, Marko Kravos ter člana Slovenskega gledališča Ll-vij Bogateč ta Anton Petjč Vljudno vabljeni! PD »IVAN GRBEC* V SKEDNJU vabi vse svoje člane ln prijatelje na družabni večer ki bo v četrtak, 18. t. m. od 20.30 dalje v društvenih prostorih. Veselo, sproščeno razpoloženje bo s svojim komičnim nastopom stopnjeval član SG Silvij Kobal. Vstop le z vabilomI Vabila bodo na razpolago v društvenih prostorih od ponedeljka do srede od 20. do 21. ure. V soboto, 20. t. m. pa bo od 16.30 dalje v društvenih prostorih otroški ringaraja Mali oglasi loterija BARI 66 13 56 64 10 CAGLIAR1 38 5« 52 37 60 FIRENCE 45 60 62 15 41 GENOVA 46 26 85 17 li MILAN 45 18 49 84 2 NEAPELJ 57 14 64 76 Sl PALERMO 18 53 89 U 23 RIM 8 22 29 36 50 TURIN 22 84 20 44 41 BENETKE 89 40 ENALOTTO 83 51 12 2 X X X : x x I 1 1 2 1 l KVOTE: 12 točk - - 5.120.000, 11 točk - 240.00«. 10 točk — 17.900 lir. ■CITHOENs — menaolžoa delavni ca Samarittani m Mlceo lo prodaja nadomestnih dalov til Hlttmejai 4/a IMATE KESKN NAMEN, da II poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA/ Ste osamljeni, pogrešate toplih oesed m družine/ Se želite izogniti avanturam neresnic ln izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah in po lokalih/ Pišite nam. ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti tu oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie teršrukova 24 a. Študentje, za vat organiziramo po citniško delo v Angliji, zaključne ii lete. tečaje tujlb Jezikov, popuste v hotelih, camplb, klubih, trgovinah. Diskotekah Itd. Vse Informacije: Pod odbor ISS — 62001 Maribor — p. p. 01-90 IŠČEMO gospodično lepe zunanjo, sti za filmsko reklamo — M. O. Film 33170 — Pordenone — Viale Grlgo. lettl 40. URADNICO . ZAČETNICO išče Izvozno uvozno podjetje. Ponudbe poslati na upravo P. d. v Ul. s Francesco 20 — pod šifro 35922, V slovenskem klubu — nas bo v torek, 16. febr. 1971 ob 20.30 Aljoša Žerjal, naš priznani filmski amater, popeljal s svojim zadnjim filmom PO SOVJETSKI ZVEZI V SIBIRIJO IN CENTRALNO AZIJO Na zanimiv večer vljudno vabljeni! ZAMEJSKI ČLOVEK V ZAVESTI SLOVENSKEGA PISATELJA Razgovor ob okrogli mizi v sredo, 17. februarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu; poleg tukajšnjih pisateljev se ga bodo udeležili člani Društva slovenskih pisateljev: Peter Božič, Kristina Brenkova, Franoe Filipič, Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Andrej Hieng, drli Kosmač, Marjan Kramberger, Ela Peroci, Rudi Šeligo, Pavle Zidar. Vljudno vabljeni 1 Slovenska prosvetna zveza GLASBENA MATICA — TRST V četrtek, 18. februarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 ob 20. url v prvem sklicanju ta ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika (pu-blicizacija šole GM) 3. Poročilo ravnatelja šole GM 4. Poročile blagajnika 5. Diskusija 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Volitve 8. Razno V sredo, 17. februarja bo ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma za osnovne ta nižje srednje šole LITERARNI POPOLDAN Svoja dela bodo brali: Kristina Brenkova, France Filipič, Niko Grafenauer, Ciril Kosmač ta Ela Peroci. Vljudno vabljeni! Slovenska prosvetna zveza SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi svoje člane ta prijatelje na tradicionalni PUSTNI PONEDELJEK ki bo dne 22. t.m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa. Bogata tombola in srečolov. Zaželene maske in dobra volja. Ljudska prosveta Danes ob 17. url bo v Finžgar, jevem domu na Opčinah proslava stoletnice rojstva Franca Šaleškega Finžgarja. Spored: Finžgar kot človek In umetnik — govor. «GOVORl, a LOA«, recitacija ln koncert pevske, ga zbora Jacobus Gallus. športno društvo Polet priredi v nedeljo 21, februarja smučarski iz. let v Trbiž z odhodom z Opčin ob 7. url. Cena 1.500 lir. Vpisovanje sprejema trgovina čevljev Malalan. Proseška ul. 18 Športno društvo Polet priredi v sredo. 17 februarja Izlet v Ljubija-no oo košarkarski tekmi Olimpija — IgiRs. Cena vožnje In vstopnina 3.000 lir. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ul. 18. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulica F. Filzl št. 10 tel. 38101/36045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včera|ln|l odkupni devizni tečail: Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. iterling Švic. frank Franc Irank Belg frank Hol. florlrrt Nemška marka Avst. šiling Dinar 620,- 590,— 1.475,- 142,- 110,- 12,- 172,- 170,- 23.80 38.50 V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVUAN- SKEM DRUŠTVU trn Vabljeni člani ui prijatelji I ŠZ UNION priredi v soboto, 20. februarja veliki tradicionalni pustni ples na stadionu «1. maj«. NASTOPATA ANSAMBLA THE ZOTS IN 5 FANS Rezervacije na tel. 732390. Razstave V galeriji Tergeste v Ul. Battsln 23 razstavljata Antonio Rodriguez Giorgio Velia. Razstava bo odpn do 22. t. m. V nemškem kulturnem *n***'!J,. Je odprta razstava grafičnih del skupine «Zebra», ki jo sestavljajo Štih mladi hamburški umetniki letm** 1940. Razstava bo odprta ves n>ese od 17. do 20. ure. NATURA VIVA — TRZAŠ*1 EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava in trgovina tropi nih sladkovodnih ln morskih rl eksotičnih živali (sesalcev. ptic. F zilcev, dvoživk). Odprto vsak «> > tudi ob nedeljah, od 10 do 13. " ter od 16. do 20 ure Zares s®e takularna razstava _ Ljubiteljem likovne umetnosti 1 dobro znani slikar Atilij Kralj 0® 0 16. do 25. t. m. razstavljal svoje kvarele in tempere v galeriji Baris-Ul. Rossettl št. 8. '#V . • • - Nazionale 14.30 «Non e piu temP® d’eroi», Michael Caine CliH 8®-bertson. Technicolor. Eden 14,30 «Anonimo veneziano«, f rinda Bolkan. Tony Musante. ^ chnicolor Prepovedano mladini P 14. letom. Fenice 15.00 «Cose dl cosa nostra’' Carlo Giuffre, Pamela Tl tj' ’ Jean . Claude Brialy, Salvo 6 done. Ramavisioncolor. Grattacielo 14.30 «11 giardino del zi Contini«, Lino Capolicchio, u minioue Sanda, Romolo Vali* Excelsior 15.00 «Bubu», Massimo nieri, Ottavia Piccolo, Technico ^ Prepovedano mladini pod '8. t0m- t an- Ritz 15.00 «11 debito coniugale«, Q. do Buzzanca, Barbara Bouchet. razio Orlando. Technicolor. Alabarda 14.30 «Appuntamento c disonore«, George Sanders, Ma * o ret Lee. Colorscope. Prepov'e° mladini pod 14. letom. Filodrammatico 14.30 «Puro slcC0^. un angelo, papa mi fece . . . rn°Te. co di Monza«, Lando Buzzanca . chnicolor Prepovedano mladini" 14- letom- yyes Aurora 14.30 «La confessione«, Montand, Simone Signoret. Tech color. Crlstallo 14 30 »Concerto per P15!”!* solista«, Anna Moffo. Technico10 • Capltol 14.30 «La carica del Walt Disheyev film Sledi: no e 11 lupo«. Moderno 14.00 »Chlsum«. John 'vay' ne. Technicolor. Vittorlo Veneto 14.30 «11 dlvorzl®*’ Vlttorlo Gassman, Anita Gkbe *' Anna Moffo Technicolor . Ideale 14.30 «Isabella, duchessa . diavoll«, Brigltte Skay. Mimm® mara. Technicolor. Impero 15.00 »Nini’ TtrabusctO«-niča Vittl. Technicolor. yU| Astra 15.00 »I magnlficl sette«, , Brynner, Steve McQueen. Te® color. Abbazla 14.30 »La contestazlone^ nerale«, Alberto Sordl, Nino fredl, Vlttorio Gassman. Techn lor. KINO «|RIS» PROStt predvaja danes ob 16. uri bari-ni briljantni film: UNA SU 13 Igrajo: V. Gassman, Shari*0 Tata ta Orson Welles . KINO NA OPČINAH danes ob 14. uri prva pred' stava za otroke - zabavni fH*®' INDOVINA CHI VIENE A MERENDA Igrate: F. Franchl ta Clco*0 Ingrassia » • • Ob 16. uri ponovitev fil®0®* IL PRETE SPOSATO Igrata Lando Buzzanca to **• Podesta. • 4» * V ponedeljek ob 18. url novltev barvnega filma: IL PRETE SPOSATO Mladini pod 18. letom v*taP prepovedan , ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega dragega PAOLA JANKOVIČA na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala C. g. župniku Alojzu Župančiču, prijatelju Alekslju, darovalcem cvetja ter vsem prijateljem ta znancem, ld so srčno počastili njegov spomin. DRUŽINA JANKOVIČ PnmoršičTSnevnlk SLOVENSKI NAGRAJENCI I ZA ZVESTOBO DELU . .?re*e^° nedeljo so na tržaški trgovinski zbornici porazdelili več t rnih kolajn in spominskih diplom delavcem in podjetnikom iz trža-pokrajine, ki so pokazali posebno privrženost delu in posebno Vntadevnost za tehnični, gospodarski in socialni napredek. Izmed ncgrajencev želimo predstaviti našim bralcem osem domačinov Sloven-cev- ki so bili deležni tega priznanja. slavljenec, toda jaz sem z njim zadovoljen. Kaj tudi ne bi, ko ima povrh vsega še dve ljubki hčerki... e0K KAREL Obiskovalci «bifeja Tomažič* ga poznajo, saj jim streže že leta"3 ^ let, vendar ga vsa ta MILKOVIČ JOSIP aktivnega dela niso upog- Delala se je trda noč, ko sem se se *zalogo posrečenih dovtipov oglasil pri njem v Gropadi. Slav-!>ravV^njateljl. z YTs,ak™\ Pa ^ Ueoec Je bil že lepo obrit in ne-ali - 33 ?P?ca Wmdischgraetza deljsko razpoložen. Kam neka jo bo tržalkih>0?X)rSCaka,i ?a en€ga 1ZITS? maJmil danes? Tega mi ni povedal, v SrJT' kl 80 8e ZVT8Vh pa ga nisem vprašal iz rešpek! dokusca ki 'cf81- 231 "lfViadlDgaK^!f" 23 teiegoth 80 let. Josip ima za Se Sral a ^ seb°J Galicijo, soško fronto, drugo Krajin i£ato' vojno’ dve teU dela P* obnovi Hr. m jedrnato. peij in Kozine od maja 1945 dalje. In še marsikaj drugega. Rodbina obdeluje že nad 200 let sedanje posestvo in možakar še vedno krepko pomaga v vinogradu in v hlevu. Jezen je le na sme, ki so v zadnjem času postale tako vsiljive ,da tudi repa ni več varna pred njimi. ANACRAFSKI PODATKI ZA OKOLIŠKE OBČINE ZA LETO 1970 Naraščanje prebivalstva zaradi priseljevanja Še vedno precej mešanih zakonov, toda vedno več je fantov, ki si poiščejo življenjsko družico onstran meje, v Jugoslaviji V prejšnji nedeljski številki smo je bilo lani v devinsko - nabrežin- objavili anagrafske podatke iz devinsko - nabrežinske občine za leto 1970, zdaj pa objavljamo še podatke iz zgoniške, repentabrske in dolinske občine ter statistični pregled s podatki iz leta 1968, 1969 in 1970 za vse podeželske občine. Predvsem lahko ugotovimo, da je bilo lani v vseh podeželskih občinah skupno 62 rojstev več kot smrtnih primerov, v primerjavi z letom 1969 pa je bilo enako število rojstev. Manj rojstev kot leta 1969 ski občini in v miljski občini, več pa v vseh drugih občinah. Največji porast je bil v zgoniški občini. Smrtnih primerov je bilo lani malo več (4) kot leta 1969. Več smrtnih primerov je bilo zlasti v dolinski občini, manj pa v miljski občini. Ob koncu leta 1970 je bilo v vseh omenjenih občinah vpisanih skupno 28.248 prebivalcev, in sicer 302 več kot leta 1969. Ker je šte- vilo rojstev ostalo nespremenjeno, pomeni to, da se je število prebivalstva zvišalo zaradi priseljevanja. Novih priseljencev pa je dejansko več kot 302, ker je treba upoštevati dejstvo, da se je marsikdo lani odselil. Tudi iz lanskih podatkov o porokah lahko ugotovimo, da je še precej mešanih zakonov, vendar nekoliko manj kot prejšnja leta, kakor tudi, da je vedno več naših fantov, ki si poišče življenjsko družico v Jugoslaviji. Občina Sta In prebivalstvi Rojstva Smrti ob 1968 koncu 1969 leta 1970 1968 1969 1970 1968 1969 1970 Devin-Nabrežina 7.224 7.318 7.456 104 113 100 80 77 81 Zgonik 1.327 1.327 1.341 17 7 22 15 17 20 Repentabor 664 671 711 8 14 17 8 9 7 Dolina 5.436 5.569 5.645 66 84 87 55 58 70 Milje 13.001 13.061 13.094 151 179 171 153 170 157 Skupno 27.652 27.946 28.248 346 397 397 397 331 335 TERZON LOJZE Terzonovi imajo svojo krpo FERLUGA FERDINAND 2 ® te pot zanese v Gročano in če jStedaš čebelnjak, pomni da se lile Pasei° Ferlugove čebele. Fer-Sa ima velike zasluge na raznih f”“?očjih, zadnje priznanje pa je J. za svojih 46 let čebelarjenja, roj si jg kupil leta 1915 in oouf i s0 ga tedaj tako pošteno pLKate. da ga sosed ni mogel pre- zemlje na Kolomkovcu. Majhna dru-še Ni iim zameril. nasprotno, žina prideluje na njej predvsem po-čebd J jih ^ vzlJubil- v Gročani je vrtnino. To je tipičen primer majh-n^m-imenda .najboije- Nič več nega posestva, ki uspeva z inten-Toda .P1!1:3-)0, privadile so se nanj. zivno kulturo za bližnji trg. Lojze težko1? m Ferluga nanje. Je bilo je bil prevajalec, nameščenec, dete ni ‘ ,ak°r ne — se prizanesi ji- iaveCj pa & marsikaj, drugega. Mo-je treh^^06 ~..V, c<:bearstyu S1 Je življenje je roman, pravi sam o 1)618 tenskeMTTOlaeinto’dadazahtera S6bl' Po dolglh letlh “ Je odzval tež^ rok 8 ^ d zanteva Eousseaujevemu pozivu in se vrnil | 0'" k zemlji. Izšolal se je za geometra, pravi smisel življenja pa Je našel v kmetijstvu. Zlata kolajna je zato njegova druga nagraditev; prvo nagrado mu je dala sama zemlja. IVAN tW P^tejo openskega tramvaja v iti jU steji znani »Hotel pri Pošti«, Za seb°j Prece| burn,° 8tiri’ TOMAŽIČ EMA roj. COLJA >» 7rtn/lo\Mno T ocfnilr lt;nn j-^uetno zgodovino. Lastnik Ivan _____^ . hotSko 61 let, pravi poročilo! o podelitvi p- 8 v skromnem obsegu. Pola- ®tete kolajne in spominske diplo-Za^?a, je hotel večal, dokler ni me 8- Fmi Tomažičevi roj. Colja, teatvf vso stirindastropno hišo za Priznanje je lastnici izročil pred-vs“mvaisk0 postajo. Ko pa je zavzel sednik zbornice Caidassi. Bite in (igr,- 8vb°. je kakor naročeno padla ljudje, kl so ga upravljali in k1 ga ttjJ bomba in z enim samim za- še upravljajo, so doživeli marsika-Pjj-Pte uničila plod dolgoletnega tero težko uro in tudi popolno razje “devanja Kariševe družine. Ko dejanje po fašističnih rokah. Z zad-pop-18 stavba deloma in za silo njim nedeljskim priznanjem pa se 8vljena, je padla druga bomba lokal lahko pohvali kar s tremi zia-tet ”°7lu odpihnila streho. Dolgo timi kolajnami. Zrrv,”,8?0 je posloval z okrnjenimi pljivostmi, za Jožefovo 1964. leta dje Ponovno zaz'vel polno življe-65 ' Ganeš šteje «Hotel pri pošti* Pošto ' Fiata kolajna je bila torej en° zaslužena. OBČINA ZGONIK ROJSTVA: V letu 1970 se je rodilo 22 otrok. POROKE: Giovanni Romagna (Šempolaj) in Ljuba Zoli (Samator-ca); Renato Rutar (.Milan) in Sonja Gruden (Samatorca); Mirko Briščak (Devin - Nabrežina) in Marija Gruden (Zgonik); Zlatan Bogateč (Križ) in Marija Magdalena Budal (Gabrovec); Vojmir Kocman (Salež) in Alenka Renar (Bani); Edvard Danieli (Opčine) in Nevenka Grilanc (Zgonik); Božič Antonič (Cerovlje) in Suzana Sedmak (Gabrovec); Žarko Živec (Koludrovica) in Edi Ma-grini (Trst); Albin Rupel (Devin-šična) in Ana Marija Gulič (Opčine); Marjan Štoka (Devinščina) in Zorana Brajkovič (Trst); Dragomir Štefančič (Križ) in Karla Succi (Briščiki); Marjan Riolino (Zgonik) in Neva Kocman (Prosek); Enzo Tamburelii (TS) in Mar-cella Indri (Briščiki); Giovanni Fiu-man (TS) in Josipina Antoni (Gabrovec); Mario Grmek (Briščiki) in Nada Turcinovič (Jug.); Bruno Mitič (Briščiki) in Anica Marija Mahnič (šepulje); Mario Mitič (Zgonik) in Silva Jelušič (Vrhovlje); Simon Danilo Grilanc (Salež) in Zdenka Juriševič (Golac); Valentin Obad (Salež) in Cvetka Jankovič (Jug.); Jan Godnič (Brišče) in Lji-ljana Radoslajevič (Beograd). SMRTI: Rozalija Škrk vd. Luni (Salež 46); Aloj Jerič - Briščiki 22; Celestin Živic - Zgonik 2; Rozalija Pahor vd. Gruden - Samatorca 15; Josip Alberi - Samatorca 24; Anton Ženi - Repnič 17; Josipina Mitič vd. Mitič - Repnič 5; Angel Furla n- Gabrovec 2C; arija O-strouška Salež; Josip Bukavec -Devinščina; Silvester Bresciani -Repnič 18; Sigismondo Samuel -Repnič 19; Just Pegan - Salež; Josip Gruden Zgonik 15; Štefanija Gerlani por. Škrk - Salež 26; Karotin.. Simoneta vd. Perčič - Salež; Gabrijel Mitič - Koludrovica; Anton Blažina - Gabrovec; Amalija Orsi vd. Škrk - Salež; Franc Stanič - Salež. Ob koncu leta 1970 je bilo vpisanih 1342 prebivalcev. OBČINA REPENTABOR ROJSTVA; 17. SMRTI: Vid Pirc Col 1, Karlo Ravber - Col 13, Miro Purič - Repen 35, Franc Guštin - Repen 22, Lado Škabar - Repen 36, Alojzija Gec vd. Škabar - Repen 30, Josipina Ravbar vd. Lazar - Repen 26. POROKE: Ettore Canciani (TS) in Ljudmila Komar (Fernetiči), Dušan Guštin (Repen 69) in Ivanka Sosič (Opčine), Mario Guštin (Col 19) in Verica Huselj (Repen 39), Edvard Škabar (Repen 18) in Marija Škabar (Repen 4), Giorgio Zacchigna (TS) in Zora Ravbar (Repen 83), Nevo Corbatti (Dolina) in Majda Guštin (Col 19), Giu-lio Di Gaetano (TS) in Romana Pagliaro (Repen 121). Ob koncu leta 1970 je bilo vpisanih 711 prebivalcev. OBČINA DOLINA ROJSTVA: Rodilo se je skupno 87 otrok. POROKE: Tultio Bressan (TS) in Alda Zorzut (obč. Dolina), Mar-cello Becciaroli (TS) in Marisa Montagna (D), Pantaleo Piras (Nuo-ro) in Majda Jercog (D), Danilo Križančič (TS) in Sonja Rapotec (D), Stojan Maver (D) in Silvana Montagna (D), Vojko Jercog (D) in Eleonora Corradini (D), Risto Delak (TS) in Vita Giutiani (D), Vilhelm Primožič (D) in Miranda Ferluga (D), Aldo Zobec (D) in Elza Coretti (D), Boris Žerjal (D) in Tatjana Pečar (D), Sergij Mahnič (D) in Magda Sedmak (D), Ro-dolfo Balbi (Milje) in Milena Zobec (D), Fausta Andreassi (TS) in Marija Buča j (D), Ladislao Coma-ri (TS) in Tatjana Turko (D), Jurij Adamič (TS) in Ondina Gardina (D), Idle Tul (D) in Nivea Ce-schi (TS), Giovanni Pozzobon (Tre-viso) in Marisa Kobec (D), Sergio Gašperini (TS) in Vanda Canzian (D), Renzo Posanzini (Osimo) in Jolanda Saba (D), Mario Baschi (D) in Lidija Zobec (D), Antonio Bordo (TS) in Vera Petaros (D), Stevo Zahar (D) in Sonja Menucci (TS), Danijel Štrajn (D) in Lidija Franco (D-N), Romano Dobrigna (D) in Ana Zuljan (TS), Zvonimir Lorenzi (TS) in Sonja Salvi (D), Fabio Umek (TS) in Romilda Smo-tlak (D), Nereo Krašovec (D) in Breda Janežič (Milje), Edvin Lo-vriha (D) in Lilijana Sulčič (TS), Guido Auber (D) in Violetta Dodič (TS), Domenico Carlucci (D) in Anamarija Parovel (D), Giulio Micor (Milje) in Albina Krevatin (D), Vladimir Novak (D) in Ana Frandolič (Doberdob), Bogdan Kosmač (D) in Mirjam Peršič (TS), Luigi Pompiilo (TS) in Zofija Tul (D), Guido Čok (D) in Ester Pego-raro (TS), Angel Strajn (D) in Bruna Falcomer (TS), Janko Ju-rinčič (D) in Nadja Zuppini (TS), Danijel Mario Sancin (D) inMB-randa Glavina (TS), Piero Moncini (Vetrella) in Lisetta Vigini (D), Danijel Mahnič (D) in Vera Lorenzi (TS), Nevo Corbatti (D) in Majda Guštin (Repetabor), Gerardo Postogna (Milje) in Ivanka Zeria-ti (D), Stojan Glavina (D) in Milena Zeriati (D), Teodor Mauri (D) in Elide Poropat (D), Mario Ban-i". (D) in Mimica Grgič (TS), Ar-mando Gaspari (Colonno Monzese) in Ada Strajn (D), Massimiliano Lutman (Gorica) :n Stojana Zeriati (D), Miroslav Curman (D) in Anamarija Parovel (D), Mirko Krasna (D) in Flavia Novacco (D), Vladimiro Furlani (Milje) in Atida Corbatti (D), Stetio Guštini (TS) in Viviana Ugotini (D), Francesco Za-netta (TS) in Marta Zobec (D), Lodovico Daris (D) in Marija Gordan (Jugoslavija), Sergio Zucca (D) in Pierina Cussigh (Čedad), Stevo Kosmač (D) in Vitoslava Pipan (Jugoslavija), Silvano Bandi (D) in Nada Pavlovič (Jugoslavija), Edvard-Tal (D>-in Ana Petrinja (Jugoslavija), Silvano Corbatti (D) in Alojzija Boštjančič (Jugoslavija), Sergij Zobec (D) in Dragica Tomažič (Jugoslavija), Dušan Raseni (D) in Antonija Frank (Jugoslavija), Oskar Racman (D) in Sonja Perhavec (Jugoslavija), Cveto Smotlak (D) in Rina Fermo (Jugoslavija), Stanislav Mauri (D) in Slavica Ružič (Jugoslavija). SMRTI: Ana Parovel por. Zobin, Ivan Petaros, Alojzija Kosmač, Lu-cia Zugna, Domenik Marc, Ivan Ko- zmič, Mirian Kuzmič, Pavlina Petaros, Giuseppe Veglia, Alberto Valenti, Domenik Ferluga, Daniele Giutiani, Alojzija Tul por. Tul, Angela Strajn por. Strajn, Ivana Sancin vd. Slavec, Albina Zuljan por. Derganc, Ivan Praselj, Avgust Pečar, Ivan Vodopivec, Igor Švab, Josipina Ota por. Sancin, Pierina Olenik, Ivan Derganc, Angel Pregare, Josip Lavriha, Marija Bandi vd. Kos, Ana Bembi, Marija Zerial vd. Vi-sintin, Uršula Hrvatič vd. Zuljan, Peter Tul, Marija Gomolj por. Zeriati, Marija Rapotec, Alojz Mihalič, Avgust Žafran, Marija Zuljan por. Zacek, Antonija Praselj vd. Mahnič, Just Slapnik Marija Kle-vic vd. Sancin, Ana Kozia vd. Zeriati, Antonija Coloni vd. Tomasi, Patrizia Nasti, Marija Petaros vd. Mauri, Josip Salvi, Emilija Cergol por. Canciani, Monica Nasti, Ivan Furlani, Anton Petaros, Marija Jercog vd. Kocjančič, Karlo Prasel, Angela Ota por. Filipčič, Avguštin Zlobec, Marija Bevilacqua vd. Fa-bris, Lucija Zubin, Marija Buzzai por. Radesich, Angela Ogrin vd. Bizjak, Giovanni Tarlao, Albina Purger por. Giani, Ivan Radesich, Josip Petaros, Emilij Jurinčič, Angel Mahnič, Lucija Bani vd. Strajn, Antonija Vodopivec vd. Jercog, Albin Križman, Katja Bandi, Frančiška Crescia por. Rapotec, Valeria Giutiani por. Scroccaro. Ob koncu leta 1970 je bilo vpisanih skupno 5645 prebivalcev. Venec na spomenik sovjetskih partizanov V četrtek 18. t.m. ob 11. uri bo na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani v Ul. Pace ob 53. obletnici ustanovitve Rdeče armade polaganje venca na spomenik padlih sovjetskih partizanov. Sovjetsko veleposlaništvo v Italiji bo zastopal kapitan korvete pomožni vojaški ataše Nikita Tura jev. OD 15. FEBRUARJA DO 18. MARCA Natečaj ustanove IACP za dodelitev 60 stanovanj Stanovanja gradijo v Ulici Cumano Kdo se lahko udeleži natečaja Avtonomni zavod za ljudske hiše (IACP) v tržaški pokrajini razpisuje natečaj štev. 3 za podelitev v najem 60 stanovanj, ki jih gradijo v tržaški občini s prispevkom dežele na podlagi deželnega zakona štev. 26 z dne 16. nov. 1965. Ul. Cumano: 10 stanovanj (1 soba, 1 dnevna soba, kuhinja in pomožni prostori), najemnina približno 19.000 lir. 25 stanovanj (dve sobi, dnevna soba, kuhinja in pomožni prostori), najemnina približno 23.000 tir. 25 stanovanj (tri sobe, dnevna soba, kuhinja in pomožni prostori), najemnina približno 28.000 lir. Vsa stanovanja, ki jih bodo dogradili verjetno v tem letu, bodo imela osrednjo ogrevanje tn dvigalo Navedena višina najemnine ni še dokončna in niso všteti izdatki za osrednje ogrevanje, dvigalo itd. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, stalno bivajoči v Trstu, ki imajo za to pogoje, ki jih določa statut IACP, kakor tudi dosedanji stanovalci v hišah IACP. Stanovanja ne bodo dodeljena tistim, ki že imajo primemo stanovanje, ki so že dobili v «last» drugo stanovanje, zgrajeno s sredstvi države, dežele, občine, itd. in tasti, ki imajo obdavčljive dohodke nad 1,200.000 lir. Prošnjo je treba napisati na posebnih obrazcih, ki se jih dobi na tajništvu IACP — Ul. Ghirlandaio št. 43, od 15. februarja do 18. mar ca 1971. Priložiti je treba: potrdilo o italijanskem državljanstvu, potrdilo o stalnem bivališču, družinski list s pripombo okajnega davčnega urada glede obdavčljivih dohodkih, potrdilo delodajalca o dejavnosti, kraju zaposlitve in letnem dohod ku ter druge dokumente, ki pričajo o potrebi za dodelitev stanovanja. Upoštevali bodo prošnje, predlo- žene za natečaj štev. 1, če jih bodo prizadeti potrditi s posebnim obrazcem. Prednostno lestvico bo določila, na podlagi zakonskih predpisov, posebna komisija in bo objavljena na občinski razglasni deski in v tisku. Morebitne ugovore bo treba vložiti v roku 30 dni od objave lestvice. Vsako stanovanje bo dodeljeno le za eno družino. Za ta natečaj niso veljavne prošnje, ki so bile predložene kakršni koli ustanovi ali uradu, razen pro-šenj za natečaj IACP štev. 1. Po vaseh zgornje tržaške okolice se marljivo pripravjajo na pustno povorko. V tem tednu bodo pripravili še zadnja dela za čim boljšo tehnično in vsebinsko opremo svojih vozov. Zato vabimo na pustno soboto, 20. februarja ob 14. uri vse naše ljudi na Opčine. Osrednji odbor vabi zastopnike vaških pustnih odborov na zadnji važni pogovor v Prosvetni dom na Opčinah jutri, v ponedeljek, 15. februarja ob 20.30. .......................................................»mm.,..,,,,,,..,........................ imuni milini umi mn umi Hlinili mn,nnumi Smrt dveh zavednih slovenskih žena Justina Kralj vd. Kuret M rošec, Marija Tuntar, Franc Ku- ■llllllllllllllllllinmilllllllllimilllllllMIIIIIMimilllHIIIHIIIIIIIIIHHimilHIIIIIIHIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllliailHIIHHIIIIIIIHHIIIIIIIHHIIIHIHHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII DAROVI IN PRISPEVKI pgGKA VENCESLAV dij0 Folrrianovih v Mavhinjah rete vi« krav- Pridelajo precej mleka ki s 8^ Klavno pa je živina. Listine, nanašajo na rodbino, segajo vte$it;i,v zgodovino zlate dobe de-duje j grofov. Ko mi to pripove-h n: n dokazuje, kažejo Venceslav Žtvi£«ove sestre razumljiv ponos, n* kmetih je trdo, pravi 2IGON MIROSLAV Edina družim, ki se v Zgoniku bavi samo s kmetijstvom. Je družina Miroslava Žigona. V hlevu Je 10 glav govedi. Glavni vir zaslužka Je torej mleko. Toda odkupne cene so prenizke, da bi se živinoreja res Izplačala. Kakor vsi drugi živinorejci s tržaškega Krasa si tudi 2i-gonovi obetajo, da bo kmalu uresničena zadružna mlekarna pri Colu in da bo kmet po novem prejel za svoj pridelek pravičnejše plačilo Na tem se res že dela, zagotavljajo na pristojnih mestih, in Žigonov optimizem je torej upravičen- V počastitev spomina tovarišice Helene Pečar darujejo: Angela Gec 1.000 lir za Dijaško matico, Groz. dana Cebohln 1,000 lir za šolo. spomenik NOB v Cerknem, Zora l-vančič 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Helene Pečar daruje družina Maksa Spetiča 2,000 lir za Dijaško matico. Ob tragični smrti drage prijateljice Karoline Možina darujeta Kri. stina Kralj In Milka Kalc 2.000 lir za Dijaško matico. Ob 40. obletnici poroke none Ml. lene in nonota Karla Lebana daru-jejo vnuki Marina, Nikoleta In Karlo 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča darujejo: stric Berto in teta Lojzka 5.000 lir za Glasbeno matico in 5,000 lir za Kulturni dom, Roberto in Vera Marassi 5.000 lir za Glasbeno matico, Ivo in Lucija Ščuka 10.000 lir za Glasbeno matico ter Sergij in Rosana Cibic 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča daru. Je Zora Ivančič 1.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na pok. Paola Jankoviča darujeta družini Martelanc -Sčepanovič 2.000 Ur za Glasbeno matico. Resinovič Ivanka In Franc darujeta za šolo . spomenik NOB v Cerknem 2.000 lir in 2.000 lir za Dijaško matico. Viktoriji Verša darujeta 5.000 lir za spomenik padlim borcem na Pro. seku. V počastitev spomina in namesto cvetja na grob dobre tovarišice Helene Pečar daruje Amalija Castel. lani 3.000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem. V spomin na tovarišico Heleno Pečar daruje Pavla Gombač 1.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Ka. roline Kralj darujejo Mira, Lidija in Janka 4.000 Ur za šolo . spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina nepozabnega moža in očeta dr. Mirka Legiše daruje družina 5.000 Ur za prosvetno društvo Igo Gruden. V počastitev spomina pok. Josipa Biščaka in pok. Helene Pe. čar darujeta Vanda in Oskar 3.000 Hr za šolo . spomenik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob pokoj-ne tete Justine Kralj vd. Kuret, darujejo nečaki Emil, Viktor in An. gel Kralj iz Trebč 15.000 lir za šolo. spomenik NOB v Cerknem. V Isti namen darujeta Kasenka In mama 5.000 Ur za šolo. spomenik NOB v Cerknem. Ob 8, obletnici smrti ne-pozabnega brata Evgena Daneva da. rujejo sestre v počastitev njegovega spomina 3.000 lir za Dijaško mati. co. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča daruje Valerija Kocjančič 1.000 Ur za Glasbeno matico. Milko Čufar daruje 20.000 Hr za športno društvo «ZarJa», Namesto cvetja na grob matere Franca Brusa darujejo delovni tovariši 8.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pokoj, nega očeta prijateljice Nore Jankovič darujeta Jure tn Elvi Slokar 5 tisoč lir za Glasbeno matico. Ob 26. obletnici smrti Ivana Ver-še darujeta sestri Marija in Danica 2.000 lir za spomenik padlim partl. zanom na Proseku. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča daruje družina Gembrini . Krečič 3.500 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina ob obletni, cah smrti staršev Andreja in Josl. plne Cok daruje hčerka Cok Viktorija 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Helene Pečar da. rujeta Marija in Lovrenc Žerjul l tisoč Hr za Dijaško matico. V po. častltev spomina pok. Paola Jankoviča darujeta Miranda in Bruno Rl. gotti 5.000 Hr za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča darujeta Pepi in Roza Ko. bol 2.000 Hr za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Ane Pavlič vd. Ota iz Doline darujeta Jan Godnič In Pavel Colja z družinama 5.000 Hr za športno društvo Breg. Za SK «Kras» Je skupina navija, čev darovala 5.000 lir, Pavel Pavlica pa v Isti namen 10.000 Hr. V spomin pok. Karoline Možina . Kralj daruje K. Kralj 1.000 Hr za Dijaško matico. Tudi v naSem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem Smrt vedno številneje pobira ljudi. katerih zaslug med narodnoosvobodilno borbo ne bo mogoče nikoli niti zdaleč primemo oceniti. Med tiste naše ljudi, ki so se stoodstotno žrtvovati takrat, ko je tako žrtvovanje predstavljajo tudi stalno smrtno nevarnost, je bila tudi pokojna Justina Kralj vd. Kuret, ki je prejšnji teden zatisnila svoje trudne oči v visoki starosti 85 let. Pokojna Justina se je rodila 15. ‘ septembra 1885 v Trebčah, kjer je tudi živela do poroke, potem pa se je z možem preselila v Trst. To je bilo nekako pred 60 leti. V zakonu je rodila šest otrok. Zaradi težkih gmotnih razmer je morala garati od svoje rane mladosti. Preživljala je sebe in družino s službovanjem v mestu, s pranjem, prodajanjem zelenjeva, skratka z vsakim delom, ki je omogočilo skromen zaslužek. Tako je bilo vse do vojne in začetka narodnoosvobodilnega giba-nja. v katerega se je skupno s svojimi hčerami in sinovi vključila med prvimi in mu ostala zavestno zvesta do zmagovitega konca in še potem. Njeno stanovanje v Ul. della Guardia pri Sv. Jakobu je postalo varno zatočiške prvih partizanskih borcev, obveščevalcev in terenskih aktivistov in nič kolikokrat so se pri Kuretovih sestajali pokrajinski in okrožni komiteji. Osvobodilne fronte. Pri njih doma so se varno zbirali med drugimi znani voditelji osvobodil- I nega gibanja kot na primer Matevž (Velušček), obveščevalec črt, pa Boro Segulin, Valerija Kocjančič in drugi, med katerimi seveda tudi pokojničina hčerka Alma por. Zalašček z ilegalnim imenom Janka, znana pogumna aktivistka in borka, katero so fašisti obsodili na dosmrtno ječo in ki je izgubila moža v partizanih, medtem ko je bil v partizanih tudi njen brat. Kdor koti od naših ljudi je prišel med vojno v njeno hišo, ga je nasitila in mu bila v najhujših stiskah tudi v krepko moralno podporo s svojim pogumom in odločnostjo. Taka je ostala tudi po osvoboditvi, ko se je udejstvovala v naših naprednih političnih, množičnih in drugih organizacijah in ko je zvesto in aktivno spremljala boj za naše narodnostne pravice in v njem tudi po svojih močeh aktivno sodelovala. Redno, dokler ji pred dobrim letom ni povsem opešal vid, je prebirala naš dnevnik. Take se bodo Justine Kralj, vd. Kuret spominjati vsi, ki so jo poznali, predvsem pa vsi tisti še živeči borci in aktivisti NOB, katerim je tako nesebično in s tolikšno neustrašenostjo nudila svojo pomoč. Naj ji bo lahka zamlja na kateri se je rodila in za katero se je borila. Helena Pečar Pred nekaj dnevi se je nenadoma razširila vest: umrla je Helena Pečar. Pred tednom dni so jo, hudo bolno, odpeljati v bolnišnico, od koder se več ni vrnila. Od nje srrio se posloviti v petek popoldne, ko je dolg sprevod vaščanov in žena, s katerimi je sodelovala v letih odločilnega boja, stopal z žalostnim korakom po kamnitem tlaku h katinar-skemu pokopališču, lučaj od doma, v katerem je preživela večino svoje mladosti, zrela leta in v katerem je.. titiji.HsahoiJa.------- . ... Rodila se je pred 71 leti, aprila 1900 v Kogojevi družini v Mirnu na Goriškem. Šolo je obiskovala v Gorici, delala pa doma. V domapi vasi je takoj po prvi svetovni vojni spoznala Katinarca, zidarja Justa Pečarja, ki je sezonsko prihajal na delo v te kraje. Odpeljal jo je s seboj na svoj dom, kjer sta si ustvarila družino. Helena je tedaj bila delavka v čevljarski zadrugi, vendar se je kmalu posvetila samo domu. Rodila se jima je hčerka Dragica, biti so srečni. V letih, ko je na primorsko ljudstvo legla težka črna mora, ni mogla vzdržati. Vedela je, da je bo konec in slutila jutrišnji upor. Povezovala se je s sebi podobnimi in čakala na pravi čas. V triinštiridesetem, so nam pripovedovale niene tovarišice, je bil sestanek v rocol-ski dolini. Slovenska protifašistična ženska zveza jo je imenovala za svojo tajnico za katinarsko okrožje. Požrtvovalno je izvrševala naloge, marsikdaj puščala moža brez hrane zvečer: «Narediti je treba*, je rada govorila. S hčerko, ki je prav tako bila aktivistka med vojno, sta sodelovali v zbiranju hrane, oblek in zdravil, razdeljevali literaturo. Prizadela jo je aretacija mlade Dragice, ki so ji jo odpeljati v Nemčijo, od koder se je vrnila šele po osvoboditvi. Tedaj je Helena prejela za svoj prispevek v skupnem boju dve odlikovanji zaslug za narod In ni odnehala. Hodila je po vasi, delala v AFŽ, prosveti, OF in SIAU, ostala dosleo..a tudi v hudih trenutkih do dne, ko je morala kloniti bolezni. Tiho je ugašala, leto za letom. in se sprehajala po dvorišču sredi vasi. še enkrat je morala zaslutiti udarec v materinsko srce, ko ji je usoda odtrgala hčerko Dragico v letalski nesreči pri Torontu v Kanadi. Preživela jo je le za nekaj mesecev in dotrpela. Sedaj počiva na katinarskem pokopališča. Naj ji bo lahka domača zemlja, žalujočemu možu Justu pa izrekamo občuteno sožalje. st. s. ZERIAL ... neverjeten ... predlog Ali bi verjeli n. pr., da se lahko kupi do 21. februarja pohištvo za sprejemnico z 20% do 50% popusta? Na razstavi pohištva ZERIAL v Ul. Settefontane Vam bodo odgovorili, da je to res. Vsekakor, če boste obiskali trgovine ZERIAL do 21. februarja, lahko računate na 20% popusta, katerega boste deležni pri nakupu sprejemnic zadnje in najkvalitetnejše proizvodnje. ZERIAL Stalna razstava: Ul. Settefontane 58-62 - Trgovine: Korzo Italija - Ul. S. Lazzaro 3 In Ul. MadonnJna 18 GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 14. FEBRUARJA P0NE8EUEK, 15. FEBRUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba !zsa harfo; 10.00 Ambrosijev god. orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Radijska igra: «Rojena pod srečno zvezdo»; 17.20 Orkester; 17.30 Revija zborovskega petja; 18 00 Miniaturni konoert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Naši kraji ln ljudje; TRSI 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 «El Campanon». KOPER 7.00, 8.00, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko ju- tro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Fumorama; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05, 12.45 ln 15.00 Glasba po željah; 12 35 Zunanjepolitični pregled ; 14.00 šport; 14.05 Popevke; 14.40 So-sednl kraji in ljudrje; 16.10 Godba na pihala; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL, NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored z Mikom Bongiomom; 11.35 Roditeljski krožek ; 12.00 Plošče ; 12.28 Hit Parade; 15.10 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 17.00 Formula uno: 17.54 Neapeljske pesmi; 18.15 Koncert; 19.00 Lahka glasba; II. PROGRAM 8.30, 11.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradi-mento; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Resna glasba; 17.00 Športna nedelja; 18.00 Operetna glasba ; 20.10 Operne skladbe ; 21.30 Lahka glasba; 21.50 Radijska priredba; III. PROGRAM 10.00 Konoert za začetek; 11.50 Polk glasba; 12.20 Mozart; 13.00 Donizetti; 17.00 Jazz; 18.00 Literarna oddaja. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,17.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.41 Marjan Vodopivec: Strašni lovec Bum-Bum; 9.05 Koncert; 10.05 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 11.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska; 14.50 Godala v ritmu; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 18.13 L. Van Beethoven; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; 22.20 Zaplešite z na- ml’ ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna od- daja; 12.30 ...povedal ti bom kdo si; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 šport; 16.45 Oddaja za otroke; 17.45 Nogomet; 17.56 Spored s Pippom Bau-diom; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike ; 20.30 Dnevnik ; 21.00 dNero Wo!f<»; 22.10 športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.55 TV priredba; 21.00 Dnevnik; 21.15 Znani pevci; 22.05 Filmi 71. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.35 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.20 Romantične melodije: TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Folklorni dokumenti; 15.45 Operne skladbe. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 10.30 Bach; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Naši solisti in ansambli- 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri, NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.15 Radijska priredba; 12.10 Plošče; 13.15 Hit Parade; 14.05 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja za otro ke; 16.20 Spored za mladino, 18.15 Lahka glasba, 20.20 Šesta nek petih; 21.05 Koncert, II PROGRAM 8.30, 12.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.14 Lahka glasba; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Te lefonski pogovori; 12.35 Spored z Delio Scala; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako; 14.05 Popevke; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Lahka glasba; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.15 Lahka glasba; 19.00 Rimska srečanja 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvi zi narobe; 21.30 Pevec v množici 22.00 Mozart; 22.40 Radijska pri redba. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 15.30 Mendelssohn; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.15 Ekonomska panorama; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA ''7.66,' 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.15 in 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Lucijan Marija Šker janc; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Pri poročajo vam...; 14.10 Iz del moj strov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.40 Poje moški zbor iz Brani ka; 16.40 Z operetnih odrov; 17.16 Ponedeljkovo glasbeno popoldne: 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Fantje treh dolin; 20.00 G. Puccini: «La Bohe me»; 21.50 Melodije z malimi an sambli; 22.15 Za ljubitelje jazza: 23.06 Literarni nokturno; ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Dokumentarna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih: 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »GioventO brucia-ta» — film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Predolimpijske tekme v Sapporu; 21.00 Dnevnik; 21.15 E-konomska panorama; 22.05 Verdi: »Maša za rekvijem«. JUG. TELEVIZIJA OD 14. D« 20.-II.-1971 NEDELJA, 14. februarja 20.00, 22.20 Poročila; 9.30 Po domače: 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Otroška matineja; 11.30 TV kažipot; 14.00 in 14.55 Nogometni turnir »Veleža«; 15.45 Nove melodije; 16.45 in 17.06 Košarka Lokomotiva Zadar; 16.55 Judo; 18.30 »Mestece Peyton» — ser. film; 20.35 »Naše malo mesto* — humor, oddaja; 21.35 Videofon; 21.50 Športni pregled. PONEDELJEK, 15. februarja 20.00, 22.45 Poročila; 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Matematika; 14.30 Predolimpijske igre v Sapporu; 15.40 Nemščina — ponovitev; 16.10 Francoščina; 17.40 Mendo in Slavica; 18.00 Risanka; 18.30 Nebesna straža — Od zore do mraka; 19.05 Mladi za mlade; 20.35 A. Owen: Moška zvrst — ang. TV drama; 2150 Za bolezen so zdravila. TOREK, 16. februarja 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Spoznavanje prirode in družbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tik-tak; 18.00 Risanka; 18 15 Obzornik; 18.30 Torkov večer; 19 05 Poplave — odd. o obrambni vzgoji; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.35 »Velika ljubezen Elvire Ma-digan* — Šved. film; 22.05 Nokturno — E. Peroci. SREDA, 17. februarja 20.00, 22.50 Poročila; 8.15 TV v šoli: 17.55 Čarobna piščalka — ser. film; 18.15 Obzornik; 18.30 pija 10.30 na; OKROGLA MIZA MEDNARODNEGA SOCIOLOŠKEGA INSTITUTA ISI ODLOČITEV GORIŠKEGA NADŠKOFA Z znanstvenim delom poglabljati Bogate zbirke semeniške knjižnice , , . , ■••jv . kmalu na razpolago v javni ustanovi sodelovanje s podonavskimi državami Podtajnik Belci je govoril o skupnih interesih Italije, Avstrije in Jugoslavije pri krepitvi miru in sodelovanja - Odnosi med Evropskim trgom in Jugoslavijo - Predstavitev prvih štirih publikacij »Z znanstvenim delom moramo j Gorico ter se pobavil z vprašanji dr. BasaglM in zdravniku dr. Slaviču, češ da sta bolnika Mikluša pustila domov ter s tem zakrivila 3r»rt njegove žene Milene Kristančič. Od preiskovalnega sodnika je odvisno, če bo predlog državnega pravdnika sprejel Mi zavrnil. Proti dr. Basaglii, ki je sedaj zaposlen v Parmi, so določeni krogi Amaterski ansambli; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.35 C. Pugni: Esmeralda — balet;- 21.45 Košarka Olim-: Ignis. ČETRTEK, 18. februarja 20.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; Nemščina; 10.45 Anglešči- ___11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Matematika; 18.00 »Divji bik Ferdi nand» — glasb, pravlj.; 18.15 Obzornik; 18.30 Vprašanje časa — Svet, v katerem živimo; 19.05 En krat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.36 Prihodnost v komuniciranju; 21.25 S. Maugham: «Padec Edvvarda Barnarda«; 22.15 Karajan vam predstavlja, ob koncu poročila. PETEK, 19. februarja 20.00, 23.05 Poročila, 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 18.10 Spoznava nje prirode in družbe; 17.30 Vi ja vaja — ringaraja; 18.15 Obzor nik; 18.30 Glasbeni dnevnik; 19.00 Slovenska knjiga, pisatelj, bra lec; 20.35 »Cat Batou» — amer. 22.05 Izkažimo se — quiz. SOBOTA, 20. februarja 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v 16.25 in 17.10 Drž. prv. v košarki — Olimpija : CZ; 18.05 Obzornik; 18.20 Narodni običaji Cetinske krajine; 18.50 »Holandski dragulji« — ser. film; 19.20 S kamero po svetu; 20 35 Izbor za »Pesem Evrovizije«, 21.35 Rezervirano za smeh; 22.05 »Nepremag-- ser. film; 22 55 TV ka 23.20 Smučarska F1S-A tek- film; šoli; ljivi« žipot movanja na Vitrancu spremeniti tukajšnje področje sporov, ki so se javljali v preteklosti, v področje prijateljstva in vsestranskega medsebojnega sodelovanja,« je dejal podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino poslanec Belci iz Trsta na okrogli mizi mednarodnega sociološkega inštituta ISI v Gorici. Občinstvu so ob tej priliki predstavili dveletno bero inštituta, obsegajočo štiri znanstvene knjige o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo obmejno tematiko in dvostranske odnose med jadranskima sosedoma. »Znanstvene ugotovitve — je nadaljeval Belci — potrjujejo pravilnost političnih in gospodarskih izbir o mednarodni vlogi dežele Furlanije - Julijske krajine v odnosu do sosedne Avstrije in Jugoslavije.« Specifična vloga mostu naše dežele do sosedov ni megleno geslo brez vsebine, ampak življenjska nuja in potreba. Na tem mestu se stikajo atlantska zaveznica Italija, nevtralna Avstrija in blokovsko nevezana Jugoslavija. Dobri odnosi med njimi predstavljajo važno pomagalo pri ustvarjanju stabilnosti v Evropi. Govornik je opisal triletne študije mešane komisije držav Skupnega evropskega trga in Jugoslavije, da bi se prvič povezale z neko socialistično državo, v tem primeru Jugoslavijo, ki je s svojim izvozom in uvozom tesno povezana s tem področjem. Prav tako se skupni trg skuša povezati z Avstrijo, dasiravno naletava ta država na hude težave in prepreke s strani zlasti Sovjetske zveze, podpisnice pogodbe o evropski nevtralnosti. V tem okviru ima celotno dežela Furlanija - Julijska krajina in zlasti Gorica svoje posebno mesto povezovalca med temi področji, ter tako odigrava važno vlogo v evropskem prostoru ter snovanju evropske konference o varnosti. Vse tri sosedne države v osrčju Evrope so življenjsko zainteresirane na krepitvi miru v Sredozemlju ter na Bližnjem vzhodu, Ki predstavlja pogoj za odprtje Sueškega prekopa ter večjo dejavnost južnih evropskih pristanišč kot drugega izhodišča šestih držav na morje, ki je postalo v razdobju krize na Srednjem vzhodu precej zanemarjeno spričo usmeritve pomorskih prog na severna pristanišča. Še prav posebej je Belci govoril o italijansko - jugoslovanski trgovinski mčtijavi ter tehnično znanstvenem in industrijskem sodelovanju. O tej temi je napovedal za bližnjo prihodnost posebno predavanje. V nadaljevanju okrogle mize so predstavili svoje knjige: časnikar demokristjanskega glasila «11 Popo lo» Gilmozzi, ki na podlagi dejstev utemeljuje razvoj v svetu k politiki vedno širšega odpiranja mejš. Clau-dio Sambi je predstavil knjigo o mejnih prehodih na tukajšnji meji, Ludgi Buratti knjigo o ureditvi italijanskih meja, profesor Demarchi pa knjigo o društvenem življenju v go-riški pokrajini, ki navaja tudi obstoj slovenskih organizacij, ustanov itd. Pred okroglo mizo je ob prisotnosti direktorja inštituta profesorja Demarchija predsednik ISI Michele Martina dejal, da se je zavod, ki je nastal pred dvema letoma v Gorici, lotil znanstvenega obdelovanja cele vrste vprašanj o srednji in jugovzhodni Evropi, vprašanj naše meje, obstoja Slovencev v Italiji in pozornosti, ki ji jo posveča jugoslovanski tisk in podobno. Omenil je delovanje znanstvenega odbora v okviru ISI, ki se bo sestal te dni, in v katerem so poleg 7 italijanskih znanstvenikov tudi 2 jugoslovanska in 1 ameriški. Svoje delo je ta odbor razširil tudi na Trst in Novo industrializacije, urbanizacije, jezi ka, ver ter skratka vprašanj človeka v gospodarskem razvoju. »Hočemo proučiti vsa ta vpraša | nja, nastajajoča v Podonavju, ki jih tako slabo poznamo, dasiravno nam je to področje tako blizu. Odstraniti hočemo to vrzel ravno sedaj — je zaključil župan Martina — ko se vedno bolj in na vseh ravneh krepi sodelovanje med Italijo in državami tega področja.« TRAGEDIJA NA OSLAVJU Sodni postopek proti dr. Basaglii ? Državni pravdnik v Gorici je pozval preiskovalnega sodnika, naj umakne tožbo zaradi umora proti Ivanu Miklušu, ker se je med preiskavo izkazala njegova neprištevnost, ter naj jo uvede proti takratnemu direktorju goriške umobolnice po umoru začeli z ostro gonjo ter so izpodbijali veljavnost njegovega načina zdravljenja umobolnih, ki ga je med drugim opisal v svoji knjigi »Prepovedana ustanova«, za katero je prejel nagrado Viareggio. Bivši primarij gorišKe umobolnice dr. Franco Basaglia je hotel bolnike ponovno vključiti v družbo ter jim je dovoljeval svobodnejše kre-tanje v spremstvu bolničarjev, občasno bivanje na domu in podobno. Nesreča je hotela, da se je v okviru takšne terapije pripetila na Oslavju tragedija, v kateri je neprištevni bolnik med enim izmed svojih obiskov na domu ubil svojo ženo. Za zbirko 70.000 zvezkov se, potegujejo mestna knjižnica, pa tudi druge javne ustanove - V tej zbirki polno neizkoriščenih dokumentov o naši preteklosti Bogate zbirke knjig, dokumentov in rokopisov, ki jih hranijo v knjižnici goriškega semenišča, bodo kmalu na razpolago študentom in vsem drugim, ki se bavijo s proučevanjem naše domače zgodovine. V semenišču imajo približno 70.000 zvezkov in pred kratkim je goriški nadškof msgr. Cocolin napovedal, da je škofija pripravljena dati to kulturno bogastvo v hrambo goriški občinski ali pa državni knjižnici. O tem je na zadnji seji goriškega odbora govoril tudi župan Martina in izrazil željo, da bi prišla ta zbirka v sklop mestne knjižnice, ki je itak nastanjena v isti stavbi, kjer ima svoje prostore državna biblioteka. Za zbirko se poteguje tudi državni arhiv. Dragocene zbirke semeniške knjižnice so bile že do sedaj na razpolago proučevalcem. Dostop do njih pa je bil težaven, ker ni bilo kataloga; številne knjige so bile natlačene v zabojih, na razpolago ni bilo ustreznega osebja, ki bi skrbelo za urejevanje zbirk. Med prvo svetovno vojno so knjižnico začasno prenesli na Kranjsko, po vojni so se zbirke vr- SINDIKALNE VESTI Na združenem zborovanju so proučili razloge tekstilne krize na Goriškem Postopno zniževanje števila zaposlenih pod pretvezo reorganizacije - Najslabše je v tovarnah v Podgori in v Sovodnjah nile v naše mesto; prav gotovo je, da je na teh potovanjih zmanjkal marsikak dragocen dokument. V zadnjih letih so za to knjižnico skrbeli kaki starejši, ža upokojeni duhovniki, ki so od čase do časa brskali po zaprašenih dorimentih. Ko bodo knjižnico p-ea&li eni od javnih kulturnih ustanov v Gorici bo treba njen inventar kitalogirati. To delo bo trajalo precej časa. Prepričani smo, da bodo šele po ureditvi vseh zbirk goriškim raziskovalcem na razpolago dragoceni dokumenti, časopisi in knjige, ki jih v drugih goriških knjižnicah ni moč danes najti. Brez dvoma je v knjižnici tudi precej slovenske literature, saj so v našem semenišču v preteklosti študirali številni slovenski mladeniči, pa tudi vzgojitelji so bili v veliki meri slovenske narodnosti. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25. obletnice ustanovitve DRUŽABNI IZLET z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči Program: — avtomobilska ocenjevalo* vožnja AOV 71 — slavnostna večerja s proglasitvijo rezultatov AOV 71 in družabni večer — prenočitev v hotelu — zajtrk — kosilo Vpisnina 10.500 Idr na osebo. V vpisnino je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje pri Danilu VVaJtritschu, Gorica, Ul. 24. maja, tel. 81-032. Preteklo sredo je bil v Gorici sestanek združenih tekstilnih sindikatov za Goriško CG1L, CISL in UIL, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki državnega vodstva Petralli (CGIL), Giacomelli (CISL) in Valle (UIL) ter pokrajinski tajniki tekstilnih sindikatov Armando Benfatto (CISL) in Marija Selli (CGIL). V imenu pokrajinskega tajništva je podala poročilo Marija Selli; njenemu poročilu je sledila živahna diskusija. Predvsem so razpravljali o proizvodnem stanju v tekstilnih tovarnah na Goriškem (Cotonificio Triestino v Podgori; Cotonificio Goriziano v Sovodnjah, INTES in Torcitura di Vittorio Veneta v Zdravščini ter tovarna nogavic Mucchiut v Gradiški in Ati v Gorici.) V zvezi s postopkom za tehnološko obnovo struktur, racionalizacijo proizvodnih sistemov in stalnosti zaposlitve delavcev. Pri tem so ugotovili pod krinko reorganizacije neke vrste tiho zmanjševanje delovne sile, ki se očituje z ustavitvijo novih namestitev, prostovoljnimi odstopi ter starostnimi upokojitvami. To velja zlasti za tovarno v Podgori, ki je zmanjšala v enem letu število za poštenih za nekaj desetin in namerava odpustiti še 64 delavcev, za tovarno nogavic Mucchiut, ki je v nekaj letih skrčila število zaposlenih od 100 na 50 ter za to varno tobačnega monopola (ATI) v Gorici ki je v zadnjih letih znižala število zaposlenih od 130 na 80. Edino v tovarnah v Zdravščini ni prišlo do bistvenih sprememb v številu zaposlenih. Ugotovili so nadalje, da je v teku v podgorski tovarni zmanjšanje števila statev od 1300 na 800; del statev so dali v staro železo, del pa v druge tovarne te družbe. Ugotovili so nadalje, da so se pri koncentraciji raznih tovarn in pri racionalizaciji proizvodnih sistemov znatno poslabšali delovni pogoji v teh tovarnah, I Zbrane je pozdravil predstavnik kjer so povečali število strojev1 društva Vid Primožič. Nato je na posameznega zaposlenega. Tako hočejo gospodarji naprtiti delavcem stroške za reorganizacijo in povečane izdatke zaradi poviškov v delovni pogodbi. Zborovalci so ostro ožigosali tak sistem in so sklenili, da se bodo borili proti njemu tako po posameznih tovarnah, kakor tudi vsi tekstilci skupaj. Obravnavali so tudi o problemih organizacijskega značaj v zvezi s postopki za sindikalno združitev tudi na tekstilnem področju. V tem procesu notranje komisije niso več aktualne v sedanji obliki ter bodo v bodoče delavci izbirali zastopnike za posamezne oddelke, za tovarniške svete itd. Pred zaključkom zborovanja so se prisotni obvezali, da bodo mobilizirali delavce in razne sindikalne forume v borbi za dosego predloženih novih zahtev. Prešernova proslava v Gabrjah Pretekli petek zvečer je organiziralo prosvetno društvo tSkala» iz Gabri} prešemovo proslavo v prosvetnih prostorih na šoli v Gabrjah. Povabilu se je odzvalo lepo število domačinov, ki so do kraja napolnili dvoranico. Smrtna nesreča v Štarancanu Prejšnji večer ob 22.30 sta se peljala z avtom alfaromeo po cesti iz Starancana proti Ronkam 22-letni Srečko Špacapan iz Ronk, Ulica Sta-razano 16 in 21-letni Bruno Furlan, prav tako iz Ronk, Ulica San Vito 59. Verjetno zaradi prenagle vožnje je šofer izgubil nadzorstvo nad vozilom. Zavozil je na levo, podrl nad 10 metrov ograje in obstal pred cementnim drogom elektrovoda. Pri tem je Špacapana vrglo iz vozila v kanal, kjer je obležal s prebito lobanjo. Z rešilcem so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, pa je med potjo umrl. Sopotnik Bruno Furlan bo ostal na zdravljenju 15 dni zaradi rane na lobanji in na tilniku. študent Ace Mermolja prečital Spomenico zamejskih Slovencev, ki so jo 3. decembra lani poslali predsedniku vlade Colombu in na katero se vedno čakajo odgovora. Vmes so recitirali iz Prešernovih del gojenci Slovenskega dijaškega doma iz Gorice, mešani pevski zbor «Briškega griča*, ki je nastopil v slikovitih narodnih nošah, pa je zapel več pesmi. Vmes je zastopnik SPZ iz Gorice Dino Roner predvajal več diapozitivov o Prešernovem življenju in delu. Celotna prireditev je potekla lepo in prisrčno ter so z njo tudi Gabrct dostojno proslavili kultur ni praznik slovenskega naroda._________________ iiimiMiiiiuiiiiiiiiiiiiMiitmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimHimiimniiiiiuimiimiiiiiiitiiiiHiiiimiiiHHiiimtmii DELO OBČINSKEGA ODBORA Pri permskem mostu kmalu nova lekarna Občinska podpora športnemu društvu «Juventina» - Občina bo za vzgojitelji priredila tečaj o spolni vzgoji SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v četrtek, 18. februarja ob 20.30 v Prosvetno dvorano, Verdijev korzo 13 na LITERARNI VEČER na katerem bodo prisotni m brali svoja dela slovenski pesniki in pisatelji: PETER BOŽIC, KRISTINA BRENKOVA, FRANCE FILIPIČ, ERVIN FRITZ, NIKO GRAFENAUER, ANDREJ HIENG, CIRIL KOSMAČ. MARJAN KRAMBERGER, ELA PEROCI, RUDI ŠELIGO, PAVLE ZIDAR SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI' SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje Stane Raztresen danes, 14. t. m. ob v Župnijski dvorani v STANDRE2U 19.30 TATINSKA TROJICA Nfl DELU Ko si je ženska merila plašče sta možakarja odnesla krzno Zasledovanje po goriških trgovinah se je zaključilo z aretacijo trojice v Ul. Roma - Nakradeno blago so poslali tudi po železnici v Genovo V goriškem občinskem svetu bo do v kratkem razpravljali o pred logu za ustanovitev lekarne pn jpevmskem mostu; ta lekarna bi slu-' žila prebivalstvu Pevme, Oslavja, Šentmavra, Pod gore ter Stražic. Predlog za novo lekarno pri pevm skem mostu je dal odbornik za zdravstvo dr. Tomassich na zadnji seji občinskega odbora, ki je bila v petek zvečer. Na isti seji je odbornik Paulin predlagal vrsto sklepov, ki se tičejo občinskega osebja. V kratkem bodo občinskemu svetu predložili re-zutate nekaterih natečajev. Odbornik za šport in kulturo Moi se je predlagal vrsto podpor raznim športnim društvom in ustanovam. Športnemu društvu Juventine so dali podporo za izbdjševalna dela na nogometnem igrišču. Večjo denarno vsoto so podelili mestni glasbeni ustanovi. V kratkem bo občina priredila tečaj za spolno vzgojo, ki bo namenjen v glavnem vzgojiteljem. Že včeraj smo na kratko poročali o tatvini v neki trgovini na Korzu Italija v Gorici. Danes nam je leteči oddelek goriške policije posredoval še nekaj dodatnih podatkov. Že omenjena 24-letna Adalgisa Ron-caglione iz Carmagnole v Piemontu je našla v omenjeni trgovini včeraj okrog poldne samo prodajalko Tatja no Culot ter jo vprašala, naj ji dovoli pomeriti krznen plašč, potem še drugega. Z njo sta prišla v trgovino še dva moška in eden od obeh je imel pod pazduho veliko kartp-nasto kuverto. Neznanca sta se o-giedovola po trgovini in ko je žen ska končala z ogledovanjem plaščev, so vsi trije odšli, ne da bi kaj kupili. Prodajalki pa se je vsa zadeva zdela sumljiva tudi zato ker se ji je dozdevalo, da je moški nekaj skrival v kuverti. Kmalu se je vrnil gospodar trgovine in skupaj sta začela trojico zasledovati. Do hitela sta jih pri Ljudskem vrtu ter jim sledila na Travnik, kjer so stopili v neko trgovino. Gospodar trgovine na Korzu je izrabil to pri liko in brž telefoniral na kvesturo Trije policaji letečega oddelka so bili takoj na mestu ter skupaj za sledov&li trojico, ki je med tem prišla iz trgovine ter krenila v Ul. Roma. Tam so jih dohiteli pri avto mobilu v katerem so našli plašč, ki sta ga moža ukradla v trgovini na Korzu. To je bilo dovolj, da so vse tri aretirali. Kot smo že včeraj na vedli sta ostala dva 24-letni Giovan-ni Barra iz Genove in 35-letni Antonio Pastor Recio iz Madrida oba po poklicu natakarja. Pri Reciu so našli še 134.000 lir in 200 španskih pezet, pri ženski pa 52.280 lir in zapestno uro z dragulji. Barra ni imel denarja pač pa je bil avto fiat 124 iz Genove pisan na njegovo ime Vsi trije so sedaj v zaporih in policija nadaljuje preiskavo potem k0 je v avtomobilu našla še več drugih kosov oblačil sumljivega izvora. Med drugim so našli tudi dve potrdili za železniški pošiljki na neki naslov v Genovi s težo nad 30 kg, v katerih so očividno poslali del ukradenega blaga. Poleg tega kontrolirajo tudi identito Španca za katerega menijo, da jim je dal napačne osebne podatke. Vsekakor bodo vsi trije v goriških zaporih počaka li na sodno razpravo. PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ* V STANDREŽU vabi na veliko pustno rajanje Id bo v soboto, 20. februarja t. 1. ob 21. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korru v Gorici. ZA ŽELENE PUSTNE OBLEKE. Med plesom bodo na sporedu Številne šaljive točke. Natečaj za babice Centralni sedež ONMI v Rimu Je razpisal natečaje za naslednje službe: Za šest mest svetnika 3. stop nje za centralno upravo Za 11 mest babic 4. stopnje za poskusno službo pri pokrajinskih odsekih. Podrobnejša pojasnila pri pokrajinskem odboru ONMI v Go rtcl, Korzo Italija 55/1. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 8. do 14. februarja se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo 12 oseb, poročila sta se 2 para in 8 so jih oklicali. ROJSTVA: Irene Cecutta. Cristi-na Stoppani, Gabriella Bubacco, Denis Pacorini, Monica Buffin, Ta-nia Gurtner, Andrea Ladillo, Sabina Zavadlav, Raffaele Alt. Andrea Cassani, Paola Lovrecich, Michele Tonin, Manuela Manias, Giu-lia Ventin, Gabriella Selovin, .Nataš ci a Ginaldi, Davide Stami, Rat-faele Tortul in Carlo Brancacda SMRTI: 81-letna upokojenka Marija Devetak vd. Černič, 52 letna gospodinja Palmira Bon por. Zam-boni, 76-letni upokojenec Stefano Tauceri, 62-letni učitelj Luigi Co-lautti, 64-letni upokojenec Daniele Toso. 38-letni delavec Giorgio Ti-uella, 64-letni kemik Eutinio Del-la Mes. redovnica 69 letna Amella Tonel. invalid 58-letni Guglielmo Mezzorana, invalid 61-letni Luigi Sulfon, učiteljica 56-letna Leonilda Zmajevič in gospodinja 64-letna Mar-cella Bascarol. POROKE: orožniški brigadir Giuseppe Volpi in uradnica Franca Bab tello. orožnik Pietro Franzi ln delavka Mariagrazia Batti. OKLICI: študent Gianni Del Frari in uradnica Angela Lina Chiarel, mehanik Giampaolo Tonet in uradnica Maria Elisabetta Doretto, u-radnik Ennio Rubino in profesorica Margherita Rigone, poštni uradnik Armando Giovannini in prodajalka Angelina Meneghini, uradnik Paolo Lombardo in študentka Bruna Brac-chi, mehanik Gianfranco Meneghini in prodajalka Valnea Drigo. kopa-liščnik Danilo Venturini in baristk* Maria Rita Mauro, železničar Franco Iansig in blagajničarka Anna Gortan. VERDI: 15.00—22.00 «Operazlon» Treps Susette«, R. Hudson in J Andres, ameriški kinamaskops^ film v barvah. CORSO: 14.15,17.35,21. «La figto ® Ryan», R. Mitchum in S. MU®*1 Ameriški kinemaskope v barvah; mladini ood 14. letom prepovedan* MODERNISSIMO: 15.15—22.00: «R* veremdo Colt«, G. Madison ln Harrisom; Italijanski film v barvah. VITTORIA: 15.00—21.30 «L’a*nore conlugale«, T. Milian In M. M9-ril; italijanski film v barvah« mladini pod 14. letom prepovedan CENTRALE: 15.15—21.30 «Un mo chiamato Apocalisse Joe», Steffen in M. Pat Pondal; jansko • španski kinemaskPP®0 film v barvah. Tržič EXCELSIOR: 16.00—22.00 ((Vamoš a matar companeros«, F. Nerc I® T. Milian, barvni film. PRINCIPE: 17.30 «L’ultimo avve® turiero«, H. Aznavour, film j® v barvah. AZZURRO: 17.30 «Intrigo perico^ so«, Robert Taylor in K. barvni film. . S. MICHELE: 18.40 «BandolerO», «• Steward, D. Martin in R. Welch- :\uvu Gorica SOČA (Nova Gorica): «Diplornanf*' ameriški barvni film — ob 18. In ao . KANAL: «Muči me, toda me italijanski barvni film — ob 1 ln 19.30. SVOBODA (Šempeter): «Ljube*» ske igre«, angleški barvni fll*® ob 16., 18. in 20. ^ DESKLE: »Sedem žena za sede® kavboyev», ameriški barvni b"" — ob 17. In 19.30. ŠEMPAS: «Kapetan Umebes«, ^ ški barvni film — ob 16. in RENČE: «Neznosna leta«, amen barvni film — ob 16. ln PRVACINA: «Pokol v Fantom ^ lu», ameriški barvni film — 16. In 19.30 DEŽURNI LEKARNI V GORICI . V Gorici )e danes ves dan ln Pj£ noč) dežurna lekarna Alesani, Carducci 12, tel 2268 V TRŽIČU , Danes ves dan m ponoči 1® ,-j prta lekarna dr Rismondo, Toti 52, tel 72701. dežurna cvetličarna Danes so v Gorici odprte ** cvetličarne od 8. do 13. ure. Darovi in prispevki Za športno združenje •Don#’^ počastitev svojega dragega in1 »L, ljubljenega sotrudnika Jureta šiča daruje podjetje ViV! Ex S®’ Ur j, Za krvno banko v Gorici v Lj častitev spomina Glsmana E®1 daruje Anna Glsmano 5000 lif- AVT0PR0MET GORICA Hotel «POLDA NOVEC* Lokve je za smučarsko sezono 1970/71 pripravi] zp vas smučarje SMUČARSKI PAKET — prevoz na relaciji Šempeter Rožna dolina Nova Gorica Lokve — dnevna vozovnica za vlečnico Lokve — enolončnica Cena 20,00 din na osebo SMUČARSKE PROGE so dnevno teptane ln urejane z novk® teptalnim strojem NOVA SMUČARSKA VLEČNICA omogoča prijetne j So smuko-Vlečnica na razsvetljenih smučiščih obratuje do 22 ure. NOVOST: dnevne vozovnice za vlečnico Lokve ln smučarska šola. V naših gostinskih obratih na Lokvah boste hitro ln solidna postreženi. Informacij«: HOTEL «POLDANOVKC» LOKVE, tel. 77-010 TURISTIČNA PISARNA APG NOVA GORICA' tel 21 443 Trgovina čevlji,, JUREN GORICA ^ Largo XXVII Maržo * Palača 1NPS Via IX Agoato 1 Velika izbira čevlje* in lorbto po konkurenčnih cenah I > prihodnji teden na pobudo slovenske prosvetne zveze Dragocen obisk najvidnejših slovenskih pesnikov in pisateljev Kratek pregled njihovega literarnega ustvarjanja ^ sredo in četrtek pride med “j*6 na Tržaško in Goriško večja Jo™? slovenskih pesnikov in S~T«Ijev: prihaja še v vzdušje proslav, ko smo se Sr®®® in zamislili ob ustvarijo108*1 tistega, ki je postal sim-, 1 slovenske kulture in zavesti, ob njem merili svojo kul-Ustvarjalnost in stopnjo člo-(kjrn®Jce osveščenosti. S svojimi ki jih hodo naši gostje bra-VJ?8 sv°j° besedo, ki se bo , wMno v sredo zvečer raziskri-v h® okrogli mdzi o zamejstvu j^nvesti slovenskega pisatelja to naše praznično vzdušje ''zavili in ohogatili. Brez dvo-saj prihajajo k nam že u-® in uveljavljena imena, ki 8 svojim delom žlahtno pri- i&a kjia lOhj, ucjuiii unuuiu *“■* j. ®v sodobnem slovenskem slov-nj,, ' bs todi v kulturnem življe-DjVJJfšega naroda. Poleg svojega so OO^kega poklica — le redki tako pogumni, da si privoščijo . Us, svobodnega umetnika — o-funt - večina od njih še druge rvjjiš0^' ta je pomembni založ-Jj^ deiavec, drugi časnikar ali vgjT1* pa spet dramaturg, pre-in Ja°c. univerzitetni predavatelj j. crio zvezni poslanec. Vendar in t!i_ov wvi ja2 — človek knjige se T^fiške besede in kot taki pr Do',lll,lll>11 CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA ««■ D PODRL 0A 3E PRECIZEN STREL IZ. TEME, Melita, drobno, osemnajstletno dekle, ki je v otroštvu prebolela težko bolezen, je bila bleda, tiha, le temne oči so ji zanosno sijale. Mati je Ano oboževala, mlajšo pa je zapostavljala. Zato je MeUta gledala na njene uspehe z razdvojenimi čustvi. Ana je svojo sestro ljubila, vendar je ni razumela. Nasprotja, ki jih je mati netila, so poglabljala razkol med sestrama. Kadar sta šli po cesti, so se moški za Ano ozirali. Ce je Melita spoznala fanta, ki ga je navdušila, se je vse ohladilo, kakor hitro je spoznal še sestro. Melita je bila zagrenjena, večkrat žalostna, bila je zaprta vase in materi prav ndč podobna. Hotela je biti samosvoja in delala je prav to, česar mati ni želela. Zato sta se večkrat sporekli. «Mama, pomeri ta plašč, da vidiva, kako ti pristaja!« Slekla ga je in ga pomagala obleči materi. «No, kako sem vama všeč, dekleti?« Je vprašala ln se postavila pred ogledalo. «Oh, lepo, mama,« je rekla Ana, Melita pa Je molčala. «Na Melita, ne glej tako žalostno, še td ga pomeri!« Mati je odložila plašč ln ga ponudila hčerki. Melita pa se je zaničljivo in uporno postavila: «Ne bom ga pomerila. Dali so Ji ga Nemcd. Ukraden je kdove komu. SeUJo ljudi, streljajo in zapirajo.« «Ne bodd neumna, Melita, kaj govoriš?« Je zavreščala mati jezno in razočarano. Ana pa je prebledela, vzela plašč lz materinih rok ln ga obesila. Spomnila se je boja na cesti, spomnila se je tudi besed ujetega partizana: švabska vlačuga! Zakrila si Je z rokami oči, zajokala in se sesedla na stol. «Mama, vzemi plašč, tvoj je. Jaz ga ne bom nosUa.» «Melita, hudobna sd! Ana je tako dobra z nama, td Jo pa tako žališ.« Meliti je sovraštvo ugasnUo v očeh. Ko je videla sestro jokati, ji je bilo žal za grobe besede. Ana je odšla v svojo sobo, se slekla ln legla. Zakopala je obraz v blazino In Jokala kot otrok. Mati je prišla za njo in jo skušala potolažiti. Vendar ni spravila iz nje drugega kot to, da želi biti sama. Se nekaj časa je postala ob postelji, potem Je ugasnila luč, šla v svojo sobo in legla. Ana nd mogla zaspati. Solze so ji olajšale bolečin' odprtimi očmi je strmela v mrak. Razmišljala je o sebi- 1 čudno se je zapletala. Nenadoma so ji stvari, za katef mislila, da jih je razčistila, postale nerazumljive in m° Skrbelo jo je, kaj bi rekla mati, če bi vedela resnico sestra? Zakaj Jo sovraži? Od kod to nenadno sovraštvi Nemcev? Italijane je sicer vedno sovražila. In potem st* Kniecke? Ta žival, iz katere kar vre energija. Požiral J In slačil z očmi, če je major le za hip odmaknil P° Čutila je njegovo pohotnost, da ji Je bilo vroče in neb obenem. Na večer, preden sta z Wolfom odšla, sta se s Kn1* jem srečala pred vrati. Imela Je občutek, da jo nepre® išče, da bi mogel biti z njo na samem. Ni mogla pozab1” ji je rekel kar naravnost: «Ana, tako prekleto ste mi viei tega ne morem pridržati zase. Mislil bom na vas ln U1 da se še srečava. Računajte name! Jaz vam bom v P01 kar koli bd se zgodilo! Sam ali z vso svojo enoto! želim uspeha in mnogo sreče! Ne zavidam vas. Zavedajte se, vam daU težko nalogo. Ne dajte se zaslepiti — ne bo !*■? ((Zahvaljujem se vam, gospod stotnik,« se mu Je nasm® in mu ponudila roko v slovo. Prijel jo je z obema rokah* spet jo je podržal, da jo je iskra njegove strasti vso Pr®v Ni mu umaknila roke, ko jo Je pobožal. Sramovala 96 povesila Je oči, ln vendar ji Je ugajalo. «Kako sem slaba,« si je očitala. Knleoke Ji je bdi ’ tako všeč kakor Wolf, le s to razliko, da pred stotnik01! čutila strahu ln bi bila z njim mnogo bolj sproščena- 1 Je odhitela po hodniku in se še enkrat ozrla. Stotnik J® ln gledal za njo z Izgubljenim pogledom. Ko sta se z majorjem Wolfom vozila nazaj, za spi011 bo ponoči, sta se vso pot razgovarjala. Mnogo Jo Je spj val ln Ji utrjeval misid, katere ji Je že povedal. Čeprav 9 upirala, se je morala podrediti njegovi besedi. Razoro®" je. Kar koU mu Je oporekala, na vse Je pritrdil, da lrT svoje prav, nato pa je s svojimi dokazi podrl vse, trdila In zgradil neko drugo resnico, ki Je ni mogla Utrujenost JI Je zmedla osebe ln predstave. Zaspa19 ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Danes Sovodnje proti Azzurri ned ,.ne®^'°čenem izidu iz prejšnje ši °odo sov°denjski nogometaša; nes zopet igrali doma, na inJf1V 'grišču. Upajmo, da bodo ni« j ral več sreče, kot prejš-refi n!reli°' ^ tem seveda nočemo j ' da je moštvo, ki je zadnje dpi’ v”eto treniralo, igralo v ne-*b°' Nasprotno, igralo je toča™3’ 7°^a nasPr°tnik je bil zelo bon,.11', ^ato upravičeno upamo, da tudi danes videli na igrišču [jjoMflČI ŠPORT danes Nedelja, 14. februarja 1971 namizni tenis kvalifikacije za Mo$ko b ligo S0,°0 v Milanu .* — Imperial Bočen £°° V Milanu *— S. Mario Verona * * * NOGOMET AMATERSKA liga £00 V Križu esna A — Torriana 2 * * * ■ AMATERSKA LIGA £00 V Turjaku s°nzo — primorje A * * * 1; AMATERSKA LIGA £°° v Mossi *!a — Juventina * * * Dem0 V TrStU' SV' Al°izii eHacori _ Primorec rv 0.0 v Nabrežini Vm — Union " . * * * .10°0 v Križu es"a B — |nter SS na Proseku - Libertas Prosek * * * . * * * F?30 v Trstu, Ul. Flavia »etia _ Olimpija «/ * * * pi00 na i f">>orje g &0 v Trstu, Sv. Sergij Us — Breg & v Sovodnjah , ni® — Azzurra £tAD|NSK0 prvenstvo Ao£na Pr°seku r',l,,n« — Gaja SjLv Slendrežu _ utina — Libertas Kapriva 0^3AS€AJN,ŠKO PRVENSTVO na Opčinah ~~ Primorje 09.k 6reo3 v Trstu, Sv. Sergij 8 — Gaja l3on CeH V KriJu *r,a - Vesna i JX^\ KOŠARKA D LIGA San °„ v San Donaju “ona — Bor * * * p ODBOJKA °83nNSTVO MLADINK So|< . na Opčinah OMa ~ OMA Ij.i. ~~ Primorec la - Sokol K JUTRI 'n*c*e,iek, 15. februarja 1971 ^ ODBOJKA 19oq,V,Stvo MLADINK Sok0| v Trstu, stadion «1. maj» ‘ Primorec 0M°a° v Trstu, stadion «1. maj» Bor lepo srečanje. Prav bi bilo tudi, da bi si tiste tekme, ki jih Sovodnje odigrajo doma, ogledalo čim-več domačih navijačev. Igralcem je pač lažje igrati, če jih ob robu igrišča spodbuja občinstvo, kot pa če igrajo brez publike. Moštvo zasluži tem večjo podporo, ker igrajo letos sami domači igralci. Prejšnja leta je bilo moštvo deležno mnogih kritičnih pripomb, ker je imelo v svojih vrstah tudi tuje nogometaše. Letos je to drugače, zato moramo tudi ekipo bolj podpirati, kot prej. Tekma z Azzurro bo ob 15. uri, pol ure prej pa naj se na igrišču v Sovodnjah zberejo naslednji igralci: Tomazin, Florenin I. in H., Malič, Čeme, Batistič, Gruden, Vodopivec, Kuzmin, Dužman, Marson ter Tomšič I. in H. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Ajdovsko Primorje proti N. Gorici 2:2 (0:1) V preteklih dneh je bila v Ajdovščini. prijateljska nogometna tekma med domačo ekipo Primorja in Novo Gorico, ki je bila zelo zanimiva, saj je na stadion privabila veliko število gledalcev. To je bila po daljšem času njihova prva tekma in že zato je treba pobudnike tega srečanja pohvaliti. Rezultat 2:2 nikakor dovolj jasno ne pove o dogodkih na igrišču in le smola ni dovolila, da bi večkrat zatresli mrežo Novogoričanov. Kljub temu pa moramo povedati, da so Novogoričani nastopali skoraj z dvema moštvoma, to pa pomeni, da so preizkusili skoraj vse svoje igralce, skratka vse tiste, ki bodo v nadaljevanju prvenstva prišli v poštev za prvo moštvo. * Domačini pa so zaigrali z velikim poletom, z veliko željo po zmagi in to bi jim skoraj uspelo, če bi ne bil v vratih Nove Gorice odlični Milvič, ki je sam rešil dva gotova gola. Tekma sama pa je pokazala, da si obe moštvi zelo prizadevata, da bi v nadaljevanju prvu-istva zavzeli čim višje mesto. Rajmund Kolenc • M ■<* » 1 1f ^ AJ»«V * ja r . ... Ekipa Krasa iz zgoniške občine je pripravila letos že marsikatero zadoščenje svojim navijačem IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIllllllil.. NAMIZNI TENIS POKAL TRSTA Sokol iztržil le točko Krasovke doživele poraz FRANKFURT, V. - Na atletskem cindoar* tekmovanju v Ma-chutschu so dosegli zelo dobra rezultata v, skoku., v daljino in v bil v višini prvi z značko 217 cm. * ■ tli , , in ifcMjUia; fioMdfc . , ,W9B V četrtek sta se v okviru namiznoteniškega prvenstva za tržaški pokal v Nabrežini srečali ekipi Sokola in Julie A. Srečanje je bilo precej zanimivo in je potekalo v napetem vzdušju. Obe ekipi sta bili namreč pripuščeni h kvalifikacijam za vstop v B ligo, obenem pa sta obe nastopili brez svojega najboljšega igralca. Julia brez Contija, Sokol pa brez Ukmarja Conti ni nastopil, ker je drugokategornik, turnir pa je namenjen izključno tretje-kategornikom; Ukmar pa še ni popolnoma okreval. V nabrežinski ekipi je tokrat, sorazmerno seveda, zadovoljil predvsem dvanajstletni Pertot. Ta igralec je nastopil šele drugič in je s svojim nastopom pokazal, da je zgubil že vso začetniško tremo ter je pridobil na gotovosti. Rezultat 3:3 je realen in ga nabrežinski igralci niso niti pričakovali. S svojo izredno mlado ekipo so nastopili proti močnejšim nasprotnikom in je bilo vsako upanje na zmago tvegano. SOKOL : JULIA «A» 3:3 Fabjan - Kette 2:0 (13, 5) Cattonar — Pacchielat 2:0 (10, 12) Fabjan-Pertot — Kette-Eccardi 2:0 (10, 15) Pertot - Eccardi 0:2 (16, 16) SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO — JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči PROGRAM: • avtomobilska ocenjevalna vožnja AOV 1971 • slavnostna večerja s proglasitvijo rezultatov AOV 71 in družabni večer • prenočitev v hotelu • zajtrk • kosilo Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37-808, od ponedeljka, 15. februarja v uradnih urah. VLJUDNO VABLJENI! Radovič — Pieberger 0:2 (11, 7) Cattonar - Radovič — Pacchielat -Pieberger 1:2 (16, —19, 16) Prihodnje srečanje bo v četrtek, ko se bosta v Nabrežini srečala Sokol in ENAOLI. S. J. FARI : KRAS 7:2 V torek je Kras odigral svoje prvo srečanje v okviru ženskega ekipnega turnirja za pokal Trsta, ki ga organizira letos zelo aktivni deželni odbor italijanske namiznoteniške zveze. Za razliko od ženskih prvenstvenih tekem, kjer je vsaka ekipa sestavljena' iz dveh igralk, na tem turnirju nastopajo za vsako društvo po tri igralke, ki morajo tako odigrati skupno devet tekem. Kras je imel prvo srečanje s PARI, ki razpolaga z Nerino Zo-roni, eno najboljših igralk v Trstu. To pa je tudi vsa odlika te ekipe, drugi dve igralki namreč nista na njeni višini. Kljub temu je krasov-kam uspelo osvojiti le dve zmagi, obe po zaslugi Sonje Milič, kateri pa se proti slabšim nasprotnicam ni bilo treba preveč potruditi. Ta rezultat dokazuje;--da-je eefetna ekipa v krizi. Še najbolje je, glede na svoje zmožnosti, igrala Wil-ma Širca, ki pa'že nekaj časa ne trenira in je tokrat prvič po daljšem presledku zopet nastopila na uradnem tekmovanju. Izidi: Zoroni — Kobal Colautti -e Milič Pariš — Širca Colautti - Kobal Zoroni — Širca Pariš - Milič Colautti — Širca Pariš — Kobal Zoroni — Milič 2:0 (13, 21) 0:2 (8, 9) 2:1 (12, -17, 18) 2:0 (13, 18) 2:0 (16, 18) 0:2 (15, 7) 2:0 (14, 21) 2:0 (16, 18) 2:0 (18, 21) e. b. Hrepevnikova: 184 cm Vivod: 214 cm Na atletskem tekmovanju v Pragi je Snežana Hrepevnikova, jugoslovanska rekorderka v skoku v višino preskočila letvico postavljeno v višini 184 cm. S tem je postavila nov jugoslovanski rekord «indoor». Hrepevnikova je potem poskušala popraviti tudi svetovni rekord v dvoranskem tekmovanju, kar pa ji ni uspelo: čeprav le za malo je bila prenizka. Na istem tekmovanju je v skoku v višino za moške Celjan Vivod zmagal z značko 214 cm in s tem izboljšal jugoslovanski rekord «indoor» za 5 cm. Višina 214 cm je obenem njegov najboljši rezultat tudi na odprtem. odbojka Po objavi seznamov mladinskih reprezentantov Pečarjeva in Veljak na pripravah italijanske mladinske reprezentance Za dekleta je že pripravljen dolgoseini program skupnih treningov in nastopov Potem ko je italijanska odbojkarska zveza pred kratkim objavila seznam 18 odbojkaric, ki pridejo v poštev za člansko reprezentanco, smo v teh dneh zvedeli imena za izbrani vrsti mladink in mladincev. V prvem seznamu smo imeli eno zastopnico, — članico ŠZ Bor Sonjo Pemarčičevo. Žal pa se bo morala Pemarčičeva odreči temu priznanju in za športnika največjemu cilju — nastopu v prvi reprezentanci na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo za kategorijo članov in članic v Italiji. Mladi Sonji, ki bo morala zapustiti športno aktivnost za daljšo dobo, pa iz srca želimo, da bi jo čimprej videli tako vneto in prizadevno na odbojkarskih igriščih kot v preteklosti. Prvemu laskavemu priznanju sta se pridružili še dve imeni prav tako iz vrst Bora. Kandidatinja za nastop med mladinkami je Lučka Pečarjeva, pri mladincih pa Klavdij Veljak. Če smo imeni Pemar-čičeve in Veljaka že vajeni prebrati pri takih in podobnih objavah, je vsekakor ime Pečarjeve prijetna novost. Potem ko je bila Lučka na skupnih pripravah za člansko vrsto ob koncu decembra lanskega leta in takrat ni prišla v poštev za nastop v tej vrsti, si je že mislila, da je zvezni trener Aldo Bellagambi nanjo popolnoma pozabil. Ker pa je prišlo zadnje vabilo nekoliko nepričakovano, je pa toliko bolj prijetno Zvezni trener je v teh dneh objavil imena 14 igralk mladink, ki naj bi prišle v poštev za letošnje EP. Te igralke šo naslednje: Pečar (Bor Trst), Gaggiotti (Brogliaccio Ancona), Ga-ravaldi ( Cor.fit Reggio Emilia), Cappellini in Mare (Club sportivo Firence), Annovi (Corlo Modena), Belletti in Zaccarelli (CUS Parma), Merighi (FINI Modena), Marche-se (Giulio borse Genova), Marti-nelli (Minelli Modena), Cociancicb (OMA Trst), Colleoni (Pallavolo Bergamo) in Palma (SS Palermo). V bližnji prihodnosti pa se bo po mnenju zveznega trenerja število povečalo še za dve igralki. Čeprav mladinke ne bodo imele tako intenzivnih in dolgotrajnih priprav kot članice, se .bodo tudi one za letošnje evropsko prvenstvo v Španiji dobro pripravile. Odbojkarice, ki nastopajo v 2. ligi, so v teh dneh zbrane v športnem centru Co-verciano. Na teh prvih skupnih pripravah je zbranih 18 igralk. Nekatere pridejo v poštev tako za člansko kot za mladinsko vrsto. Druge skupne priprave in to pot samo za mladinke, bodo od 23. do 25. aprila. Od 17. do 23. maja pa bodo mlade odbojkarice nastopile na turnirju v Modeni. Ista izbrana vrsta bo sodelovala na turnirju v Zahodni Nemčiji od 27. maja do 4. junija. Med 26. in 29. junijem bodo spet na vrsti skupne priprave. Uradni aktiven počitek bo od 1. do 14. julija. Med 14. in 18. istega meseca bodo ponovno skupne priprave ali nastop na kakšnem mednarodnem turnirju. Naslednji skupni trening je zvezni trener planiral od 29. julija do 1. avgusta. Zaključna faza priprav in nastop na evropskem prvenstvu v Španiji pa bosta med 21. avgustom in 1. septembrom. Danes se je zbralo v Modeni 15 mladincev, ki bodo imeli prvi kontrolni trening pod vodstvom trenerja prof. Anderlinija. Italijanska odbojkarska zveza je povabila v modensko športno palačo naslednje igralce: Pilotto (Alessandria), Veljak (Bor Trst), Castigliano (Bu-mor Parma), Errani in Ghinassi (Casadio Ravenna), Alessandro in Greco (CUS Catania), Carretti, Gar-gani, BertolotL in Goldoni (Panini Modena), Marchese (Candy Monza), Coletti (Sporting club Ostia), Donati (Petrarca Padova), Egidi 3. povratno kolo FIORENTINA -r CATANIA »Francesco Francescon . FOGGIA - NAPOLI Fabio Monti 1NTER - BOLOGNA Aurelio Angonese JUVENTUS - H. VERONA Mario Bernardis LANEROSSI V. - ROMA Umberto Branzoni LAZIO - TORINO Alberto Picasso SAMPDORIA - MILAN Alberto Michelotti VARESE — CAGLIARI Riccardo Lattanzi Z. povratno kolo BARI - PERUGIA Aldo Canova 25-LETNICA USTANOVITVE PD «S. ŠKAMPERLE® V okviru proslav, ki jih bo priredilo društvo, bo tudi Kraška avtomobilska vožnja in sicer 7- marca. Proga bo potekala po Krasu, na obeh straneh meje. Tekmovanje se bo zaključilo s skupnim kosilom. Udeleženci morajo imeti za prehod meje prepustnice. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak večer (razen ob sobotah) od 20.30 do 21.30, od 1. februarja dalje. Vpisnina — katero je treba poravnati že ob vpisu — znaša 3.000 lir. BRESCIA — CESENA Pasquale Gialluisi CASERTANA - COMO Luciano Giunti CATANZARO - AftEŽZO Fernando 'Lazzaroni REGGINA - LIVORNO Enzo Barbaresco MANTOVA - NOVARA Piero Bianchi MASSESE - TARANTO Giosue Stagnoli MODENA - ATALANTA Giulio Ciacci MONZA — PALERMO Giuseppe Moretto TERNANA — PIŠA Cesare Gussoni A SKUPINA O 1' Is s s 3. povratno kolo DERTHONA — TRIESTINA Luigi Andreoli LECCO — PIACENZA Enrico Tabanelli LEGNANO - TRENTO Salvatore Vaccaro MONFALCONE - ALESSANDRIA G. Battista Sgherri PARMA - PADOVA Alberto Cali ROVERETO - PRO PATRIA Pietro Governa SEREGNO - VENEZIA Giovanni Albertini SOTTOMARINA - UDINESE Mirco Grassi TREVISO - SOLBIATESE Arturo Baldoni VERBANIA - REGGIANA Fiorenzo Lenardon (Spem Faenza) in Nassi (Zoli Pon-tedera). Podobne priprave bodo imeli mladinci še 21. tega meseca in 14. marca. Po končanih prvenstvih višjih lig bo mlada reprezentanca sodelovala na turnirju za «spomla-danski pokal* od 4. do 11. aprila. Ta turnir ni nič drugega kot preimenovano tekmovanje za pokal zahodne Evrope. V preteklosti so nastopale na tem turnirju članske reprezentance, letos pa so jih zamenjale mladinske. Letošnji organizator tega tekmovanja je Švedska, sodelovalo pa bo naslednjih 16 reprezentanc: Anglija, Zahodna Nemčija, Škotska, Danska, Belgija, Italija, Francija, Španija, Finska, Grčija, Nizozemska, Portugalska, Švica, Turčija, Izrael in seveda Švedska kot organizator. Ekipe bodo porazdeljene v 4 skupine po 4 države. Zmagovalec iz vsake skupine se bo potem pomeril v sklepnih spopadih v Goeteborgu za prvo mesto. Posamezne skupine za sedaj še niso znane. Z nastopom na tem turnirju se bo zaključil prvi ciklus priprav mladinske reprezentance. Potek naslednjih priprav pa bosta zvezni trener in odbojkarska zveza Italije sporočila kasneje. G. F. Športno društvo Polet priredi v nedeljo, 21. februarja smučarski izlet v Trbiž z odhodom z Opčin ob 7. uri. Cena 1.500 lir. Vpisovanje sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška ulica 18. Športno društvo Polet priredi v sredo, 17. februarja izlet v Ljubljano ob košarkarski tekmi Olimpija - Ignis. Cena vožnje in vsto-nina 3.000 lir. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška 18. Natečaji SPOT ob 25-ietnici obnovitve društva Ob priliki^ praznovanja 25-letnice obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledeče natečaje: 1. NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKIM MOTIVOM Format in uporabljeni material sta poljubna. 2. NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO- TEMATIKO • .............•*- (Flora, favna, pokrajina itd.). - Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata «leica». Nagrajeni diapozitivi bodo prikazani na dan nagrajevanja, vsi ostali diapozitivi pa bodo razstavljeni istega dne. 3. NATEČAJ NAJLEPŠEGA FILMA Z IZKLJUČNO PLANINSKO TEMATIKO Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi samo en film. Ta je lahko belo-črni ali barvni, 8 milimetrski, dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in ostalimi potrebnimi napisi). Lahko so ozvočeni ali z magnetnim trakom na filmu, ali s spremljavo posnele muzike na magnetofonskem traku. Posameznik la«ko sam poskrbi za dostavo magne tofona na dan predvajanja, ali pa dostavi samo egistri rani trak. Kdor ima ozvočen film, mora predložiti tudi trak, ki mora biti skrbno zavarovan v primerni škatlici. - Nagrajeni filmi se bodo predvajali na dan nagraje vanja. 4. LITERARNI NATEČAJ POEZIJE katerega tematika je narava na splošno. Nagrajena dela bodo recitirali ob spremljavi izbranega inštrumenta. 5. MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO S PLANINSKIMI MOTIVI Format, barve, uporabljeni material so poljubni. _ Nategi8 se lahko udeležijo osnovnošolski otroci (tu sta dve kategoriji: 1. in 2. razred ter 3.. 4. in 5. razred) in dijaki nižje gimnazije. Natečajev se lahko udeležijo le člani slovenske manjšine v 1-talij', s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji Julijski krajini. Itela je treba predložiti v zaprti zalepki, na kateri mora biti napisano geslo. K tej zalepki je treba priložiti še drugo, z < -a-kim geslom na zunanji -rani, v zalepki (zaprti) sami pa naj Sa natečaja" 88 * ' ^ ‘m,‘ in nasIov ^eTrž£škirkn“igarei.,0Žiti najkasueje do sobote- 3- aPri‘a 1971 Seznam nagrad bo društvo pravočasno objavilo v dnevnem tisku. l'!eli£Q Se J® zjutraj zbudila, Je bilo sonce že visoko na nebu. »j« j® bila v šoli, mati pa je brkljala po kuhinji. Zavoljo k*a v službo. . 81 s« naspala, moja mala?» Jo je nagovorila v nem- ji je prinesla zajtrk v posteljo. St ,U povem novice, odkar te ni bilo. Bogdan je bil tri j- v ij!"1 nas in se zanimal zate. Mene Je spraševal in drezal V() iito. Delal se je, kot da ne verjame mojim besedam. I8 Hdnt -®e navdušil zate. Rekla sem mu, da si zbolela. Grozno So ,al tez komuniste. Pravil je, da je iz prve roke zvedel, N bil° v Grčaricah in na Turjaku, kjer so rdeči pobili V(/?le in plave garde. Pravi, da ne bo dolgo zdržal v mestu. ho ga zana5a kot lupino na vodi.» hD*a se je nasmehnila: «Ta ne bo šel nikamor. 2e dve leti ^Pravija na vojno.« KN* te bo gotovo obiskal.« \ e maram ga videti. Sita sem ga. Odveč mi je. Odpra-bom.« X ^v imaš, Ana. Vsi vedo, da je z belimi. Nemci s trdo s težavo obvladujejo mesto. Fronta pa Je vsak dan \Jlša' Pred nekaj dnevi so ubili pismonošo Jemejčka. 1* j^Sodaj, ko se je revež odpravljal v službo, ga je doma wagu nekdo ustrelil. Nič več ne bo pisem od njega, Ana.« \ jernejčka?» se je začudila Ana. «človek bi mislil, da ne UK1* do pet. Revež! Tako prijazen Je bil in ljubezniv.« S r;aJ vse ne govorijo ljudje? Eni pravijo, da je delal za k r trčil v zadnji del fiata 600, katerega nišnico 45-letnega Raffaela Semca iz Ul. R. Manna, ki so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku, 26-letnega Romana Stojkovicha s Furlanske ceste, ki bo verjetno o-stal 40 dni na ortopedskem oddelku in njegovo 41-letno ženo Silvio Mistelli, ki so jo pridržali na H. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo okrevala v 10 dneh. Njuno 5-letno hčerko Emanuelo in njunega 10-letnega sina Maria pa so morali odpeljati v otroško bolnišnico, kjer sta ostala v zdravniški oskrbi. Agenti cestne policije so ugotovili, da je prišlo malo pred 18.30 na Furlanski cesti do čelnega trčenja med Semčevim fiatom 600 in Stojkovichevim fiatom 750. Malo pred 22. uro so v bolnišnici nudili prvo pomoč in jo nato odslovili s prognozo okrevanja v 6 dneh 31-letno Lino Suplina por. Opara iz Naselja S. Mauro. Opa-rova je pojasnila, da je njen mož, verjetno zaradi nepazljivosti, med vožnjo s fiatom 500 pri Štramarju KiiMiiiiiMiMiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiMUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRVA ODDAJA TELEVIZIJSKE «DEŽELNE TRIBUNE» SOCIALNO-GOSPODARSKI PROBLEMI V DEŽELI FURLANIJI-JUL KRAJINI Svetovalec dr. Drago Stoka je lahko - prvič v zgodovini italijanske TV - spregovoril tudi v slovenščini, kar je sprožilo izoliran šovinistični izpad misovskega predstavnika - Pravice Slovencem so zlasti poudarili predstavniki PSIUP, PSI in KPI Parlamentarna komisija za radio ln televizijske oddaje je sklenila uvesti v okviru televizijske oddaje rubrike «Politična tribuna* novo oddajo z naslovom »Deželna tribuna*, da bi dala možnost predstavnikom setovalskih skupin ln političnih grupacij, M nastopajo v posameznih italijanskih deželah, da od časa do časa zaenkrat dvakrat na leto — predočijo širokemu občinstvu svoja gledišča v zvezi s tekočimi vprašanji v posameznih deželah. V letošnjem letu bodo v vsaki deželi oddali dve »deželni tribuni*, prva oddaja za Furlanijo-Julijsko prijatelj društva, saj že vrsto let vodi tamkajšnjo dramsko skupino, nastopil odrski umetnik Stane Raz tresen. Zelo pozornemu občinstvu se je predstavil z izborom svojega zelo uspelega recitala tSlovenske balade in romance» ter tako z živim, u-metniškim pripovedovanjem podal Prešernovega «Orglarja», tPovodne-ga moža*, »Od Rošlina in Vernjan-ka*. *Neiztrohnjeno srce*, Kettejevo «Podgorsko svetnico* ter Kosovelovo ^Balado*. Za sklep je nastopil moški pevski zbor «Vasilij Mirk*, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel Raj- ni dežele. Časnikar Jader JacobelU Je uvodoma orisal namen ln ustroj nove oddaje, nato pa se Je začela prava oddaja, ki so Jo posneli v dvorani deželnega sveta v četrtek zvečer. Nastopili so po vrsti Arnaldo Pit-tonl za PSI, Drago Stoka za Slovensko skupnost, Antonio Cuffaro za KPI, Bernardino Dal Mas za PSDI, Mario Bettoli za PSIUP, Fau-sto Schiavi za Movimento Friuli, Sergio Trauner za PLI, Alfio Md-relll za MSI ln Emdlio Del Gobbo za KD. Vsak nastopajoči predstavnik Je Imel na razpolago tri minute za ................................. (Dez) informacija o neki Prešernovi proslavi U. V., ki v zadnji številki No vega lista poroča o osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu, je čutil potrebo, da na koncu svojega poročila doda še nekaj pripomb o »lepljenki*, s katero so se nekateri mladinci predstavili na Prešernom proslavi na Opčinah. Ker je bila ideja o tej lepljenki moja in sem jo v glavnem tudi sama pripravila, se mi zdi, da sem dolžna javnosti nekatera pojasnila, ne zato, da bi načenjala polemiko o umestnosti in pravilnosti takega načina proslavljanja slovenskega kulturnega praznika (tišina in pazljivost, ki sta vladali v dvorani med po mnenju U.V. neverjetno dolgo in utrudljivo* točko proslave, sta me docela prepričali, da je bila ta pot pravilna, kar bo nedvomno tudi marsikdo od Opencev potrdil), pač pa zato, ker se mi zdi, da so pripombe V. V. o tem delu povsem enostranske in strupene, tako da nudijo tistim, ki na proslavi niso bili, povsem napačno sliko. Po poročanju U. V. se zdi, da so lepljenko sestavljali poleg Prešernovih verzov le še spomenica predsedniku vlade, Vietnam in Bur-gos. Pisec je popolnoma pozabil, da smo ljudem govorili tudi o naših specifičnih problemih, o šolah (imela sem pri branju občutek, da je prisotne posebno prizadelo navajanje števila otrok v slovenskih osnovnih šolah v letu 1945-46 ter danes), o oskrumbah spomenikov, o Beneški Sloveniji, o Koroški. Da smo se dotaknili tudi socialnih problemov družbe, v kateri živimo. Mogoče pa je poročevalec vse to prezrl, ker ga je po izjavah ljudi, ki so bili na proslavi, lepljenka tako utrudila, da je za nekaj časa zapustil dvorano. Kljub temu pa U.V. zelo dobro ve, do nismo govorili o Ščečinu. o protižidovskih procesih v Sovjetski zvezi, okupaciji češkoslovaške in o Solženicinu. Intuicija ga je res pripeljala do pravih sklepov glede tega, kaj je bilo v lepljenki in kaj ne, žal pa je nekatere stvari povsem narobe razumel. Nihče ni mislil, in verjetno večina poslušalcev tudi ni tega tako razumela, da je že Prešeren obsodil ameriško pustolovščino v Indokini in proces v Burgosu. Lepljenka je hotela le pokazati na aktualnost Prešernovih verzov. Vietnam smo v nekaj stpvkih omenili zato, ker se nam zdi, da je to le eden naj-večjih problemov našega časa, pri čemer nismo niti od daleč mislili, da drugih problemov ni. Bur gos: mogoče sem to tzagre-šila* iz svoje osebne prizadetosti. Ker sem se v minulem poletju v precejšnji meri ukvarjala s prvim tržaškim procesom, se mi je ob procesu v Burgosu vzbudila analogija, naj je šlo prav tako za pripadnike manjšine, ki jih fašistični režim zatira. In mislim, da se je taka analogija vzbudila tudi v poslušalcih, posebno ker smo v lepljenko vpletli tudi nekaj podatkov o bazoviških junakih. ln končno vprašanje tanomalij sovjetske zunanje politike*: ne gre za duhovno okostenelost in negib-nost mladine, ki takih problemov ne vidi. Tudi take probleme mi mladi vidimo in občutimo, le da se nam zdi, da so ti problemi le preveč argument tistih, ki nam nočejo dobro. Pri tem mislim na radio, televizijo in določene časopise, kot tudi na plakate z dobro znanimi podpisi, ki se pojavljajo od časa do časa v našem mestu. Zato sem se po dolgem razmišljanju odločila, da o teh stvareh ne bomo gotrorili tudi zato, ker teh stvari ne gre obravnavati na isti način kot Vietnam. Omenili smo v nekaj stavkih le Vietnam in Burgos, sicer pa smo govorili bolj na splošno, kar je pa bilo ver jetno napačno. Zelo pa se mi zdi čudno, da U. V. ni opazil, da v lepljenki ni bilo govora o neredih na jugu Italije, o vojaških služnostih v Beneški Sloveniji, o policijskem nasilju nad delavci v naši državi, o milanskih dogodkih, o izseljevanju ter o vrsti drugih problemov, ki so za nas vsaj tako važni kot Solženicin. Živa Gruden vsako Izmed obeh postavljenih vprašanj, torej skupno šest minut časa Vprašanji sta bili naslednji: a) Kako sodite o dosedanjem go-spodaisko-socialnem razvoju dežele in b) Kako naj bi se ta razvoj Izboljšal v prihodnje? Srečanje je vodil moderator Carosso. Nastopajoči so strnili v svojih posegih glavna vprašanja, ki jih rešuje ali M bi jih morala reševati deželna uprava, pri tem pa so seveda prišla do Izraza različna gledišča na posamezne probleme. Potrdili so se pogledi levosredinske večine in levičarske ln desničarske opozicije na razna področja. Dr. Stoka je pri obeh odgovorih Izpovedal glavne misli tudi v slovenščini, kar je pogrelo fašističnega svetovalca Morellija. Iz reakcije predstavnikov ostalih skupin je prišlo tudi tu ponovno do Izraza, da so fašisti pri svoji gonji proti vsemu, kar je slovenskega In demokratičnega, čedalje bolj osamljeni. Zanimivo je, da se je večina predstavnikov svetovalskih skupin zavzela za priznanje demokratičnih pravic pripadnikom slovenske manjšine, najbolj lapidemo pa je to zahtevo postavil svetovalec Bettoli (PSIUP). Razumljivo je, da je o slovenskih vprašanjih najobširneje spregovoril svetovalec dr. Drago Štoka, pri čemer je zlasti treba omeniti, da mu je bilo dovoljeno spregovoriti tudi v slovenščini, kar se je sploh prvič zgodilo na italijanski televiziji, pa čeprav je bila oddaja o-mejena samo na našo deželo. Seveda v okviru take oddaje s točno preciziranima vprašanjema deželna javnost ni mogla biti v zadostni meri seznanjena z objektivnim stanjem Slovencev v Italiji, katerega odraz je brez dvoma znano decembrsko pismo predstavnikov vseh Slovencev v Italiji predsedniku vlade Colombu, ki ga je dr. Štoka žal samo omenil, kolikor mu je pač dopuščal skopo odmerjeni čas. Kljub temu se nam zdi, da je manjkal v njegovih izvajanjih vsaj podatek o tem, koliko Sloven- cev živi v mejah Italije in kakšne razlike obstajajo v ravnanju oblasti z njimi v posameznih pokrajinah. Dejstvo, da je mogel dr. Štoka v tej oddaji spregovoriti tudi v slovenščini, bi utegnila dati televizijskim gledalcem vtis, da lahko slovenski svetovalci govorijo v svojem materinskem jeziku tudi na sejah deželnega in drugih izvoljenih svetov. Žal dejstvo, da ni tako, v tej oddaji ni bilo izrecno ugotovljeno. je šofiral 38-letni Antonio Fait iz Žavelj 93. Kmalu po 21. uri pa je prišlo na križišču Ul. Palestrina z Ul. sv. Frančiška do trčenja dveh avtov, pri katerim se je fiat 500 zvrnil na cestišču. Na srečo so se potniki rešili le z lažjimi poškodbami. Med vožnjo s fiatom 850 po Ulici Ponziana proti domu v Ul. Trissino je Vito Grattagliano sinoči kmalu po 20. uri podrl na tla 61-letnega Antonia Mazzona iz Ul. Baiamonti, ki je tedaj tik pred njim prečkal cesto. Mazzona so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma stegnenice desne noge, rane na glavi in možganskega pretresa sprejeli s prognozo okrevanja v 90 dneh na ortopedskem oddelku. • Ravnateljstvo prevozne službe občinske ustanove ACEGAT sporoča, da se od danes dalje avtobus št. 6 na poti v Bairkovlje ne bo več ustavljal pred gredico na Trgu O-berdan, temveč pred deželno palačo v Ulici Carducci št. 6. Padec po stopnicah: pridržana prognoza Malo pred 19. uro so s pridržano prognozo sprejeli na ortopendskem oddelku 52-letno Vittorio Malarbd iz Ulice Ananian, ki je padla po stopnišču, pri čemer si je zelo verjetno zlomila nogo in se močno potolkla po glavi. A* SPLOŠNA PLOVBA piran-Jugoslavija Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73470 Telegram; Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 — 19.000 ton — LINIJA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN - ZAHODNA AFRIKA . JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu. KAROSERIJA «PROSEK» Lastnik ALBIN PERTOT PROSEK I — Telefon 225-367 IZVRŠUJE VSAKOVRSTNA POPRAVILA CESTNA POMOČ BARVANJE V PEČI PRI 80" Akcija za zgraditev spomenika NOB v Bazovici Prejeli smo: V Bazovici je td ® stanovljen vaški akcijski odbor. ® se po 26 letih končno uresniči W vseh vaščanov po dostojne® S® meniku padlim partizanom. nirancem, pogrešanim v italij*®* vojsId- . M Odbor se je prvič sestali v tek in razdelil sledeče Mjlffi predsednik Miro Križmani. Ir predsednik Pepi Žagar, tajni*® la in Miro Prešel, blagajn® *r\ Grgič, njegov pomočnik Iv® £ za zvezo med krajevno sekwP. ANPI Vinko Križmancič, na®*". k! prispevkov, katerih objavljen v Primorskem — ^ Marija Križmančič in VinkoR®®, Odbor meni, da se možne ke glede lokacije spomenik* ^ rešiti. Pri tem opozarja, da 6 doslej premostene večje zapm* j so Bazovoi zgradili svoj pr^S, dom ter športno Igrišče s caml. Zasluga za uresničitovt® j, jektov gre predvsem zavedno*^, požrtvovalnosti domačinov. y ramo prispevke za spomenut spomnimo njih, ki so p*®-®*, ^ bodo ln socialno bit. cvet mladega življenja za fašizma in nacizma, ki s® zbrisati s teh tal naš ž*v®L(eii Ni naš namen graditi spomenik, kar dokazujejo t*r ^ sedanji prispevki. Dostojen , spomenik, ki naj bi stal ^ sredini vasi blizu cerkve,j« stavlja partizana ln aktiv®**- # Prejšnji četrtek se je «4 stal drugič ob prisotnosti a ^ nlka partizanske zveze AH Artura Calabrie. .^1/ Odbor je sklenil akcijo vati in apelira na vse va c® ’ ' prispevajo v njegov sklad , Akri iški o« Za spomenik NOB v Bazovici _ v B* Za spomenik padlim v NO_ oapi): zovici so darovali (tretji Franc Kocijan 10.000 lit. pifl* Križman 10.000 lir, Milic* ...inv Purič 10.000 lir, Smotlak I® 10.000 lir, Andrej Metlika & ((jr panov) 10.000 lir. Prispevke^ mata Ivan Cač in Mirko Grgič- iiiiiiiiriiiiiiiitiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||iiiiiii|i|||i|iiii|i|i||||||||||||||l|i|,||l||,l|,||iiiiiniiiiiMBi>|ll>ll> Srečanje tržaških delegatov PSDI s predstavniki SZDLJ Socialdemokrati iz Trsta in dežele, ki so se udeležili kongresa PSDI v Rimu, so se sestali s tajnikom stranke Ferrijem, ki jim je orisal predlog o ustanovitvi posebnega konzorcija uporabnikov tržaške luke v okviru internacionalizacije pristanišča, posebno še po možnostih, da se ponovno odpre sueški prekop. O tem bodo socialdemokratski ministri poročali vladi. Minister Mateotti (PSDI) pa je obljubil, da bo obiskal Trst in se zanimal za vprašanja krajevnega turizma. O davkih se je s Pretijem razgovarjal prof. Lonza, ki je tudi občinski odbornik za davke. Preti mu je zagotovil, da ministrstvo končuje preučevanje preko prefekta poslanih predlogov. Lonza mu je omenil nekoliko zapleten položaj tržaških trgovcev in ga opozoril, naj zaključek preučevanja u-krepov pospeši. Tržaška delegacija, v kateri so bili De Gioia, Lonza, Mocchi in Fobert se je nadalje srečala z delegacijo SZDLJ, s katero so se zmenili, da bodo organizirali periodične sestanke med SZDLJ in PSDI obmejnih področij, da se olajša rešitev slovenske in italijanske narodne manjšine. Kakor smo včeraj poročali, gradi Gostinsko podjetje Selana v Lipici velik turistlčno-gostlnskl objekt, ki bo začel delovati verjetno le ob začetku prihodnje turistične sezone. Te dni bodo predstavniki Acegata in predstavniki omenjenega podjetja iz Sežane podpisali dogovor za dobavo vode Lipici iz tržaškega vodovoda ŠPORT ŠPORT ŠPORT SLALOM V SAPPORU NA JAPONSKEM Nemka Mittermeierjeva za stotinko hitrejša SAPPORO, 13. — Zahodna Nemka Mittermeier se je danes v predolimpijskem tednu v Sapporu maščevala Francozinji Annie Famose za oba poraza v smuku in veleslalomu. Danes je namreč premagala svojo nasprotnico v slalomu, čeprav z res minimalno razliko: na cilj je prispela komaj stotinko sekunde pred svojo nasprotnico. 20-letna Nemka si je zagotovila zmago z odlično vožnjo v prvem spustu, ko je Famosovo prehitela za 22 stotink sekunde. Lestvica: 1. Rosi Mittermeier (ZN) 1’40”78 2. Annie Famose (Fr.) 1’40”79 3. Jocelyn Perillat (Fr.) 1’41”36 4. Harue Okicu (Jap.) 1’46"78 Vse ostale nejaponske tekmovalke so bile diskvalificirane ali pa so odstopile. V ženskem teku na 10 km je So vjetska zveza doživela še en poraz. Zmagala je 32-letna Finka Marjatta Kajosmaa, ki je pretekla progo v 34’58”78; druga je bila Sovjetinja Aleutina Olunina s časom 35’28”89, tretja pa njena rojakinja Nina Fe-dorova s časom 35’45”58. V smučarskih skokih na 90-metr-ski skakalnici so podelili zlato kolajno norveškemu študentu Ingolfu Morku za skoka 103 in 101 m ter 236,4 točke. Drugi je bil Japonec Konno, pred Sovjetom Belousovom. NOGOMET Prijateljska tekma naraščajnikov Primorec premagal Rosandro s 3:2 (2:0) PRIMOREC: Malalan, Stojkovič, V. Milkovič, A. Milkovič, Darko Kralj, Rismondo, Marko Kralj, E. Kralj, Bak, Mauro Kralj, Dino Kralj, I. Kralj, M. Grgič, K. Grgič. Kot vse kaže so se Primorčevi najmlajši nogometaši dobro pripravili na letošnjo sezono. Po neodločenem izidu, ki so ga dosegli proti CGS pred nekaj dnevi, so včeraj premagali na Opčinah Rosandro Ze-rial v tekmi, v kateri so pokazali še boljši nogomet kot zadnjič. Vsa ekipa je zaigrala zelo dobro, najbolje pa Mauro Kralj, ki je bil tudi strelec vseh treh Primorčevih zadetkov. KOŠARKA V 1. jugoslovanski košarkarski ligi je Jugoplastika premagala ljubljansko Olimpijo z 91:74. ALPINIZEM Od torka že traja podvig, v katerem nameravajo opraviti štirje italijanski alpinisti prvenstveni zimski integralu vzpon na Mont Blanc. Pr- vič so skušali opraviti ta vzpon že v začetku januarja, vendar so morali tedaj odnehati. Po predvideva njih bi morala mala plezalna odprava prispeti na vrh najvišje evropske gore v ponedeljek ali torek. AVTOMOBILIZEM PARIZ, 13. — Francoski avtomobilski dirkač Jean Pierre Beltoise tri mesece ne bo smel nastopati na nobeni dirki. Ta ukrep je izrekla francoska avtomobilska zveza kot posledic*) dogodkov na tekmovanju v Mehiki, med katerim je zgubil življenje Italijan Giunti. LOS ANGELES, 13. - Škot Ken Buchanan je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka lahke boksarske kategorije. Po točkah je premagal Mehikanca Rubena Navarra. NAMIZNI TENIS Na kvalifikacijah xa B Sokol-Julia 9:0 * tN, Na kvalifikacijah za vstop ško namiznoteniško B ligo * Sokol v Milanu premagal ‘f+jt Julio z visokim izidom 9:0. žinci so tako premagali na poti do B lige, danes P® j(f nadaljevali s kvalifikacijski®* čanji ob 9.30 na Velodromu V« fjf Po tej zmagi so Nabrežm^ff kakor glavni favoriti za naP1* nje. ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Poraz Krasa v Meranu s 3:1 Kras sc je vrnil iz McraBi f točk. Tamkajšnja ekipa g* iTij 9 magala s 3:1 (15:11, 15:12. •• 15:11). f Glavni vzrok poraza kraso^jf P bila utrujenost po dolgi v .rV je bilo opaziti zlasti v Prv. v setih, ko je šcsterka igr®* pfP’ nedinamično, v tretjem si “ jj f liko opomogla, v zadnjem P® zopet zmanjkalo moči. ^ ..........>ala**>IIIIMltlll*l*IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIllllUII«UMUIBiasillllll(|lii|||«|||||||||||||,iillll»***,,al ŽENSKI SLALOM V MONT ST. ANNI Za sestri Cochra11 prvo in drugo mes^ V moškem veleslalomu je zmagal Švicar Bru, MONT ST. ANNA, 13. - Družina Cochran se je tokrat dobro odrezala na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju v Mont St. An-ni: 21-letna Marilyn in njena leto dni mlajša sestra Barbara sta osvojili kar prvo in drugo mesto. Današnji slalom predstavlja hud poraz za Francozinje, pred katere sta se poleg obeh Američank uvrstili tudi dve Avstrijki. Lestvica slaloma: 1. Marilyn Cochran (ZDA) 82”20 2. Barbara Cochran (ZDA) 83”45 3. VVHtrud Drexel (Av.) 83”97 4. Annemarie Proell (Av.) 83”98 5. Britt Lafforgue (Fr.) 84”16 6. Gertrud Gabi (Av.) 84”29 7. Conchita Puig (Sp.) 84”59 8. Florence Steurer (Fr.) 85”20 9. Betsy Clifford (Kan.) 85”24 10. Francoise Mačehi (Fr.) 85”43 Lestvica za svetovni pokal: 1. A. M. Proelle (Av.) 142 2. M. Jacot (Fr.) 133 3. W. Drexel (Av.) 108 4. I. Mir (Fr.) 103 5. F. Mačehi (Fr.) 102 6. B. Lafforgue (Fr.) 90 7. B. Clifford (Kan.) 64 8. F. Steurer (Av.) 61 9. G. Gabi (Av.) 59 10. J. Rouvm*. Utr.) ATLETIKA , 22-letni švedski študent*^ vzgoje Kjell Isaakson, ki s Kaliforniji, je postavil n®, 0, tekmovanju v Los Angel svetovni rekord »indoor* v 5 palico z rezultatom 5,38 je popravil dosedanji re gp). rikanca Johnsona za dv* iiV<^ drugo in tretje mesto st® la odlična skakalca Seagren in Francoz " Isaakson je poskusil P°T ng P1 absolutni svetovni rekord ki 5,50 m, vendar ni usp61, N0C0MCf,A V nadaljevanju mednarodn . dinskega nogometnega 11 jjje 7 Viareggiu so dosegli nasi^ , de: -.0 F Cagliari - Benfica q:0 .,() Valencia - Juventus j:0 vj) Milan - Vojvodina *’o (JJ Fiorentina - CSKA Sofij* Tj (K Inter - Eintracht J-l ftj) Roma - Ferencvaros jij (*Ci Torino - Partizan Ta Po današnjem PO&&u, odigrali v okviru tega naslednje tekme: Torino • , . Vojvodina - Milan, Vale®3 >T-qpar1 » Diifel®*