LETO xun. ST. 2B PTUJ, 1. JUUJA1993 CENA SO TOLARJEV Ekipno najmočnejši Portorož Na kartociromu v Ilajclošah je bila v organizaciji AMD Ptuj 5. in 6. dir- ka za državno prvenstvo v Kartingu. Nad 2000 gledalcev si je na otoku sredi Drave ogledalo 10 zanimivih dirk, kjer si je 61 tekmovalcev v 5 kategorijah trudilo za čimboljšc uvrstitve. V kategoriji 60 ccm med najmlajšimi si je dve zmagi privozil Prek iz Vrhnike in si ni dovolil pre- senetiti od domačina Kodriča. V dir- ki 100 ccm juniorji sta glavni favo- ritki v prvi dirki na zavoju odleteli s proge, v drugi pa si Rozmanova ni dovolila presenetiti od Zupančeve. Razred zase je bila mlada nadarjena tekmovalka Jerančičeva, ki je v obeh dirkah premočno zmagala. V kategoriji 125 ccm je vladala velika najietost in živčnost saj so morali prvi start petkrat ponoviti. V tej dir- ki se je vodila borba med Kolma- nom in domačinom Zamenom, ki je moral v drugi vožnji, ko je vodil 6 krogov, zaradi okvare motorja voziti pasivno vožnjo. V pokalni dirki SLOKART pa je v obeh dirkah zmagal Nemernik — Portorož. Rezultati 5. dirke: razred N-60 Prek-Vrhnika, Kodrič-Ptuj, Zupanc-Moste... 8. Paj-Ptuj in 11. Rok-Ptuj. Razred A 100 ccm J. Pitako-Mo- ste, llijaž-Portorož, Matelič-Moste, Dominko-Ptuj. Razred A 100 ccm S. JeranČiČ, Ciorenc oba Portorož, Ogrinec Avto- sluga-Ljubljana. Razred 125 ccm Kolman-Porto- rož, Zaman-Ptuj. Nunenmacher- Ceije 13. Gabor-Ptuj. Slokart: Ne- mernik, Jerep oba Portorož, Dob- nikar-Moste... 5. dirka ekipno: Portorož 146 točk, Ptuj 102, Moste 100, Celje 86, Vrhnika 70. Rezultati 6. dirke: razred N-60 ccm Prek-VrhnLka, Kodrič-Ptuj, Peroša-Portorož. Razred A 100 ccm: J. Rožman. Zupane, Pitako vsi Moste... 6. Do- minko-Ptuj. Razred A 100 ccm: S. Jerančič, Gorenc, Krajnc vsi Portorož... Razred 125 ccm: Kolhian, Ga- lešič oba Portorož, Turnic-Celje, 7. Šeruga. 8. Gabor. 10. Zaman vsi Ptuj. vSlokart: Nemernik, Jerep oba Portorož, Pevec-Celje 6. dirka ekipno: Portorož 138, Moste 135, Ptuj 91, Celje 80, Vrhnika 69. Najboljšim so bili podeljeni po- kali po vsaki vožnji. vŠportni fun- kcionarji so svojo nalogo odlično opravili, vse službe so delovale brezhibno, kar daje zagotovilo, da bodo za mednarodno dirko, ki bo 22. avgusta pripravljeni. anc Po letu dni ponovno živo na ptuj- skem kartodromu. Foto: Langerholc Utrinek z državnega prvenstva v jadralnem letenju v Moškanjcih. Še trenutek in nebo bo naše. — Milena Zupanič. Za hitrejše vkUučevaiue v Evropo V srednješolskem centru v Ptuju se je v ponedeljek pričelo prvo večdnevno izobraževanje v okviru programa Revit (revitalizacije občine) v Ptuju in Ormožu. Kot je na začetku usposabljanja povedal avtor programa profesor dr. An- ton Hauc z Ekonomsko poslovne fakultete Maribor in vodja inštituta za projektni menedžment je za razvoj Slovenije kot novega državnega subjekta v Evropi, izrednega pomena razvoj občin. Država se za zdaj še ni odlo- čila, kaj bo z njimi naredila. Po vstopu v Svet Evrope se bomo slej kot prej morali odločiti za regijsko organiziranost. Občina je v tujini nosilec razvoja do- ločenega dela dežele, element razvoja. Pri nas pa jo v glavnem obravnavamo še kot politični pojem. Slovenija bo resen par- tner šele, ko bo podvojila na- rodni dohodek na prebivalca, sedaj znaša le 8800 dolarjev. Program Revit v bistvu omo- goča hitenje po zahodnem vzor- cu z upoštevanjem domačih značilnosti. Cilji programa Re- vit so določitev strateških po- dročij razvoja občine, določitev prednostnih področij, določitev in priprave nujnih projektov, iz- delava strateških alternativ, stra- teško odločanje po načelu stra- teških konferenc, priprava zago- nov projektov, priprava pogojev za izvedbo projektov, zagotovi- tev vlaganj in drugih oblik po- vezovanja podjetij s tujino, pre- dlaganje projektov v izvajanje in zagotovitev uspešnega mode- la projektnega vodenja. Program se izvaja po načelu "usposabljan- je z delom" (learning by doing) s programom usposabljanja, ki je vezan na strateški in projektni menedžment. Rezultati prc^jektov Revit pa se kažejo v znanju in prenosu znanja, katalogu projekt- nega sodelovanja, s katerim bo- mo slovensko gospodarstvo spod- budili za sodelovanje v Nemčiji, Avstriji in drugod, informacijske- mu sistemu Revit, poslovnih sti- kih in predlogu organiziranosti občinskih uprav za potrebe stra- teškega in projektnega razvoja. Na začetku izvajanja programa Revit v ptujski in ormoški občini je udeležence usposabljanja iz obeh občin pozdravil predsednik ormoške občine dr. Jože Besvir. Zaželel jim je upešno delo, saj je do tega tudi odvisno, kako uspeš- no se bosta gospodarstvi obeh občin vključili v sodelovanje z gospodarstvom Bavarske in ka- ko uspešen bo miselni zasuk oziroma približevanje evrop- skemu načinu mišljenja. MG Evropski ribiči v Ptiuu v Ptuju in bližnji okolici je bilo minuli konec tedna več pomembnih državnih in mednarodnih prireditev. Ena najbolj množičnih in za uveljavi- tev Ptuja v evropskem prostoru najbolj pomem- bnih, je bilo zagotovo 1. mednarodno tekmovanje v ribolovu, na katerem je sodelovalo kar 81 ri- bičev iz osmih držav Evrope. Nedeljska tekma v Ptuju je pritegnila tudi nekaj sto obiskovalcev in ljubiteljev ribištva od blizu in daleč. Več o tem na 4. strani. Foto: M. Ozmec • Danes pričenja BD Ranča z začetniškim tečajem z^ učence in učenke, stare od 9. do 13. let. Jadrali bodo z jadrnicami Optimist. Tečaj bo trajal 10 dni, cema 4.000 SIT. • Teniški klub Ptuj organizira 3. in 4. julija prvi klubski teniški turnir za člane in članice. Pričetek v soboto ob 8.30, finalna tekma v nedeljo ob 18. uri. Prijave še zbirajo. • TVD Partizan MajŠjTerk vabi na odprti nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Haloz. Pričetek v soboto ob 18. uri na igrišču osnovne šole. Poleg prehodnega pokala so pripravljene tudi praktične in denarne na- grade. • Na letališču v Moškanjcih bo do 11. julija državno prvenstvo v jadral- nem letenju. • Prva boksarska revija s šov programom klovnom bo jutri ob 18. uri pred Bistrojem Gabrovec. Ormož - dve leti po vojni Tako je bilo na ormoškem mostu pred dvema letoma. DOMA IN PO SVETU 1. JDLIJ 1993 TEDNIK Vemo, kaj hočemo! Letošnja osrednja proslava dneva državnosti v ptujski občini je bila skromnejša po udeležbi v primerjavi /. lansko. Na Mestnem tr^u se je v petek /bralo precej manj ljudi kot pred enim let(mi. Nič boljše ni bilo na sprejemu pri predsedniku občine, ki so se j>a polnoštevilno udeležili le člani tekaškega kluba Maraton, poslanci, prvaki strank, neka- teri dru^i pa so kratkomalo po/abiii, da smo imeli tudi letos pra/nik državnosti. Ob prazniku Je govoril predsed- nik .Skupščine občine Ptuj Vojtch Rajhcr. Z zadovoljstvom je ugo- tovil, da imamo v občini za razli- ko od države domišljeno razvojno politiko in izdelane razvojne načrte, kijih glede na sposobnosti tudi uresničujemo. Edino oviro pa predstavlja še nedomišljena in ne- odgovorna notranja organizacija države. Člani tekaškega kluba Maraton pa so ob dnevu državnosti končali 1200 km dolg tek ob meji Republike Slo- venije. .Med tekom so se jim pn družili Številni drugi, med njimi tudi paraplegiki. PtujČani so jih na t il ju toplo pozdravili. Predsednik Repu- blike .Milan Kučan se jim letos sicer ni pridružil, poslal pa jim je prijaz- no pismo. Takole piše: "Drugič so ptujski tekači • oblekli meje naše države. Že drugič sporočajo nam vsem, da zmoremo, povezani v ustvarjalno delovno navezo, veliko za svoje skupno dobro in tudi kaj za ves svet. To je njihovo in spoštovani PtujČani, vaše izvirno in odmevno sporočilo in voščilo vsem v Sloveni- ji, ko se lotevamo sklepnega dela naše osamosvojitve na področju go- spodarstva ibn socialne pravičnsoti. Pred dvema letoma smo dosegli sa- mostojnost, pridobili smo si medna- rodno priznanje. Vzpostavljanje ekonomske in socialne vsebine življenja v slovenski državi, za kakršno smo se opredelili na plebi- scitu. je projekt, ki je v nekaterih bi- stvenih elementih še pred nami. Iskreno čestitam tekačem k pono- vljenemu, tudi v športnem pogledu, zavidljivemu uspehu. Hvala vam za vaše izvirno zaznamovanje našega državnega praznika. Žal se vam le- iDS nist-m mogel pridružiti. Verja- mem pa, da bo /a to še priložnost. V Čast mi bo teči z vami, spoštovani tekači tekaškega kluba Maraton. /. veseljem bom prišel na Ptuj, med vas. Ob našem skupnem prazniku prejmite, s{X)štovane PtujČanke in PtujČani, iskrene čestitke, s trdno vero, da se lx)sta mesto in ol>čine Ptuj, tako kot vsa naša država usjvš- no razvijala v dobrobit njenih ljudi." Predsednik TK Maraton Ivan Ro- fjelj je ob vrnitvi povedal, da je bil tek super. Najtežji pa je bil vzpon na Vršič, ki ga je uspešno opravil .lože Svržnjiik. Tek ob meji Republike Slovenije naj bi postal tradicionalen. Da bo prišel v republiški program, si bo prizadeval tudi predsednik Repu- blike Milan Kučan. Člani tekaškega kluba se približujejo cilju. Vojteh Rajher med slavnostnim govorom. S sprejema pri županu. (Foto: Kosi) $ TiSKOVHE KONFERENCE V KB MARIBOR Sanacija, nme obresti, nove storitve Kreditna banka Maribor je od 31. marca v sanaciji. To pomeni začetek novega obdob- ja, očiščenje bančne bilance slabih terjatev prejšnjih let in sposobnost konkurenčnega boja z novimi finančnimi ustanovami ter oblikovanje zdrave in kapitalsko močne ban- ke. To je samo nekaj uvodnih povdarkov predsednika banke Andreja Hazabenta na ne- davni tiskovni konferenci. Sicer pa je Kreditna banka Maribor banka z bogato tradici- jo, na njej gradi tudi prihodnost. Ustanovljena je bila leta 1955. na temeljih bančnih zavodov in hranilnic, med njimi Mestne hranilnice, ustanovljene že leta 1862. Kot delniška družba Kre- ditna banka Maribor posluje od leta 1990. Sanacija banke (progitun je ugodno ocenila tudi svetovna ban- ka) je obenem priložnost za raz- vojne načrte. Postati želi ena vo- dilnih slovenskih bank in poslova- li po evropskih merilih, biti želi konkurenčna in uvajati nove bančne posle, utrditi in oki-epiti ugled v mednai-odnem poslov- nem svetu. Sočasno s sanacijo tečejo v kreditni banki Maribor tudi priprave na proces privati- zacije in dokapitalizacije. Čeprav z močnimi koreninami v Mariboru, je banka že prisotna v celotnem slovenskem prostoru, vlo- go v vseh slovenskih regijah name- rava še okrepiti. Ob tem pa načrtu- jejo zmanjšanje zaposlenih za okoli 200. Seveda bo to mogoče le z uva- janjem sodobne tehnologije. Uporabnike bančin storitev bo najbolj zanimalo, kaj pomeni sanacija banke in uvajanje nove ponudbe zanje. Kar vrsta je no- vosti. ki smo jih že deležni ali nas čakajo v bližnji prihodnosti. Banka si zelo prizadeva zmanj- šati vrste pred svojimi okenci. Pri tem si pomaga z bančnimi avtomati, danes jih je sedem, tik pred podpisom pa je pogodba za šest novih bankomatov. Na njih bo mogoče v bližnji pri- hodnosti poslovati tudi s po- ložnicami. Nadaljno širitev pri- pravlja v ponudbi plačilne karti- ce Aktiva. Gre za projekt osmih slovenskih bank, s kartico je mogoče plačevati že na 5 tisoč prodajnih mestih in mesečni promet Aktive že dosega 30 mi- lijonov tolarjev. Postopoma v svojih poslovalnicah odstranju- jejo pulte in uvajajo osebni kon- takt med bančnim uslužbencem in uporabnikom storitve. Kot prva v Slovenji bo KMB s 1. ju- lijem poskusno, septembra pa dokončno, uvedla poslovanje iz fotelja. Z banko se bo možno računalniško povezati in kar do- ma izvajati finančne transakcije. Slednja ponudba bo zanimiva predvsem za lastnike bančnih žiro računov. Še nekaj povsem konkretnih po- datkov: s 1. julijem bo mogoče pri Kreditni banki Maribor najeti kratkoročne potrošniške kredite po nižji — 18 odstotni obrestni meri. Tudi nižje, 20 odstotne, bodo obresti za dovoljene prekoračitve na tekočih računih, obresti za ne- dovoljene prekoračitve pa 39 od- stotne. Redni znesek prekoračitve bo od 1. julija s sedanjih 10 zvišan do 20 tisočakov. Banka na drugi strani znižuje stroške poslovanja s tekočimi računi. Za obrtnike in občane s svobodnimi poklici je banka pripravila nove kratkoročne gotovinske kredite do največjega zneska 800 tisoč tolarjev, po 15 odstotni letni obrestni meri in ve- likim R. Kredit bo mogoče dobiti brez vsakega dokumenta, pomem- bna je samo boniteta, torej dose- danje solidno poslovanje stranke. Banka obljublja vsak mesec kakšno novost v svojem tolarskem in deviznem poslovanju. Poslovna filozofija banke je zagotoviti svo- jim komitentom kakovostno po- slovanje, finančno svetovanje, skratka učinkovito vključevanje bančnih storitev v uresničevanje poslovnih interesov. JB Delavcem delničarstvo, ne na iilapčevanie Neodvisni sindikati Sloveni- je, ki jih vodi Rastko Plohi in imajo trenutno nekaj nad 7000 članov v 37 delovnih organi- zacijah po vsej Sloveniji, so se na svoji prvi letni skup- i5čini, ki je bila v četrtek, 24. junija v Mariboru, najprej po- svetili sebi in svojim notran- jim problemotii, saj so krepko prevetrili svoje članstvo. Fo medsebojnih očitkih in ne- spornih ugotovitvah, da so premalo prodorni in neučinko- viti, (saj imajo za sabo le ra- zočarane delavce, med tem ko očitajo svobodnim sindika- tom, da imajo za sabo tudi po- litiko), so s čistkami pričeli pri vrhu. Zaradi neaktivnosti so zamenjali tri člane predsed- stva ter nekatere člatie nadzor- nega odbora in statutarne ko- misije in oba organa združili. Omenjena skupščina torej vsaj zaradi tega zagotovo po- meni prelomnico v Neodvi- snih sindikatih Slovenije, saj so razpravljalci drug za dru- gim odločno ugotavljali, da je treba nekaj premakniti, kajti tako, kot do sedaj, enostavno ne gre in ne sme več naprej. Sicer pa so pod drobnogled postavili vse svoje dosedanje aktivnosti. Kot je povedal Ra- stko Plohi, se lahko pohvalijo z nekaj uspelimi akcijami in poli- tičnimi potezami v korist svojih članov, torej delavcev. Žal pa so ugotovili tudi nekaj spodletelih akcij, med katere nedvomno sodi tudi nastop na zadnjih volitvah. Ob obravnavi smernic za ak- tivnosti v letošnjem in prihod- njem letu pa so med drugim sklenili, da bodo tudi v bodoče ostali neodvisni od kakršnega- koli organa ali institucije. Se bolj kot doslej se bodo trudili, da bi obstoječo lastnino ohranili za delavce, zato se bodo posve- čali poglobljenemu prepreče- vanju divjega lastninjenja in zlorab položajev. Želijo, da bi delavci postali delničarji, se pravi gospodarji nad svojim imetjem, ne pa. da jim ponujajo vlogo navadnih hlapcev. Zato se bodo posvečali osveščanju in izobrazbi delavskega razreda, da bi ti tako lažje postali lastni- ki svojega dejanskega premo- ženja v tovarnah in drugih de- lovnih okoljih. V svoji sindikal- ni borbi pa bodo še bolj od- ločno branili interese delavcev in se zavzemali za njihove pra- vice, ki izhajajo iz splošne ko- lektivne pogodbe in panožnih pogodb. -OM V predsed.stvu NSS še na- prej o.stanejo Plohi, Pajek, Pahljina in Kastelic; na no- vo pa so imenovali Vuka, Veita in Kovačiča. Dose- danji nadzorni odbor in statutarno komisijo so združili v enovit orj^an, ki j^a sestavljajo Petanova, Ciolež, Serdinškova, Rejec in Hrdnik. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan . PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI Sa: PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Skupščino je vodil predsednik Neodvisnih sindikatov, Ptujčan Rastko Plohi, drugi z leve. (foto: M. Ozmec) Med udeleženci skupščine NSS v Mariboru je bilo tudi precej delega- tov iz ptujskega območja. IRAK - /l).\; Zaradi doka. zov u povezanosti Iraka s p^. skusom atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Busha, so se Američani minuli konec tedna odločili za napad na sede/ iraške obveščevalne :-.lužbe v Bagdadu. Cilj so njihove rakete prej zgrešile kot zadele in pov- zročile smrt nedolžnih ljudi. Američani so pred Varnostniin svetom akcijo opravičili, češ da imajo po 51. členu ustanovne li stine OZN pravico do samoo- brambe, kadar gre za neposred- ni napad na državo. Za nepo- sredni napad so Američani do- ločili aprilski poskus atentata na Busha v Kuvajtu. Iraški vele- poslanik je zavrnil ameriške ob- tožbe in dejal, da je zgodba o domnevnem atentatu nastala v "kuvajstki kuhinji", ameriški krogi pa so to izkoristili kot pretvezo za nov napad na Irak. Sestanek Varnostnega sveta se je končal ne da bi sprejeli kakršenkoli dokument, ki bi po- menil opredelitev do ameriške- ga dejanja. Komentatorji osrednjih medi- jev se povsod po svetu ne more- jo izogniti povezavi tega dejan- ja z dogajanji na Balkanu. Večinoma menijo, da se je Bili Clinton odločil za napad tudi zato, da bi preusmeril pozornost domače in svetovne javnosti od Bosne proti Iraku in tako ublažil poraz "svobodoljubne" ameriške politike na Balkanu. Ameriški komentatorji pa Billu Clintonu očitajo, da se je zaradi padca priljubljenosti po zadnjih javnomnenjskih anketah moral odločiti za potezo, ki bi mu pri Američanih vrnila nekaj ugleda. In ankete kažejo, da kar 53 od- stotkov Američanov njegovo akcijo proti Bagdadu podpira. VELIKA BRITANIJA: Kljub uradni angleški podpori ameriški politiki seje pred ame- riškim veleposlaništvom v Lon- donu te dni zbralo nekaj tisoč demonstrantov, ki so protestirali proti napadu ZDA na Bagdad. V znak protesta so zažgali ame- riško zastavo. BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Pritiski na sarajevsko vla- do naj v Ženevi podpiše spora- zum o etnični delitvi države, so med njenimi člani povzročili razdor. Alija Izetbegovič v Ženevo ni prišel, sedem članov predsedstva BiH pa trdi. da do- govor o delitvi lahko podpišejo. Največji Izetbegovičev tekmec je Musliman Fikret Abdic. ki se z etnično delitvijo strinja. Medtem, ko v Ženevi razpra- vljajo o "sporazumni delitvi BiH", pa v osrednji Bosni divja- jo zagrizeni boji, v katerih so se nekdanji muslimanski zavezniki Hrvatje zdaj postavili na srbsko stran^ Hrvaške sile naj bi zase- dle Žepče, združene srbske in hrvaške sile pa pritiskajo na Maglaj. Po druoi strani Srbi vneto na- padajo Sibenik in z območja BIH znova obstreljujejo Du- brovnik in Konavlje. Iz tega lahko sklepamo, da hrvaško srbski dogovor o izhodu Velike Srbije na morje še vedno ni sklenjen. KAIRO: Te dni se je sestala Organizacija afriške enotnosti (OAL), ki letos praznuje 30 letni- co obstoja. Na konferenci sodeluje kar 40 od 52 držav in kot nedavno ustanovljena država se jim je pri- družila še liritreja. Somalije ni bi- lo, ker nihče ne ve, kdo bi jo lahko zastopal, Maroko pa, odkar so kot polnopravno članico sprejeli Za- hodno Saharo, sestanke bojkotira. Kljub jubileju so delo organizacije kritično ocenili. Najbolj radikalni razpravljalci so celo trdili, da or- ganizacija v vseh teh letih ni ničesar storila za Afriko in še po- sebej ne za Ivritrejo, ki si je mora- la svojo samostojnost priboriti brez pomoči drugih afriških držav. Po mnenju nekaterih je, zaradi sla- bega delovanja OAL, Afnka sedaj na robu svetovnih dogajanj ter pred političnim in gospodarskim zlomom. TURČI,JA: Nemiri Kurdov v Turčiji in njihove demonstracije povsod v svetu se stopnjujejo. V Turčiji so kurdske organizaci- je zakrivile tri bombne napade v turistčnih krajih ob sredozem- skem morju. V Antalyi je bilo tako ranjenih šestindvajset oseb. med njimi kar 12 turistov^ pripravila: 1)1-^ "fEDMlK -- h JULIJ 1993 POROČAMO, KOMENTJRAMO 3 priznanja ministrstva za obrambo v mariborski vojašnici generala Maistra je bila v četrtek podeli pri/nanj Ministrstva /,a obrambo Republike Slovenije. Med pre jeniniki je bilo tudi nekaj Ftujčanov. Medaljo /a hrabrost, ki se po- ■jcljuje /a izredno hrabrost in tveganje lastnega življenja je prejel f^adoslav l)jekiL\ srebrno medaljo slovenske vojske Jo/e Murko, [^lonaslo medaljo Jane/. Mere in Janez Drevenšek, listino mini- j,tistva za obrambo, ki se podeljuje za izredni prispevek in sodelo- vanje z ministrstvom za obrambo pa Ferdo Vein^erl. prve odločbe za dohodnino Ptujska izpostava republiške uprave za javne prihodke je te dni i/ciala prvih X917 odločb o odmeri dohodnine za leto 1992. 1641 občanom bodo vrnili preveč plačano dohodnino, 4047 pa jo bo mo- [•alo še doplačati. Pri 3229 občanih pa so odmerili vračilo oziroma ijoplačilo dohodnine v znesku tristo tolarjev. Občani bodo moralo dohodnino doplačati v tridesetih dneh. v enakem roku pa jim bo [Tioiala država vrniti preveč plačano dohodnino. Pri mejnem zne- sku. ki znaša tristo tolarjev, denarja ne bodo avtomatičnega vračali, potrebno bo napisati zahtevek. ptujski peki cen ne bodo popravljali Po kmečkem štrajku je večina slovenskih pekarn zvišala cene kruhu in pekovskemu pecivu. Med njimi pa ni bilo ptujskih pekarn in slaščičarn. Kot je povedala direktorica Erika Mihelač za po- višanje niso imeli razlogov. Tudi v prejšnjih povišanjih cen so bili skromnejši, oziroma so jih uveljavili po dogovorjenem roku. April- sko so uveljavili s štirinajstdnevno zamudo, majsko pa šele 28. ma- ja. Po prvem juniju pa cen niso popravljali. Zaradi svoje cenovne politike imajo veliko težav. Drugi slovenski peki jim očitajo nelo- jalno konkurenco. Trenutno pečejo enega najcenejših kruhov v Slo- veniji. Struco polbelega prodajajo po 78 tolarjev. Nova priložnost za ptujske Terme Mnenje munchenskega balneološkega inštituta o ptujski termalni vodi. ki je izredno pozitivno, odpira možnosti za razširitev indika- cijskega področja. Kot je povedala direktorica Term Slavka Gojčič bodo te možnosti skušali uresničiti s pomočjo strokovnjakov. Pre- dlagajo. da bi potrebne raziskave opravili v Termah samih skupaj z Univerzo v Mariboru in nekaterimi zdraviliškimi institucijami. Kal VViinsche v Ptuju Gospod Kai VViinsche, član predsedstva akcijske družbe V/iinsche iz Hamburga, lastnik uvozno-izvoznega podjetja, trgovske hiše, moderne proizvodnje oblačil ter upravljalec več hiš, ki letno ustvarijo okoli 3,.5 milijarde nemških mark prometa, je pred dnevi obiskal Ptuj. Srečal seje s predsednikom ptujskega izvršnega sveta Brankom Brumnom ter se za- nimal za možnosti poslovnega sodelovanja z nekaterimi ptujskimi pod- jetji. Zanimajo ga predvsem tekstilna industrija, proizvodnja vin ter gra- dovi. Kai Wiinsche se za Slovenijo zanima tudi iz drugih razlagov. Kan- didira za mesto častnega konzula Republike Slovenije v Hamburgu. S predsednikom ptujskega izvršnega sveta pa seje srečal tudi na poslov- nem pogovoru na Otočcu. Trajnejše rešitve pri oskrbi z vodo Ptujski izvršni svet je sklenil, da se v krajevnih skupnostih Ptujska Gora, Trnovska vas, Juršinci, Žetale. Cirkulane, Leskovec. Majšperk, Polenšak in Destrnik uredi devet novih odjemnih mest pitne vode. S tem se bo izboljšala oskrba s pitno vodo, zmanjšalo pa se bo število prevo- zov le-te s cisternami. Ureditev novih odjemnih mest pitne vode bo stala okrog 940 tisoč tolarjev, ki jih bodo plačali iz sredstev proračuna, po-' stavke za reševanje vodooskrbe. V izvršnem svetu so se tudi odločili, da bodo za obdobje suše, kije trajala od 15. maja so 17. junija, subvencio- nirali prevoze pitne vode. Ocenjujejo, da jih bo 429. Prejemniki priznanj za urejeno Slovenijo pri Milanu Kučanu Na pobudo Turistične zveze Slovenije bo predsednik Republike Slo- venije Milan Kučan v začetku julija sprejel predstavnike krajev, ki so v tekmovanju za lepo, gostoljubno in urejeno Slovenijo v prejšnjem letu prejeli najvišja priznanja. Kot je znano je lani Ptuj zmagal med turi- stičnimi kraji. Na sprejemu bodo predstavniki predstavili aktivnosti pri urejanju in promociji krajev. Turistično izobraževanje Phare tudi v Cirkulanah (ilavni cilj turističnega izobraževanja v okviru Phare je povečanje ka- kovosti v turistični ponudbi. V programu "prodaje turistične gostoljub- nosti" seje izobraževalo tudi trideset članov informativnega centra Halo Cirkulane. ki se bodo vključili v turistično-kmetijsko ponudbo Haloz v okviru strategije razvoja turizma na tein območju. Izobraževanje so iz- vedli v sodelovanju z Maticem in s srednjo gostinsko šolo iz Maribora, fiije člani projektnega tima pa se bodo udeležili izobraževanja o me- nedžmentu v turizmu. V soboto na tretjem kanalu Tretjega julija ob 21. uri si bomo na tretjem kanalu lahko znova Ogledali oddajo ptujske televizije. Štirinajstdnevni utrip zajema najpo- membnejše dogodke tega obdobja v Ptuju in okolici. Člani tekaškega kluba Maraton so ob dnevu državnosti končali 1200 kilometrov dolgi lok ob meji Republike Slovenije, v romanskem palaciju na gradu je bi- lo srečanje na temo "Gradovi in turizem", V Hajdošah so tekmovali najboljši kai-tisti. ribiči so organizirali mednarodno tekmovanje, letal- ski sejem in miting sta bila v Moškanjcih. pomembno življensko ob- dobje pa so končali mini maturanti. Oddajo ptujske televizije bodo po- novili na istem kanalu v nedeljo ob desetih. Pripravila: MG 40 let radia Šmarje pri Jelšah V Šmarju pri Jelšah so ol) dnevu državnosti proslavili 40-ietnico^najstarejše slovneske lokalne radijske postaje — kadia Šmarje pri Jelšah. * Osrednjo proslavo, ki so jo tudi neposredno prenašali, so pripravili v tamkajšnjem domu kulture, kjer so nastopili številni /nani slovenski glasbeniki in ansambli.* Razvojno pot radia je predstavi- la direktorica in glavna urednica Mimica Kidrič. * Pred- sednik šmarške občine Jo/e Čakš je radijskemu kolektivu i/ročil tudi najvišje občinsko pri/nanje - plaketo občine. Od Triglava do Frckniurja, od Koroške do Fosotelja, pa še kje lahko danes poslu,šate celodnevni program Štajerske- ga vala, ki se je prvič oglasil leta 1953 kot radio Štiiarje pri Jelšah. Za to gre največ zaslug; trem Jožetom: Jožetu Fleme- nitašu, Jožetu Gojtanu in Jožetu Jakušu. Začetki in teh- nična izvedba oddajanja so bi- li improvizirani, v glavnem pa so oddajali program v živo, torej neposredno iz improvizi- ranega studia. Kaj kmalu so pričeli s pred- vajanjem čestitk po željah po- slušalcev, ki so še do danes njihova najbolj poslušana ra- dijska rubrika. V .šestdesetih letih so se šmarški občini pri ustatioviteljstvu pridružile še šentjurska in konjiška občina, kar je pomenilo tudi večjo materialno osnovo in še večjo vspodbudo takratnim pro- gramskim delavcem. Med najbolj temna obdobja v vsej radijski zgodovini sodi- ta zagotovo leti 1978 in 79, saj je takrat le malo manjkalo, da ne bi glas radia Šmarje za vedno utihnil. Fa se je obrnilo na bolje. Iz Jelšingrada so leta 1988 svoj oddajnik preselili na Boč in dobili novo ukw frekvenco 93,7 Megahertza, ki jim omogoča sedanjo dobro sli.šnost po osrednjem delu Slovenije. Frogram radia Šmarje pri Jelšah, ki se pričenja vsako ju- tro ob petih in traja zvečer do devetnajstih, ustvarja 13 redno zaposlenih in skoraj 30 zunan- jih sodelavcev. To zagotavlja pestrost in barvitost posamez- nih elementov programa. Ob štirideseti letnici radia na katerem so že velikokrat nastopili, so s svojim nasto- pom proslavo obogatili: an- sambel Štajerskih sedem, Olo Festner, Čuki, Boris Kopitar, Čudežna polja. Kristali iz Ro- gaške Slatinfr, ter zabavni or- kester šmarškega radia, pod vodstvoin Adama Bičkeja, ki je imel svoj krstni javni na- stop. Čestitkam ob štiridese- tem jubileju pa se cenjenim sosedom, kolegom in kolegi- cam kolektiva radia Šmarje pri Jelšah, pridružujemo tudi programski delavci Radia in Tednika Ptuj. Duša radia Šmarje pri Jelšah, direlkode, ki .so jo ljudje pred dvema letoma utrpeli, so s skupnimi močmi in i/.datno prijateljsko po- močjo odpravili. Popravljene so poru.^ene hii5e na Kogu, no- vo hišo imajo Rubinovi, Pra- potnikovi nov hlev, prekrita je streha pri Haložanovih na Go- mili, obnovljen je stolp or- moškega gradu, pa Grivčeva hi.ša, ormoi^ki most in še vrsto reči. Res, da se danes nikjer več ne pozna, da je tod pred dvoma letoma divjala vojna, vendar so spomini v ljudeh še vedtio živi. Lansko leto so na obno- vljenem ormoškem nu)stu, kjer je danes meddržavni mejni preht)d, odkrili spo- minsko ploščo, v zahvalo branilcem suverene Sloveni- je in v opomin napadalcem. Odkril jo je Ivan Kuharič, častnik TO iz Ormoža, vodja branilcev na ormoškem mo- stu. Na ta dan in še vse, ki so mu sledili v junijsko julijski vojni 1991, je nadvse pono- sen, hkrati pa žalosten, ker se branilcev danes skorajda nihče več ne spomni. "Vesel sem, da v naši občini nismo imeli človeških žrtev..." "Prvi dan samostojnosti Slovenije 27. junija 1991, nam je prinesel neprijetno presenečenje - napad nek- danje JA s tanki, ki so se pri- peljali iz Viu-aždina. Sprva nismo verjeli, daje kaj take- ga sploh mogoče, vendar je bila na žalost resnica. Prva od priprav obrambe pred tan- ki, je bila postavitev ovir na mostu čez Dravo. Uporabili smo težke ntikladalce tovar- ne sladkorja in nekaj tovor- njakov. Na mostu je ostal tu- di polj.ski tovornjak s sveži- mi svinjskimi kožami, kar se je kasneje izkazal, kot odlič- na prepreka," niza svoje spo- mine na tiste dni ormoški ob- činski župan dr. Jože Bešvir. "Rezervna ovira je bila po- stavljena na vhodu v samo mesto, na grajskem hribu. Pozneje seje pokazalo, daje bilo to zelo dobro, saj je po- skušala jugovojska napasti most in prebiti ovire tudi s te strtmi. Okrog devetih dopoldan tega dne je jugovojska zahte- vala odstranitev ovir z grožnjo, da bo drugače ra- zrušila Ormož. Zahtevala je, da mora priti vodstvo občine na pogajanja na ormoški most. To njihovo zjilitevo sem sporočil Ministrstvu za obrambo v Ljubljano. Odgo- vor je bil, da ne smemo na noben način pristati na kakršnakoli pogajanja in da moramo na vsak način most ubraniti. To povelje sem osebno sporočil komandantu voda, ki je branil most, Iva- nu Kuhariču, obenem z uka- zom, da moramo uporabiti vso razpoložljivo orožje, če bo vojska poskušala na silo prebiti ovire. Na žalost smo takrat imeli zelo malo pro- tioklepnega orožja in smo morali z njim štediti. Po obisku na mostu sem šel v uradne prostore občin- ske skupščine, ki so bili ta- krat v ormoškem gradu. Tam sem bil tudi takrat, ko so ob- streljevali grajski stolp. V gradu nas je ostala manjša skupina vse do trenutka, ko je eden izmed tankov, ki so se pripeljali v mesto iz Sre- dišča, uperil topovsko cev na glavna grajska vrata z grož- njo, da bodo pričeli streljati. Grad smo zapustili skozi re- zervni izhod med streljanjem z obeh strani. Dobro hranjene ovire, ki so bile postavljene na vseh pro- metnicah, so sovražnika zme- dle, da je napravil več tak- tičnih napak in nesmiselnih poskusov preboja. Na srečo jim ni uspelo prebili ovir na ormoškem mostu. Menim, da je bil to naš največji vojaški uspeh, ki je močno odmeval po vsej Sloveniji in je verjet- no pripomogel h končnemu, za Slovenijo pozitivnemu izi- du takratne vojne. Tudi v tuji- ni je to močno odmevalo, obi- skali so nas mnogi novinarji, tudi od avstrijske televizije. Med drugim nas je obiskala tudi konzulka ZDA iz Zagre- ba. Vsem, ki .so nas takrat obi- skali, sem poskušal dopoveda- ti, da naj posvarijo Evropo in svet pred srbsko nesramno- stjo, kajto to je šele njihov začetek osvajanja takratne Ju- goslavije in ustvarjanje velike Srbije. Na žalost tega še danes mnogi svetovni politiki ne verjamejo, temveč še vedno krivijo Slovenijo za razpad Ju- goslavije. Avstrijski novinar me je med ostalim vprašal, zakaj nam ni pomagala Hrvaška. Odgovoril sem mu, da sicer ne vem zakaj, vendar se bojim, da bodo kmalu na vrsti tudi oni, kar se je tudi dogodilo. Od vseh dogodkov v desetd- nevni vojni me je najbolj nav- dušilo to, da so ljudje brez pridržkov podpirali vsa priza- devanja za obrambo domovi- ne. Pripadnike TO so .sprejeli za svoje, jim nosili hrano in dajali tudi ostalo pomoč. Močno se je spremenil odnos do policije, ki so jo do tedaj vsi bolj smatrali kot represivo in manj kot zaščitni aparat. Nenadoma so postali zaščitni- ki in prijatelji, tako, da smo tudi z njimi vsestransko dobro sodelovali. Tudi sam sem bil s pripadniki TO in policijo v stalnih stikih in sodelovanje je potekalo resnično brez težav, za kar se jim ob tej priložnosti zahvalj ujem. Še posebej me veseli, da v naši občini v času vojne ni- smo imeli človeških žrtev, temveč le nekaj lažje ratijenih in veliko materijalno škodo. Moja velika želja pa je, da bi takšna enotnost in povezanost med ljudnii, kot smo jo pozna- li med vojno, bila trajna, ker bi tako mnogo lažje premagali marsikatero težavo v gospo- darstvu in medsebojnih odno- sih," je sklenil svoje spomine na le dogodke dr. Jože Bešvir. ''V tistih dneh smo imeli veliko opravil.. ''že 25. junija zvečer, ko smo na osmi kontrolnih točk v Središču ob Dravi dvignili slovensko zastavo, je bila že znana grožtija, da je ena iz- med nalog jugoslovanske ar- made, zapreti oziroma one- sposobiti te kontrolne točke in zasesti severno mejo z Avstri- jo. Zaradi tega smo imeli na- logo, da je na teh kontrolnih točkah poleg policistov priso- ten tudi eden od vodstvenih delavcev policijske postaje v Ormožu, ki med drugim skrbi za koordinacijo. Tako sva se z mojim takratnim namestni- kom Darkom Najvirtom men- javala vsakih 12 ur. 26. junija zvečer, ko sem bil v Središču, je prišel k meni komandir ta- kratne postaje splošne policije Varaždin, ki je dobil informa- cijo, da ima vojska namen, da 27. junija ob drugi uri zjutraj s četo vojaških policistov in 10 do 12 oklepnih vozil, zase- dejo to točko v Središču. Do- govorili smo se, da nas bodo obvestili, takoj, ko bo ta kolo- na zapustila vojašnico. Naša naloga pa je bila, da zadržimo to točko čim dalj čaša v naših rokah. Potem je stekla koordi- nacija prenosa obvestil in re- snično so nam ob 4. uri zjutraj iz Varaždina javili, da je kolo- na okoli desetih transporterjev in vojaških policistov zapusti- la vojašnico in se usmerila proti Sloveniji. Takrat smo za zavarovanje te točke dobili tu- di pomoč, prišla sta še dva od- delka policistov posebne poli- cijske enote. Ko je ta kolona odšla iz Varaždina, se je nekje ustavila in ob izmeni, ob 6. uri zjutraj, sem se odpeljal na po- licijsko postajo v Ormožu, v Središču je nastopil delo na- mestnik Darko Najvirt. Okoli 9. ure smo dobili sporočilo, da se iz smeri Varaždina pomika proti Ormožu kolona tankov. Ker se je pričakovalo, da JA ob razglasitvi slovenske dr- žavnosti ne bo mirovala, je bi- la policija v celoti mobilizira- na in tako smo pomagali tudi teritorijalcem, predvsem okoli TIME in v notranjosti mesta. Odšel sem tudi na most, kjer so se teritorijalci pripravljali na zaporo. Dogovarjali smo se tudi z železnico, da bi za za- poro uporabljala vlakovne ko- mopozicije, ki pa za to do zadnjega ni imela dovoljenja. Tik pred zdajci je dovoljenje le prišlo, tako, da smo potem za blokado cest v Ormožu, Središču, Pušencih in Veliki Nedelji uporabili razne želez- niške vagone. Menim, da je bilo nekaj pred deseto, ko je kolona tankov iz Varaždina prispela do mosta in takrat je Branko Mutavdžič, oficir JA, ki je to kolono vodil, prišel na most, v spreinstvu dveh vo- jaških policistov in še nekoga, ter zahteval da se z nekom po- govori o prostem prehodu pre- ko mostu, češ do 13. uri tnora- mo biti v Gornji Radgoni. Ta- krat pa je bila na mostu bari- kada že postavljena. Ko sem se na most vrnil drugič, se mi je pri pogajanjih pridružil pri- družil Ivan Kuharič, ki je vo- dil protidiverzantski vod. Po- tem so bili preleti vojaških le- tal in helikopterjev in pozivi preko megatona. Nekaj druge- ga, razen tega, da smo skupaj s teritorijalci pripravili pri Ti- mi blokado in jo minirali in seveda že vseh znanih dogod- kov, ni bilo. Precej napeto pa je bilo v Središču, na osmi kontrolni točki, do koder se je že prebila kolona tankov, ki se je napotila v Ormož in pred sabo rušila vse prepreke. Ko smo ugotovili, da je bilo vse skupaj, kljub temu, da je pri- šla na osmo kontrolno točko okrepitev, dokaj napeto, smo se tik pred zdajci iz Središča umaknili. Ta dan in tudi v naslednjih je bila ormoška policijska po- staja center, kjer smo spreje- mali najrazličnejša sporočila. Bili smo takorekoč ves čas v mestu in spremljali vse do- godke, jih koordinirali z vod- stvom skupščine in izvršnega sveta. 27. junija smo bili ne- kaj ur edini, ki smo imeli zve- zo s svetom," se je spominja teh dogodkov Jure Ferme, ta- kratni komandat ormoške po- licijske postaje, danes pa inšpektor za posebne naloge, odgovoren za delo na meji s Hrvatsko. Veliko dela so v tistih dneh opravili ormoški policisti. Mirno lahko trdimo, da je bil to čas izredne pripravljenosti in požrtvovalnosti ne samo policije, temveč tudi njenega rezervnega sestava. Ni pa po- zabil omeniti tudi izjemne po- moči, ki so jim jo nudili obča- ni, saj so pomagali z vsem, od vozil, ki so jih dali na razpola- go policiji, hrane, do številnih koristnih informacij, ko so jih opozarjali na gibanja sovraž- nika in druge pojave, ki .so bili prisotni v tistih dneh. Vida Topolovec PRVO MEDNARODNO TEKMOVANJE RIBIČEV — PTUJ 1993 USPELO Prvo mednarodno prvenstvo v lovu rib s plovcem, ki je v počastitev dneva slovenske državnosti potekah) v odlični organizaciji ptujskih ribičev in delovne organiza- cije RIBE, od petka, 25. do vključno nedelje, 27. junija v ribniku Pernica pri Mariboru in ob stari strugi Drave v Ptuju, je uspelo nad vsemi pričakovanji. Tako po številu udeležencev, kot po odličnih pogojih ribolova in vremen, skih razmerah. * Skupni ekipni zmagovalci so člani slo. venske B ekipe, pred avstrijskima ekipama Petri šport in Fisherstuberl. Slovenci pa so slavili tudi v konkurenci po- sameznikov, saj je na prvo stopničko stopil Mirko Božič iz slovenske A ekipe, pred Čehom Janom Heidenreichom in Hrvatom Tihomirjem Hunjakom. Zmagovalci v konkurenci posameznikov, od leve: Čeh Jan Heiden- reich, naš Mirko Božič in Hrvat Tihomir Hunjak. (foto: M. Ozmec) Z uradnim treningom - dopol- dne na ribniku v Pernici in popol- dne na najlepši tekmovalni trasi v Sloveniji, ob Dravi pri Ptuju in Hajdošah - so prvo mednarodno prvenstvo pod generalnim pokro- viteljstvom italijanske ribiško - športne fimie SAM, pričeli že na praznični dan, v petek. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, saj se je povabilu odzvalo kar 81 tek- movalcev (20 ekip) iz osmih držav Evrope; in sicer iz Anglije, Avstrije, Madžarske Italije, Češke republike, Nizozemske, Hrvaške in Slovenije. Uradna slovesnost ob odprtju prvenstva je bila zve- čer na ptujskem gradu, poleg go- stov in predstavnikov ptujske občine pa so se je udeležili tudi vodje posameznih ekip. V soboto, prvi uradni dan tek- movanja, so se ribiči pomerili v lovu rib v zaprti vodi. v ribniku Pernica pri Mariboru, kjer so po- samezniki potegnili na suho tudi prek 16 kg rib. Zvečer je vodje posameznih ekip in predstavnike Ribiške zveze Slovenije sprejel predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen. Razvesel- jivo je. koliko pohvalnih besed so udeleženci namenili organizator- jem in idiličnemu okolju Ptuja ter predvsem vodam, ki so po njiho- vem mnenju "polne" rib. Drug za drugim so menili, da naj bi v bo- doče to tekmovanje postalo tradi- cionalno, saj .so predlagali, da bi ga vnesli v redni koledar CIPSE (mednarodne ribiško - športno - tekmovalne organizacije). V nedeljo pa so se pomerili še v lovu rib v odprti vodi, ob stari strugi Drave od Hajdoš do mo- stu čez Dravo v Ptuju. Zaključno svečanost z razgla- sitvijo rezultatov .so pripravili v nedeljo popoldne ob ribniku v Ljudskem vrtu, kjer je bila tudi ribiška veselica z bogatim ribo- srečolovom. V skupni razvrstitvi je bil naj- bolje uvrščeni Ptujčan Franc Trbuc, kije osvojil odlično peto mesto, Jože Lovrenčič je bil de- veti, Zvonko Furman pa šestin- dvajseti. V ekipni konkurenci pa so se za Slovenci in Avstrijci uvrstili Madžari, zatem Čehi, PtujČani in Hi-vati; dosedanji favoriti - An- gleži so bili dvanajsti, Italijani se- demnajsti, Nizozemci pa dvajseti. Ob koncu velja resnično poh- valiti prizadevne organizatorje - člane Ribiške družine Ptuj, ki jo uspešno vodi Stane Žitnik. Prvo mednarodno prvenstvo športnih ribičev, ki so ga izplejali gladko in tekoče, (kot da bi to že veli- kokrat počeli), namreč pomeni tudi prodor Ptuja v Evropo. Ge- neralni pokrovitelj prvenstva Italijan Giovani Baptisti, lastnik svetovno znane firme SAM. jc namreč ob slovesu izrazil izred- no zadovoljstvo in navdušenje ter osebno obljubil, da bo po- sredoval v mednarodnih ri- biških krogih, predvsem z na- menom. da bi to tekmovanje vnesli v redni koledar CIPSE. Tako bi dobilo večjo mednarod- no veljavo, in zagotovo postalo še bolj množično. To pa je nav- sezadnje tudi del razvojne stra- tegije ptujske občine, saj gre navsezadnje tudi za uspešno obliko razvoja mednarodnega turizma. GOVOfi SBmmm ...DA je ptujski maratonec v 13 letih pretekel 100 tisoč kilome- trov. Cilede na leta in kilometre bi zaslužil znak SQ (Slovenska kako- vost). Če bi namreč nosil nekdan- jo oznako (Madc in Yu), bi moral že zdavnaj narediti generalko. ...DA je župan povabil na spre- jem ob dnevu državnosti vse ptuj- ske poslance. Po poročilu GS - press, jih je prišlo samo šest. Župan se je s povabilom izkazal za dokaj naivnega: še na skup- ščino. kjer dobijo potne stroške in dnevnico, ne pridejo vsi. Da bi za- pravljali čas za sprejeme? ...DA je neznanec v počastitev dneva državnosti podelil Ptuju po- seben status svetovnega mesta, liančni ropi so se namreč doslej dogajali samo v lllmih in veleme- stih. Iz neuradnih krogov pa smo izvedeli, da ptujska policija na na- vo formira kolesarsko četo. za tK)j proti bančnim roparjem. ...DA je bil rop rentabilna na- ložba z minimalnimi stroški. Ro- par je potrošil le nekaj denarja za telefonski žeton. Ker je plen od- peljal s kolesom se je izognil celo potnim stroškom. ...DA v svetu tudi nesreče izko- ristijo v reklamen namene. Tako sosed oropane banke menda raz- mišlja o preimenovanju lokala v Gosiilno pri prvem ropu ali v Hi- trop. ... DA jc radio Ptuj trikrat zapo- red objavil dvainpolkrat nižji zne- sek, kot ga je ropar dejansko od- nesel. Tako jc hotel psihično pre- pričati roparja, da bi zavrgel vrečo z denarjem. ...DA je ptujski radio zelo cen- jen in poslušan. Sicer ga ne bi ukradli iz službenega avtomobila. ...Da eden znanih ptujčanov. se- daj v gospodarsko - političnem outsidu. šola svojega psa. Menda tako. da kot gospodar ne bo maral nekaterih ljudi. ...DA je gospodar domače ri- biške družine na mednarodnem prvenstvu počenjal negospiKiarne stvari. Dravo je osiromašil za toli- ko rib. da se je uvrstil na peto me; sto. Drugi domačini so z ribami bistveno bolj varčevali. TEDNIK i. JOLIJ 1^93 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 5 piše: Tjaša Mrgole-Jukič ZGODOVINA RBJGIJE ZA MLADE 40. hefajst_ Hefajst volja /a /do staro božanstvo, ki jo predstavljalo ustvarjalca življenja in je imelo visok položaj. Kasneje postane bog ognja, kovin in rokodelstva povezanega z izdelavo kovin, lorej kovašlva. Mil pripoveduje, da je Helajst sin boga /eusa in Here. Ker pa sc je rodil slaboten in grd. se ga je Hera sramovala in ga vrgla i/ Olimpa. Tako se je revež poha- bil in šepal je na eno nogo. Kljub lemu pa se je razvil v krepkega moža in vrlega tnoj- stra. Na Olimpu je imel ko- vačnico. kjer je izdeloval brona- ste palače za bogove. Umetelno je izdeloval kovinske predmete, ki so jih bili želni vsi bogovi. Tako je npr. izdelal /eusu ščit in žezlo, Pozejdonu trizob. v njegovi kovačnici je bil izdelan voz za boga sonca Helija. Ahi- lov ščit. Dionizov oklep, ovrat- nica Harmonije in seveda tudi puščice boga ljubezni Krosa. Čeprav je bil Hefajst grd. se je poročil (kot že veš) z najlepšo med boginjami, z Afrodito. To- da. kakor pač velika večina bo- gov. pa tudi ljudi, tudi Afrodita ni bila zvesta svojemu možu. hestija /a to boginjo si znanstveniki še niso na jasnem ali ima stari izvor, ali pa jo prvič srečamo pri Homet ju. Kakorkoli že, je Hestija po mitologiji sestra /eusa, Pozejdona in Hada, torej hči Kronosa in Reje. Je boginja ognjišča in ognja v njem. s tein pa tudi zavetnica družine in državljanske sloge. Mitologija pripoveduje, da sta jo snubila Apolon in Pozejdon, vendar si je pri Zeusu izprosila večno devištvo. Grki so poznali običaj, da so pri ustanovitvi novega mesta ali naselja vzeli iz svetega ognjišča Hestije ogenj, ki ni nikoli uga- snil in ga prenesli v novo nasta- li kraj. Za ogenj v svetišču, ki ni smel nikolu ugasniti, so skrbele device. Hefajst Hestija — umetnild so Hestijo upodabljali kot ženo resnega obraza in dostopnega vladanja. Pregled študijskih del v zasebni galeriji I'lorijan na Mestnem trgu v Ptuju Je prvič, pred domačim občinstvom, posta- vil na ogled svoja dela, študent četrtega letnika likovne akademije v Ljubljani, Viktor Rebernak. Kot pravi mladi slikar sam. gre za študijska dela, za konce]"« razsta- ve, ki temelji na principu risbe. Razstavlja grafike, risbe in slike. To Je njegova prva samostojna raz- stava. dvakrat je že razstavljal na skupniskih razstavah v LJubljani. V pripravah na sprejem na akade- mijo je bil njegov mentor akademski slikar Albin I.ugtirič, kije tudi pred- stavil likovno govorico mladega umetnika. Zanj meni, da Je dober ri- sar, da so njegovi začetki odlični, nova abstrakcija pa mu {X)nuja neiz- merne možnosti. Tokratna razstava Je temeljni kamen, dela so likovno (lognana, kot vsak umetnik, pa si mora tudi Viktor Rebernak še oblikovati svoj lastni rokopis. Morda lx) za Ptujčane, vezane na tra>tave pa se obisko- valcem ponuja možnost, spremljati mladega slikarja že na začetku poti in upati Je, da se tega zaveda tudi likovna scena Ruja. danes, tu, če Je že mogoče govoriti o njej, ali pa bomo čakali trenutek, ko bodo do- mači avtorji postali "nekdo" zunaj domačega kraja. NaV Nagradno turistično vprašanje Letos manj otrok Pri pouku... Lani prvič in letos drugič je bil v Ptuju v organizaciji Zve- ze kulturnih organizacij Slo- venije v Ptuju Bralni tabor za otroke porabskih Slovencev iz Madžarske, ki se ga je ude- ležilo 16 otrok. Bili so gostje Osnovne šole Olge Meglič. Tudi letos smo v Ptuju poz- dravili otroke porabskih Slo- vencev iz Madžarske, ude- ležence Bralnega tabora. Lani so stanovali v Dijaškem do- mu, letos pa so organizatorji menili, da bo bolje, če bodo preživeli več časa z vrstniki. Tako so učenci Osnovne šole Olge Meglič gostili otroke iz Madžarske, ki obiskujejo do- polnilni pouk slovenščine. Prišli so iz Monoštra in Zgor- njega Senika. Kaj vse so počeli na eno- denskem bivanju v Ptuj, pa nam je povedala učiteljica iz Zgornjega Senika Judita Šu- lič: " V Ptuju nam je bilo zelo dobro. Dopoldne smo imeli pouk na Osnovni šoli Olge Meglič, popoldne so bile ple- sne in pevske vaje v gleda- lišču in v Narodnem domu, obiskali smo mladinski odde- lek ptujske knjižnice, si ogle- dali najmanjšo, največjo in najstarejšo knjigo v knjižnici. V prostem času, pa so bili na- ši otroci pri družinah, bili smo vsi skupaj na izletu v Logar- ski dolini, otroci so si ogledali Ptuj in njegove znamenitosti. Letos je prišlo v Bralni tabor polovica manj otrok kot lani. Žal, danes je vedno manj otrok, ki govorijo slovensko, v šoli imajo slovenščino kot do- polnilni pouk. Na šoli v Zgor- njem Seniku, kjer poučujem, je 85 otrok, polovica obiskuje pouk slovenščine, druga polo- vica pa nemščino, saj imamo tam tudi nemško manjšino." Teden je minil kot bi pihnil in v soboto so se poslovili, z novimi spoznanji o Sloveniji, z nekaj več znanja slovenščine in z veliko novimi prijatelji. NaV Gradovi naše ogledalo Prej.šnji teden, v sredo, so se na ptujskem ^radu na pobu- do turistične zveze Slovenije srečali predstavniki j^radov na Slovenskem, ki s svojo dejavnostjo sooblikujejo turistično ponudbo Slovenije, z namenon ustanovitve Skupnosti gra- dov na Slovenskem. Srečanje sta odlično pripravila Skup- ščina občine Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. Gradovi so bili že od nekdaj nosilci življenja v nekem okolju, tega so se mnogokje zavedli tudi danes in gradove uspešno vključili v turistično ponudbo. Zakaj, že dolgo je jasno, da je turistična ponud- ba, kulturna ponudba. V Slo- veniji je znanih 600 lokacij gradov, 200 se jih je ohranilo do danes, okrog 40 v ruševi- nah, v .31 so muzeji, v 14 ho- teli, v 20 javne ustanove, v 10 so socialne ustanove in blizu 40 je tistih, ki služijo za sta- novanja. Tako gradove še ved- no uporabljamo oziroma izko- riščamo kulturno dediščino v najrazličnejše namene, saj iz- koriščanje ali uporaba samega gradu ali znaka gradu ni za- konsko urejeno. Kar niso uspeli uničiti gradov Turki, kmečki punti, bomo kot kaže uspeli zrušiti danes. Zakaj? Gojko Zupan iz Za- voda za naravno in kulturno dediščino Republike Slovenije pravi: " Prvi vzrok je, ne živi- mo več v času fevdalizma, drugi pa, nismo znali prevred- notiti funkcije gradov, da bi gradovi, ne samo kot stavbe, ampak stavbe z vsebino fuk- cionirali tako, da bi skrbeli vsaj sami zase, če že ne za širšo okolico. Problem je širši, kajti z določenimi političnimi povdarki izgublja lahko neka funkcija. Mi smo za to še do- datno poskrbeli, veliko bolj aktivno kot kjerkoli drugje. Kajti, če primerjamo naše vzornike, ne moremo reči vzornike, ampak ljudi oziroma države, ki so bile v podobnih situacijah. Poljska, Češka, so bili tako ponosni na svojo mi- nulo zgodovino in na čas fev- dalcev, ne glede na to ali so takrat govorili poljsko, češko, nemško ali rusko, da so ohra- nili te gradove vključno z opremo. Pri nas je bilo druga- če, izgnali smo tako fevdalce kot nemški jezik, tudi v tistem pozitivnem smislu. Danes, ko proslavljamo obletnico bitke pri Sisku, vidimo, da gradu Turjak, ki je bil vzorčni pri- mer slovenskega gradu, nismo bili v štiridesetih letih sposob- ni obnoviti tako, da bi služil kot kvalitetno razstavišče. Pa ne gre za to, da mi kot stro- kovnjaki ne bi znali objekta prenoviti, ampak je šlo predv- sem zato, da nismo znali orga- nizirati denarja v pravo smer, da nismo znali organizirati sa- me prenove na način, ki bi pri- peljal do obnovljenega gradu. O sami namembnosti gradov pa, ni vsak grad za hotel, mu- zej, razstavišče ... Gradovi so tudi v zgodovini služili ra- zličnim funkcijam, nekateri so bili trdnjave, nekateri stano- vanjske stavbe, nekateri so bi- li reprezentačni objekti, imeli so množico funkcij. Tudi da- nes bi morali za gradove, vsaj za likovno kvalitetnejše gra- dove ali gradove na izjemnih lokacijah, poskrbeti tako, da bi z diversifikacijo teh fun- kcij, ne tudi samo muzejskih, kajti tudi muzej, ki je v vseh prostorih gradu, muzej, ki je odprt samo nekaj ur na teden, brez nekih osnovnih gostin- skih prostorov, brez česar ko- li, je mrtva ustanova in tak ob- jekt potem propada. Potem se- veda kličemo na pomoč drža- vo, da vlaga sredstva, lahko rečemo v zgrešeno investicijo. Nekaj primerov gradov na Slovenskem pa vendarle ima- mo, ki dobro funkcionirajo: Ptuj, Bled... Čeprav še vedno ne znamo dovolj dobro izkori- stiti teh funkcij, da bi v slo- vensko indentiteto vgradili tu- di same gradove kot slovensko zanimivost." Vlaganja v kulturne spomeni- ke še vedno ni.so stimulativna, tudi kar se tiče zakonodaje, je Slovenija še precej bosa. Na področju davčne zakonodaje bi lahko marsikaj prevzeli iz tuji- ne, kjer vedno najprej poskrbijo za indentiteto svoje države. Na srečanju so imenovali iniciativni odbor, ki naj bi po- skrbel, da bi novembra usta- novili Skupnost gradov na Slovenskem. Vendar skupnost sama po sebi ne bo dovolj, če se ljudje ne bodo začeli zave- dati tega, kar imajo. Pomem- bno je, da začnemo prepozna- vati vrednote, ki so bile, ozi- roma tiste, ki so še in jih za- ščitimo na tak način,da nam bodoče generacije ne bodo mogle očitati, da smo jim te vrednote uničili. Strokovnjaki menijo, da bi lahko gradove, ki jih še ima- mo, ohranili, zakaj vsaka ob- čina ima dva ali tri, razen iz- jem kot so Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Ljubljana, te izjemne stavbe bi lahko vsaka občina v desetih, petnajstih letih obno- vila v reprezentančni objekt, podobno kot je naredila obči- na Laško z gradom Tabor, ki je postal identiteta kraja. Skupnost gradov na Sloven- skem je torej postala nuja, za- vest o zgodovini, ki jo je mo- goče, ne samo ohraniti bo- dočim rodovom, ampak uspeš- no vključiti v turistično po- nudbo. Upati Je, da bo volji strokovnjakov spomeniškovar- stvene dejavnosti, turističnim delavcem, gospodarjem se- danjih uspešnih gradov sledila tudi država z ustrezno zakono- dajo, ki bo temeljila na veden- ju, da so tudi gradovi del slo- venske zgodovine, del sloven- ske identitete. Nataša Vodušek "Graščaki" slovenskih gradov v palaciju ptujskega gradu (Foto:OM) 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 1. jum 1993 - TEHMm Naivnost ali poiilep A.G. Da bi lahko spoznali, kaj jc kdo na osnovi zapisnika SDK o poslovanju v Perutnini za leto 1991 in polovico 1992 naredil ali ukrenil, naj najprej navede- mo nekaj njegovih poglavitnih zaključkov. Delavci ptujske po- družnice SDK so pregled opra- vljali v delovnih prostorih Pe- rutnine od 30. januarja do 10. julija lani. Zanimivo je, da so zapisnik naredili na osnovi zah- tevkov Zveze Perutninarjev, parlamentarne komisije za celo- vito preučitev okoliščin in poja- vov oškodovanja družbene la- stnine ter kriminalističnega od- delka mariborske Uprave za no- tranje zadeve. Ravno zato so prav ti najbolj poklicani, da na osnovi zapisnika tudi kaj ukre- nejo ali vsaj komentirajo v njem ugotovljena dejstva. TERJATVE DO SRBSKIH KUPCEV v LETU 1991 v poročilo SDK so med dru- gim zapisali: "Politične razmere v Jugoslaviji v začetku leta 1991 so v veliki meri nakazova- le tendence po zaostrovanju raz- mer na gospodarskem področju. Vendar Perutnina kot podjetje s skoraj 50 odstotnim deležem zagotavljanje svoje lastne pro- daje na beograjskem področju ni prekinila dobav perutninske- ga mesa na omenjeno področje, niti v začetku leta 1991. tudi ne v času. ko se je v Sloveniji pri- čela desetdnevna vojna, pa tudi ne po 15. juliju 1991." 30. septembra 1991 je po evi- denci saldokontov Perutnine ostalo še vedno veliko terjatev Perutnine do skladišč v Beogra- du. Skupni znesek terjatev do Srbije. Vojvodine in Črne Gore je bil v oktobru 1991 še vedno 39 milijonov 810 tisoč tolarjev. Odločili so se za odpis terjatev v višini 20 ostotkov. ostanek terjatev v višini 31.848.596 to- larjev pa je bil v poslovnih knji- gah za leto 1991 iz terjatev do kupca v državi preknjižen v ter- jatve do povezanih podjetij, z možnostjo vključitve postavke v delitveno bilanco med repu- blikama nekdanje Jugoslavije. Tudi po 30. septembru 1991 je Perutnina pošiljala v Srbijo meso in mesne izdelke in tudi teh vrednosti jim niso poravna- li. Skupni znesek terjatev Perut- nine do Srbije, Vojvodine in Črne gore je do zaključka kon- trole SDK tako znašal 64.328.397 tolarjev ali milijon 723 tisoč 332 nemških mark. PREDUJMI ZA LETINO KORUZE V LETU 1991 28. februarja 1991 je Perutni- na sklenila pisne sporazume o finaciranju proizvodnje in naku- pu koruzne letine 1991 s srbski- mi pridelovalci iz Sivca, Kapu- sina, Srbobrana, Gospodincev in pozneje še iz Srbskega Itebe- ja. V pogodbah je bilo določe- no, da Perutnina avansira proiz- vodnjo koruze letnika 1991 v odvisnosti in v višini prejetega kredita od Poslovne banke in za avansirana sredstva obračunava obrestno mero kot jo zaračuna- va poslovna banka za takšna vlaganja. Dogovorjeno pa je bi- lo, da morajo dobavitelji v pri- meru neizpolnjenih obveznosti prejete avanse vrniti skupaj s komercialnimi obrestmi za čas koriščenja avansov. Konec leta 1991 je znesek danih preduj- mov za koruzo znašal 34 milijo- nov tolarjev ali 910.846 tisoč nemških mark, koruze pa vse do julija 1992 niso prejeli. Obresti za dane predujme za koruzo so tako 31. 12. "1991 znašale 26 milijonov 505 tisoč tolarjev ali 710 tisoč mark. UNZ JE LANI OVADILA A.G. Na osnovi ugotovitev iz zapi- snika SDK je Uprava za notran- je zadeve Maribor, kot so pove- dali na tiskovni konferenci 13. novembra lani, ovadila A. G., nekdanjo odgovorno osebo Pe- rutnine Ptuj, zaradi utemeljene- ga suma. da ja zagrešil kaznivo dejanje nevestnega gospodar- jenja. To naj bi storil tako. daje v času od septembra do novem- bra 1991 zanemaril svoje dolž- nosti. saj je v tistem času, kljub temu, da je bilo sodelovanje s poslovnimi partnerji v Srbiji prekinjeno, vztrajal pri pošiljan- ju perutninskega mesa kupcem v tej južni republiki. Tako naj bi nastalo za 30 milijonov tolarjev škode. Za kaznivo dejanje, za ketero so podali ovadbo, je predvidena kazen od šestih me- secev do pet let zapora. Na objavljeno novico iz ti- skovne konference mariborske UNZ je Alojz Gojčič takoj od- govoril javno z izjavo Zakaj je ptujska Perutnina trgovala s Srbijo. Pravi, da so bile to di- rektive z vrha. V prvi točki na- vaja:"... da je bilo gospodarsko sodelovanje s Srbijo v letu 1991 povsem zakonito". Sam pa od- klanja sleherno odgovornost za razpad trga. Nasprotno, trdi, da so z najvišjega vrha prihajale direktive: "Gospodarstveniki po- skušajte zadržati poslovno so- delovanje s svojimi partnerji na Yu trgih !" Neizmerni cinizem A.G. ali kaj drugega? Osnovno vpraša- nje je, ali je gospod A.G. ne- merno spravil Perutnino v tak položaj, ker bi jo bilo tako lažje olastniniti (nekaj vzporednih firm je nastalo), ali pa je res verjel, da bo po vojni vse tako kot je bilo prej. Je bil le naiven produkt režima, ki gaje na veli- ko sam soustvarjal ali pa je Pe- rutnino namerno zapeljal v mrtvi kot. In kaj je z ovadbo proti njemu, kako se je odločil javni tožilec ? Prihodnjič: JAVNI TOŽI- LEC O OVADBI A.G. Draja Lukman Žunec BODO DANES PRODALI CENTROVOD Kam je izginil denar? Ko Lenarčanu omeniš podjetje Centrovod se mu skremži obraz, tisti pogumnejši ti povedo o njem zanimive stvari. Nihče pa ne more skriti razburjenja in slabe volje. Kaj se je zgodilo v tem podjetju, ki ima sedež v zgradbi, katere vhod je podoben ljubljan- skemu Smelt-u. Ker Lenarčani, še posebej tistih stodvainsedemdeset, ki so bili na dan stečaja zaposleni, ne morejo ravnodušno pozabiti na Centrovod, smo za mnenje prosili stečajnega upravitelja Ivana Bukovnika. "Decembra leta 1991 je bilo dokončno znano, da za Čentro- vod ni več bodočnosti. Januarja leta 1992 smo začeli z aktivno- stmi, da bi ga prodali in porav- nali dolg do upnikov. Seveda primernih kupcev nismo našli, zalo smo oddali prostore v na- jem večim zasebnim podjetni- kom. V Centrovodu je na razpo- lago tisoč tristo kvadratnih me- trov opremljenih pisarniških prostorov, nekaj več pa je še ostalih prostorov. Z denarjem, ki ga plačujejo najemniki pokri- vamo stroške stečaja in za- jamčene osebne dohodke delav- cev. Po podatkih je znano, daje zadnje leto bilo polovico delav- cev zaposlenih v administraciji in da proizvodne dejavnosti ni bilo. Podjetje je bilo registrira- no za kovinsko dejavnost in gradbeništvo, vendar zadnje le- to ni opravljalo svojih storitev in ni ustvarjalo nobenega do- hodka. Zanimivo je tudi to, da je vodilnim uspelo najsodobne- je opremiti prostore in nabaviti pisarniško opremo, stroji za proizvodnjo pa so bili zastareli, med najslabšimi. Stroj za pihan- je plastike, na katerega so vodil- ni prisegali, da je najsodobnejši in neke vrste revolucionarna pridobitev, je danes na dvorišču in čaka na odvoz za staro žele- zo. Šestega decembra leta 1991 je v Centrovodovi blagajni pri- manjkovalo brez zaračunanih obresti štirinajst in pol milijona DEM. Kam vse je odtekal ta de- nar nisem mogel v celoti odkri- ti. Ve se za nepravilna ' ganja v tovarno suhih malt v Džur- dževcu na Hrvaškem, vlagali so tudi na Kosovo in Makedonijo. Veliko je bilo opravljenega dela "na črno", vendar je vse skupaj sedaj težko dokazati", pripove- duje Ivan Bukovnik. "Dokazano pa je, da so vodil- ni hoteli prodati tovarno suhih malt v Džurdževcu in sklenili kupoprodajno pogodbo s tem da je bila kupnina plačana le v višini 200 DEM. prodana pa je bila za dva milijona DEM." Lahko bi dejali, da je v Le- nartu in okolici "javna skriv- nost" razmišljanje, da so kapi- tan in ostali člani posadke mo- goče namenoma pustili potoniti ladjo Centrovoda, saj so nekate- ri od njih sedaj uspešni zasebni- ki v podobni dejavnosti. Mogoče bo glavnemu upniku SKB banki uspelo prav v času. ko berete ta sestavek prodati prostore Centrovoda in se bo negotovost končala. Vseeno pa se ne moremo izo- gniti dvomom, da se je denar za gradnjo Centrovoda jemal iz vreče, v katero je prihajal denar za manj razvite občine. Nič čudnega ni. če je hotela lenar- ška občina zbežati iz seznama manj razvitih z zgradbami kot so Centrovod, Agata in še neka- tere v Lenartu, in da se je pri begu pošteno spotaknila. Tudi sedanji vodilni možje stokajo, da je občina demografsko ogro- žena in očitajo odgovornim v Ljubljani, da nima zanjo poslu- ha. Ostaja pa dejstvo, da zaradi podobnih projektov, kot je bilo podjetje Centrovod, ostaja vse več brezposelnih in je občina po stopnji nezaposlenih že na vo- dilnem mestu v Podravju. Marija Slodnjak Nekdanje prostore Centrovoda ima sedaj v najemu dvajset manjših podjetij in tu bi lahko nastal obrtniško- poslovni center Lenarta. ELEKTRONSKI DART Konec ligaške sezone pomlad '93 S 15.6.1993 sc je končala druga sezona inoštvenih tek- movanj Slovenije v elektron- skem pikadu. Z zmagami v C ligi (igra 301) prejšnje sezone sc je v B ligo (igra 301 Masters Out) uvrstilo šest moštev, katera so se v najzanimivejših dvobo- jih, ki si je ogledalo tudi veli- ko število gledalcev, pomerila v natančnosti in psihični pri- pravljenosti ob metanju v tarčo. Ob teh moštvih se je v sezoni Pomlad '93 potegovalo v C ligi še 26 ekip za čim boljše uvrstitve. Mnenja vseh opazovalcev so bila enotna in sicer, da način in izpeljava tekmovanj po pra- vilih F. E. C. S. (Evropska fe- deracija kompaktnega športa) omogoča v resnici le najbolj- šim zmago in s tem v nasled- njih sezonah nastop v višjih ligah vse do Slovenske A Li- ge, katera se bo po dosedanjih priporočanjih strokovnjakov F. E. C. S. oblikovala že jeseni 1994. Pričakujemo lahko, da bi se Slovenija že v letu 1995 ude- ležila tudi mednarodnih mošt- venih nastopov. Dosedanja opažanja strokovnjakov F. E. C. S. so pokazala, da našim tek- movalkam in tekmovalcem manjka predvsetn izkušenj iz tekmovanj višjega ranga v na- cionalnem in internacionalnem smislu. V tein smislu je F. E. C. S. pooblastila tudi Z.D.I.Š.A.S. (Slovensko zvezo kompaktnega športa) za organizacijo kvalifi- kacijskih tekmovanj posamez- nikov v naslednjih sezonah. Obenem so predstavniki F^^ E. C. S. opomnili na strogo pri- državanje predpisov, katere je Z.D.I.Š.A.S. prevzela s pod- pisom pogodbe, kjer naj bodo omogočena tekmovanja vsem tekmovalkam in tekmovalcem, če le športni aparati LOEWEN TURNIER DART, na katerih bi se naj izvajala tekmovanja omenjenega ranga, ustrezajo predpisom Zveze. Ti športni aparati morajo biti dobavljeni od večjih znanih podjetij-za- stopnikov, ki so pogodbeno ve- zana glede kritja stroškov tek- movanj nacionalnega in inter- nacionalnega značaja. Glede na zainteresiranost kaže, da se bo število moštev v Sloveniji v nasledtiji sezoni najmanj potrojilo, saj se bodo sedanjim ekipam pridružila tudi moštva iz ostalega dela Slovenije, ki se že dalj časa priprav Ijao na "duele" z moštvi iz vzhoda. Prvo-urvrščeno moštvo Nizozemske na lu. svet. prvenstvu Royal Dar- tes v Brigu (Švica) od 4. - 6. junija 1993. Člani najboljših moštev I. Slovenske lige Royal Dartes BI in C1 ■ C5. Zanimivosti iz ormošice oličine Danes ponovni sklic 27. skupne seje Zaradi nesklepčnosti minulo sredo, je ormoški občinski župan za danes, ob 13. uri ponovno skli- cal 27. skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine Ormož s podobnim dnevnim redom. Tako bodo danes obravnavali predlog odloka o preimenovanju naselja Tomaž pri Ormožu v sveti Tomaž, v Središču ob Dravi bodo Preljinsko ulico preimenovali v Trško. Ob teh bodo obravnavali šc veliko raznih dru- gih odlokov ter poročilo o delovanju požarne inšpekcije v občinah Ormož in Ptuj v letu 1992. Na tej skupščini bodo Ediju Kozelu podelili pla- keto Ormoža. Prireditve ob sedmem tednu upokojencev Od nedelje. 27. junija do sobote 3. julija poteka v ormoški občini sedmi teden upokojencev. Prire- ditve so se pričele v nedeljo z razstavo likovnih del in cvetja ter kulturno prireditvijo "Tudi po do- mače je lepo". V ponedeljek so imeli na Malem Kogu upokojenski piknik, v torek so ob predavan- ju "Ormož skozi stoletja" prisluhnili tudi Erni Meško. ki je ob tej priložnosti predstavila svoji dve knjigi. Danes so na sporedu meddruštvene športne igre, sklepna prireditev pa bo v soboto, 3. julija na Kogu. Ob tej priložnosti bodo nastopili zbori Skupnosti upokojenskih organizacij Štajer- ske, dekliški sekstet Kog ter godba na pihala iz Domažal. Sklep o imenovanju Izvajalskega tirna projekta REVIT Na zadnji seji ormoškega izvršnega sveta so sprejeli skiep o imenovanju strokovnega izvajal- skega tima projekta REVIT. Tako so v ta strokov- ni tim imenovali Branko Sok — Tovarna sladkor- ja Ormož, Jakoba Ivanuša — Kmetijska svetoval- na služba Ormož, Pavlo Ivanuša — Sekretarijat za gospodarstvo in občo upravo SO Ormož. An- dreja Frica — Optiplast Ormož. Renata Hačka - Mercator — Ograd. Antona Kiriča — Obrtna zbornica Ormož. Ano Lukaček — Mercator Zar- ja. Pavlo Majcen — Komunalno podjetje Ormož. I.udvika Hriberška — Komunalno podjetje Or- mož, Silva Žižka — Jeruzalem Ormož in Franca Škorjanca — Sekretarijat za urejanje prostora in varstvo okolja SO Ormož. V prvem ciklusu se bodo člani ormoškega stro- kovnega tima usposabljali skupaj s ptujskimi, ko- nec avgusta pa bo usposabljanje potekalo tudi v Ormožu. Vida Topolovec f EDMIK - jiiLTj im mSt KRAlf IN LJUDJEW ? pradnja poteka po načrtih Gradnja prve etape turistične- ga naselja v ptujskih Termah poteka skladno s terminskim planom. Vseh enajst objektov je Ic pod streho. V teku so za- l^ljučna dela tako, da bodo julija pričeli montirati opremo. V prodajno ceno splošnih prosto- ,ov in apartmajskega hotela je iiainreč vključena tudi oprema. Lokale pa bodo zgradili do ceirte gradbene etape in jih nato predali lastnikom ozirotna bo- dočim kupcem. Dosedaj so, kot je povedala direktorica Term Slavka Gojčič, prodali že več lokalov v pritličju in tudi apar- tmajev. Ob našem obisku v Ter- mah smo se z direktorico pogo- varjali tudi o financiranju grad- nje turističnega naselja. V jav- nosti se o tem precej govori in natolcuje, gradnjo povezuje s Hitom in še kom. Kako je z denarjem za grad- njo prve etape turističnega naselja Term? "Že na začetku moram pove- dati, da novega turističnega na- selja ne gradimo s sredstvi no- vogoriškega Hita. Gradimo z blagovnim kreditom gradbenega izvajalca, ki financira gradnjo. Zato je potrebno, da zgrajene zmogljivosti tudi prodamo. La- stnega denarja, ki bi ga vložili v gradnjo turističnega naselja, ni- mamo. Naš delež sta zemljišče in sofinanciranje tehnične doku- mentacije. Glede na razvojno- terminski načrt pa moramo ta kapital povrniti, da bomo lahko skupaj s financerjem pričeli gra- diti novo fizioterapijo in v na- slednjem letu pričeli obnavljati obstoječo osrednjo stavbo zdra- vilišča. Kar pa zadeva novogo- riški Hit moram povedati, da smo lani res podpisali pismo o nameri o nadaljnjem razvoju ptujskih Term. Z njim je novo- goriški Hit sprejel obvezo, da bo financiral marketinško študi- jo o možnostih zabaviščnega tu- rizma v okviru Term. Doslej smo se o tem že večkrat pogo- varjali, konkretnih rezultatov pa za zdaj še ni bilo." Kaj pa denar Kombinata? "Ni ga, mi (Terme) smo v la- sti kombinata." Boste s prodajo /aslu/ili? "Infrastruktura za potrebe raz- voja Term ni bila urejena, zato je bilo potrebno v okviru prve etape gradnje vključiti tudi te stroške v m2 zgrajene površine. Poudariti velja, da pa bo že sedaj zgrajena vsa potrebna infrastruktura, ki bo služila celotnemu naselju po končani gradnji, ko bomo imeli 700 postelj. V prvi etapi do sep- tembra jih bo 170." Kako pa se v j^radnjo vklju- čuje občina? "Občina pomaga pri financi- ranju komunalne infrastrukure v okviru urejanja ceste do Term." . MG Lipa nas opominja na prepotpoiino slogo In sodelovanje "V mnogili krajiht Slovenije so pred dvema letoma ob slovesni razglasitvi slovenske samostojnosti polni upanja, po- nosa in vere v bodočnost zasadili lipo, simbol slovenstva, drevo sprave in povezanosti. Podobno je bilo tudi v Ormožu, vendar smo takoj drugo jutro, še vsi pod silnim vtisom, da imamo končno svojo lastno državo, izvedeli, da se mestu bliža tankovska kolona nekdanje jugoslovanske armade. Marsikdo tega ni verjel. Žal je kmalu vsem postalo jasno, da je vest resnična. Naša nova slovenska država je bila takoj ob svojem nastanku ogrožena," je na proslavi ob dnevu slo- venske državnosti v Ormožu minuli četrtek govoril predsednik občinske skupščine dr. Jože Bešvir. Iz četrtkove proslave dneva državnosti v Ormožu. (Foto: Štefan Hozyan) V nadaljevanju je povedal, da so bili nad odločnostjo, ki smo jo takrat pokazali Slovenci, pre- senečeni tudi napadalci, saj so za nas menili, da smo ponižen, nebojevit narod. Še na misel jim ni prišlo, da bi se jim utegnili ravno mi postaviti po robu. "Nikoli prej, na žalost pa niti pozneje nisem čutil v naših lju- deh tiste medsebojne povezano- sti, ki dela čudeže," je še pou- daril enotnost Slovencev v ti- stih, za nas, tako odločilnih dneh. Sprašuje pa se, kam je vsa tista naša medsebojna pove- zanost tako nenadoma izginila, ko sedaj pred očmi vsega sveta peremo umazano politično peri- lo in mislimo, da bomo s takš- nim načinom vstopili v svet raz- vitih. Kot je pri takšnih rečeh navada, potegnejo osebne kori- sti in lažno slavo samo nekateri posamezniki, brez ozira na ško- do, ki jo s tem delajo di-žavi in narodu. "Menim, da so ravno slove- snosti ob pomembnih praznikih pravi čas in priložnost za premi- slek. Ob spominih na dogodke pred dvema letoma in močne občutke medsebojne povezano- sti, ki nam je pomagala v borbi za svobodo in preživetje naro- da. nam mora postati jasno, da bomo kot narod lahko preživeli in izboljšali nezavidljiv gospo- darski položaj le, če bomo vsi skupaj vložili vse sile v gospo- darski napredek. Vzpodbuda in vzor za taka dejanja pa nam bo- dita v prihodnje dva današnja simbola, lipa in naš pihalni or- kester. Lipa, ki smo jo zasadili pred dvema letoma, je že od davnih časov naše slovensko drevo. Pod njenim okriljem so se v preteklosti dogajale mnoge, za naš narod pomembne reči. Naj nas tudi v prihodnje spo- minja na pre potrebno sodelo- vanje, če hočemo kot narod tudi obstati. Orkester, ki smo ga iz- brali za današnjo proslavo, pa nam je simbolično pokazal, da se z uklajenim delom lahko do- seže dobra harmonija, "je skle- nil svoj nagovor na proslavi dneva državnosti v Ormožu dr. Jože Bešvir. Ker je skoraj navada, da jo ob praznovanju dneva slovenske državnosti zagode vreme, so tu- di tokrat izvedli proslavo v or- moškem domu kulture. Vida Topolovec "Nastala je bogafii beim najrazllčne^lii sadov..." Ob odprtju razstavljenih del osme tomaževske kolonije likovnikov amaterjev minuli petek je bilo pravo sožitje likovne umetnosti z j^Iasbeno in besedno. Profe.sorja ormoške glasbene šole Metka Žižek in Rado Munda sta kot že tolikokrat do.sedjjj razveselila domačo občinstvo. Ob tekstih dr. Stanka Janežiča, ki stii jih brala Irma Ferlinc in Dušan Tomažič, povezovala pa Nevenka Curin, sta izvedla We- brov koncert za klarinet in klavir, Oberortnerjev Dogovor lutk za saksofon in klavir ter Saint Saensovo Nostalgijo za klavir. Razstavljena likovna dela Vladiee Elvič - Vovk, Jožeta Foltina, Milene Ka.stelie^ Ervina Kralja, Bojana Lubaja, Alojza Makoterja, Jožiee Nedeljko, .Julija Ošlovnika, Danka in Radmile Pribačič, Vide Rajh, Veronike Rakuš, Bohiimila Ripaka, Franca Simoniča, Rozine Šebetič, Iva Zupaniča ter Nade Zidarič, prikazujejo slovenjegoriško pokrajino med Svetinjami, Jeruzalemom, Kogom in Gomilo. Mentorica letošnjega srečanja je bila akademska slikarka — specialistka .Jasna Kožar — Hutheesing iz Maribora. Meni- la je. da prikazujejo likovna dela letošnje tomaževske kolo- nije nostalgično hrepenenje po starožitnosti. ki se kaže v tra- dicionalni izbiri slikarskih motivov, kar še stopnjujeta re- lativna zaprtost Slovenije ter njena odmaknjenost od kultur- nihsredišč. "Navezovanje na evropsko ru- ralno slikarstvo ter lokalno fol- klorno tradicijo, vztrajanje pri poetičnem krajinarstvu z njego- vo simboliko vred. neposredno čustvovanje, so značilnosti kon- vencionalnega slikarstva. Vzrok je v pomanjkanju slovenske sli- karske tradicije, zlasti roman- tičnega slikarstva ter nepre- pričljivost slovenskega akade- mizma, za katerega pa se slikar- ji niso dovolj izobrazili. Tudi poudarjanje slovenstva z upodabljanjem kmečke motivi- ke je ena od značilnosti v zgo- dovinskem razvoju našega sli- karstva, ki se veže na "narodno- budniško" politiko v preteklo- sti. Eden najpriljubljenejših te- danjih motivov je bila sloven- ska vas. Ob praznovanje Dneva slo- venske državnosti takšen razvoj kulture bolje razumemo," je menila mentorica. Dodala je še, da v preteklosti mali naročniki in provincionalno okolje od umetnikov niso pričakovali več- je izvirnosti in ob pomanjkanju ambicioznih mecenov, ki bi omogočili monumentalnejša, umetniško zahtevnejša dela, ostaja stanje več ali manj ne- spremenjeno še danes. Tomaževčani so na svoje li- kovnike nadvse ponosni. V stari šoli so jim uredili galerijo, kjer visijo ob stalni zbirki tudi "sveža" dela. Kakorkoli že, na ta način se ohranja veliko naše slovenske zgodovine, pa četudi so to samo klučaje, stare kmečke domačije ali značilna, mehka slovenjego- riška pokrajina. Vida Topolovec Dnevi glasbene vzgoje v Ptuju Organizacijska enota Zavoda Republike Slovenije za šol- stvo in šport je v Ptuju pod pedagoškim vodstvom profesori- ce Zinke Bezjak. pripravila seminar glasbene vzgoje. Semi- nar je bil od ponedeljka do srede v ptujskem Dijaškem domu. V tridnevnem seminarju so učiteljem razrednega pouka predstavili osnove kvalitetnega pedagoškega dela glasbene vzgoje. Predavali so: prof.dr. Breda Oblak, prodekanka Akade- mije za glasbo v Ljubljasni in avtorica glasbenih učbenikov za osnovnošolce. Iko Otrin. profesor baleta in koreografije, Jolanda Korat profesorica solopetja. Martin Bajde profesor igre na malih Orffovih glasbilih in Carol Bauer profesorica glasbene didaktike in predstavnica evropskega združenja glasbenih pedagogov iz Švice. Na glasbenih večerih se je predstavila profesorica Darja Koter iz Ptuja s svojimi pevci. Pokrovitelj srečanja je bila družba Bomoss d.o.o., sodelo- val pa je tudi Turistično informativni center Ptuj. N.V. iz tomaževske likovne razstave. (Foto: Štefan Hozyan) Naša jubileja ■Med take prire- ditve je spadal tu- di "Kult urno-pro- svetni festival", ki je bil 16. in 17. oktobra v Ptuju. V Našem delu so ta- krat zapisali: "V soboto zvečer je bilo mesto okraSe- no z zastavami in zelenjem, izložlx' trgovin pa s slika- mi naSih voditeljev. /.../ V nedeljo zjutraj je mesto ponovno z.aživelo. Sindikalisti in frontovci so na ptuj- skih ulicah v špalirju pričakovali povorko nastopajočih igraLskih, pev- skih in godbenih skupin". Sledili so živi opisi dogajanj na prireditvah, vsebina političnih govorov ... Velja še omeniti, da je Naše delo sredi oktobra začelo izhajati ob četrtkih, do takrat ob sobotah. To so utemeljili s tem, da bodo lahko kmetje list dobili do nedelje, ker ob drugih dnevih nimajo dosti časa za branje. Ob četrtkih izhaja Tednik še danes. usoda prvega urednika Drago Zupančič, prvi urednik Našega dela zasluži, da mu nameni- mo nekaj prostora. Njegova usoda nazorno odslikava kruti čas in režim, ki je uravnaval tisti Čas brez- pravja, krivic in nasilja. Na Poverjeništvu za prosveto OLO Ptuj so 23. julija 1948 sprejeli dva dokumenta. Prvi je bil poročilo o pripravi prvih dveh številk Našega dela z navedbo, da je gradivo za drugo številko pripravljeno za tisk in bo izšla 29. julija. Drugi dokument je bil program dela poverjeništva za me- sec avgust, v katerem je bilo med drugim zapisano, da bodo ustanovili časopisno upravo Naše delo, organi- zirali dopisniško mrežo, izboljšali razpečavanje in pridobivali redne na- ročnike. Oba dokumenta je podpisal Drago Zupančič kot pomočnik in na- mestnik poverjenika. Drugi dan pa ga ni bilo več v službo... Na sestanku celice KP so o njem že razpravljali kot o sovražniku ljudstva in ga obsojali. Secirali so njegovo delo, iskali namišljene napake in obljubljali, da jih bodo popravili. Pozneje so v pro- gram dela zapisali, da bodo na področju iculture in prosvete odpravili pomanjklji- vosti, ki so jih na tem področju zagrešili "vrinjeni protiljudski elementi". Drago Zupančič je bil aretiran skupaj z drugimi "simpatizerji" in- formbiroja, vendar so mu v preisko- valnem postopku naprtili drugo krivdo. V Našem delu Številka 12 z dne 2. 12. 1948 je bil na 4. strani objavljen daljši sestavek pod naslo- vom: "Zločinec Zupančič Drago ob- sojen na 20 let odvzema prostosti". Iz vsebine sestavka povzemamo, da je bil, 17. novembra (1948) pred okrožnim sodiščem v Mariboru ob- sojen, da spada v vrsto že obsojenih vojnih zločincev, ki so obrnili hrbet svojemu ljudstvu in Šli po poti na- rodnega izdajstva. Obtočnica mu je očitala sodelovanje z gestapom že od leta 1941 naprej, da je bil v dveh taboriščih vodja faši- stične prevzgoje delavcev itd. same strahovite obtožbo, na koncu zatieljene s tem. da je kot agent gestapa spomla- di 1945 zvabil v svojo hišo v Halozah dva partizana in ju tam zadrževal do prihoda nemške policije, ob spopadu z njo pa sta oba partizana izgubila življenje. Ob tem naj navedem zna- čilen odstavek iz obrazložitve sodtie: "Obtoženčeva krivda glede vseh de- janj je dokazana na podlagi njegovega izrecnega priznanja v preiskavi ("podčrtal F. F.). Pri razpravi je svoje prvotne izjave prekliceval ter se hotel na ta način izmakniti ponovnemu priz- nanju storjenih zločinov. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo kot ob- težilno, da je obtoženi Zupančič storil le zločine kot intelektualec." Nič ni pomagalo, da je na razpravi preklical izjave, ki jih je po danes zna- nih metodah mučenja in nasilja za- sliševalcev v preiskavi od njega izsilil, obsojen je bil na 20 let odvzema pro- stosti s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic in zaplembo pre- moženja. Primer je močno podoben dnigim žrtvam "dachavskih procesov". Resnica o teh procesih si je dolgo in počasi uti- rala pot v javnost, kar je privedlo konč- no do popolne rehabilitacije teh žrtev. Pri Dragu Zupančiču je šlo nekoliko hitreje in lažje. Po obsodbi so njegovi svojci, po posredovanju prijateljev, obiskali dr. Jožeta Potrča, ki je bil ne- kaj dni pred tem procesom na 11. kon- gresu KFS izvoljen za člana politbiroja in je imel takrat v Sloveniji pomem- bno besedo. Dr. Jože Potrč je Zu- pančiča poznal, vedel je, da je pošten- jak, zato je zastavil zanj odločno t)ese- do. Tudi to je bilo v tistem času smelo dejanje. V kratkem je prišlo do obnove procesa, v katerem je bil Zupančič spoznan za nedolžnega, potem iz- puščen in rehabilitiran. Izplačali so mu tudi odškodnino za čas, ko je bil po ne- dolžnem v zaponi. Preiskovalni zapor in sodba sta Zu- pančiču zadala težak moralni udarec, ki je pustil na njem vidne posledice. Neicaj let se je izogibal javnosti, bil brez službe, posamezni njegovi sode- lavci so se ga izogibali. Taka je bila takrat praksa odnosov med ljudmi. Omemt>e vredno je tudi to, da o ob- novi procesa in rehabilitaciji ni bilo — ne v Našem delu, ne v kakem drugem časniku — zapisano niti t)esedice. Kaj takega tudi nihče ne bi smel objaviti, saj so bili podobni procesi skoraj vsak dan in kdo bi še verjel v "nezmotlji- vost" ljudske oblasti in njih sodišč, če bi objavljali take primere. Primer spodbuja razmišljanje. Okrožno so- dišče ga je spoznalo za krivega na- jhujših zločinov proti ljudstvu samo na podlagi tistega, kar naj bi priznal v preiskavi in ga obsodilo na 20 let za- pora. Čez nekaj mesecev isto sodišče, brez kakih novih dokazov ugotovi, da ni res tisto, kar je priznal v preiskavi, temveč je naklonilo vero tistemu, kai' je rekel na razpravi in v pritožbi ter ga spoznalo za nedolžnega. Težko je to dojeti z zdravo pametjo, vendar nam tudi ta primer danes pomaga razumeti, zakaj je bila tako težka pot do rehabili- tacije žrtev dachauskih procesov, zakaj se sodišča tudi danes težko odločajo za obnovo psostopkov raznih povojnih procesov, obsodb in zaplemb. V primerjavi z mnogimi drugimi žrtvami montiranih procesov je imel Drago Zupančič še srečo. Bil je hitro rahabilitiran. potem je 'bil nekaj let upravnik Delavske univerze Ptuj, pre- davatelj v šoli in na raznih tečajih, sin- dikalni delavec, potem pa do upokojit- ve višji knjižničai' v Ljudski in študij- ski knjižnici Ptuj. pomemben dokument časa Franjo Rebernak se je s svojo mla- dostno zagnanostjo in delavnostjo do- bro izkazal pri urejanju Našega dela. To dokazuje tudi urejenost vsebine po- sameznih številk do začetka leta 1949, ko je bil premeščen v Ljubljano. Dru- go številko Našega dela v letu 1949 je že uredil Jože Vrabl, ki je bil nekaj mesecev prej sprejet v službo pri upra- vi časnika. Jože Vrabl je bil dejansko prvi po- vojni poklicni novinar v Ptuju, Naše delo, pozneje Ptujski tednik je urejal do konca leta 1955, potem pa je delal kot novinar pri Tedniku v Ptuju in Ve- stniku v Murski Soboti do upokojitve. Bil je izjemno komunikativen, znal je preprosto in živo, morda nekoliko pre- več gostobiesedno, opisovati stvari. Vse je znal zat)eležiti tudi s kamero svojega fotografskega apaiata. V nje- govi zapuščini je ostala neprecenljiva zbirka dokumentov takratnega časa. Znal je spretno krmariti med voljo oblasti in politike ter interesi bralcev. Udba pa ga je držala bolj "na kratko" zaradi izjave, ki naj bi jo podpisal leta 1943, ko je dobil dovoljenje za preseli- tev družine iz Srbije na Ptuj. Začelo se je leto 1949, eno najtežjih za našega kmeta in tudi za druge sloje prebivalstva. Pospešeno kolektivizaci- jo je spremljala prisila (visoki davki, obvezne oddaje, plani setve, gozdne brigade). Neizpolnjevanje teh obvez- nosti, v večini primerov jih ni bilo moč izpolnili, so brezobzirno kaznova- li z zaplembo celotnega premoženja in z zaporno kaznijo s prislilnem delom. Kazni je izreklo predvsem okrajno so- dišče v Ptuju. To spada med znane "kulaške procese", ki so bili številni tudi v ptujskem okraju. Visoke kazni pa je lahko izrekala tudi posetina ko- misija pri OLO Ptuj. V Našem delu je bila objavljena večina izrečenih sodb z obrtizložitva- mi. S tem je oblast opozarjala in za- stra.Ševala druge kmete, ki so se upirali kolektivizaciji. posredno pa so s tem "tolažili" delavce, ki zaradi splošnega pomanjkanja niso dobili tudi tistega, kar jim je bilo določeno z živilsko na- kaznico. Prav zato se je podrobno opi- sovalo primere tistih, ki so skrivali pri- delke. jih prodajali na črnem trgu in podobno. Pred sodišča so prihajali tudi tisti, ki niso odhajali na brezplačno de- lo v gozdove, "saboterji v zadrugah" in drugi, ki jih je tako ali drugače zalo- tila ljudka oblast. Poleg obširnih poročil iz sodnih dvoran in dolgoveznih referatov politi- kov — od lokalnih do centralnih — je Naše delo obširno poročalo tudi o ustanavljanju kmečkih delovnih za- drug in zadružnih ekonomij. Ustano- vljenih je bilo 12 novih KOZ (takrat so jih imenovali kmetijska obdelovalna zadruga) in 27 zadružnih ekonomij. Tem so dodeljevali v upravljanje zem- ljo, zaplenjeno na kulaških procesih. Drago Zupančič, umrl maja 1977 8 -- NAŠr KRAJI IN LJUDJE 1. JDLIJ 1993 TEDNIK Pisali snu: ?c. da jr |x'Vski /boi Dl' Ptuj pii'ix'val mrd Slovonci v Italiji. PoNoilati pa moranm. da ima- mo pevci puleg smisla /a ix.'tjc tiuli \eliko željo po dodatnem izobraže- vanju spoznavati svujn domovino, saj nam v rednem cleknnem času to ni bilo nn)goče. Tako smo si lo pot privoščili v la- stni režiji potovanje od Pluja do Do- iK-rdoba. Tu smo imeli večerni kon- cert v prejTolni dvorani domačinov ■Slovencev. Naslednji dan so nas [K^vci iz Do- lx'rcloba mkIIH po "slovenski" zem- lji vse tja (lo Pahmano\e. ogledali smo si Uidi spt>menik padlim Italija- nom (60.000 nn)ž), (iolx.M" kilometer naprej pa poči\ajo tiuii naši Sloven- ci. ki so se borili v sklojiu avstroo- grske vojske v I. svetovni vojni. Domov smo se vračali preko Nove (ii)rice. Tu snu) postali ob grobnici francoskih kraljev Burbanov. Osve- žili smo six)min na čase Ilirije in le- snika Valentina Vixlnika. Nalo nas jiol vodi v skrajni seve- ri)v/ho(lni del Slovenije, vzdolž me- je / Italijo, med najviSjimi gorami slovenskih .lulijskih Alp v Triglav- skem narodnem parku, v dolino reke Soče. Vzdolž svojega loka se pogo- sto globoko in lesno zajeda v skalno podlago in ustvarja Številne brzice in korita. Kdo ne pozna slapa Boke. krajev ob Soči in njenega toplega sredo- zemskega vpliva? Prvič poslojimo v Kobaridu, kraju cvetja - oleandrov. Tu si ogledamo muzej, v katerem je zbrano gradivo iz prve svetovne vojne; prisluhnili smo tuid razlagi in si ogledali film o borbi iz krvavega obdobja Posočja saj so tu tudi trije slikoviti sakralni objekti, monumentalna kostnica nad Kobaridom in nemška kostnica v Tolminu. Radovedni in znanja želni smo sc povzix.di na bližnji grič nad Kobaridom. Ob inislih. da se prav sedaj na našem Balkanu dogaja ne- kaj strašnega smo zapeli jx;,scm "Kje je moj mili dom". Tiho in brez be- sed smo se usedli v avtobus in se odiKljali naprej proli zgornji soški dolini. Lepote temno modre Soče so nam dale poguma za nadalnje kram- ljanje in občudovanje lepot te alpske ki lil i ne. ■Ni čudno, če je Simon (iregorčič opisal reko Sočo "Krasna si bistra hči planin..." Soča je od nekdaj vzbujala človekovo zanimanje, od nekdaj je slovenski simbol hrepe- nenja po lepoti in svobodi. Soška dolina je polna skrivnosti. Večkrat jih je težko odkriti, kajti svojega bo- gastva ne razkazuje prav radodarno. Komur usik- prodreti v te skrivnosti, se od njih ne more več ločili, k njim se venomer vrača. Omeniin naj še muzi.\j v naravi Alpinun Julijana. lo je svojevrsten botanični vrt z redkim rastlinjem iz visokogiMja. Videli bi radi veliko, časa pa je bilo malo, zaU) smo se le za kratek čas usta- \ ili pri i/viru Soče. ki komaj curlja. Nekoliko veČ časa smo namenili Bovcu. Prevzela nas je čistoča kraja. lx)gato cvetje in sveži gt)rski zrak. Po notranji in zunanji osvežitvi smo na- daljevali pot proti Vršiču. Spoznavali smo gorske grelxne s ponosnim Tri- glavom, še prej pa občudovali Kugi- jev spomenik: in se seznanili z njego- vim pris|xvkom o lepiti naših gora. Prisjudi smo na Vr?ič. kjer se nalo cesta spušča proti drugi dolini. Na Vršiču je bilo 50 minul časa za oddih in za spoznavanje z gorskim cvetjem (encijan, rododendron,...) Tudi bližnjo kočo smo obiskali, se vpisali v knjigo in nadaljevali pot. Ustavili smo se še pri RUSKI KAPELICI. Obudili smo zoixn spomin na Čas. ko so ruski ujetniki gradili cesto preko Vršiča. V kaixdici smo ix)zvonili z zvončkom, ziiželeli vsak svojo željo, z.ii[")eli Še dve psemi in se odpravili proli Krajnski Gori. Tu pa nas je že pol vodila ob reki Savi Dolinki. Ves čas vožnje nas je vodička opozarjala na posamezne znameni- tosti in lepote od Aljaževega spome- nika. Prešernove Vrlie in blejskega gradu, Brnika, Celjckih grofov pa vse do našega lepega Pluja. Na kon- cu pa smo si rekli: BILO JE LEPO — A DOMA JE NAJLEPŠE. Ponosni smo na naš Ptuj. M. K. Jubilanti Iz Globasntce bodo gostovaO v Gorlšnlcl Slovensko kultinno društvo (iio- basnica v prelejii Podjuni je letos 23. maja na jubdejni prueditvi pro- slavilo 90-lelnico obstoja. V okviru društva deluje tudi nxšani pevski zbor "Peca", ki bo v soboto, 3. julija naslojiil v GoriŠnici, kjer bodo go- stje prosvetnega ilrušlva Ruda Se- ver. To bo zadnji nastop koroških slovenskih [xvcev pred odhodom v ZDA, kjer bodo v juliju in avgustu prelivali Slovencem, ki živijo v Se- verni Ameriki. Sodelovanje med predstavniki ptujske občine in GVibasničarji se je začelo pred dobrimi 20 leti. ko je bi- lo treba podpreti koroške Slovence v boju proti odstranjevanju dvoje- zičnih napisov. Po tem so se razvija- li stalni stiki, zlasti med prosvetnimi društvi Cirkovc, (lorišnice in Ptuja ter nekaterih drugih skupin, ki so obiskovale (ilobasnico. Vsaj enkrat letno so organizirali gostovanje ozi- roma srečanje kulturnih skupin. V letu 1976 je SKD Globasnica imenovalo tri ptujske občane: Anto- na Brgleza, Andreja 1'ekonjo in Iva- na Raua za svoje častne Člane. Letos je ta čast doletela tudi Ivana Bizja- ka, ministra za notranje zadeve slo- venske vlade, ki se je udeležil slove- snoti in med drugim dejal: "Osebno si želim, da bi to prija- leljsKO povezanost še bolj utrdili in se Še večkrat srečali v vaši lepi Glo- basnici. Nova in skupna livropa pa naj omogoča, da bi se več ne poja- vljali časi, ki so bili tako hudi in usodni za slovenski narod, ampak da se lx) lahko razcvetel tudi majhen narod v duhu večjezičnosti in boga- stvu različnih evropskih kultur." V imenu Ptujčanov je prijatelje in gostitelje v Cdobasnici pozdravil Ivan Rau. Orisal je več kot dvajse- tletno sodelovanje in med drugim omenil, da je občina Ptuj sofinanci- rala v (ilobasnici postavitev do- jirsnega kipa Francu Ledru-Lesič)a- ku, ljudskemu pevcu in narodnemu buditelju iz teh krajev. Čestital je društvu ob 90-letnici delovanja, že- lel nadaljnjih uspehov v prizadevan- jih za ohranitev slovenskega rodu na tem izpostavljenem kotičku Ko- roške. Društvu je tudi izročil .Mono- grafijo Ptuj. Slovensko kulturno društvo Glo- basnica je ob 90. obletnici delovanja izdalo tudi lično brušuro. v katero so "Jubulantu na pot" napisali nekaj spodbudnih lxsed ugledni državni in deželni funkcionarji. Med drugimi predsednik države dr. Thomas Kle- stil, predsednik zvezne vlade Franz Vranitzky, koroški dežxdni glavar dr. ("hristof Zernatto in številni dru- gi. Med predstavniki Slovenije so bili Lojze Peterle, podpredsednik vlade in zunanji minister. Ivan Biz- jak. minister za notranje zadeve, dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu in predstavniki sodelujočih društev. Velja omeniti tudi predstavnika avstrijske manj- šine v Italiji (Južna Tirolska), ki je svojim rojakom v matični domovini svetoval, da pravice slovenske manjšine na Koroškem uredijo po vzgledu Južnih Tirolcev. "Če človek nima idealov, če nima pred selxij luči, ki ga vleče in goni naprej, je ta dolga pot jalova in brez pomena!" S temi Ivsedami Karla IX"- stovnika-Kajuha, napisanimi pred 50 leti, je predsednik SKD Globasnica, Luka Hudi začel uvodno lxsedo in dodal, da ta Kajuhov stavek ni upora- lxn samo za preteklost, temveč je še kako uix)ralxn in [x)memlxn za našo sedanjost in bcxlt>čnost! Kdor želi slišati ubrane glasove Slovencev iz Globasnice pod Peco. bo v soboto gotovo v Gorišnici. J-". F. SLOVENSKA BISTRICA — PRAZNOVANJA OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Praznik mojega naroda na sončni strani Alp V slovenjebistriški občini so bile v počastitev dneva slovenske državnosti kar tri prireditve. Na predvečer praznika jo je v viteški dvorani bistriške- ga gradu organizirala Zve/a kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica, na sam praznik so pri Treh kraljih na Pohorju praznovali krvo- dajalci, na jasi pri cerkvi svetega Urha nad Tinjeni pa jc bil shod Slovenskih kr- ščanskih demokratov. Prireditev na predvečer praznika je bila ni/deljena v dva dela. V prvem so predali v muzejsko hrambo 13 prapt)- rov organizacij zveze borcev narodnoosvobodilne vojne iz Makol, Poijčan, Pragerskega, Zgornje Polskave, treh bi- striških krajevnih orgimizacij dr. Jagodič, Pohorskega odre- da in Impola, Oplotnice, Tin- ja, Šniiirtna, Črešnjevca, La- porja ter občinske organizaci- je ZB Slovenska Bistrica, ki so bili nasledniki nekdčmjih p^irtizanskih zastav. Kot štiri- najsti je bil tudi prapor Mai- strovih borcev za severno me- jo 1918-1919. Prevzel jih je strokovni delavec za kulturo pri ZKO Stane Gradišnik. Bi- lo je nekoliko giinljivo, ko si opazoval v.se te ostarele ljudi, ki se poslavljajo (xl svojih bor- čevskih simbolov, kljub temu, da so se dobro zavediili, da bo- do odslej na ogled številnim obiskovalcem bistriškega gra- du. Ob vsej slovesnosti trenut- ka pa je prišlo do neljubega spodrsljaja, ko je zastavo Mai- su^ovih borcev za severno me- jo, zadnji med nelaij manj kot tristotimi, kolikor jih je bilo iz bistriške občine, je nanireč umrl prejšnji teden, prediU v trajno hrambo v muzej človek, ki ga Bistričani nimajo ravno za najbolj lojalnega slovenski državi. V Slovenski liistrici je v šti- ridesetih letih darovalo kri okoli 18.000 krvodajalcev, danes se jih osmih vsakolet- nih krvodajalskih akcij v bi- striški občini udeležuje oko- li 1800. Med petinštirideset in devetinštirideset krat so darovali kri: Slavko Dobni- kar, Karel Fric, Mihael Kro- pej, Stanko Kurež, Marinko Lepej, Milan Kaučič, Franc Godec, Jote Emih, Jože Je- inenšek, Anton Košič, Lud- vik Lončarič, Edvard Roz- man, Stanko Jug, Jože He- gedič in Jože Papotnik. Od petdeset do štiriinpetde- set krat so darovali kri: Ru- di Lenarčič, Julijana luih, Ivan Plečko in Branko Jaušovec. Od petinpetdeset do devetinpetdeset krat so darovali kri Jože Kos, Anton Ozvaldič, Bogomir Keršič in Herman Slak. Več kot šestdesetkrat pa Janez Pri- stovnik, Stanko Stibler, Konrad Zavšek in Martija Cehtl. Največkrat enainse- demdeset in sedeminsedem- deset krat pa Ivo Ozvaldič in Egon Kamer, ki pa sta oh priznanju prejela še bi- striški zbornik. • V drugem delu prireditve, ko so počastili dan slovenske državnosti, je bilo obilo petja. Nastopili so vaberški fantje, mešani pevski zbor iz Čreš- njevca, moški pevski zbor ()brtnik, ženski pevski zbor DPD Svobode — oba zbora sta iz Slovenske Bistrice ter pihalni orkestr Impol, ki je zaigral našo državno hitimo. Še posebej je obiskovalce nav- dušila otroška folkorna skupi- na osnovne šole Zgornja Ložnica, ki je prikazala splet domačih pesmi in plesov. Na petkovi svečanosti pri Treh kraljih, kjer seje zbralo okoli 1000 ljudi, sta govorila bistriški župan Ivan Pučnik in predsednik občinske orga- nizacije Rdečega križa Slo- venska Bistrica ter sočasno poslanec v Državnem zboru dr. Janko Predam. Oba sta poudarila humano dejanje vseh dajalcev krvi, ki na ta način rešujejo življenja dru- gih. "Vsak človek, ki da kri, je dobrega srca," je med dru- gim v svoji pesmici zapisala desetletna Urška Seljčan iz Poijčan. Lahko bi mirno de- jali, da se je pri Treh kraljih zbralo resnično mnogo do- brih in plemenitih ljudi, saj so ob tej priložnosti podelili priznanja petnajstim, ki so kri darovali med 45 in 49 krat, štirim, ki so darovali kri med 50 in 54 krat, štirim za 55 in 59 krat darovano kri, prav tako štirim za več kot 60 krat darovano kri. Dva med njimi sta bila prava veterana, tako je Ivo Ozval- dič diu-oval kri 71 in Egon Kamer 77 krat. Oba krvoda- jalca sta iz Slovenske Bistri- ce. Ob tej priložnosti so po- delili priznanja še triindvaj- setim dolgoletnim organiza- torjem krvodajalstva. "Ni naključje, da danes ob praz- niku slovenske državnosti obeležujemo tudi 40 letnico prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem" je sklenil svoje misli dr. Jiinko Predan. Program pri Treh kraljih so popestrile ljudske pevke iz Tinja. žal pa ni mogel z Juri- jem Vodovnikom nastopiti Marko Cvahte, ker je zaradi poškodbe očesa moral v bolnico. Ob tej priložnosti so podelili še priznanja organizatorjem krvodajalstva v slovenjebi- striški občini. Prejeli so jih: Marija Dobrovnik in Kristi- na Mavrič - obe iz Oplotni- ce, Marija Lončarič iz Ma- kol, Anica Colja iz Sloven- ske Bistrice, Minka Stegne iz Tinja, Nežika Kos iz Ke- bjja, Peter Pečovnik iz Smartna na Pohorju, Ma- rinka Tramšek iz Pragerske- ga, Jožica Rozencvet in Ro- zika Mikolič — obe iz Poijčan, Stanko Jug iz Im- porja, Anton Košič, Milan Kaučič in Jožica Vrbek - vsi iz Impola, Aljoz Strmšek iz Zgornje Polskave, Rozika Ozimič iz Zgornje Ložnice, Elizabeta Žohar, Ljudmila Dedič, Ljudmila Fratnik, Marta Frumen, Marija Martinjak, Marjana Žur- man in Rade Cupkovič — vsi iz Slovenske Bistrice. Ob tej priložnosti so podelili priznanja tudi nekaterim društvom in osnovnim šo- lam pri zagotavljanju pro- storov za izvedbo krvodajal- skih akcij. Pri cerkvi svetega Urha nad Tinjem pa je bil drugi ljudski shod Slovenskih krščanskih demotratov, kjer se je zbralo okoli 300 ljudi. Prišli so ne samo iz bistriške, temveč tudi iz drugih občin Podravja. Dr. Janko Čar je dejal, da so se po lanskoletnetn uspelem srečan- ju na Šmartnetii odločiti, da takšen shod organizirajo tudi letos, ker lahko na takšen način najlepše obeležijo naj- večji slovenski praznik, dan slovenske državnosti. Prilož- nostni kulturni program so opravile ljudske pevke iz Slo- venske Bistrice in harmonikar iz pesniške občine. Domačini so jih prisrčno sprejeli, jim pripravili klopi, postregli z domačim kruhom ter jih oskrbeli s pijačo. Ob tej priložnosti je govo- ril poslanec SKD v Držav- nem zboru Stane Frim. Pou- daril je dvoje, daje potrebno slovensko gospodarstvo čim- prej spraviti na zadovoljivo raven, ter pospešiti proces lastninjenja. Močno pa je poudaril potrebo po moralni prenovi naše družbe. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Iz prireditve pri Treh kraljih. Vanča poznajo vsi potni- ki na bistriški avtobusni postaji, pa tudi po mestu, saj prodaja časopise pov- sod tam, kjer sc zbira večje število ljudi. "Kupite Večer, novi Kaj, vroči Kaj pa Nedeljskega. Vse je še po stari ceni," se sliši ob žvižganju njegove piščalke. Potniki, željni in- formacij pridno kupujejo časopise in od četrtka dal- je, bodo pri njem lahko kupili tudi Tednik. Naš novi kolporter. (Foto: VT) tednik U lOLIJ 1993 OD TO IN TAM Tudi v Ptuju blagovno-trgovlnski centei* Blagovno trgovinski center IJubljana je podjetje, ki bo prihodnje leto praznovalo 40- obletnito. Ukvarja se s skladiščenjem blaga, z oddajo prostorov v najem, s trgovino, z novi- mi poslovnimi programi, vezanimi na rekreacijo in prosti čas, z gradnjo posameznih trgo- vinskih centrov in distribucijo blaga. Skladno z novo poslovno filozofijo naj bi podjetje širi- jo mrežo posk)vnih enot, s katerimi naj bi na daljši rok obvladali blagovne tokove. Dvajset let dela že njihova poslovna enota v Novem mestu, V Murski Soboti pa nekaj več kot štiri leta. Poslovno enoto blagovno trgovinskega centra pa nameravajo /graditi tudi v Ptuju na Rogo/niški cesti 33 na zemljišču, ki meri 1,2 hektara. V prvi etapi, bodo v njegovo gradnjo vložili milijon nemških niark v tolarski protivrednosti. Avgusta bodo v Ljubljani odprli prvi slovenski shoping center, Ici bo imel 17.000 m2 površine in 700 parkirnih mest. Gradijo ga skupaj z avstrijskim koncer- nom Spar in Mercatorjem. Cen- ter bo vreden 30 milijonov nem- ških mark v tolarski protivred- nosli. Delež BTC pa znaša 49 odstotkov. Predsednik upravnega odbora B TC .lože Mcnnal in predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko I$rumen sta 11. junija v Ptuju pt)(lpisala pismo o namLM"i o grad- nji carinske izpostave Ptuj. Dirck- lt)r republiške carinske uprave Kraiic Košir pa gaje podpisal že pred tem. Jože Mermal je ob tem povedal: "S pismom smo dogovo- rili nc le gradnjo carinske izposta- ve, temveč tudi ureditev poslovne stavbe za potrebe špediterjev BTC in republiške carinske uprave ta- ko. da bomo lahko v Ptuju ocarini- li blago, ki bo prihajalo po želez- nici ali cesti in tudi neposredno v vlačilcih oziroma vagonih, kakor tudi blago v tranzitu." (Jradnja carinske izpostave Ptuj je skupni projekt blagov- no trj^ovinskj»a centra IJu- bljana, republi.ške carinske uprave in ptujske občine. Kakšen je vaš delež v tej inve- sticiji? "Glavni delež investicije bo no- sil BTC. ki se je dogovoril, da bo tudi za potrebe carinarnice zgradil poslovne prostore in jih potem od- dajal v najem. Prav tako bo kupil zemljišče s ti-ni. da bo lahko kori- stil ugodne kredite ptujske občine. Vsa druga sredstva pa mora zago- toviti BTC sam oziroma v sodelo- vanju s sovlagatelji. Načrtujemo namreč, da bomo nekatere poslov- ne prostore prodali zainteresira- nim partnerjem, predvsem pa špe- diterjem. ki se nahajajajo v Slove- niji." Kakšne so še drujje možno- sti za sodelovanje med občino in BTC? "Koncept blagovnega terminala smo zasnovali širše. V Ptuju bomo uredili poslovno enoto blagovno trgovinskega centra, ki prinaša širše poslovne programe. Ne bo- mo se ukvarjali samo s skladiščen- jem blaga, špediterskimi storitva- mi, zgradili bomo tudi blagovni center za potrebe mesta, ki pa se mora nahajati v primestju, da ne ovira življenja in dela v mestnem središču." Kdaj boste začeli j^raditi? "Do konca meseca naj bi pridobi- li zemljišče. Pripravlja pa se tudi že idejna zasnova gradnje. Če bo šlo vse po načrtih naj bi v jeseni prido- bili lokacijsko odločbo in pričeli graditi. Blagovno trgovinski center — poslovna enota Ptuj pa naj bi v celoti zaživel do jx)letja 94." Koliko novih delovnih mest boste odprli? "Na to vprašanje je težko od- govoriti, ker ne gre samo za de- lavce. ki bodo zaposleni na ter- minalu. Gre zato. da se bodo v centru zbirali špediterji, naen- krat jih bo lahko tudi do sto. Ker pa bomo zgradili tudi več poslovnih prostorov za prodajo, je zelo mogoče, da se bo v po- slovni enoti blagovno trgovin- skega centra v Ptuju na daljši rok nahajalo oziroma delalo od 200 do 250 ljudi." MG Jože Mermal in Branko Brumen po podpisu pogodbe. (Foto: Langerholc) /e pred časom je bralko I.. T. s Ptuja zanimalo, kako naj ra^na človek v primeru najhujše ne- sreče, smrti bližnjejja. Kam prijavi pokojnika, kdo ga pregleda, predvsem pa jo je zanimalo, kakšne postopke je potrebno izpeljati, če želiš pokojnika upepeliti. Ali je res, da lahko pepel so- rodniki ra/.tresejo kar po ljubljanskih Žalah? Ali lahko prepelje žaro domov sorodnik? Odgovoril je Janko Bohak ml., vodja PH Komunala storitve: "Pokop umrlega prijavi upravljal- cu pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti. Če take osebe ni. prijavi pokop delovna organizacija, krajevna skupnost, organ socialnega skrb- stva, uprava bolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova ali hišni svet. Vsakega pokojnika najprej pregleda zdravnik, ki poda po- ročilo o smrti. Po pregledu od- loči, ali je potrebna obdukcija ali ne. Obdukcija se lahko izve- de na zahtevo zdravnika, ki je pokojnika zdravil, na zahtevo pristojnega preiskovalnega zdravnika ali pa na zahtevo svojcev pokojnika. Ujx;pelitev pokojnika se opravi na podlagi poročila o smrti in po tem, ko preverijo dejanski nastop smrti. To opravi pooblaščena ose- ba po predpisih o mrliški pregled- ni službi. IJpepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od na- stopa smrti. Za Slovenijo opravlja upepelitev pokojnikov podjetje Žale Ljubljana. Na njihovem po- kopališču je tudi pogrebno polje za raztros (x;pela za anonimne pokope. Tak pokop se lahko izvrši na izrecno željo pokojni- ka oziroma njegovih svojcev, ne glede na to. kje je pokojnik umrl, oziroma kje je imel stalno prebivališča. Ves postopek po- kopa opravijo izključno delavci poc^etja Žale Ljubljana. Zaro z ostanki pokojnega lahko pripeljejo iz Ljubljane na željeno pokopališče tudi svojci, vendar morajo dobiti od prevoz- nika. ki je pripeljal pokojnika na sežig, potrdilo o prijavi upe- pelitve. Brez tega potrdila ni mogoče odpeljati žare." Ptivčani ob dnevu državnosti Marjan Vrtič: "Da bi bilo vse. kar govorijo, resnica. Koliko pa je v tem trcniitku resnicc, pa se ve." Štefan Vidovič: "Naša pričako- vanja se bodo uresničevala dolgo- ročno. Dve leti je premalo, da bi lahko naredili kaj več. kot smo." l'"ranc"Arnuš: "Pra/nik ne prinese \ sega. Delo je tislc>. ki daje ro/ullaie." Vlado Skalič: "Glavno se je uresničilo. Samostojni smo. Na gospodarske rezultate pa še bomo morali počakati. Vsi bomo morali malo potrpeti. Franc Kozel: "Sanje se uresničujejo. Da pa bomo pri- šli v Evropo se bomo morali potruditi vsi. Povečati bomo morali odgovornost do dela ne glede na to, kje kdo dela. To velja tudi za poslance, ki smo jih izvolili zato. da bodo ure- sničili naša pričakovanja. Tekst; MG Foto: Kosi 10 — OD TU IN TAM 1. JULIJ 1993 - TEnillK Lojze Cuček - sedemdesetletnik Pred kratkim jc v družinskem kro- gu in v družbi svojih prijateljev i/ Aktiva sindikalnih aktivistov praz- noval 70. obletnico rojstva AI.OJ/ Čl'Čl-K iz NataSine ix)ti 1 v Ptuju. Malo je Se živečih ljudi med nami, ki bi bili za ljudi, za razvoj občine in kulturni napredek toliko naredili kot je naredil l.oj/e. kar po svojih močeh 5e vedno dela. Pogovarjala sva sc o tem njego- vem delu. ne o vsem, le o najpo- membnejšem. o posebnih doživetjih ob težkih trenutkih in o sedanjem delu. Naj ta razgovor strnem le v ne- kaj stavkih. Izhaja iz Dornave, kjer je bil rojen 5.6.1923. Že leta 1941 je začel kot te- lelonsko-telegralski delavec in napre- doval do monterja tt linij. Sledila je prisilna mobilizacija v nemSko voj- sko, po vojni se je zdrav vrnil in na- daljeval delo pri PIT, se izobraževal in napredoval. Pred upokojitvijo je bil direktor TO/d) za pit promet Ptuj. S svojim delom in osebno zavzetostjo je veliko pris(x;val. da se je telefon- sko omrežje na t)bmočju ptujske občine širilo, da je čimveč oličanov dobilo telefonske priključke. Poleg rednega dela na zahtevnih delovnih mestih je bil ves Čas izred- no dejaven na mnogih področjih. Preveč bi bilo. če bi vse to našteval. Naj omenim le nekatera področja njegovega dela. Predsednik skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj je bil od leta 1967 do vključno 1978. Te- daj so bili težki časi za ptujsko osnovno šolstvo. Občina ni bila do- tirana, ni bilo denarja za plače zapo- slenim v šolstvu, zato sta večkrat s tajnico TISA morala do direktorjev podjetij, da sojini denar posodili. V letošnjem letu so vsi slovenski pro- svetni delavci stavkali. V razgovoru sva se spomnila na stavko učiteljev osnovnih Sol v ptujski občini leta 1968. To je bila prva stavka učitel- jev v Sloveniji, dejanje, ki ni bilo združljivo s takratno uradno ideolo- gijo. Pa vendar, tudi po zaslugi Loj- zeta Čučka. so jo organizatorji stav- ke odnesli brez posledic, materialni položaj ptujsih osnovnih Sol se je začel izboljševati. Takrat so ptujski učitelji zahtevali — za enako delo, enako plačilo. Bolelo jih je to. da so npr. učitelji v Ljubljani imeli celo do trikrat višje prejemke kot učitelji v Ptuju. Danes se delavci v izi^ braževanju zavzemajo za izenačitev z drugimi, po izolirazbi enakimi skupinami poklicev v družlx'nih de- javnostih. Veliko je Lojze s svojo pronicljivostjo pris|x-val. da je repu- bliška izobraževalna skupnost sofi- nancirala gradnjo dijaškega doma in srednješolskega centra v Ptuju. Izredno delaven je bil v sindika- tih. Med drugim je bil eno mandatno dobo predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, predsednik komisije za medobčinsko in medrepubliško so- delovanje sindikatov itd. Se danes je delaven član izvršnega (.xUx)ra Akti- va sindikalnih aktivistov pri ob- mtK*nem tnlboru ZSSS Ptuj. Dolga leta je bil predsednik izvršnega odlx^ra obmcxJne SIS za ptt promet .Maribor, kar je bilo po- vez.ano z njegovim pris|X'vkom pri gradnji telefonskih central in om- režja v ptujski občini. Pomembno je bilo tudi njegovo delo v republiški skupnosti za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje (ŠPIZ), kjer je veli- ko prispeval k oblikovanju obsto- ječe pokojninske zakonodaje, ki jo tlanes poskušajo spreminjati, [iravi- ce upokojencev zmanjševati. Na vprašanje, kako je z njegovim zdravjem, je jubilant odgovoril, da živi zmerno, se drži diete in nekako gre. Katera bolezx;n ga predvsem da- je. je izdal z navedbo funkcij, ki jih Se danes opravlja. Je delaven član Zvezx." društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije, en mandat je bil predsednik, sedaj pa član upravnega odbora Društva za boj proti sladkor- ni bolezni Ptuj-Ormož. Lojzetu Čučku ob visokem jubile- ju želimo, da bi še naprej u.speSno kljuboval boleznim, da bi se vedno dobro počutil in da bi še po svojih močeh, z izkušnjami in znanjem pri- six'val k varovanju pravic upokojen- cev, bolnikov in drugih. Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitam! F. F. Lojze Čuček Posebna skrb za urejeno okolje Turistično dru.štvo Lenart jc v nedeljo na tradicionalni konjeniški prireditvi razglasilo rezultate letošnjega tekmovanja za urejeno okol- je, Posebna komisija si je tudi letos ogledala okolje družbenih in za- sebnih podjetij, gostincev, obrtnikov, stanovalcev blokov ter lastni- kov hiš in kmetij. Predsednica TD Lenait Majda Toš je povedala, da je v Lenartu in okolici vse več ljudi, ki skrbijo za urejenost bivalnega okolja. Od podjetij so letos poselx;j skrbela za okolico: Unior Lenart, obrat Ma- riborske Livarne in Veterinarska postaja Lenart. Zasebno podjetje Trgo- prevoz so pohvalili, ker je pri adaptaciji svojih poslovnih prostorov ohranilo prvobitno arhitekturno podobo hiše. Pohvaljen je bil tudi Teniški klub Capri- ee iz Lenarta. Za najlepšo urejeno kmetijo so razglasili domačijo Zarnec z Jurovske ceste in Steinbauer iz Sp. Žerjavcev. .Stanovalci blokov v Krai- gherjevi 7 in 9 so dokazali, da s skupnimi močmi lahko vzdržujejo red in ure- jeno okolje. Okrasno grmičevje, rože na cvetličnih gredah in oknih krasijo okolico in stanovanjski hiši pri Alojzu Brezniku v RadehovI in Janezu Jugu v Prežihovi ulici v Lenartu. Vsem pohvaljenim bo TD Lenart na seji upravnega odbora naslednji teden jwdelila pisna priznanja. M. Slodnjak OBNOVLJENA PODRUŽNIČNA ŠOLA NA POLENŠAKU Otroški hvala je prosim v ponedeljek so na podružnični šoli Osnovne šole Dornava na Po- lenšaku združili prireditev ob kon- cu šolskega leta s projektnim ted- nom in delno obnovo šole. V obnovljeni šoli na Polenšaku so se zbrali učenci, 41 jih je, uči- teljice, starši,, krajani in drugi go- stje. Šolsko poslopje je staro 93 let in marsikaj je bilo treba posto- riti, da bi bilo v njem prijetnejše. Omet v učilnicah je odpadal, vla- ga je naredila svoje, treba jc bilo prcplcskati. nareiliti stenske oblo- ge in šc kaj. In z ilcnarjem Setreta- riata za drtiž.benc zadeve Skup- ščine občine Ptuj, ki gaje bdo da- leč premalo, so se lotili dela. Pa niso obupali, potrkali so na vrata številnih podjetij in posamezni- kov: eni so dali denar, drugi mate- rial. tretji so prispevali delo in v ponedeljek je bilo kaj videti — šola se je kljub dežju ob začetku prireditve kopala v soncu, v soncu dobre volje mnogih, ki so znali prisluhniti in priskočiti na pomoč. Kar 78 jih je bilo. Marija Štebih, vodja podruž- nične šole Polcnšak, se je vsem še enkrat zahvalila za pomoč in pred- stavda tudi delo projektnega ted- na, ki so ga učcnci preživeli v ki- parski, likovni in glasbeni delav- nici. Svoje delo so predstavili tudi na razstavi in v kulturnem progra- mu. Zaplesali so, zapeli, recitirali skupaj z malimi šolarji — mini- maturanti. Prireditev so pozdravili tudi čla- nica izvršnega sveta, odgovorna za šolstvo. Kristina .Šamperl Purg, ki je povedala, da že tečejo pogo- vori s krajevno skupnostjo, da bi skupaj asfaltirali šolsko igrišče. Žarko Markovič je šoli poklonil slovenski grb, Franc 1'isanec, predstavnik krajevne skupnosti I^olenšak, pa je potožil, da je v zadnjih letih tod okrog bolj malo otrok. Ravnatelj Osnovne šole Dornava Dando Muršec pa je po- vedal, da s to obnovo ne za- ključujejo, ampak šele začenjajo, saj otroški hvala obenem pomeni prosim. NaV V šoli na Polenšaku nam je lepo 15.06.1993 — Marija »Štumberger, Stojnci 20. Markovci; Alojz C"aj- nko, Zagrebška 12, Ptuj; Janez Erbus, Podlože 25, Ptujska Gora; Marija Gajser, Jirševci 74, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj; Anica Kolednik, I JI. 5. Prekomorske 19. Ptuj; Marjan Kokot. Majšperk 32; Zvonko Ulaga, Videm 35; Marjeta Hajnžič, Kve- drova 2, Ptuj; Milena Čerček, Maistrova 33, Ptuj; Jovo Tarbuk, Potrčeva 38, Ptuj; Mato Dukarič, Ul. 5. Prekomorske 15,"Ptuj; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Franc Began, Kraigherjeva 28, Ptuj; Bruno Krajnc, Nova vas 75; Janko MeŠko, Mihovci 14/li, Velika Nedelja; Hilada Bedrač, Kraigherjeva 28, Ptuj; Anton Štrucl, Kungota 15, Kidričevo; Franc Križnjak, Brezovec 22, Cirkulane; Alojz Letonja, Zabovci 92, Markovci; Miran Bezjak, Kicar 42; Jožica Predikaka, Kicar 77, Ptuj; Terezija Kunčnik, Markovci 66/a; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Ivan VindiŠ, Ja- neževski Vrh 21/c, Desternik; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu 49/a; Drago Mislovič, Štantetova 24, Maribor. 17.06.1993 — Janko Požegar, Biš 46, Trnovska vas; Marjan Ilasaj, Dolga Lesa 10, Ormož; Vladimir Verlak, Stojnci 140/b. Markovci; Zvonko Rozman, Hum 27; Simona Fendre, Ilčeva 15, Ptuj; Alojz Horvat, Juršinci 19/a, Juršin- ci; Lizika Simonič, Dornava l/a; Lorenco Plenkovič, Kajuhova 5, Ptuj; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a, Dornava; Majda Ljubeč, Nova vas pri Markovcih; Milica Zamuda, Zamušani 38/a, Gorišnica; Romana Jurič, Dornava 115; Mile- na Cuš, Dornava 91/b; Andreja Graifoner. Rimska pl. 3, Ptuj; Slava Potrč, Prerad 48, Polenšak; Marija .Sluga. Svetinci 31, Desternik; Alenka Bol>an. Štrafelova 5, Ptuj; Martina Roškar, Strelci 9, Markovci; Danica Zinreich. Kle- pova ul.. Ptuj; Marija Kolednik, Pacinje 5/a, Dornava; Drago Sedmak, Kve- drova 4, Ptuj; Romana Vidovič, Trajanova 8, Ptuj; Mirko Horvat. Ljutiljanska 5, Velenje; Vinko Kokol. Dornava 87; Danijel Kokot, K Brodu 16, Maribor; Danilo Svenšek, Hotinja vas 228/a, Orehova vas; Feliks Toš, Gat)ernik 45, Juršinci; Bojan Bertalanič, K Brodu 27, Zrkovci; Jože Sok, Dornava 106; Sonja Pere, Sp. Jablane 58, Cirkulane; Branko Majcen, Grajena 6; Miran Za- goršek, Mezgovci 28, Dornava; Stanko Rihtžuič, Stojnci 79. Markovci; Mai- jan Trebovšek. Kajuhova 3, Ptuj; Marija Kancler. Slovenija vas 38/a, Ilajdina; Gabrijel Fošnjar, Ptujska 213, Maribor; Avguštin Klobasa, Gradišče 65; Stan- ko Šmigoc. Kukava 75, Juršinci; Franci Vočanec, Zrkovci 75; Mirko Kozel, Lahova 19, Maribor. iliiiiiiiiiiis^ lA iiiiiiiiiiB^^ 'jBojjjd iu2Diod fSBii^^^fii^^^^ . un s t ^ni^p te 'as vd i(tai$od ndojsa qo ~ mapoifoct tij luaoog patu jaas - ]^}uq]j oujajod - 'BpSJjSf 'Cjsaj B}fSV]y\ - jod B^fsufuejd b^soiujo - asBZ fB^au 3j}jojs - njsnSav uj nf)}nf a jup ajsojd jjaajzajd o3/f3/ - apoa a^fsfhjd opefnvod /e3/ - B^juoBjpz jfaasBfsj - :ioldli310d3ia3SAi uidrjoqoj ui uidDog paui laAg sjn u} !|jqBJod a;soq ;od o; B7 •Asf|BJ>| ^aJ^ »umBid op ds^ ZaD 'Bfuij_ op UB^S od '8|OS!y\ ZGD 'n>|0;0d qO OA8| 'aDu^sjg a.fujo6z op aDjj^sjg s>jsusAO|5 zi ipoA baj^ •Bjodujj bd!UJb:IBJa af sqo b2 sDSjpoLjZ] M^od 3Ap |UBJ!>jJBUJ OUJaUJUd BpSASS UI lUBfpds A9f|bj>j ljsj^ op aD!J:js!g zj b;s ep MjBpaAod os pu!UB|d !>|suis!g •fuBLU o:jsj A z\ |bz sf mf Bd !>j 'aD!UA0J0q jpn; 0f|0A BU LUBA os 'AOdO|>] LjBJ^S DSASjd jU SBA SD Uj a^SULjBp -po 0>mB[ jS LjlDSjjBAIDOd ljluzbj B[sJ aUBfpds od -9| nfjoqO(j od os Tbs 'ujo|!qoLuo;AB z Bd !|b sad ^^jABjd -po Luaf|BJ>| ujsjj_ !:iojd o>mBi 9S SDU^sjg 9>|suaAO|s z| •uassf ofuso^sj aps 'DO>jau o|!q sf 'o>jB^ 'ousfajn oq Bd !>i 'Bjazaf BBauj^ uj 3dub>|ubso 'Aaf|bj>i op 'sfjoLjo^j bu jpn; of!qBA Bd pujubj^j M^od !>jsu!UB|d fa:} od a^afjpjd b6 i>j 'fouz saA Bz |ubdb|dod a:tsoq nqjA bu ujopa|6zBJ uiid -aj 2 ■uJoi!qoujo:iAB z Bd !|b sad !S!poq 'oog bu jjjABjd -po opoq as 'ofuBUiUBjd ipBJ !>j 'is/^ asBD afupBZ ABjd oujBA!J>|po mf ';oda| q!>|su!fBJ>j ou|od af poi ipnj^ •a/bj3/ aj a ofapjjd J3I 'W9sa ofjoa vu oupaa 3f i////ej3/ i/ajj, bu Bpsjjsor) •!qpnuod i^jsuj^soB uqop ja; nf -uajaz ujau^afjjd u; njiuj a upodpo !ujqj>js !UJ!UAaupo>j -bsa z !uafuaujajqo a:js !>i Msa a;soq js nBjaqua;bis bu faqasod ag 'Aafjuod uj Aafuo>| pi jb>| ofpA bu af jaf>j 'bjaqua;B;9 ndjoap a ja^ nDAafusaj;;) bu ;sBdB|g jf^aoi^i lUDj^suni BU afuo>f ofajoaiajd o>|Bj^'^-nfuBqBf a afuBuz a[ -oas a;!sn>jz!ajd !u!dqo !>js!j4s!q a o>mb| >jadaujbu b^ •uja>|SjaB -bj(j bu afjj^ uj nzap!y\ bu uapa 'n6jaqua;b;s bu b;s b>^ -!uq!J Buafajn oda] 'baq ■aD!qu bz ipn; af oua[|qj>jso^ •nuaujajA ujaqBis qo a;BABq|6zBJ o>mB| as jaf>^ 'oiBq ojsiua; opD ofBUJj pu^sjg i>{suaAoi9 y\ -UBDfiOcj op BfjodB-] 'B6jaqua;B;s 'BDAafusaj;^ 'aDjj^sig po 'af mf g[ JB>j -psuBj !UJ!>|S!U -a; s ipn; B:}B6oq asApBU af Bupqo B>jsu;s!qafuaAO|5 •BuofiB;Bq B6a>jSJOLjO(j B>|;!q BfupBZ b| -B>ja:}od af jaf>j 'BJo:tsojd op i^nujuj :}as[BAp q!Jqop as o; -bu u; aDiJB>jUBSo op Bjazaf BBauj^ oujjuj afoq sad fB>| -au as Uj Bjn uia^od af AafiBj>| MaJl po uj^s !|!qBJ -od a;soq ofuBZ 'Bsf|Bp 0>|!|0>jau af ^od bj^ -AafiBJ^j qajj_ op 0u!ub|(j zaD 'b>|!udo^ op 'B>jo;od iubj^s msap qo 'od -jj^sig ofujobz bu aDu^sig a>jsuaAO|s zj afjad bbnjg Ddno]odo± epiA -afpnfi !uqnf|o;so6 uj luzBfud '!jqop as Boiop po; os >|aDaujBU bz ■o|!qo q!fBJ>j qa; a af mf [>i M;so:i!uaujBuz ^uabjbu uj q!ujn;in>| q!6njp qju -(lAai^s op 'npBjS uja>|s!j:is!q a pajBo bu os m '^■l\q2 po •a;ba!j>{po qpasauj qiu;a|od qa; a o>jqB| q!f i>j 'ji^so^iu -aujBuz aBnjp as buj] ujafjoqo| ou;a|od oujbs ofjpnuod pu^sjg !>jsuaao|9 a o>|qBi Bd BfuBdo>^ po 'ogpnuod ojeBog z jgBo Bjaguajrsjs 03Jooq i i......o C.......... II o2« I i! "C S.-S If . iS I! O-C^u !l i? 5 ;i I i 5 O S O o ^co o I! i ? o •s li Vga;^ i I! feSc 0>CO ■i/Bjn yfu30u a jpn; sjudj ajvjBj 03fi/ej ja/3/ 'Teqnm jeBd3fSjU3_i jsvj 'vjsjj vuafaji asddjfvu vmoap Z9jq os jjsjjBj jiuj^isjuaj jiujjsfBuiuaso pa^ tednik L iClLIJ 1993 ZANIMIVOSTI 15 Beinkarnacija in sveto pismo ijj_________ Ugled krščanstva je v 20. stoletju upadal predvsem /ato, l^er Cerkev ni bila več sposob- na razložiti "slike sveta". Mi- lijoni ljudi po vsem svetu se iicnehtio spra.šujejo, /akaj nas niučijo razne bolezni, nesreče, vojne, lakota; zakaj vsak dan uniii";i na tisoče nedolžnih otrok, žensk in moških? La- konski odgovor, da so nespoz- iiavne božje poti, ne zaleže več. Ljudje hrepenijo po bolj razumski razlagali. Cerkvi pa manjka vezni člen: nauk o rcinkarnaciji. Številni odlomki iz Biblije odkrivajo, da so avtorji Stare in Nove Zaveze poznali zakon reinkarnacije. Tako na pritiier v Genezi (9,6) lahko prebere- mo: "Kdor koli prelije člo- veško kri, sc bo po človeku prelila njegova kri." Če tiiora vsak morilec tudi sam umreti od človeške roke, potem je za takšno povračilno dejanje po- trebno več kot eno življenje. V evangeliju po Janezu na- letimo na primer, ko Jezus oz- dravi sleporojenega, pa ga učenci vprašajo (9,2): "Uče- nik, kdo je grešil, on ali tije- govi starši, da se je slep ro- dil?" Ideja, da se je nekdo ro- dil slep zato, ker je prej grešil, lahko temelji samo na predpo- stavki o prejšnjetii življenju in ponovnem rojstvu. V 3. poglavju Janezovega evangelija se pojetii reinkarna- cije zelo jasno izrazi. Jezus pozdravi farizeja Nikodema z naslednjimi besedami: "Re- snično, resnično, povem ti: Ako se kdo iznova ne rodi, ne more videti božjega kralje- stva." Nikodem mu reče: "Ka- ko se more človek roditi, ko je star? Mar more vdrugič iti v telo svoje matere in se rodi- ti?" Jezus odgovori: "Re- snično, resnično, povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne tiiore priti v božje kraljestvo... Ne čudi se, da setii ti rekel: Treba vam je, da se rodile znova." (3, 3-7) Odlomek kaže na dokončtio rojstvo v duhovni sferi oziro- ma obliki bivatija po mnogote- rih zemeljskih življenjih. V evangeliju po Mateju je cilj človeške duše orisan z be- sedami: "Bodite popolni, kot je popoln vaš Oče v nebesih." Toda pot do popolnosti vodi skozi mnoge inkarnacije, o čemer pričajo tudi rezjike med ljudtiii. Veliko sc je potrebno naučiti in pretrpeti, preden se človek prebudi za "nebeško kraljestvo" in začne živeti ta- ko, kot je živel Jezus Nazare- nec, ki je nenazadnje dejal: "Resnično, resnično, povem vatli: Kdor v mene veruje, bo dela, ki jih jaz izvršujem, tudi sam izvrševal; in Se večja ta bo izvrševal." (Matej 14, 12) Zgodnja krščanska cerkev je sprejemala nauk o reinkamaci- ji. Razlagali so gu gnostiki in številni cerkveni očetje, med njimi tudi Klemeni Aleksandrij- ski, Origen, Sv. Jeronim, Avre- lij Avguštin, Filon iz Aleksan- drije, Tatian, Gregor iz Nysse, Synesios in Kyrene, idr. nauk o reinkarnacui _ Nauk o reinkarnaciji uči, da se vsa živa bitja rezvijajo iz nižjih oblik obstoja v višja. Fri tem prehajajo iz ene di- menzije stvarnosti v drugo; iz lega sveta v onostranstvo. Ta prehod doživljamo kot smrt. V icsnici samo zamenjatiio telo one dimenzije (fizično telo — Zgoščeni materialni svet) s te- lesom druge (astralno telo — subtilnejši tnaterialni svet). Proces se nadaljuje do zadnje dimenzije stvarnosti. Pri tem duša nosi s seboj svojo karmo ali "plodove" svojega delo- vanja, ki jih še najlepše pona- zorimo z rekom: "Kakor je kdo sejal, tako bo tudi žel." Čeprav se človeški zakon tru- di. da bi zagotavljal pravičnost, pa mnogokrat ostaja nemočen in neučinkovit. Zato se nam zdi, da živimo v krivičnem svetu, ki je še najbolj podoben peklu; vendar ni tako. Kozmični zakon karme v vesolju zagotavlja "mi- limetrsko pravico", ki so ji po- dložna vsa živa bitja. Ko je bil slavni filozof Sokrat obsojen na smrt in bi lahko po- begnil, ga je zadržal njegov no- tranji glas. Dejal mu je, da so ljudje in sodniki včasih kri- vični, ni pa krivičen sam zakon. Notranji glas (ki je naš višji "božanski" jaz) je imel v mislih kozmični zakon karme. Da bi v celoti zadovoljil zakon karme in sklenil proces evolucije iz nižje- ga bitja v višje, pa ne zadostuje samo eno življenje. Danski jasnovidec Thomsen Marthinus je v zvezi z razume- vanjem sveta podal zgovorno prispodobo. Svet, ki ga gleda- mo s človeškimi očmi, je kot veliko gradbišče, na katerem se zida mogočna stavba. Zidarji je še ne vidijo v celoti, toda glavni inžiner, ki ima v rokah vse načrte, zadovoljno pravi: "Vse je zelo dobro!" Edino on gleda z božjimi očmi, zato razume. Vzhodna verstva že tisočletja priznavajo reinkarnacijo, vendar je niso dojeli v celoti. Spregle- dlai so zakon evolucije, ko pra- vijo. da se človek s slabo karmo v naslednjem življenju lahko utelesi kot žaba, svinja ali kača. Takšna trditev je smešna in je tudi v nasprotju z zakonom o večanju energetske mase. Ko človek prihaja iz enega življenja v drugo, na podlagi svojih iz- kušenj povečuje svetlobno telo; ne samo njegov energijski na- boj, temveč tudi njegovo maso. Obenem pa evolucija znotraj reinkarnacije zmeraj deluje pro- gresivno in nikoli v obratni smeri. Človek se rojeva v grobi materiji tako dolgo, dokler se ne zave, da je Božji sin in da je ves kozmos njegov dom. prepoved nauka o reinkarnaciji Večina sodobnih cerkvenih zgodovinarjev je prepričanih, da je ukinitev nauka o reinkarnaci- ji, službena odločitev koncila v Konstantinopolisu leta 553 n. š. Malokdo ve, da je to prepoved dosegla Teodora, častihlepna žena cesarja Justinjana. Svoj nagli vzpon je Teodora pričela kot kurtizana. Da bi se prikaza- la v luči moralno neoporečne cesarice, je ukazala zverinsko mučiti 500 bivših poklicnih ko- legic. Ker bi po zakonu karme (načelo vzroka in posledice) in reinkarnacije. za ta hudodelstva morala plačati kazen v enem od prihodnjih življenj, je na vsak način želela doseči ukinitev nauka o reinkarnaciji. Na nagovor Teodore (ki je v bistvu vladala), je Justinjan na sinodi leta 543 pričel boj z Ori- genovim naukom o ponovnem rojstvu, kljub temu. daje Orige- novo učenje uživalo podporo samega papeža. Usodnega leta 553 je Justinjan sklical 5. Fku- menski koncil v Konstatinopoli- stu. ki pa je bil šele kasneje po- trjen za cerkveni koncil. Ta zbor je bil čisto zasebna Justinjanova stvar, ki je sebe videl, kot po- glavarja vzhodne cerkve. Od 165 prisotnih škofov, je bilo sa- mo 12 latinskih, ker so se na Zahodu skoraj vsi odločili, da bojkotirajo koncil. Justinijan je na njem znova preklel Origenov nauk in zoper njega izdal 15 anatem (cerkvenih zavračanj in obsodb). Kasneje je papež Vigi- lius. ki je bil zeio častihlepen mož in je postal papež samo s pomočjo Teodore, pod Justinje- vonim pritiskom, kot zastopnik zahodno — latinske cerkve, le podpisal veljavnost 5. koncila. Svet na Kajžarju v Tr/.cu predstavili film Svet na Kajžarju * Pobuda štu- dentke etnologije Bojane R()j»ina * Snemanje v Vidmu in na Dravinjskem Vrhu * Sodelovalo prek 100 domačinov * Davnega leta 1952 je bila na Dravinjskem Vrhu, v Vidmu in okolici fdmska ekipa Triglav fd- ma. Suša je bila tistega leta, na Dravinjski Vrh so vodo vozili, se spominja Mila Kačič, ena od igralk v fdmu. Scenarij je imel tudi sceno procesije, ki .sojo prič- eli snemati ob šestih zjutraj, pa vse do večera, in ponoči je padel dež ..., je povedala Mila Kačič. Film je nastal po povesti Iva- na Potrča Svet na Kajžarju, kije napisal tudi scenarij. Pripoved o viničarjih, ki po vojni prično "kopati" zase. se preselijo v go- sposke zidanice in postanejo gospodarji na svojem. Pripoved o človeku, njegovih stiskah, za- visti in ljubezni, pripoved o ta- kratnem času družbenih spre- memb, zadrugah, pripoved o vi- nogradih in vinu. Premiera filma je bila decem- bra leta 1952 v Vidmu in kot pravi Bojana Rogina (dela semi- narsko nalogo in je študentka et- nologije), katere zasluga je, da so film spet po štiridesetih letih zavrteli v teh krajih, je bil to prvi slovenski film, v katerem so uporabili tudi slovensko ljudsko pesem, pa tudi film, ki so ga po- sneli in zmontirali v najkrajšem času, v treh mesecih. Veliko domačinov, prek 100, ki so sodelovali pri snemanju filma je še živih, otroci so postali odra- sli, odrasli so si naložili že sed- mi, osmi križ. Srečanje s fil- mom. tako ni bilo le srečanje s pokrajino in časi izpred štiride- setih let, iUTipak tudi srečanje s samim sabo na filmskem platnu pred štirimi desetletji. Film hrani Arhiv Slovenije, predstavil pa ga je vodja odseka za film Ivan Nemanič, ki je bil še posebej vesel nabito polne dvora- ne, saj je povedal, da če vrtijo kakšen film starejšega datuma v Ljubljani se zbere daleč manj lju- di kot se je tokrat v Tržcu. • Film je režiral France Štiglic, scenarij je napisal Ivan Potrč, glasbo Ciril Cvetko, ton Herman Kokove. scenografija Tone Mla- kar. kamera Ivan Marinček. Igrali so: Vika Podgorska, Miro Kopač, Tatjana Šenk, Bert Sotlar, Vladi- mir Skibinšek, Lojze Potokar, Maks Furijan, Pavla Kovič, Fran- ce Presetnik, Mila Kačič in mno- gi drugi, gledališki igralci, ki so se mnogi med njimi s kamero srečali prvič, saj Slovenci v tistih časih še nismo imeli kaj dosti fil- mskih izkušenj. V letošnjem letu pa smo se po- slovili od dveh ustvarjalcev filma, režiserja Franceta Štiglica in pi- satelja Ivana Potrča, dveh mož, ki sta se v slovensko kuUuro, vsak na svojem področju, zapisala z velikimi črkami. jsfaV Kulturni križemkražem GORCA * Tamkaj slika 23 slikarjev udeležencev štirinajste sli- karske kolonije Likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Pokrovitelj ko- lonije je Renata Čeh, gostilničarka na Gorci. PTUJ * V pritličju gradu so razstavljene risbe otrok - udeležen- cev natečaja Pokrajinskega muzeja Turkerije skozi otroške oči. PTU.J * V Galeriji Florijan razstavlja Ptujčan študent likovne akademije v Ljubljani, Viktor Rebernak. PTU.I * V Mestni hiši so do 8. julija na ogled likovna dela Lojze- ta Kirbiša. PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici si lahko ogledate spo- minsko razstavo o pisatelju Ivanu Potrču. Jap, kakršnega še n! Ulo Narava seje to poletje že več- krat poigrala. Zadnjič smo pred- stavili gobjo velikanko, danes veliko jajce. Znesla jo je kokoš, last družine Mohorko z Ormo- ške ceste 45 v Ptuju. V naše uredništvo sta jo prinesla hčer- ka Polonca m oče Stanko. Pove- dala sta, da imajo kokoši že dol- go. Prvič pa seje zgodilo, daje ena od kokoši znesla tako veli- ko jajce. Ko smo jo "izmerili", smo ugotovili, da je velika za štiri normalna jajca. Tekst: MG "Materinsko 8Pce in materinsko mleko sta nenadomestljiva" Na seminarju medicinskih sester-bahic i/ vse Slovenije (o njem smo lahko brali v eni prejšnjih številk Tednika), je bilo veliko časa posvečeno pripravi nosečnice na dojen- je svojejja novorojenčka. Prednosti te^a osnovnega in edi- nega naravnej^a načina prehranjevanja novorojenčka oz. dojenčka, kateremu je dojenje dalo tudi ime, je uspešno predstavilo več domačih strokovnjakov. Vsi poznamo reklo: "Marsi- kaj lahko počaka, le otrok ne!" Otroku ne smemo reči jutri. Njegov čas je danes! Zdravstveno-vzgojno delo je neprekinjen proces in se začne že danes — pred rojstvom otroka. Tretjina mater sploh ne doji svojih otrok, le petina pa jih do- ji dlje kot do tretjega meseca otrokove starosti. Danes kaže že nekoliko bolje, vendar bo še po- trebno veliko truda, preden bo- mo lahko zadovoljni. Že leta 1908 je dr. Derč v svojem Zaznamku zapisal: "Ma- terino mleko je edina naravna, najboljša, najcenejša, vedno pri- pravljena in primerna hrana za otroke. Le od kod je prišla ta nesrečna navada in pregraha, da hranijo otroke s kravjim mle- kom? Niti v starem, niti v sred- njem veku niso poznali te mo- ritve otrok!" Dr. Ambrožič pa meni takole: "Pred rojstvom hrani mati svoje dete v svojem telesu s svojo lasno krvjo, po rojstvu pa mahoma odrežejo škarje babice ubogega črvička od matere. Kaj bo zdaj z njim? Nič naj se ne boji! V materinih dojkah se godi zanj čudež. Novo, doslej nezna- no življenje prihaja vanje. Oživlja se v njih studenec, ki bo tekel detetu vse dni, dokler ga bo potreboval. V materine dojke prihaja mleko! Narava je poskrbela za novo- rojenčka, sedaj je materina dolžnost, da mu ne odreče, kar je prejela zanj. Nikdar ne bo med njima tiste tajinstvene vezi, ki veže otroka na mater, če je ne začne spletati že sedaj." Veliko je tehnih razlogov, ki govorijo, da je materino mleko res edina pravilna in naravna hrana za zdrav telesni in dušev- ni razvoj otroka. Naj povdarim prednosti do- jenja: — sestavi materinega (zrele- ga ženskega mleka) in kravjega mleka (narava ga je pripravila teličkom) sta zelo različni. Veli- ke so razlike v razmerju in se- stavi pomembnih hranil. — zrelo žensko mleko je lah- ko prebavljivo, ščiti otroka pred okužbami in zmanjšuje možnost alergičnih reakcij — izredno pomemben je te- sen, intimen stik, ki obstaja pri dojenju med materjo in do- jenčkom. Razvija se občutek varnosti pri otroku, kar je po- goj, da se otrok razvije v močno, čustveno zrelo irkdušev- no uravnovešeno osebnost — pri materi se razvija in po- glablja materinska ljubezen, naj plemenitejša lastnost, ki zori prav pri dojenju — materino mleko je zastonj, je vedno na voljo, primerno to- plo in ob pravilni higieni dojk in bradavic tudi bakteriološko čisto — sesanje pri jMsih omogoča pravilen razvoj čeljusti in pra- vilno razporeditev zobovja. Sodobna ženska je kozme- tično orientirana in skrbi za svoj videz. Mnoge ženske meni- jo, da se bodo zaradi dojenja zredjle. Resnica je prav nasprot- na. Ženska, če vsak dan doji. ta- ko odda morda liter mleka in s tem izgubi okiog 700 kilokalo- rij — oddajanje energije pa ni- kakor ne more rediti. Tudi videz dojke se z dojen- jem ne bo spremenil, saj dojen- je krepi in množi žlezno tkivo. Tako utrjuje oporni del dojke in slabi njen ohlapni, maščobni del. Pomembno je tudi ustrezno spodnje perilo. Pogosto mnenje, da ženska ni- ma mleka, je skoraj vedno neute- meljeno. To se zgodi le redko 1 — 2 ženskama od stotih. V prvih dneh je res mleka manj, vendar gaje ob pravilnem ravnanju vedno več in narašča do konca drugaga meseca. Tvorba mleka je odvisna tudi od prehrane in pitja tekočin. Ne jesti dvojnih količin, pomembna je kakovost! Poznamo še duševne vplive na mlečnost in vemo, da jeza, prepiri, zaskrbljenost..., zmanj- šujejo mlečnost. Najboljši dražljaj, da navre dovolj mleka, je otrokovo se- sanje in popolna izpraznitev dojke ob dojenju. V kolikor na to mati ni pozorna, mleko prične usihati. Predvsem mamice, ki prvič dojijo, so ob dojenju nespretne. Zato je pomembno, da se naučijo pravilnega dojenja že v porodnišnici. Ob obisku patro- nažne sestre doma, pa sc bo pouk o dojenju še dopolnil. V času nosečnosti in pred po- rodom pa lahko veliko več o pogojih za uspešno dojenje in še o marsičem bodoče mamice izvejo v Šoli za starše, ki že po- teka v Dispanzerju za žene v Čučkovi vsak 1. ponedeljek v mesecu in v Materinski šoli, ki bo pričela s svojim intenzvinim delom v kratkem. Program bo posredoval veliko uporabnih strokovnih informacij, pa tudi praktične vaje. Udeleženke M.^- TERINSKE ŠOLE se bodo pri- pravile na porod in vedenje pred, med in po porodu tako, da se'znebijo vseh predsodkov, ki bi lahko bili razlog, da porod ne bi potekal normalno in da se ne bi "bale" svojega otroka, ki si ga sicer močno želijo. Zavedamo se, da je v času pred in po porodu ženska ena sama bogato sprejemljiva njiva za dobra in slaba semena. Mi se bomo trudili zasejati le dobra in to s ponazoritvami, nasveti in tudi pisnimi navodili! Bodoče mamice, pričakujemo vas v Čučkovi 2! Verica Turk Mlaili šalilsfl $0 'UPA" Ptuj uspe^ doma In v tujini Odprtega prvenstva Maribora so se udeležili tudi trije mladi ptujski šahisti: Robert Roškar po 4. kolu je bil celo v vodstvu, Gregor Pod- križ.nik (z zmago proti Sinišu je opozoril nase ž.e v L kolu) in Jurij Cvitanič (za boljšo uvrstitev mu manjkajo močnejši na.stopi). Na prvenstvu je zmagal I'M Miran Zu- pe z 7,5 točkami, takoj za njim se je uvrstil mladinec MK Robert Roškar, ŠD "Lipa" I>tuj z 6,5 točka- mi, Ciregor I\xlkrižnik pa je bd z 5,5 točkami (.xlličen 6. To je vseka- kor vzpcxlbudno pred nastopom na mladinskem državnem prvnestvu v drugi polovici julija. Robert Roškar skupaj z bratom /Jatkom takoj po turnirju nadaljuje na.stop na kvdifi- kacijah za nastop na članskem državnem prvenstvu, (iregor Pod- križnik pa se skupaj z ostalimi mladimi upi ŠD Lipa I^uj ude- ležuje 10-dnevne šahovske šole v IJohinju, ki so jo organizirali men- torji šolskih krožkov mariborske regije na čelu s l^ujčanko Tatjano Vaupotič-Košanski. Naj omenimo še uspešni start mlade 14 letne članice ŠD Lipa Ptuj Helene Rižnar, kije na evrop- skem prvenstvu na Madžarskem štartala z zmago proti Lrancozinji Hrammc. Mladi šahisti ŠD "Lipa" Ptuj ta- ko uspešno stopajo na pot svojih starejših vzornikov, kot jc MM Danilo Polajžer. mojstrica Anita I.ičina. FM Rado Brglez in drugi. S. R. 16 -- ŠPORT IN DRUŠTVA 1. JDLIl 1993 ^ TEDNIK Bogata kegljaska dejavnost Od leve — Franc Kirbiš, svetovni prvak, Marinka Kardinar, v sopredju upravljalec kegljišča Emil Misarič. Foto: Langerholc Da jc kegljaški večer pred štirimi meseci s prisotnostjo dveh svetovnih prvakov ter ostalih znanih imen sloven- skega kegljaškega športa in s prevzemom ptujskega ke- gljišča v roke upravitelja Emi- la Mesariča rodil sadove, kaže vrsta aktivnosti v zadnjem času. Ponovno se je aktiviralo ali na novo ustanovilo preko 20 krožkov, z delom je začela pionirska šola, ki se bo v je- senskem delu .še razširila, uspešno pa nastopajo člani do- mačega društva "Drava" na domačih in mednarodnih tek- movanjih. Za vse ima ned- vomno precej zaslug tudi no- vo vodstvo kluba, ki mu pred- seduje Boris Premzl. Da bi zanimanje za to panogo Še povečali, so na predlog upra- vitelja kegljišča izvedeli 1. re- kreacijsko tekmovanje ekip in posameznikov. V več kot mesec in pol trajajočem merjenju moči, se je na kegljišču obrnilo preko 150 tekmovalcev. Ob za- ključku je upravitelj kegljišča v dogovoru s klubom prejšnji pe- tek pripravil družabno srečanje, na katerem so najboljšim pode- lili pokale, medalje in priznan- ja. Najboljšim posameznicam in posameznikom sta medalje in priznanja podelila predsed- nik KK "Drava" Boris Premzl in 3 kratna državna prvakinja ter članica kadetske državne re- prezentance Andreja Razlag. Pri ženskah je bila najboljša Breda Kmetec z 90 keglji, 2. Marinka Ki"amberger 88 in 3. Snežana Planine 76. Med moš- kimi je 1. mesto osvojil Bojan Majcen z 202 podrta keglja, prav toliko jih jc podrl dru- gouvrščeni Stanko Rakuša, 3. Janko Ivančič pa je zaostal le za 1 kegelj (201). Ženske so nastopile v disci- plini 50 lučajev (25 polnih, 25 čiščenj), moški pa 100 lučajev (50-50). Najzanimivejše je bilo tek- movanje 6-članskih ekup, ki so se pomerile v štirih nasto- pih (borbene igre). Največ uspeha je imela ekipa "GOLDEN" - moški v postavi Srečko Lah, Zdravko Sušanj, Vlado Bauman, Stojan Dre- venšek, Franc Bezjak, Janko Planine, Slavko Cafuta, Mar- jan Mesarič in Stanko Hojnik, ki je skupaj podrla 1598 ke- gljev. Druga je bila ekupa "GORIČAN" v postavi Boris Goričan, Sašo Omeragič, Mi- lan Dcbeljak, Miran Krmne, Bojan Majcen in Branko Zgeč z 1509 keglji, 3. Železniške delavnice z 1497 podrtimi ke- glji (Franc Čeh, Peter Brmež, Jože Štralela, Branko Petek, Jože lic, Zvonko Krajnc, Ed- vard Hojski in Atanas Crnga- rov), 4. TRIKA 1492, 5. ELEKTRO 1406, 6. LDS 1141, 7. BOLNICA 1000, 8. GOLDEN (ženske) 965. Pred razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj sta se v prijatelj.skem srečanju pomerili ekipi KK "Drava" Ptuj in selek- cija REKREACIJE v borbenih igrah (12 setov). Z razliko 82 podrtih kegljev so sicer zmagali igralci "Drave" v postavi Spe- honja. Seidl, Arnuš, Plajnšek, Šeruga, Čuš. Zoreč. Haladea, Premzl in Vranješ, vendar je se- lekcija REKREACIJE, za kate- ro so nastopili Sašo, Planine, Sušan. Krajnc, Lah, Žgeč. Cafu- ta. Majcen. Hojski, Rakuša, Bauman in Bezjak prikazali odlično igro in v štirih setih ce- lo zmagali, v dveh pa izgubili le z minimalno razliko. To je vsekakor dober obet za razvoj ptujskega kegljanja, ki bi z morebitno pridobitvijo še dveh stez lahko posegel tudi po dobrih rezultatih v državnem merilu. Udeleženci družabnega sreča- nja so se že dogovili za jesenski del tekmovanj, ko bo tudi po- vratna tekma selekcije rekrea- tivcev in KK "Drava". Slednji bo v okviru priprav na nastop v mariborsko-pomurski ligi pri- pravil tudi srečanje državnih ekipnih prvakov med moškimi za leto 1993 ekipo KON- STRUKTORJA iz Maribora, za katerega nastopa svetovni prvak Franc Kirbiš in letošnji državni prvak Bojan Pihler ter med državnimi prvakinjami pri žen- skah, ekipo EMA iz Celja, za katere nastopa svetovna prva- kinja Marika Kardinar. pa le- tošnja državna prvakinja Marta Zupane m domačinki Silva Ra- zlag ter kadatska prvakinja in reprezentantka Andreja Razlag. S. R. Na Grajenr poletje tudi v znameiilu špoHa Športno društvo Grajena, ki praznuje 25-letnico, je letos še posebej aktivno. Pod vod- stvom predsednika Dra^a Kokola so 20. junija izvedli nicmorialni nogometni tur- nir v spomin Romana Kraj- nca, ki so se ga udeležile eki- pe iz Podvinc, Rogoznice, Grajene in Leskovca. Slednji so zmagali. Osrednja slovesnost ob ju- bileju bo naslednjo nedeljo, torej 1 1. julija, na grajenskem nogometnem igrišču. Vse do- sedanje predsednike in člane, zaslužne za razvoj društva, bodo počastili s podelitvijo li- stin in zastavic, nato pa se bo- do domači veterani pomerili v malem nogometu s sedanjo ekipo NK Grajena, za šalji- vost popoldneva, ki se bo pričel ob 13. uri, pa bo po- skrbela tekma med "suhimi" in "debelimi". V grajenskem športnem društvu načrtujejo še vaške igre, zabavno in tekmovalno prireditev, ki bo konec julija oziroma v začetku avgusta. Takrat se bodo pred šolo po- merile vaške ekipe krajevne skupnosti v nogometu, drugi vaščani pa v vlečenju vrvi. McZ Plesni ppogpam fotklopne Mne bolnice Ptuj v četrtek. 24. junija 1993, na predpraznični večer druge ob- letnice osamosvojitve Slovenije, je edina folklorna skupina mesta Ptuj, ki deluje pt)d okriljem ptuj- ske bolnišnice in njene mentorice gospe Cvetke Glatz, organizirala koncert v ptujskem gledališču. Folklorna skupina zelo dobro de- luje. Kljub napornemu delu si člani najdejo še čas za plesne va- je. Skupina pleše gorenjske, šta- jaiske. predvsem pa prekmurske plese. Poleg svojih nastopov vključujejo tudi malo skupino svojih otrok, ki so ji dali ime "Klopotec". Na koncertu so kot gostje nastopili še mešani zbor društva upokojencev iz Zago- jičev, tamburaški orkester pro- svetnega društva Gorišnica in mladi harmonikar .Aleš Zoreč. Vsi nastopajoči so ob zaključku skupaj zapeli in t;iko še enkarat navdušili občinstvo. Folklorna skupina BolnišnicE Ptuj se na koncu plesne sezone zahvaluje vsem, ki so kakorkoli prispeviai k njihovemu nastopu in uspehu. Se posebej so hva- ležni kolektivu bolnišnice Ptuj z direktorjem dr. Lojzetom Ar- kom na čelu in glavni sestri Za- liki Obran, ki jim nudijo prostor za vaje in prokroviteljstvo v času. ko tudi zdravstvu ne cve- tejo rožice. Znano je, da je za kulturno dejavnost namenjeno premalo denarja. Zato so še po- sebej hvaleženi gospe Cvetki Glatz, mentorici skupine za nje- no požrtvovalno delo, ki ga opravlja z veseljem in prosto- voljno. Marjan Nahberger V petek, 25. junija je v Prevaljah na Koroškem strmoglavilo civilno letalo Utva 75, last Koroškega letalskega centra iz Slo- venj Gradca. V nesreči se je pilot, 37-letni, Branko Kekec iz Slovenj Gradca smrtno ponesrečil. Branko Kekec je rojak iz ptujske občine, zato je na željo staršev in svojcev bilo poslednje slovo v torek popoldne na novem ptujskem pokopališču. Rojen je bil leta 1956 v Ptuju, mladost je preživel pri starših v Lešju pri Majšperku do preselit\'e v Ptuj, kjer so si v naselju Bratje Reš zgradili lasten dom. Končal je gimnazijo v Ptuju in VEKŠ v Mariboru, potem je krajši čas delal na Švedskem, kjer se je navdušil za računalništvo in se v tej stroki potem tudi iz- popolnjeval na delovnem mestu v Slovenj Gradcu. Ko so nastali pravni pogoji za zasebno podjetništvo, sta s partnerjem ustano- vila zasebno podjetje Kivi — računalniški inženering Slovenj Gradec, kjer je bil direktor. Pred letom in pol se je navdušil za letalstvo in postal dejaven član Koroškega letalsekga centra v Slovenj Gradcu. Ob nesreči je imel za sabo že nekaj nad 100 ur samostojnega letenja. Komisija za zračno plovbo pri mini- strstvu za promet in zveze Republike Slovenije je ugotovila, da je vzrok tragične nezgode pripisati nedovoljni izkušenosti pilo- ta. Velika udeležba ob poslednjem slovesu — v ponedeljek v Slovenj Gradcu in v torek v Ptuju potrjuje, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. /.; f Slovenski jadpaici dva tedna v Mošicanjcili V soboto se je na letališču v Moškanjcih pričelo drž.avno prvenstvo v jadralnem letenju. 26 pilotov iz skoraj vseh slo- venskih aeroklubov je pozdra- vil tudi ptujski župan Vojteh Rajher. Med tekmovalci so Leščan Ivo Šimenc, lanskolet- ni državni prvak in letošnji zmagovalec evropskega prvenstva v klubskem razredu, reprezentanti Miha Thaler, Boštjan Prista\cc, Janez Stari- ha, Franc Peperko m do- mačina Igor Kolarič ter Bojan Žmauc. Slednja imata na do- mačem letališču ob dobri vle- tenosti, Kolarič predvsem iz prejšnjih let, tudi kanček prednosti pred sotekmovalci, tako da Aeroklub Ptuj upra- vičeno pričakuje tudi katero izmed medalj. Žal pa jadral- cem vreme ob začetku tekmo- vanja ni naklonjeno. Tako jih je do zaključka redakcije oblačnost zadržala na tleh. Šele v torek so lahko odleteli na prvo tekmovalno disciplino v dolžini 317 kilometrov, do Mojstrane in nazaj. Sicer pa bo za merjenje moči še dovolj priložnosti, saj traja tekmo- vanje do nedelje, 11. julija. McZ Tei(movanje gasilcev OGZ Ormož v okviru rednih operativnih in kondicijskih priprav so gasilci OGZ Ormož izvedli tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v nedel- jo, dne 20.6.1993 v Mestni grabi na nogometnem igrišču v Oj-, možu. V znanju gasilskih veščin se je pomerilo kar 342 gasilcev in ga- silk ter gasilskega podmladka. Tekmovalo je v 8 kategorijah kar 38 ekip. GD Savci pa so na tekmovanje pripeljali tudi veterane. REZULTATI SO NASLKDN.FI: Albin Mere novi trener Beksapskega klnba Pinj v prejšnji številki Tednika smo poročali, da se z novimi vodstvenimi in tekmovalnimi kadri ptujskemu boksu obetajo časi stare slave, ki sta jo Ptuju priboksala Novak in Mere. O tem ni dvoma, kajti v Ptuju je veliko mladih nadarjenih bok- sarjev, ki so se z vso vnemo lo- tili napornih treningov. Trenira- jo pod vodstvom novega trener- ja Albina Merca, ki je zagotovo največja pridobitev boksarske- ga športa v Ptuju. Vloga boksarskega trenerja zahteva veliko znanja in iz- kušenj. Teh pa Mercu nc man- jka, saj je v ringih nastopal 17 let in je slovenski rekorder po številu nastopov, saj ima za sabo 365 borb. O njegovih na- stopih pa naslednje: sedem krat je bil udeleženec državne- ga prvenstva v bivši Jugosla- viji, dvakrat je nastopal v pol- finalu največjega turnirja v Evropi, osvojil je prvo mesto na turnirju Kvarner, bil je enajstkrat slovenski prvak, dvakrat je osvojil zlato rokavi- co Slovenije, bil je dobitnik zlatega grba mesta Maribora in še bi lahko naštevali. Zma- gal je 309 krat in doživel 29 porazov ter nekaj neodločenih rezultatov. Nastopal je za klu- be Ptuj, Železničar Maribor, Varteks Varaždin, Rijeka, Pula in za avstrijski klub Herras iz Gradca. Tekmoval je v srednji kategoriji. Redkokateri klub, zlasti v Sloveniji, se lahko pohvali s tako izkušenim trenerjem. Ka- ko bo svoje znanje in izkušnje prenesel na svoje varovance pa se bo kmalu pokazalo. S. V f pIlMIK - ŠPORT — 17 Indonezija — raj za turiste in judoiste KaMii) mesec dni je minilo, odkar so se končale priprave slo- venskih jii(h)istov, med katerimi so bili tudi jiidoisti i/, (lorišni- — Miran IMošinjak, Mitja Kostevc, Damjan Petek in Janko /nidarič, v Indoneziji. Od tam so prinesli veliko izkušenj, predvsem pa vtisov o za nas tako oddaljeni in eksotični deželi... Indonezija je eksotična na vsakem koraku... Janko /nidarič pripovedu- je: "Ogromna dežela, ki ima ISO.000 milijonov prebivalcev, sc z judom sistematično ukvarja Šele zJKlnji dve leti, odkar se je zanj pričel zavzemati drugi člo- vek v dišavi. Tako so v tem času zgradili judo centre z veli- kimi dvoranami, hoteli, bazeni, fitness centri... Da bi dobili stik L evropskim judom, vabijo re- prezentance posameznih držav na obisk. To jih pride ceneje, kot da bi sami potovali v Evro- po. Bili smo njihovi gostje od letalske vozovnice do hrane, treninga, zabave. So pa zelo go- stoljubni... Tamkajšnji prebival- ci imajo povsem drug ritem življenja. Trenirali smo do 5 ur dnevno, vendar bi pri nas isti učinek dosegli v krajšem času. Trenira jih veliko skupaj, veliko imajo trenerjev. Indonezijci so srečni, če jih je veliko zbranih na enem mestu..." SLOVENIJA, KJE JE TO? 3888888888888888888888888888888^^^ "Ne splača se pripovedovati, da si iz Slovenije. Sele za Evropo si približno predstavljajo, kje je. No. morda je tu in tam komu poznana Jugoslavija. Sicer pa je Indonezija ogromna, za nas zelo nenavadna in eksotična dežela. Čiste vožnje z letalom je od nas do Džakarte 20 ur. z vmesnimi postanki 30. Indo- nezija ima vojaški režim, ki pa ga v vsakdanjem življenju ni čutiti. Je izjemno gosto naseljena, prebi- valcev pa je 90-odstotkov musli- manov. nekaj je budistov, kristja- nov... To je bogata dežela, saj iz- važa nafto, je največja proizvajal- ka bombaža in kavčuka na svetu. Izjemno visoko imajo nataliteto. Ljudje pa žive sevada na skrajno- stih — kdor ima, ima in kdor ni- ma, je revež. V glavnem so tisti, ki imajo, Kitajci, torej pri njih tuj- ci. .Sicer pa je Džakarta prestolni- ca, v katero vlagajo vsa velika svetovna podjetja..." DEŽELA TRIKRATNE ŽETVE "Hrana je v Indoneziji za naše razmere izredno poceni. To ni nič čudnega, saj je podnebje takšno, da obirajo pridelke vsaj dvakrat, neka- tere celo trikrat. Od sadja in zelenja- ve pa najdeš tam prav vse. kar si lahko izmisliš. Če nimajo domače zelenjave, jo uvozijo. Vegetacija je skozi vse leto bujna. Ob cesti dozo- revajo banane, cvetijo bujne rože, pravi pragozdovi vsega mogočega rastlinja. Avtomobilski standard je tamkaj večji kol pri nas. Ne vem za- kaj. ampak vozijo izredno veliko džipov. Sicer pa so Indonezijci zelo gostoljubni. Pokazali so nam vse- mogoče. Velik vtis so napravili na nas botanični vrtovi, v katerih so bi- li rezervati za živali. Veliko je udo- mačenih in za odškodnino si se lah- ko fotografiral z njimi..." SANJSKI OTOK BALI "Peljali so nas tudi na otok Bali. svetovno znano letovišče. Tja pri- hajajo predvsem Avstralci. Novo- zelandci, Američani. Velik je kot pol Slovenije in je ves posut s hote- li, plažami..., kot v filmih. In vse je ceneje kot pri nas. Nudijo ti resta- vracije vseh celin. Vendar smo imeli s hrano oziroma prebavo te- žave, saj nismo navajeni na to vrsto hrane, morda je tudi nekoliko težav s higieno. Tako smo kuhali sami, na koncu pa smo zahajali še v nem- ško restavracijo. Njihova kuhinja je najbolj podobna naši, doinači. Indonezijci so nas oziroma Judo zvezo Slovenije jiovabili, naj pride- mo še enkrat že septembra. vSeveda nimamo niti dopusta za to. pa tudi vrsto tekmovanj imamo, da tako po- gosto seveda ne moremo v tujino. Bolj zanimiva se nam jc zdela po- iniciba Jaix)ncev, s katerimi smo se tam six)znali, tako da se bomo mor- da drugo leto odločili iti k njim... Zapisala M. Zupanič Boksarska revija v Ptuju Ptujčanom se ponovno obeta atraktivna športna prireditev. Boksarski klub Ptuj z novim vodstvom znova dokazuje, da bo boksarski šport v Ptuju vid- no zastopan. Zato si prizadevajo dobili čim več gledalcev. Prava letošnja revija bo na ploščadi pred bistrojem Gabrovec na Potrčevi cesti v Ptuju. Domisel- ne poteze predsednika kluba in tudi lastnika lokala bodo prav gotovo pritegnile veliko gledal- cev. sa) bo nastopilo nekaj odličnih boksarjev, med kateri- mi je tudi najboljši slovenski boksar Vojko Poš. ki je pred ne- davnim nastopil na mediteran- skih igrah v Franciji. Prvič v Ptuju, si lahko ogled boksarske revije gledalci pope- strijo z gostinsko ponudbo. Pri- reditev bo v petek ob 18. uri. Vstopnine ne bo. S. V. Pokal Ptuja ekipi Radgone v Ptuju, pri Ranci, na ptuj- skem jezeru, jc bilo potapljaško tekmovanje za pokal Ptuj "93. Tekmovanje je pripravil Občin- ski štab CZ Ptuj, žal pa so izosta- le nekatere ekipe, kai" pa ni Zmanjšalo pomena tekmovanja. V orientaciji je uvrstitev ekip naslednja: Radgona. Nova Gori- ca, Ptuj in Kranj; med posamez- niki so bili najboljši Marko Hle- bec NG. Prane Hartek G. Rad. Igor Pošnar KR... V spustu iz kanala v Haj- došah do pristanišča v jezeru pa so bili najboljši PtujČani in to: Matijevič — Toš Ptuj. Marn — Malešič Kranj, Glavnik — Roz- man Ptuj... Najboljši so prejeli pokale in spominska darila. Kje sp ptujski gledalci Na zaključku sezone je Ro- kometni klub Ptuj posebno pozornost posvetil svoji ekipi članic, ki so pod vodstvom trenerjev Milana Baklana in Dušana (;rcj»orina za prvo mesto v drugi državni ligi in uvrstitev v prvo prejele klub- ska priznanja. Članska ekipa se je uvrstila na šesto mesto v prvi državni ligi in igrala tudi v polfinalu pokala Slovenije. Na slovesnost in piknik ob koncu sezone so povabili ludi bivše igralke, igralce in vod- stvene delavce, saj želijo, kot je povedal predsednik kluba Ivan (iomilšek, osvežiti upravni odbor z novimi, to je nekdanjimi člani. Morda, tiie- ni Ivan Gomilšek, bi to lahko prineslo večje spremtembe v upravnem odboru kluba. Posebno zaskrbljeno opazujejo v Rokometnem klubu odziv ptuj- skega občinstva na razne športne dogodke. Menijo, da je eden od možnih vzrokov premajhnega obiska v preslabi povezanosti športa, občine in prebivalcev. Morda je krivo tudi to. da na Ptu- ju ni vrhunskega športa, vsaj ko- lektivnega ne. Tako so rokome- taši kljub trudu in vzorni orga- nizaciji dveh mednarodnih te- kem v letošnjem letu zabeležili razjneroma malo gledalcev. Pa še vedno več, kot druge športne prireditve. Pomoč občinstva pa je velikokrat za domače tekmo- valce odločilna. McZ Tek oli me]! ho postal tpadicloiieleii Udeleženci teka ob meji na prireditvi na Mestnem trgu (Foto:Kosi) Ob dnevu državnosti so člani te- kaškega kluba Maraton iz Ptuja končali 1200 km dolgi tek ob meji Republike Slovenije, ki so ga začeli 21. junija. Kot je v pozdrav- nem pismu članom kluba in občanom ptujske občine zapisal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan gre za izvirno in od- mevno sporočdo Ptujčanov ob dnevu državnosti. Člani tekaškega kluba Maraton so trdno odločeni, da bodo s tekom nadaljevali in da bo postal tradicionalna vsakoletna prireditev ob dnevu državnosti. I.judje njihovo svojevrstno mani- festacijo sprejemajo. Na 1200 km dolgi poti so jih povsod toplo in navdušeno sprejeli. Ekipo, ki je opravda tako zahtevno in odmev- no pot so sestavljali: veteran Ser- gej Pavličev. Miha Svržnjak. Jože Svržnjak. Ivan Golob, Nataša Pšajd! Mišo Potočnik, Božo Doki, general Janez Slapar. Rado Ačimovič, Mirko Vindiš, Marjan Rogina, Primož Meško, Niko Žeraj, dr. Rajko Brglez, dr. Urban Toplak, "slepi potnik" Srečko Ki- seljak, Andrej Čeh, Franci Zupa- nič in Marjan Varvoda. Na poti do Ptuja pa so se jim pridružili še mnogi drugi. Na zadnjem kilome- tru tudi predsednik izvršnega sve- ta SO Ptuj Branko Brumen. Nje- gov simbolični tek je, kot je pove- dal, moralna podpora tem izjem- nim naporom. Izredno požrtvoval- nost in pogum pa so znova poka- zali paraplegiki. ki so se članom tekaškega kluba Maraton pri- družili na začetku in na zadnjem delu proge. Ptujskim tekačem se je za nji- hovo letošnjo pot ob meji Slove- nije zahvalil tudi župan ptujske občine Vojteh Rajher. Na spreje- mu v mestni hiši jim je izročil knjigo aforizjnov Rudija Ringba- uerja Božje resnice. ivjG Srafiko MajcenovlG osmi v Nemčiji Na povabdo iz Nemčije se je. kot gostja, strelska reprezentanca Slovenije udeležila njihovega in- validskega prvenstva. Slovenski invalidi (strelci) si nabirajo med- narodnih izJcušenj predvsem s standardnim orožjem. Na enote- denskem gostovanju so imeli tri preiskušnje. Srečko je z 577 krogi na tekmi s standardno puško zasedel odlično osmo mesto. Ni pa izjabil možnosti za boljši razuhat, ker se prilaga- ja novim pogojem. Srečko Maj- cenovič je član invalidske repre- zentance Slovenije. F. C. Verbančič in Plilieršei( druga v reiiju Na državnem reiiju v motor- nem letenju, ki je bilo na leta- lišču Prečna pri Novem mestu, sta ptujska pilota Tomo Ver- bančič in Tomaž Pliberšek osvojila drugo mesto za Celja- noma Leonom Bauerjem in Marjanom Grilom. ki sta tek- movala s cessno 152. Z utvo 75 sta se uvrstila ptujska pilota Vinko Pišek in Ljubo Žnidarič na osmo mesto, Borut Janžeko- vič in Zoran Malovič pa na tri- najsto. Tekmovalo je 19 ekip. Verbančič in Pliberšek sta osvo- jila tudi prvo mesto v časovni točnosti in drugo v navigaciji. McZ 1200 gledalcev na prvi tekil Nogometaši Drave so v nedel- jo popoldan pred 1200 gledalci v Ptuju s 4:2 premagali moštvo Palome Severja iz Sladkega Vrha. To je bila prva tekma končnice kvalifikacij za uvrsti- tev v vzhodno skupino tretje slovenske nogometne lige. V prvem krogu so PtujČani izločili Bakovce (2:2 v Bakovcih in 3:0 v Ptuju). Domačini so povedli že v prvi minuti po dobro izve- denem prostem strelu Vesenja- ka. gostje pa so v osmi minuti izkoristili zmedenost v domači obrambi in izenačili, na veliko veselje številnih, vendar korekt- nih, svojih, navijačev. V 26. mi- nuti je Leben z novega prostega strela dosegel drugi zadetek za Dravo. Isti igralec je v 38. mi- nuti z leve strani presenetil vra- tarja gostov in postavil rezultat polčasa, 3:1 za Dravo. Takoj v začetku drugega pol- časa je domači srednji krilec Lončarič po nepotrebnem dobil drugi rumeni karton in je Drava nadaljevala z desetimi igralci. V 60. minuti povedla s 4:1, strelec Potočnik, vendar je nova velika napaka obrambe in vratarja omogočila gostom znižanje na 4:2. Kljub prizadevanjem in pri- ložnostim obojih se rezultat ni več spremenil. Tekma je bila na solidni ravni, s tem da sta bila napada boljša dela moštev. PtujČani so zamudili priložnost za višjo zmago, zane- sljivega zmagovalca dveh tekem pa- je po videnem na ptujskem stadionu težJco predvideti. Sodnik Felbar iz Lendave je tekmo vodil zelo avtoritativno, podelil je šest rumenih kartonov ter izključil Lončariča in trener- ja gostov. DRAVA: Komik, Potočnik, Roman Krajnc, Mihael Ki-ajnc, Lončarič, Robert Ki-ajnc, Kralj, Leben, Ramšak, Vrbanec (Bez- jak), Vesenjak (Mere). Povratna tekma, kije odločila novega člana vzhodne skupine tretje slovenske lige, je bila včeraj popoldan v Sladkem Vrhu. l.k. Na tretjem preglednem strel- skem tekmovanju v Ljubljani sta se dobro uvrstila tudi ptujska strelca Alojz Trstenjak in Go- razd Selišek. Prvi je v streljanju z zračno pištolo med člani s 565 krogi osvojil drugo mesto, Selišek pa je bd med mladinci prav tako z zračno pištolo tretji s 527 krogi. Na podlagi teh rezultatov bo do- končno sestavljena reprezenzanca, ki bo zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu v Brnu. McZ Zmaga in rekopd Na mednarodnem mitingu za slo- venski Grand Prix v Mariboru, bil je prejšnjo sredo, so na,stopili tudi atletinje in atleti iz Ptuja. Hedvika Korošak je z 12 metri in 51 centi- metri zmagala v troskoku. Vanja Kotar je bila peta na 800 metrov z novim osebnim'in ptujskim rekor- dom 5 minut 11 sekund in 63 sto- tink. Boris Krabonja je bil z 49,29 peti na 400 metrov, Kristijan Pra- lija s 50.50 v isti disciplini enajsti, Milenko Potočnik je v odličnem teku na 1500 metrov za skoraj štiri sekunde izboljšal osebni rekord in osvojil dvanajsto mesto. Robert Prelog pa je bil v isti disciplini se- demnajsti. l.k. Zaključni del troskoka Hedvike Korošak (Foto: I. kotar) 1. JDLIJ 1993 ^ tednik Prišičereja na Bavarskem Na strokovnem i/.popoliijevanju na Bavarskem od 2.5. do 21.5. 1993 sem želel spoznati organizacijsko obliko njihove živinoreje. V tem sestavku želim na kratko predstaviti prašičerejo in sicer stalež živali, or}»ani/.acijo proizvodnje, se- lekcije in način prodaje prašičev. STATISTIČNI PODATKI O PROIZVODNJI Proizvodnja pujskov v pclnajslih proizvodnih po- dročjih Bavarske imajo po zad- njih podatkih 397.063 pleinen- skih svinj, vključene so tudi pri- puščene plemenske mladice. V kontrolo proizvodnje je zajetih 170.864 plemenskih svinj, kar znaša 43% staleža. Kontrolo opravlja LKV služba (l.ande- skuratorium der Hrzeugerringe Tur tierische Veredelung in Ba- yern iz Munchna). V poročilu za leto 1992 je bilo zajetih v kontrolo proizvodnje 4.495 kmetij, ki se ukvarjajo z proiz- vodnjo pujskov. Povprečno ima- jo na kmetijo 37.1 plemenskih svinj. Plemenske svinje imajo na leto povprečno 1.96 gnezda z 19,3 rojenimi pujski in 17,7 odstavljenimi pujski. Izgube pujskov v času laktacije znašajo 8.2 odstotka. Rejci plemenskih svinj, ki so zajeti v kontrolo proizvodnje so v času od 1.juli- ja 91 do 30. junija 92 skupaj proizvedli 2.959.490 odstavlje- nih pujskov. Čas med dvema prasitvama je v povprečju 173 dni. svinje prasijo v povprečju 3.92 krat. Remont osnovne čre- de je 37.9 odstoten, dolžina lak- tacije je pri 64 odstotkih rejcev med 35 do 42 dni in pri 31 od- stotkih rejcev med 28 do 35 dni. PROIZVODNJA PRAŠIČEV mANCEV Po podatkih štetja živali v de- cembru 1990 je bil stalež pitan- cev na Bavarskem 2.129.729. V letu 1992 je bilo v kontrolo pi- tanja zajetih 563.1 16 pitancev ali 26.4 odstotka staleža. V času od 1.julija 1991 do 30.junija 1992 je bilo v kontrolo zajetih 2.557 kmetij, ki se ukvarjajo z rejo prašičev pitancev. Na kme- tiji je povprečno 219 pitancev. Pitanje se začne pri povprečni leži 28 kg in konča pri 106 kg. Izgube v času pitanja znašajo 2,6 odstotka. Konverzija krme znaša 3.06 kg. ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Prašičereja na Bavarskem je organizirana v obliki proizvod- nih krožkov. Krožki so organi- zirani za proizvodnjo pujskov in pitanje prašičev. Krožke vodijo predstavniki rejcev. Znotraj krožka delujejo asistenti, ki so zadolženi za izvajanje kontrole proizvodnje in prenos znanja na kmetije. Ti asistenti so 80 od- stotkov financirani s strani države in 20 odstotkov s strani rejcev. Materialne stroške po- krijejo rejci v višini 50 odstot- kov. V letu 1992 je bilo v okvi- ru krožkov za proizvodnjo pi- tancev zaposlenih 61 asistentov in v okviru krožkov za proiz- vodnjo pujskov 87 asistentov. Na enega asistenta imajo pov- prečno 41 kmetij za pitanje prašičev in 54 kmetij za proiz- vodnjo pujskov. Pri strokovnem delu asistentov sodelujejo pred- stavniki specialističnih služb v okviru zavodov. SELEKCIJAP^ Izbor pasem prašičev Na kmetijah za selekcijo pra- šičev je 60,4 odstotka staleža plemenskih prašičev pasme Nemški landracce in 36.5 od- stotka pasme Pietrain. Na kme- tijah za proizvodnjo pujskov se največ uporablja parjenje ple- menskih svinj Nemški landrac- ce pasme z plemenskimi merja- sci pasme Pietrain. Delež tega parjenja je 82,8 odstoten. Na kmetijah, ki se ukvarjajo z rejo pitancev je delež križancev Nemški ladracce x Pietrain v višini 96.1 odstotka. Pujski tega parjenja dosegajo tudi najvišjo ceno pri prodaji. Ostale pasme prašičev so še Belgijski landrac- ce. Kdelschwein. Durock in hi- bridna pasma BHZP, vendar je delež teh pasem minimalen. VZREJA PLEMENSKIH ŽIVALI Plemenske mladice in ple- menske merjasce vzrejajo na kmetijah. Direktnega testa plemenskih živali na testnih postajah nimajo. Imajo pa dve progenotestni postaji, na kate- rih se izvaja kontrola sorodni- kov plemenskih prašičev na pitovne in klavne lastnosti. Plemenske živali, ki jih rejci prodajajo na avkciji, so ocen- jene na podlagi podatkov iz progenega testa in na podatkih lastne proizvodnje. Selekcijo vodi državna služba. PRODAJA PRAŠIČEV Za prodajo pujskov in ple- menskih prašičev so organizira- ne aukcijske prodaje. Vsak, ki prodaja na aukciji, mora izpol- njevati pogoje. Znan mora biti izvor živali, živali morajo biti oštevilčene in zdrave. Živali z boljšimi rezultati svojih sorod- nikov. dosegajo tudi boljšo ce- no. Prodaja pujskov na avkcijah predstavlja na Bavarskem samo 5 odstotkov, vse ostalo se pro- daja po drugih poteh. Pri tem posredujejo vodstva krožkov. V povprečju pa dosegajo najboljšo ceno živali, ki so prodane na avkcijah. Prašiči pitanci se na avkcijah*ne prodajajo. ZAKLJUČEK Prašičereja na> Bavarskem je dobro organizirana tako po proiz- vodni kot tudi strokovni plati. Rezultati, kijih dosegajo v proiz- vodnji to tudi potrjujejo. Takšno organizacijo proizvodnje prašičev so na Bavarskem razvijali zadnjih 20 let. Začetki razvoja so bili v majhnih ki-ožkih zainteresiranih rejcev prašičev. Kmetijska politi- ka je te povezave rejcev podprla finančno in strokovno. Za razvoj prašičereje na kmetijah v Slove- niji je bavarska prašičereja lahko dober vzgled. Pripravil Peter Pribožič dipl. ing. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri OZVŽ Ptuj Zasebno podjetje Bazar s se- dežem v Lancovi vasi je v Zlati črti uredilo butik Zlata ribica. V njem se počasi specializira za ce- lovito ponudbo opreme in hrane za hišne prijatelje. Prednost nove- ga butika pred drugimi prodajalci je v tem. da ljudem svetujejo pri sestavi akvarija, izbiri ribic in dru- gih hišnih prijateljev. i