Požfnlnn plačana v gotoulnl. X. lejtnlk. 1932. oktober 20. 11. numera. 88 V Mesečne verske Vu imeni prekmurske evang. sinjorije reditel i vddavnlk t ruSAR JANOŠ, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce pošilati. Ček računa št. 13,586; ime ,,Duševni list" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvonstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Kaprejplačilo gorivseme vsaki evang. diihovnik i vučitel. GustavAdolf suedski krao. Rojeni 9. decembra Spadno 6. novembra 1594. 1632. vu Stockholmi. pri Liitzeni. Eden krstianski vitčzni žitek. 1.) Vu zibeli. Adventa čas je 1594. Decembra 9. dčn pišejo. Tč se je narodo ednomi plemenitomi poglavarskomi p&ri tam visiko zgoraj na Severi eden črstev pojbar. Karol i Kristina se zovejo ti rodi-telje. Vu kraievskoj palači vu Štocholmi je to, i te plemenitaski poglavarski par je herceg i hercegojca Svčdije, on z žlahte Vaza, ona nemica, Na dčn novoga leta 1595, se vrši osvetni krst. T6 dete za oboma stdrima očeta zadobi Gustav Adolf ime. Friško i črstvo leži vu zibeli te mali princ. Z bliščččov radostjov i z-punim viipanjem gledata oča i mati na plavi vlasi pojbara. Ka misliš tf, ka ma bidti z toga deteta? Sunce je na den njegovoga rojstva nasre-di zfme posebno prijaznfvo sijalo. Vu koj se stavimo, te pojbar eden ,,sunca otrok" bode! Zvezdo zbrodjavec Tycho de Brobe je malo napre edno repato zvezdo odkrio i z toga je proroktivao rojstvo ednoga se-vernoga princa, šteri nemškomi vladarstvi novo postavo dariije. Vu koj se stavimo, eto prorokuvanje se obistiniti! T6 otrok eti vu zibeli bode uridsni bojevnik i branitel evangeličanske vere! 2.) le doprnese, Poglavarski sinovje na višinaj človečanstva hodijo, več valajo liki drugi ludjč, ali tiidi več majo doprinesti. Gustav Adolf se je od detinstva mao včio spoznavati omurnost žitka. Švčdi i nemci so bili njegovi vzgojitelje. Vu vse žnanos-taj je d6bo gruntno včenje. Bliščečega ta-lentuma je bio i se je vse špilajoč ndvčo. Kak pojbar je že sedem jezikov popolno-ma gučao. Najraj je hištorijo študirao. Nav-diišdvao se je za viteze prvešega časa. — Ali ka je znanost i talentom! Od karakte-ra visi najtoveč. Zato so se pricajti začnoli skrbeti za njegovo vadliivanjsko-moralno osndvlanje. Pri tem je za funda-mentno knigo Biblija služila. Vu njej je Gusztav Adolf popolnoma vdomdčen bio; ona je njegov vsakdenešnji krtih blla. Kak evangeličanski-lutheranski krstšenik se je on osnavlao; vu Božoj Reči ježivo, vsdk-den molo, vsako nedeio tam sedo pri Bo-žoj službi i či je z Svčtov Večerjov živo, na to se je že navadno tri dni naprepri-pravlao. Kristušov evangeliom, kako ga je nam Luther včio, je bila moč njegovoj dii-ši, i je na tom bio, ,,naj mf kak boži sinovje tiidi poleg toga evangeiioma sveto živemo." Tak je njegov oča z poglčdom na sina mirovno lehko nagno svojo glavo na smr-ten sen. 30. oktobra 1911. je vozdehno krao svojo dušo. Gustav Adolf, že kak cveteči mladenec, kleči pri smrtnoj posteli. Ti dvorni starajoč pitajo: ,,Ka ma bidti, či krao merje!" Krao pa ešče ednok go-riodpr^ svoje očf, svojo roko blagosiavla-joč položi na mladenca i erče z vtretim Strdn 114. DUSEVNI LIST oktober 20. glasom: ,,Tč doprnesč!" Potom nagne svojo glavo i merje. — Ja, te doprnesč! Te obladajoč obrani svoj Švčdskiorsag proti svojim nepriatelom i občuva svojo evangeiičansko vero proti vsčm vragom. 3.) Te mladi krao. Samo sedemnajset let je bio star, gda so njemi kralevsko ko-rono na glavo položili. Ali on je že eden dozorjeni mož bio i je z poštenjom noso korono. Vu svojem kanclari Oksenštierna je najso ednoga brezpara tan^čnika. Pred-vsem je mogao te mladi krao težke boje prestati proti danom, rusom i polakom. Tu je zadobo Gustav Adolf bogata skoz-nuvanja z bojne kiinštnosti. Vu mera letaj je pa hito vu vsakom tali odznotra po-zdignoti svoj orsag. Pravi reformator je postao svojemi ludsivi i svojoj državi. Prepoiuvao je sam vu orsagi i liki oča se je gorivzeo kre svoji podložancov. Sam je šteo viditi i slišati, sam odločiti i poma-gati. Njegovo pravice čtitenje je ne trpelo nikše nevernosti vu orsagi. Njegova naj-lepša precimba je pa bi!a prosta, neskaz-ilva evangeličanska pobožnost. Tak či je bar bio eden mladi gospod, donok eden prirojeni vladar, eden koronenositel z Bo-že milošče, eden kral do žile i krvi. 4) Pri hižnom ognjiščL Davno ie pri-govarjala mati sinovi, naj si grunta eden dom. Li kesno je nje dospelo to, ka lehko pozdravlala sneho. Mlad^nska liibezen je Gustav Adolfa k-ednoj švedskoj plemenitoj gospodičini vlekla, štera kak na po siro-tica je žnjim vkuper gorirasSa vu dvori. Bajavne iepote je bfla i te m!adi poglavar je nameno njo ednok za kralico djasti. Ali mati je vu mišlenji bila, ka je samo edna poglavarska či vredna njenoga sina. Li gda je Oksenštterna svojo reč položo vu šajko vage, se je odpovedao Gustav Adolf žmet-nim srdcom svojega nagiba, ali z ednim obiiibo, ka po takšem niti ne stopi vu zakon, nego ledičen ostane. Nazadnje je itak priš-lo prikapčenjč z-ednov nemškov pogla-varskov čerjov, z Mariov Eleonorov z Brandenburga. Krao je 1620-tom vu Ber-iin prišaOj oproso je za njeno roko i jo je dobo. Decembra 5-ga so držali svatoo vu Štockholmi. Tak je tudi napravlena zveza rned Nemčijov i Švedijov, med hižov Ho- henzollernov i med hižov Vaza. Maria Eleonora je z fanatičnov ltibčznostjov vi-sila na svojem moževi. Li to jo je težilo, ka je on vnogo bio ozdalčč od njč na bojnski polaj. Zakon je z tremi čerami bio blagoslovlen, z šteri je samo edna ostala vu žitki, ta v 1626. leti narodjena Kristina. 5.) Rešitel vu nevoll Srednja Europa je tL žalosten kep kc4zala. Edna pustinaje gratala Srednja Europa. Strašliva bojna je divjala po Srednjoj Europi od 1618 mao. II. Ferdinand časar, eden fanatičen katho-ličanec, je protestanuše popolnoma vona-mejno strejbiti. ,,Raj bom meo eden or-sag z trnjom i ščetaijem, kakz jeretnikmi", je bio njegov strahšen govor. Vu bitji pri Beloj gori je protivnike obladao i je zda dalevd^rjao proti Nemskomiorsagi. Tilly i Wallenštein sta bi!a njegoviva vojskovod-ja. Samo malo je falilo i lutheranstvo bi vničeno bilo. Vse ka je evangeličansko bilo, je trepetalo za svojo vero. Tč, gdi je nevola najvekša bila, je Boža pomoč najbliže bila. Rešitel se pri-bližavle vu pravoj vori! Gastav Adolf pri-haja z svojim šeregom z Švčdije prek. 26. januara 1630. je stopo na nemško zemlo z 15,000 prebranimi vojnikmi. Ponizno do-lipoklekne i tnoli: ,,Gospodne, hvalo Ti dajem. Ti znaš, ka sem ete hod ne za svoje, nego za Tvoje dike volo i na po-moč Tvoje potežene cčrkvi vzeo na sebe. Daj miloščo, da eto sveto delo zvršim!" Kak vu okaj ti okoli stcječi skuze vidi, erče: HNej6čte se, nego molte. Paščliva molitev je že polojna obladnost". Katholi-čanci so špotali prišestje severnoga kraia. ,,Snegaveličanstvo se že raztopi, či najug pride!" 6.) Breitenfeld, Vu Nemčiji je Gustav Adolf nalehci vdablao prestor. Vem je on ne kak nepriatel, nego kak priatel prišao. Žalost, ka je Megdeburga ne mogao reši-ti. Vu cvetnom risalščeki 1631. je Tilly poriišo Magdeburg. Ali gorčče perinje z Magdeburga je postanolo plamensko zna-menje rešenja za evangeličanski svet. Pri Leipzigi na širokoj ravnini leži Breitenfeld včs. Tam so vkiipvdarili švedi z casarovi-mi i so je pritisnoli na bitje. Na ednoj strani Tilly i Pappenheim, bojtivajoČ se za oktober 20. DUSEVNI LIST Stran 115. Rim i njegovo zmožnost, na drugoj Gus-tav Adolf i sasi. Za žitek i smrt proteš-tantizma se je odločuvalo, Što oblaia? Notri do kmične noči je tekao krvavi bcj Sasi so ne mogli protislati moči protivnika i so vbeg vda-rili. Ali šv&di so neobiadavni. Liki oroslani se bojfijejo. Protivnik v zmešliflgo pride. Švčdi svet lo oblddnost vzemejo nad njim. Vu Beči boja-zen i groza obvzfcme vsakoga, Tilly i Pappen-heim sta dolipobitiva! Gustev Adolf je oblždav-nik? Radosti glas pa ide vdiljek po cefoj pro-testanskoj Nemčiji. Vsaki evangeličanski krstše-nik je čuto, ka je tam pri Leipz A. društvo za itstinskoga sina Sak-sonske domovine lehko imenfijejo. No či vala na nyš stanovito isto, ka za eden ndrcd: ka so možje činili njega historijo, i zAio se nanizimo z poštuvanjem i zahvalnostjov pred tistimi, šteri so je nastavili i prek edne stotine z pobožncv liibeznostjov, z modrov delaraočjov vodili. Da pa do sadii li tam lehko pride, gde je sej&č semen ne na kameni grtint, nego v dobro zem-lo sejao, tak potrebiije tiidi te najbogši voditel tiste, šteri so gotovi njegove ideje nasleduvati. I zito je — tak mislim, ne nedovedno, ka je zi-belka Gustav Adolf driištva vu drželi reformš-cije stala, štere držele prebivald so vu svojoj sploj velikoj večini k evangeličanskomi vadlii-vanji verni ostanoli notri do denešnjega dneva ; ka je ta zibelka stala vu tom varaši, pred šte-roga stenami se je te vere vitez od Sevra (Gus-tav Adolf) bojfivao i spadno, na šteroga varaša predgancaj i katedraj so vu vsakom hipi moč-noga dtiha protestantski glasitelje predgali i včili, vu šterom všraši je kantor nemcov (J. S. Bach) svoja uriašna dela evangeličanske cčrkevne mu-žike stvarjao. — Nadale so vadliivali, ka kak ogvtišani protestant, so protivnik brezverskoga jeretinstva i so vu tom mišlenji, ka modrostbo-žega vodjenja z vezdašnji žtnečav nazadnje itak blagoslov spravi napre. Gusfav Adolfa driištvi, štero se povsčdik skrbi i bojfije za protestante, šteri so vu stiskavanji, za drfigo stoletnico sre-čo i blagoslov želeti za svojo istinsko pctrebo spoznajo. Potom so naslediivali driigi pozdravniki z Neračije i z zvonski orsagov. D. Dr. Kapler je vu svojem pozdravnom govori pokazao na to, kak je vkiipzvezano vu G. A. društvi cčlo evangeličansko krstšanstvo. Zamerkati je vred-no, ka je G. A. drfišn-o eden r. katholičanski dflhovnik tiidi prišao pozdravlat, Dr. Scherer z Berlina i je vu svojem govori naglasao, ka je vkuprazmeto skupnodelanje potrebno vse tisti, šteri na podlagi pozitivnoga krstšanstva stojijo. — Že malo kesno je prišao rdd na našega g. pušpeka Dr. Poppa, ki so po česti i letaj naj-mlajši evangeličanski piišpek. Preveč lčpi i na-vdušeni pozdravlajoči govor so meli. I tak veli-ko povidnost so dosčgnoli pri posluhšavcaj, kakšega ni eden drugi govornik. Skoron po vsa-kom stavki govora so njim plosksli. Z prešti-manjem so pokdzali na to, ka je njihove piiš-pekije srmaško ludstvo 202,625 Din, okoli 15,000 Markov prineslo za dar na jubileumski fond G, A» driištva i tak je posvedočilo, ka je darii-vajoče tfidi, ne sarao vsigdar jeml^joče. Spome-nili so v svojem govori, ka mi prekmurski evan-geličanje tiidi pod njihovo piišpekijo slišimo i ka je nam G. A. driištvo tiidi na vnogo pornoč. — Resan smo lehko gizdavi na našega g. piiš-peka, ki nas tak dostojno zastopajo povsčdik ! — Vsakomi gratulanti so D. Dr. Rendtorff pra-vili lepo zahvšlnost. Naznanje so tudi dali, ka je preiziski kultusminister 5000 Mark dara pos-lao društvi ob toj jubileumski priliki. Govori so obvzeti bili z lepim khorušnim popevanjem. — Vu istom cajti je bilo vu »Mihaelovoj cžrkvi" tiidi spodobno spavišče. Ousvetnost na vsevuiilišči. V pondelek ob 12-toj vOri je vu sv^tešnjoj dvorani (Aula) vsevučilišča pozdravleno bilo G. A. drfištvo. Rektor vsevučilišča je držao lepi go-vor, vu šterom je vozdigno, ka leipzigsko vsevučilišče v globokoj zvezi stoji z G. A. dru-štvom, kak skrbnikom protestantizma. Ob toj jubileumskoj priliki je naznano, ka je filosofski fakultet dugoletnoga voditela G. A. društva, D. Dr. Rendtorffa za častnoga doktora filosofije imeniivao. (Skrovni tanačnik Rendtorff tak zda oktober 20. DOŠEVNI LIST Stran 119, tri doktorate mšjo.) Potom so govorili rektorje-dekLnje driigi vsevučilišč i delili častne dokto-rate vrednim vodččim evangeličanom. Švčdsko-mi novomi glavnomi piišpeki v Upsali Dr. E. Eidemi je teologični fakultet Tubinskoga vsevu-čilišča dariivao častni doktordt. Hčrešnjoj švčd-skoj pesnikojci Selmi Lagerlof je vsevučilišče v Kieli dartivalo častni doktordt. — Pri začetki i dokončetki Ssvetnosti je vsevučilišča cčrkevni khoruš dao napre pesmi. Velko gldvno sprdviSie. Sept. 20-ga popoldnevi ob 4-toj vori so odprli D. D. Dr. Rendtorff prvi velki gl&vni gjii-leš Napre je Leipzigski moški khorus popevao. Prcfesor D. D. Dr. Rendtorff so jžko lepi od-prtni govor meli. Predvsem so vozdignoli, ka Gustav-Adolfa driištvo ne sveti za volo svetka, ar predobro zn& nevolo denčšnjega cajta, nego zato, naj z velikov radostjov hvalodava. Stoletni spominski svčtek nas opomina, naj si spoštii-vanjem i zahvalnostjov mislimo na to, ka se je pred 300 letmi na Leipzigskom bojišči pri Lii-tzeni zgodilo. S spoštiivanjem se spominamo z švedskoga krala, ki je z punov zn&nostjov i z omurnim občutenjem svoje odgovornosti pred Bogom za rešenje protestantizma svoj žitek ta-dao. Potom so se spominoli z veliki voditelov G. A. driištva, šteri so z toplim srdcom nasta-vili i z modrov rokov vodili društvo, šterim grobč so vu eti dnčvaj sprostomi včncami os-nažili. Poleg te si mislimo na nezračunane ne-imenuvane i nepoznane, šteri so od pokolenja do pokolenja z svojimi velkimi i mžlimi dšrmi, z svojov vernostjov G. A. društva liibezni dela istinski nositelje bili. Z malimi darmi kak hor-čično zrno se je delo začnolo i je na veliko zra-slo do vstpresžgajočega svčtoga vere- i liibezni dela pri raztorjeni, stiskavani gmanaj po vsem sveti. Vu G. A. driištvi se je jedinstvo evange-ličanski cerkveo vresničilo. Nega evangeličan-skoga naroda po celom sveti, šteri bi njegove pomoči zobston proso. Češke, slovaške, ma-gyarske, polske, italijanske, francuske i belgij-ske gmane znajo gučati, ka je njitn ista lubezen skazana, kak nemškim gmanam. Historicni dogodtek. Z velikov navdušenostjov i povidnostjov je sprejelo spržvišfe predsednikov prelepi go-vor. Ali za edno malo se že z punim čakanjem i z toplim pozdrdvom obrne sprdvišče proti znotrešnjemi ministri nemškoga vladšrstva von G3yl-i, ki je na govorniški pult stopo i pozdrav-lao spravišče vu imeni nemškoga vladarstya. Njegov govor je bio srdčno vaditivanje dolide-vanje za svojo vero i za krstšansko drždvo. Med drfigim je eta pravo : Delanje G. A. drfištva je prek diigi sto let nadaljdvano vadltivanje bilo ne z rečami, nego djanjom liibezni do verebratov. Nadalj&vano vadliivanje k-Bogi i k našemi evangeličanskomi dugovžnji. Eti dnčvi vu Leipzigi so tfidS zmož-no svedočanstvo za eto tradicijo G. A. društva. Vu etakši voraj poprirae srdc^ taljemajo^i edno znotrešnje stiskavanje k lastnoAii vadlu-vanji i stališči. Jas čfitim, kak naiega naroda vu prvom redi odgovorni minister vladšrstva eto stiskavanje ravno vu našem cajti. Vu vaši redšj stojim i vadlujem pred ves svetom, prosto ali svetlo z reč^mi apoštola: Ne me fe srdm evangellum Kristuiov! (Velika povidnost.) I cojdenero, ka pri evange-ličanskoj veri moji očakov vsigdar obstojim! (Dugotrpeče odobravanje.; Z menom navkiiper se vadluje z možov obojega vadluvanja stoječa vlada vladšrstva ogviišano i odkrito k krstšan-skoj drždvi. Odkrito pov^m vo, ka ndvoga cajta približavanje vidim, šteromi eden ponizen pot-pripravitel bidti, je moja prosta dužnost. I ete cajt vadliivanski i krstšanski bode. Vu vse prestoraj državnoga i v^rstvinskoga žitka tudi more znoviČ do valšnosti pridti krst-šanska vidma, ar jedino 6na pcstžvi liibezen više vsega. Brez krstšanske liibeznosti nede dale. Jas želem, da bi pred vsakim stšla reč pisma: ,,Či bi z človečanskimi i z angelskimi jezikmi giičao, llibeznosti bi pa ne meo, včinjen sem brneči med, ali cinkajoče cimbole!" Po dokončanji svojega govora je ztiotrešnji minister vladarstva velko svetuvanje dobo. Pred-sednik D. Rendtorff je za t^ govor toplo za-hvalnost vadliivao i erkao: to se navadno zgo-di,, ka ministri viadarstva G. A. driižtvo pri nje-govi glavni spraviščaj osebno pozdravlajo, ali ka eden minister vladarstva pri stoletnici G. A. driištva etakše batrivno i lepo vadiuvanje doli-deva, to je znameniti hištorični dogodtek. Eden milion mark v gro ai. Generalsuperintendent Dr. Blau z Pozena je zda z lepim govorom prekdao G. A. drfištvi Stran 120. DUŠEVNI LIST oktober 20. jubileumski dar. Zahvalo je Dr. Bruhns farari, ki je toga naberanja fdejo dao i delo nabčranja neobtrfidjeno pelao tak, ka je blfizi poldrugi mi-ifon rnark vkijperprišio. Tč veseli glas veliko navdiišencst zbfldi, štera se ešče povekša^a, gda Dr, Bruhns siopi na govorniški pult i na-zn&nja, kak je prlšla vktiper i& lepa suroa, štera od aiduvanja- i velikoga občinstvg čuta pri evangeličanskom ludstvi gučečo svedočbo dava. Pralat D. Dr. FLffmann z Ulma je meo potom napredžvanje obri na ves svet se ras-presfčrajočega lubezni dela G. A. [driištva. — Či poštfijemo i preštimatno idealizeim vitčza na Liitzena poli, (e se mcremo tiidi mi globoko . odgovorne Čfititi za raztorjene verebrate po vsem sveti. Govornik je povd&rjao, ka G, A. deio z političnimi, tudi z narodnopolitičnimi skrbnosta-rni niti to najm&nje nema dela. Nazadnje je Pralat D. Dr. Diehi z Darm-štadta pozdravlao G. A. driištvOj potom se je prvo glavno spršvišče dokončalo spesmov: rni vsi B6ga." Na koj se obrne iubileumska ffunddcija ? Na od tre let mao nabčrani ,,jubiieumski dar" gledcč se je skončalo, ka se zda ednok samo eden railion mark raztaMa i" kak je to pri G. A. driištvl navada, na tri laie. Ta prva tret-jina, to je 333,333 Mark se obrn^ za osnavlanje bodoči diihovnikov z diaspore zvunski orsagov, ceio za pred dvdma ietonia vu Leipzigi gori-postavleni JSFranc Rendtorff dom/' vu štercm redovno 25 študentov teologije dobi brezplačno stanovanje i celo pcskrbstvo. Zvooioga podpera G. A driištvo od semestra do semestra edno 175 driigi študentov teologije na različni nemški, austrijski i švicarski vsevučiliščaj. Difige tretjine polovica se je obrnola na veliki iiibčzni dar (100,000 mark), šteroga je do-bila polska evang. cerkev za osnavlanje cerkev-ni voditelov i pomočnikov, i na 2 trošt d&ra (40—40 jezero mark), šteriva sta daniva Kaisers-werti na diakonisno delovšnje i Atheni na zi-danje evang. cerkvi. Driiga polovica dtuge tret-jine se ma obrnoti na pomoč momentalno vu najvekšoj nevoli stoječim prestoram diaspore, kakti za Erdčljsko, Galfcijo i Brazilijo. Zadnja tretjina ostane na slobodno razpo-lago centralnomi predstojništvi i se verjetno obrne na pomoč onim gmanam, štere so vu pretečeni letaj zldati mogle i tak v dug prišle, od šteroga se pri vezdL$nji težki razmeraj sko-ron nebs mogle rešiti. Vsa ta poračanja so se ednoglas&o odobrila i je celomi evangeličansko-mi liidstvi, šiero je vu denčšnjem nevol punora časi tak veiiko veselo darii^ania gotovncst po-svedočilo — globoka zahvalnost vadlfivala. Hohe V pondelek večerjevu ,,TamLŠovoj cerkvi" edno 23/4 v6re držeče popevanje dano napre, tak zv. Hohe messe od J. S. B ch kantora sprav-lench Cerkev |e popclnoma puna bila, pa samo z kartaoii Je bllo tnogoče notriprldti. Karte so pa koitale 30, 20 i 10 dinarov. Sveteitiia gfavna beža sliižba. V tork ob 9-toj v6ri se |e ,,Tarcasa cer-kev" že do zšdnjega niesta napunila, pa se je boža služba satno ob 10 toj vori začnola i je vu ,,Mataja cerkvi tfldi bila isto časno boža sliižba. Vse to je svedostvo vadliivanjske vrčlosti i nav-diišenosti. Boža sliižba se je začnola z popeva-njem pesmi: »Hodi knam, boži dflh svčti". Po liturgij! je mešani khoruš z sprevajanjem orčes-tra i orgol popevao Gusfav Adolfa bojnsko pe-sem ,,Nevc8gaj, oh čreda mala. Za vsakim ver~ šušom so edea duhovnik od oKara soio (sami) popevali znamenite rečl z svčtoga pisma, kakti: a) Poye]ie cagajočim srcam: rnete trošt! Ne-bojte se! Ovo Bog vaš prihaja i bode vam po-moč; b) Zevsemi dobro činmo, najbole pa zdo-manjimi vere naše! c) Što n&s odioči od Itibčz-ni Bože? Vu vse eti obladfijemo potom, ki je nas liibo. Ah, kak je vsa srdca i dfiše prehodi-lo to zmožno popevanje, za šterim se je skšzala vsega poštuvanja vredna postava saksonskoga orsačkoga pušpeka D. Ihmelsa, ki so na podla-gi I. Kor. 15, 58. svetešnjo predgo držali i v prebranom govorenji naglašali, ka vse to čfidno, veliko i pozdignjeno delo; ka je G. A. društvo vu tekaji edne stotine doprineslo, je onoga delo bilo, kcmi hitimo s'užiti zevsemi našimi slabos-tami, naj se njegov evangelium tam vone tudi čisto i praviJno glasi, gde vnogokrat zadeve i pogubel-nosti jestejo. Naj se Jezuš Krlstuš i jedino li on predga viine vu raztorjenostaj, naj tisti tam tiidi morejo praviti: Jezuš Kristuš včeraj i dnes i naveke isti, šterimi stno edni vu veri, šterimi navkup sklenemo roke, naj Jezuša za našega oktober 20. DUSEVNI LIST Stran 121. Gospoda imenfijemo. I to delo je ne zaman. Mislimo si na viteznoga kralš, od koga se sve-Itivajoče drtištvo imeniije. Za Lutheroyo dugova nje je stopo zmes vu bcj, zato nemre bidti po lenlivi njegov spSmenek. Zžto h"alimo Bogi, ka je Gustav Adoifa delo blagoslovo. Njega lehko imenujemo za obraniteia proteštantizma, I ka je to delo ne bilo zatnan, to nas najzradostjov i ba-tiivnostjov napuni, povekšdvajmo se vu osebnoj veri, stalni i negenjeni bojdmo vu njej I Na dos ta jezčr računajočo vnožino so močno občiitnost napravile globoke rnisli predge, štera je ne mo-gla bidii bokše zapečačena, kak nato donečov občinskov pesmov: nTrdi grad je naš Bog zmožni!" Spominski svčtek v Liitzeni. Sept. 20 ga popoldnčvi ob 4-toj v6ri je G. A. driištvo vu Lutzeni, gde je Gustav Adolf spadno, melo spominski svdtek, šteri se je z etov khorušnov pesmov začno : Bojdi veren notri do smrti. — Zatčm so D. Heinzelmann profesor vsevučilišča z Halle pozdravili nazoči bodoče i napreprinesli kak čiidne bože poti, ka je Gustav Adolf vu bližini onoga mesta spadno, štero je po Lutheri posveteno postanolo, i ka je mrtvo telo Gusdv AdoJfa edno n6č na Lutherovom grobi vu Wittenbergi počivalo. — Potom se je višji cerkevni svetnikD.D.Rudel z Ausbacha spo-mino z boja pri Ltttzeni. Pokazao je nadale na to, ka je 1832 ga na tom mesti griintano Gustav Adolfa driištvo i ka so dnes, 100 išt kesne, evangeličanski možje z vsega sveta prišli k-nje-govomi spomenka kamni. — Po spopevanji pr-viva 2 veršuša ,,Trdi grad ..." pesmi so D. Gummeruš pfišpek z Finskoga govorili. Napre so prinesli, ka so se vu bitji pri Liitzeni trije narodi, švedi, fint i nemci, skiipno bojiivali. Gustav Adoif je za fine dosta včino, ra^notak tudi nemci, z šteri pomočjov se je Finskiorsag 1918-ga rešo od bolševizma i to Finskiorsag nigdar ne pozdbi. — Potora so lajni svetnik pro fesor D. D. Dr. Rendtorff, predsednik G. A. drtištva eden venec dolipoložili z rtčatni: ,,Ver-nost, zahvalnost i lub^zen." Z khorušnov pes-mov: ,,Nevcagaj, oh čreda mala" se je zaklfičo svetek! — Ese zamerkam tiidi tiste napise, šte-ri jesto na Jiitzenskom spomenki Gustav Adolfa. Napre; Eti je spadno Gustav Adolf 1632 nov. 6. — Na ednom strani : VojskUvao se je v boji Gospodovi. (I. Šam. 25, 28.) — Na drugom str&ai: T& obladnost, štera ete svet oblada, je vera naša, (I. Jan. 5, 4) — Odzajaj : Ar ne nam je dao Bog diihd bojaznosti; nego zmo'z-nosti i Itibeznosti i treznosti. (II. Titn. 1, 7.) Driigo gldvno spraviice. Sept. 20 ga večer ob 8 moj vori je doli teklo driigo i z ednim zakliično gUvno sprž-višče i to v »Mikloša c^rkvi" i ,,Tamaša cerkvi." Jas sem vu prve^oj c^rkvi bio. Pred zaČčtkom sem stoga včkšega spogledno tiste vnoge, raz-lcčne lepe dare, štere je evangeJičanska krst-šanska vera i liibezen poročila ob stoletnici G. A. društvi, naj je to driištvo raztala po celom sveti raz»orjenim srmaškim verebratom. Vsi te dari so tam bili vopostavleni na lepom presto-ri pred oltarom. Tam sta se dala viditi dva ve-likivi zvona (liki puconski te najvekši), eden ».vere," difigi ^vupanja" zvon. Eden fabrikant je njiva dariivao. Bio je ttidi eden tretji menši zvon. Pžr stolov je naklajeni bilo z posodov za sv. krst i sv. G. večerjo pripravne (kelihi, vrči, tan-jeri itv.) vse z čistoga srebra. Nadale je viditi bilo: posvečnjeke, razpitia, križe, precimbne biblije, oltarske pokrive, tepike itv. Kak srao sli-šali eden križ na oliar i eden zvon vutorem naša Radkersburgska gmana dobi. — >,Mikloša c^rkev ' je preveč velika i lepa c^rkev. Dvaoko-riša ma. Lepi stebri so odzgora z lombrovimi venci obvzeti. Nšjv^kše orgole so tiidi vu toj cčrkvi; 96 registrov majo. — Cčrkev se je na-bito napunila z občinstvom. Po na te zmožni orgolaj napredanom lepom preludiomi, vu šte-roga je zmes bila vzeta nota BTrdi grad" pes-mi, je občinstvo stoječ popevalo wDiČi duša mo-ja dilce vekvečnoga krala* pesem. D. Dr. Rend-torf predsednik so goriprečteli pozdravlanje od presidenta vlad&rstva H ndenburga posižno, ka je občinstvo tiidi stoječ posliihnolo. Po krštkom govori i cznanuvanjaj predsednika, so eden za ovim prihajali zastopniki razlcČni korporacij, ki so med genlivirai govorami prelepe liibezni 6A-re prekdšli G A. drtištvi. Te eden erč^: »Mejte liibčzen do bratov i ne mislite si samo na svo-je nevole!" V Leipzigi i Dresdeni je 150,000 mark dariivano na jubileumski fond, iteri dar to giasi: Nevcagaj, oh čreda mala 1 Ali glčdajte, ka Itibezen čini, kr ne je glaven račun, nego ka liibčzen čini i ešče 105,000 markov smo k-etoj priliki vktipspravili. Stran 122. DUSEVNI LIST oktober 20. D. Geissler generalni sekretar napreda drttš tva lepo poročilo. Spomina se, gde so bila do-tegamao glavna spr&višča G. A. driištva. Ali po bojni ništerni cveteči vrti so raztorjenosti postanoli. Sile, primdrjanja se godijo tembole, ar hujskšči se povsedik nšjdejo. Troštajmo se, ka bogši časi pridejo, - V Leipzigi se zda štr-tikr&t drži glavno sptavišče. — Spomeno se je z vnogoga sebč zatajenja tisti duhovnikov, šteri vu raztorjenostaj delajo i šteri delo je zato najvek-šega preštiraanja vredno. — Drago je bilo sli-šati lepo želenje predsednikojce Leipziskoga žen-skoga drOltva, naj se z-njihovoga dara Radkers-burskoj fari tiidi daifije. Na štero so predsednik odgovorili, ka se to želenje rade vole spuni. — Decč dar je vozaneso 29,000 markov. — Na pri-šestnoga leta glLvnoga spršvišča držanje gledeč sta dve prošnji bile: edna vu Konigsberg, drfiga vu Mfinchen. Skončano je za K6 nigsberg vu zhodnoj Prusiji. — Potom so predsednik tneli zakliični govor. Spomenili so, kelko cajta, liibčzni, vernosti, truda je zname niivalo to delo, šteroga sad smo vu eti svčtešnji dnevaj vživali. Mislijo si na vse, ki so se v kak-šem (ali triidili i aldove prinesli i vsem toplo zahvalnost vadlujejo. Bog naj obarje med nami duh jedinstva! Bojdi slobodščina i poštenje po-vsčdik, či za 50 let palik vkuppridemo k jubi-leumi društva! Dika Bogi, ki veli: jas večen za-vezek sklenem žnjimi, naj neprehenjajo dobroči«. niti! Po etom kratkom lepom govori so general-superintendent D. Genrich z Kčnigsberga pravli zakliično molitev, potom z občnov pesmov se je jubileumsko glšvno spršvišče dokončalo. Vu Wittenbergi. Sept. 21-ga so ekskurzije bile. Predvsem vu Lutherov varaš, vu Wittenberg, štero je rojstno mesto reformacije. Tii je najprvo poglednjeni Luthera rdšt, šteri je ob 300 letnici Augšbursko-ga verevadllivanja posšdjeni na spomenek svetod-slobod^či čin Luthera, na žčžganje kunenja bulle (10. dec. 1520.) Potom idenje k augusteumi (zi-dan 1564—1583 za cile vsevučilišča) i k Luthera hizi, k nigdašnjemi augustinuš kloštri, šteroga je Moder Frigyeš poglavar 1525 1. Lutheri darii-vao. Dosta znamenitoga se na"jde tii, predvsem Luthera hčrešnje pismo k V. Karolji časari, štero je Morgan amerikanski dolarskikrao 1911. II. Vilmoš casari za šenk poročo i tu je soba, vu šteroj je Luthcr prebivao. Ne daleČ odtdc je 1. 1541. zozidana Melanchtonova hiža, gde lehko vidimo sobo, vu šteroj je delao i vu šteroj je mro (e velikoga dtiha vkupdelavec Lutherov, Znamenita je varaška cerkev, štero lehko imenujemo za evangeličansko malersko cčrkev, ar je vu njej ricijprvle — od novoga kta 1522. — spelana evangeličanska boža slfiEba. Luther sam je tii prek več deseti let predgao. Ali ešče znameni-teša je vu Lutherovom vdraši, liki svetina evan-geličanskoga krstšanstva, gradška cerkev, na šte-re dveri je goriprebio Luther 31. oktobra 1517. svoji 95 pravic proti odavanji grehov odpfišča-nja cedel D^ojiperot djatkdveri, dar IV. Frigyeš Vilmcš krala, zdržavajo vu brunc zlej&rii latinski tekst tisti stavkov, štere je Luther, nas!edQvajoč vsevučiliščno na ado po očivesnom \ eprebitji pred občlnsko diskusijo postavo. Kak dragi kinč za-kriva gradska cčrkev Lntherov i Melanchtonov grob. Na Lutherov grob je ob toj priliki odpos-lanstvo naše jugoslovanske cžrkvi venec položi-lo. — Vu Wittenbergi vidimo tiidi Lutherov i Melanchtonov steber. Na Lutherovom stebri eti napiski jestejo: Napre: ,,V6rte v Evangeliu-nii". (Mrk. 1, 15.) Na ednom str&ni: ,,Trdi grad je naš Bog zmožni." Na driigom strani: ,,Či je z ludi to delo, razveže se, či je pa z Boga, ne-more se razvčzati. (Ap. Dj. 5, 38—39.) Na Meianchtonovom stebri ete napiske čte mo: ,,Vučiteli Nemškogaorsaga — evangeličanska c^rkev." Na ednom strani: ,,V6 bom gučao svedos-tva tvoja pred Kraii i nebom se sramežliivao." (Žolt. 119, 46) Na drflgom strani: ,,Ar je eden Gospod, edna vera, eden krst." (Efez. 4, 5,) * * * Kak dnes, po štiristoletaj, hodimo med te-mi spomenkami vu tom mesti, od šteroga smo od svojega detinstva mao teliko slišali, gde je tisti mož živo i delao, ki je nam ksrdcizrasao; z-koga del i bojov se ešče dnes hranimo, koga Nemčija med najv^kše sini svoje računa, gda vi-dimo ona mesta, gde je ete gigantni uriaš celi svet geno vo z svoji polušov i potom se pali tak prijaznivo, tak š&lno špilao z svojimi otrok-tni, te tak dabi oživo pred nami Luther Ma>ton, tak dabi se goripozdigno z svojega groba, med nami hodo, roko nam ponudo i vu oči nam glčdao. Tak dabi čutili pihanje Lutherovoga dii-ha, zgovarjamo si z-tim živžčim, z-tim nemrtel-nim. ffLuther živč". — I mi znamo, ka hvdlimo našemi D. Luther Martoni. Stoletni svetek Gustav Adolf drfištva je po~ krepo vu nami navdiišenj^ za Lutherovo delo i za Lutherovo cerkev na cOlom sveti! Za toga oktober 20. DUSEVNI LIST Strdn 123. volo šččaio vesčli pomočnicke bidti pii tist* m velikom blagoslovnom deli, štero Gusfav Adoifa drDšt^o cpia.la za evangeličansko krstšanstvo Svetešnji den v Domanjšovci. 11 ga septembra je Domanjšovska evange-Hčanska gmajnsi pa lepi i veliki svetek mela. Na te dea se je znova prekdaia svojemi zrendelii-vanji n-nša vdzmdlana cerke^. N^še gmajne, naši vernikov grreče želenje je že cd par lčttobilo: našo odzvtina tak Išpo, v rorcanskom stiluši zi-dano cčrkev tud>. odz^otra prenoviti, vSztialati na d ko Gospodnomi Bogi. Štiri leta smo na te cil po dinaraj vkiiperspravbli aldove v gmajni. V etorn leti smo že meli I&Icšg šuno vkiiper, da smo delo lehko začnoli i do 10 g» septembra tudi dokončsli. Cerkevi koruš je lepo po od nLs vfiodebranom vzorci vdzmalao Paurčsikar z M Sobote, žnjegovim delom smo prav vsi ja"ko za-dovolni. Fžrbanje cbickov, dver i oltara pa je tudi dobro opravo don:ači mizar Šparaš. Tiidi orgole smo dd!1' popraviti z Fujsom z G Len-dave. Tak smo odznotra celo c^rkev prenoviti dali zvun stocov. T6 celo delo nas je koStalo 9000 Dinarov, ali vse potrebne delavce, voznike, rušt k slikanjl je grnajna dL!a. Po dokončanom deli je naša cčrkev 11 ga septembra bila prekdana svojemi svčtami zren-delDvanji, raj se potom v njej znovag^sii pred-ga Kristušova reč, naj pri nj^aom oltan' ti ža-Jostni znova tro^t najdejo, nsj se v njej zndva