V Gorici, v četrtek dne 7. marca 1907. Tečaj XXXVII. ibMjt trikrat na teden, i« sic*r v torek, Četrtek r/oWto * »b 4- uri r°Polci"e ter 8tan8 P° PQSti |j*wBnBr:ali v Gorici na dom poSiljana: ''. , /vsVlPto ........ir' K .S«t-* • tapet po Ijubjjani in kranjskih mestih". Unije dva-^ • i „Vozni red železnic, parnikov in poStnit nit'.-L-uno prilogo »Slovenski Tehnik". ViioCiiino f-p^j''1"3 apravništvo v Gosposki ulici .''" 1. naditr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček »aioSiia brez doposlane naročnine se ne, ozjj^mo. telasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah č> tZ-i i-kr&t 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Vtfikiat po dogodbj. Večje črke po prostoru. p -.Uaiiie 'n SP'S* v uredniškem delu VM v vrsta. Za jD vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse.z* narod, svobodo in napredekU__.Dz._.JC.JLavrič.- Urednlftvo se nahaja v Gospoi i ulici 3t. 7 v Gorici v I. nai tr Z urednikom je mogoč > govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki »lici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCatl loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo Itr opravništvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-flO. »Sočat hi »Primorec«, se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclnvarzv Šolski1 ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaiišču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, 1. Bajt po-kopališčni ulici, 1. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici št. 2-2; v Trstu v tobakarni UvronciC na trgu della Caserma.------------------------------------------- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talftfon it, 83. — »Gor. Tiskarna« A, Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. # razmere goriškega mesta v deželnem zboru. Interpelacija Iželnoga poslanca dr, Dragotina Treo in tov. Tjj poStnih razmer v Gorici na c. kr. tuiui-sterstvo za trgovino. Odkar sa je otvoril centralni poštni urad ileželuo glavno mesto Gorico na postaji kr. državne železnice, mora prenašati »tožba* iltiiegs prometa v goriškem mestu jako trpko mm opravičeno kritiko občinstva. Temelj tej opravičeni kritiki je bil dan lego goriškega mesta, ki se razteza jako dolžino, tvorec dve veliki skupini v tej dol- -(iledaliSka ulica in Travnik) in pa v legi Lstaj obeh železnic, katerih kolodvora se na- Ljata ravno na obeh nasprotnih koncih mestne lolžiue. Prireditelj sedanje goriške poštne službe sedanji c. kr. dvorni svetnik Hoeheisel -•- >. moral biti jako kratkoviden, da tega. kra- ivni1^ položaja ni nemudoma i/.previdel, tem- U itujahal svojega birokrntičnega konjiča, ki jeiidar ne gre na vsako pot. Tega mu tudi zamerimo toliko, kajti „errare humantim" Ki stvar c kr. vlade je, presoditi, koliko vjili- iajo tako usode p. ol ni pogreški na kvalifi- lutijo dotitnega uradnika. Neodpnstljivo pa bi bilo, ako bi c. kr. |lR(fa k nadalje vzdrževala take pomote, ho-nekako s tem varovati u i m b u s uradne ivtoritete njeuih ukrepov, da-si bi s takim jositopanjom dosegla ravno nasprotno! Položaj poštne uprave v goriškem mestu |e sedaj ta: k obeh lokalnih poštnih uradov (Gledalska in Gosposka ulica), iz južnega kolodvora nanjih poštnih uradov z dežele, se prevaža l»>a pošta na glavni poštni urad na postaji c. |kr. državne železnice. Po izvršeni manipulaciji Is* zopet cela ta pošta vozi iz skrajne periferije novega goriškega urada nazaj v mesto p >e šele od tam razdeli med stranke. Nidinio torej gotovo originalen slučaj, ki spominja na klasično Abdero, da se n- pr. pošta južne železnice prepelje o d južnega kolodvora v nasprotno j stran na državni kolodvor miiuo^ obeh mestnih poštnih uradov v Gle* j dališkiin Gosposki ulici — potem j se pa od novega poštnega urada na državnem kolodvoru vrača zopet mimo mestnih pošt nazaj, dostikrat z o p e t v bližino južnega kolodvora vse t a"k o r e k o č u a s p r e h o d — p r e d n o pride v r o k e s t r a n k a m 1 S tem nehvaležnim poslom je obloženo ali preobloženo 15 do 20 pismonoš. In sedaj k posledicam tega poslovanja: I. Pred vsem za občinstvo neposredno: 1. Pošta se mestnemu prebivalstvu dosti pozneje dostavlja kot ob prejšnjih, ali sploh ob normalnih razmerah. To je jasno, ako so premisli, da mora n. pr. pošta iz južnega kolodvora šele na državni kolodvor in šele od tam z najmanj 1 urno zamudo zopet v meato nazaj, točno seveda le, ako so železniški vlaki točni in ako so točni pismo-noše. Te točnosti pa ni, ker so dostikrat nevednosti ; posebno vlaki iz Italije in pa vlaki državne železnice v poietuem času imajo zamude, ki onemogočajo redno zvezo med ko- ] lodvori in poštnimi uradi. 2. Dostavljanje se vrši nenatančno, sedaj v tej sedaj v drugi uri, kar je za urade, trgovce, obrtnike itd. skrajno neprijetno in redno poslovanje uprav moti.' 3. Dostavljanje pošte pa je tudi dostikrat i z g r e š e n o. Vsled označenih nedostatkov lovijo tako-rekoč eden pismonoša drugega, vsak trenutek se izgrešijo in radi napornosti službe v oddaljenih krajih menjavajo. Ako pa pismonoša ne pozna iz daljše prakse strank, so p o g r e š k i v dostavljanju neizogibni in se vedno in vedno ponavljajo sedaj pri tej, sedaj pri onej stranki. 4. Vsled vednega menjavanja v službi je dostavljanje tudi zamudno, ker se od vsakega pismonoše vendar ne more zahtevati, da naj pozna natančno celo mesto s 27.000 prebivalci. II. Taka uprava po nepotrebnem p o -dr ažuje režijo v posredno škodo občinstva. Vsi ti pomnoženi pismonoše stanejo denar, pošUi vozovi in konji se po ne p o tre b-nemlj obrabljajo z nepotrebnimi vožnfanii kratko in malo: ta način poštne uprave v goriškem mestu je skrajno neekonomičen in neracijonalen. III. Končno je taka uprava naravnost proti načelom humanitete. Trikrat do štirikrat se podi tak pismonoša s praznimi torbami po celem mestu nazaj, od Podturua ali od Barke pa do državnega kolodvora. V blatu, ali kar je še hujše v slovitem goriškem prahu kilometre daleč dan za dnevom. Kaj naj postane v daljšem času iz takega ubogega uslužbenca V Saj žije njemu nasproti znano poštno kljuse, upre-ženo v poštni voz na deželi, naravnost idealno življenje, in ni se čuditi, ako dobe stranke od pismonoš na vprašanje, „kje je pa „vče-rajšnji pismonoša" — Jakoničen in resigniran odgovor; „v bolnišnici", resigniran, ker ima novi pismonoša v izmučenem telesu občutek, da ista usoda morebiti že jutri lahko zadene njega samega. V očigled tem neznosnim razmeram usojamo si staviti v pr a š a n j e : I, Soli visokemu c. kr. trgovskemu ministerstvu nezdrave razmero poštne uprave v goriškem mestu znan oV II. .le-li visoko isto pripravljeno, te razmere čimprej odpraviti in jih nadomestiti s praktičnimi odredbami v prid občinstvu in poštni upravi. V Gorici, dne 3. marca 1907. Slede podpisi. Brezplačna delitev primernih amerikanskih trt. Predlog poslanca Štreklja. Visoki deželni zbor! Poznato je visokemu deželnemu zboru, da je naša Goriško - GradišČanska pokrajina pretežno vinogradska, ter je znano, da je že s/4 starih vinogradov uničenih po fjlokseri in da se s.;v: Piašni vinogradnik na P-iraorskem »on ž njo že nad 20 let, dft^bj zmogel 'tu«, HJco pridobiti s svojim trudom, da bi prehra-nil svojo družino in zadostil težkim zahtevam, katere se danes nalagajo bornemu kmetu na pleča. Novodobno vinogradništvo napreduje vzlie siromaštvu, ki je zavladalo med vinogradniki naše dežele, ker je narod inteligenten, priden in pristopen k vsaki novosti. Menda je vis. c. kr. ministerstvo tudi s tem računalo ter se zato tudi manj pobrigalo, da dobi narod dovoljno materijalno podporo in da se Čimprej povzdigne vsaj do one višine, na koji je bil pred filoksero. Zavedlo je visoko vlado morda k matiji brigi tudi to, ker je videti GoriSka dežela, po zunanjosti jako lepn. Po tej zunanjosti bi sodil človek — tujec, da se cedi po njej med in mleko, ali ko se zaide med narod in analizira točno njegovo imetje in življenje, ostane motrilcu utis, da je prebivalstvo sicer pridno, ali pri vsem tem siromašno — grozno siromašno i Da se tej revščini deloma odpomore in da obnove trtorejci takoj ko mogoče z dobrim materijalom svoje vinograde, apeliram m\ dobrohotnost in človekoljubnost vis. c. kr. poljedelskega ministerstva ter izražam iskreno željo: Da bi isto v tem pogledu pomagalo: Da se to doseže, predlagam, da visoki deželni zbor sklene: Nalaga se deželnemu odboru, da stori primerne korake pri vis. c. kr, poljedelskem ministerstvu, da bi primerne amerikan-ske trte delila v pokneženi grofiji Goriško-gradiščansi-i kolikor biife toliko kolči vsaj za dobo petih let brezplačno, ali v najslabšem slučaju bogatejšim slojem kolči po 3 k r o n e a b i 1 f e p o 7 k r o n 1 O O 0 komadov. [Dvajset let pozneje. Nadaljevanje [^ »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: s=a== ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) -- Končano je, je izpregovoril Aramis. Mislim, °a sem ubil nesrečneža. Toda če me kedaj potrebujete, name, saj vest , da sem Aramis roko ter izginil pod 81 prijatelj, obrnite se v*dno pripravljen. t ^ato mu je stisnil Nadami. . ^'Artagnan torej sedaj ni vedel niti za Aramisa, 5'» za Porthosa, niti za Athosa, in že mu je začela »ostajati stvar zelo sitna, kar se mu zazdi, da skuša fJjs«do ulomiti okno njegove sobe. Spomnil se je takoj a vrečo, ki jo je bil dejal v mizo, ter planil iz ka-eta. Ni se varal: v trenutku, ko je stopil skozi i rata» je lezel nekdo skozi okno v sobo. j. — Ah! lopov! je zavpil d'Artagnan, misle, da j a Pred seboj razbojnika, ter zgrabil za meč. (vita ~~ ?08P°d. je zakričal oni, za božjo voljo, spra-' Svoj meč v nožnico in ne usmrtite me, predno j8 mf euliJ Jaz nisem tat, bog varuj! pošten meščan 1 * lmam avojo hišo na ulici. Moje ime . . . Toda, '®Jie motim! Vi ste gospod d'Artagnan! In ti si Planchet, vsklikne poročnik. La ,7 VaS sluga, gospod, pravi Planchet na vrhuncu i W> vaš sluga, ko bi vam mogel šo kaj služiti. — Morda pa, odvrne d' Artagnan; toda naj vraga tekaš v mesecu januvarju ob sedmih zjutraj po strehah! — Gospod, pravi Planchet, treba je, da veste... Toda res, morda ne smete vedeti. — Kaj takega? se začudi d'Artagnan. Toda zagrni najpoprej okno in spusti zagrinjala. | Planchet je storil to; ko je končal, ga vprašaj d' Artagnan: j — No, torej V — Gospou, pravi modri Planchet, pred vsem, kako sta si z gospodom Rochefortom? — Kar najbolje! Še vprašaš! Saj vendar veš, da je Rochefort sedaj jeden mojih najboljših prijateljev. — Ah! tem bolje ! — Toda kaj ima opraviti Rochefort pri tem, da prihajaš na tak način v mojo sobo? — Ah! vidite gospod, najprej vam moram povedati, da jo Rochefort... Planchet je pomišlja' — Boga mi, pravi d' Artagnan, saj vem, na Ba-stilli je! — To se pravi, bil je tam, odvrne Planchet. — Kako, bil je tam! vsklikne d' Artagnan; tbrej se mu je posrečilo uiti ? — Ah, gospod! vsklikne sedaj Planchet, 6e vi imenujete to srečo, potem je vse dobro; povedati vam moram torej, da so, kakor je videti, poslali včeraj po gospoda Rocheforta v Bastillo. -— E, moj Bog! to vem, saj sem šel jaz ponj! j — Niste ga pa vi spremili nazaj, na njegovo; srečo; zakaj ko bi Vas bil jaz spoznal med eskorto, verujte mi, gospod, da bi bil imel preveč spoštovanja do vas... — Povej vendar do konca, klepetulja, kaj se je zgodilo ? — Torej čujte! Sredi uiice Ferronnerie, ko je šla kočija z gospodom Rochefortom mimo gruče ljudi in je začela eskorta meščane psovati, se je začulo godrnjanje ljudstva; ujetnik je menil, da je to lepa prilika, imenoval je svoje ime ter zaklical na pomoč. Jaz sem bil tam, spoznal sem ime grofa Rocheforta; spomnil sem se, da me je on naredil za sergenta pri pie-montskem polku: zaklical sem na glas, da jo to jetnik, prijatelj vojvode Beauforta. Ljudstvo se je razburilo, ustavilo konje, podrlo eskorto na tla. Med tem sem jaz odprl kočijina vrata, gospod Rochefort je skočil Veh ter se izgubil med množico. Po nesreči je prišla mimo patrulja, se združila s stražo ter nas zgrabila. Umaknil sem se proti ulici Tiquetonne, a bili so vedno za mojimi petami, in slednjič sem pobegnil tule v sosedno hišo; vso so preiskali in prebrskali, toda brezuspešno; našel sem v petem nadstropju neko usmiljeno osebo, ki me je skrila pod dve blazini. Ostal sem do dneva v svojem skrivališču ali vsaj blizu tam, hvker so morda zvečer začeli znova preiskovanje, sem splezal na kap ter iskal najprej vhoda potem, pa izhoda v kako hišo, ki je ne obdajajo straže. Evo vam moje dogodbe, in na mojo čast, gospod, ne mogel bi se utolažiti, ko bi vedel, da vam je ta dogodba neljuba. — O ne, pravi d' Artagnan, nasprotno, pri moji veri, prav vesel sem, da je Rochefort prost; toda veš li, da boš brez milosti obešeii, Če padeš v roke kraljevim ljudem V •• (Dalje pride.) Deželni zbor. vi. seja. Šesta seja se je vršila v torek zvečer. Navzoči so bili vsi poslanci. Vlado je zastopal Višji komisar Gasser, ker je grof Attems obolel. Deželni glavar je naznanil zahvalo iz Starancana za izločitev iz občine tržiške v samostojno občino. Interpelacije so naznanili dr. Tre o glede poštnih razmar v Gorici, Štrekelj glede slovenskih tiskovin in pečatov pri c. ki. finančnih in davčnih uradih na Goriškem, Grča gledč plačevanja davkov po čekih, Bombig o poštnih homatijah v Gorici. Dnevni red: Štrekelj je utemeljeval svoj predlog glede* brezplačnega podeljevanja amerikauskik trt vinogradnikom naše dežele. (Utemeljevanje in predlog na drugem mestu.) Se izroči tehnično-ekonomičnemu odseku. L a p a n j a je utemeljeval svoj predlog, ki gre za tem, da bi se prevdaril znesek 5000 K v pospeševanje planšarstva. Naj se napravi v to svrho deželni zalog ter nakaže za leto? 5000 E. Se izroči tehnično ekonomičnemu odseku. — Statut za deželno norišnico se izroči pravnemu odseku. — Potrdi se zakonski načrt, s katerim se spremene §§ 29., 33., 35. in 37. občinskega volilnega reda. — Sprejme se resolucija glede" državnega zakonskega načrta o zavarovalnih zavodih. Znani Faiduttijev dodatni predlog, s katerim naj bi se delokrog raztegnil na Trst in Istro, se odstopi deželnemu odbore v proučevanje, če se more uresničiti. — Dovoli se prispevek letnih 2000 K od 1907. dalje zavodu za pospeševanje obrti v Gorici, v svrho vzdrževanja nadaljevalne Šole za slikarje, dekoraterje itd. — Sprejme se resolucija glede državnega zakonskega načrta o ustanovitvi osrednje zadružne blagajne z že znanim dodatkom, da se ustanove deželni zavodi, do katerih se imajo obračati zadruge: Faidutti je proti deželnemu zavodu, potom katerega bi se morale kredit iščoče zadruge obračati do osrednje blagajne. Ver-zegnassi omenja, naj centrala na Dunaju ne more biti dobro poučena o stanju zadrug, izreka se torej za deželni zavod. Po kratkih opazkah dr. Gregorčiča, dr. TreotainHolzerja se sprejme resolucija z malo izpremembo. — Pravnemu odseku se izroči načrt o izpremembi pravilnika za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov. — Dovoli se podpore 5000 K za zgradbo ceste okoli griča sv. Jurija. — Tebnično-ekonomičnemu odseku se izroči predlog za prispevek za uravnavo nasipov na desnem bregu Tera pri Tapoljanu. — Sprejme se resolucija glede* nadzorstva med trgovino z gnoji, krepilninu klajami in semenom. — Sprejme se poziv na vlado za izčiščenje rečice Kio Taglio ter ureditev reke Taglio. — Predlog za izčiščenje Tlela se izroči tehnično-ekonomičnemu odseku. — Sprejme se predlog glede pobiranja doklad na užithino. — Sprejme se poziv na vlado za ureditev Idrije, pritokov Keka in Kožbanjšček. — Potrdi se več računskih zaključkov ustanov. Prihodnja seja jutri pop. ob 5. uri. DOPISI. iz Ull. — Nekaj so pa vendar vredni tisti ni res, ni res, ni res, ni res, ni res, ni res. Zato pa vržemo nekaj na tiste „ni res", pa ne kron, g. Eroupa, kot je navada pri ofru. — Naš črni mož pravi, da tisti pokojni Andrej Eofol ni bil eeW življenje v Lomu. Radi bi pa vedeli od našega galantnega gospode, kateri človek je preživel 50 let v svoji rojstni vasi, ne da bi se ganil iz nje ? Mi ne poznamo nobenega takega, in gotovi smo, da tudi g. Eroupa ne pozna take osebe. Edor nima doma kruha, navadno ga gre iskat drugam. Tako se je godilo tudi s pokojnim, zato a je šel iskat živeža k železnici približno vsako leto po dva do tri mesece, marsikatero leto pa niti en dan ne. Torej je bil veči del Življenja po svetu, g. Eroupa? -— Pokojni Andrej Eofol je bil revež vseh revežev, kajti bil je gmotni, telesni in duševni revež. Kdo je pa plačal pogreb, g. nune ? Ali ni plačala občina ? Sploh se je ta revež vsakemu smilil, kdor ga je le poznal; samo tisti mež, kateri uči druge, naj bodo usmiljeni, ni imel do njega nobene usmiljenosti. Sedaj se pa zažene, da kako more dobiti tak revež kot ga tukaj opisujemo kako delo? Da nas ne bode potem kdo nadlegoval, povemo takoj: V Lomu imamo par delovodjij, katerih edeu ali drugi je vzel reveža s seboj iz usmiljenja in ga preživljal v tujini. Eo se je pft vrnil iz tujine v Lom, je imel pri svojem svaku eny sobo, za živež pa si je moral sam skrbeti. Eer smo pa že povedali, da zaradi šibkosti si ni mogel nič prislužiti, zato je sprosil pri kakem kmetu po en koren ali eno oblico, si to spekel in pojedel. AH je bil živež, g. kurat? Recite sedaj: Je imel pa zemljišče! Zemljišče je imel, da. Na tem zemljišču, katero je zraven cerkve, si je skopal pok. Andrej Eoibl eno jamo; v kak namen, ne vemo. Naš nune pa je dobil hitro priložnost, v kak namen naj se-porabi ta jama. Rekel je: »Tukaj notri v to jamo vtaknimo ga, ko si jo je že skopal.* Goi vo bi ga naš kurat tudi semkaj utaknil, ko bi mu nekdo ne povedal, da zemlja ni pokojnikova last. To zemljišče pa je tako obširno, da ako bi je dal pokojni v najem, bi dobil cele štiri krone najemščine za celo leto. TaUžitek JeT imelIrevež odT svojega premoŽenja, kateri bi ne zadostoval niti za Vaše zajce, g. Eroupa. Mogoče bodete pa spet tajili, da ni res ? Pustimo pa zajce pri miru in povejmo raje, da ko je prišel svakov otrok naznanit mežnarju smrt, je šel poslednji vprašat g. ku-rata, ali sme zvoniti. Radi bi pa vedeli, gosp. Eroupa, ali Vas gre mežnar za vsakega mrliča vprašat, ali se mu sme zvoniti? Eoga naj bi pa vprašal mežnar v takem slučaju, ko zginete Vi po cel teden iz Loma ? Ali naj gre mežnar v takem slučaju vprašat škofa ali papeža za svet? Eo je pa zvedel pokojnikov svak, da ste prepovedali zvoniti, je prišel osebno k Vam. Vsega, kar sta govorila skupaj, vemo le toliko, kako ste ga Vi, nune, strašili, da bode imel mnogo stroškov, ako ga da prinesti v pokopališčno kapelo. S tem ste torej povedali svaku v lepih besedah, da ga nočete na pokopališče. Spraviti ste ga hoteli potem na neposvečen del pokopališča, ali zvedeli ste iz ust drugih, da, ako bi ga položili v ta kraj, bi imel pokojni, kateri je . *M dolg, noge ali pa glavo v posvečeni zemlji, in to radi tega, ker ni toliko prostora, da bi se celo telo spravilo od svete roke ne požeg-nano zemljo. Da bi ne bila pa polovica nesrečneža v nebesih, polovica pa v peklu, zato je dovolil naš nune, ali pa gospoda v Gorici, da se celega zagrebe v posvečeno zemljo. Pokojni pa tudi ni bil taka zver kot si jo predstavljate Vi, gosp. nune, kajti on je zmeraj pravil, da ko si kupi obleko, pojde na sveto goro k spovedi. Mnogi so mu pa tudi rekli, da gre lahko v Lomu k spovedi, a on se je pri tem prav možko odrezal: »Ne, k temu človeku pa že ne grem!" Umrli je bil torej tega prepričanja, da odveza našega nunca ne velja nič. Ear uči pa katekizem na strani 121., se pa še Vi pastir ne držite, ko ste hoteli odpovedati cerkveni pogreb v jeseni naravne smrti umrlemu mežnarju, kateri je bil trikrat v zadnjem letu svojega življenja pri spovedi. Tudi takrat ste šel iskat potrebna navodila k škofu, čeravno ste ga Vi, nune, dvakrat v tem času prevideli. Ali bodete tudi to tajili da ni res, g. Eroupa, kot ste že vajeni od takrat, ko se je odpirala lesa? Sploh Vam ne verujemo nič več od takrat, ko ste v temni noči slišali in videli en kilometer daleč odpirati leso. Ali ne veste več, kako ste preklicali tiste besede o lesi ? Hočete, da Vam jih še enkrat citiramo? Celo obljubili ste, da jih prekličete ravno na istem mestu, kjer ste jih izgovoril in to je v cerkvi; ne vemo pa ali na prižnici ali pod prižnico. Z velikimi očmi in z odprtimi ustmi pričakujemo zopet kak Bni-rea"! \l PeilM. — Naš podžupan Breziger je ves iz sebe, ker se mu je v zadnji „SočiB predbacivalo, da je plesal na pustni torek zvečer okoli »dopja" aOberštajeriš". „To ni res", pravi in se opravičuje, »kolikor jaz vem, ni bil to „oberštajerišu temveč »baker". Eer nismo nikaki mojstri v raznih plesnih komadih, je pač mogoče, da smo zamenjali njegov „balcertt z »obeštajerišera". Zato popravljamo to pomoto njemu na ljubo radovoljno. Torej okoli „dopjatt je plesal „Mikilitt »balcer" in ne »oberštajeriš". postreščkom E 24, znaša skupaj 192*21. Ako odbijemo od skupnega dohodka E 492*21 troške E 192*21, ostane: čisti dohodek E300. Preplačali so sledeči gg.: prof. Berbuč 9 E, Bizjak 5 E, Cigoj 1 E, Čuk V. 2 E, Casagrande H. 80 v, Frfila Fr. 2 E, Finžgar 2 E, Fon I. 1 E, Fonzari M. 1 E, Gabršček Fr. 3 E, Jakil 10 E, Eavčič Fr. 1 E, Eo-košar I. 1 E, Eomac I. 6 E, Lavrič I. 2 E, Mitfavec A. 2 E, Prinčič L 4 E, Pečenko I. 3 E, Plohi I. t E, Poniž B. 1 E, Šorli I. 5 E, Štrekelj I. 10 E, dr. Sket 1 E, dr. TerkuČ F. 7 E, dr. Turna 12 E 93 v, Ur-bančič L 1 E, bar. Winkler 5 E, Zaje Al. 10 kron. Čisti preostanek E 300 se naloži nahr. knjižico pri »Goi^kilju Zl 8r«i6rčlčef SpMMik. — Veselica v Divači dne" 1. februvarja t. I. je dala čistega dobička..........E 8108 Rodoljubi v Sp. Ležečah 3. febr. nabrali...........„ 12- Ravno isto rodoljubi pri veselici v Lokvah dne 9. febr. ti.... „ 20--~ Cecilija Urban z Dunaja poslala . „ 4*— Domače in razne novice. SHOD ? SEŽANI - Deželna poslanca L Štrekelj in dr. Treo sklicujeta za nedeljo 10. t. m. shod volilcev v Sežani v ¦ahorčičevi restavraciji. Prične oh %2 pop. Vabi se k obilni udeležbi. Dohodek »Akademije" v stoRlo S, GrepjrMi t »Trj. lian* dne 3./3./07. — Dohodek na vstopnini E 382*48, dohodek napreplačilih E 109 73, skupni dohodek E 49221. — Trošek: Dvorana in razsvečava E 133-20, tiskovine in poštnina E 3501, biljeterjem in Skupno E 117 08 Lepa hvala vrlim prirediteljem in nabi-rateljem! Prej nabrano E 339•—. Skupno K 456-08. 6ftSB. Andrej Gabršček se je vrnil iz Alek-sandrije, kjer je v družbi z drugimi faktorji zasnoval delo, ki bo v veliko korist naših so-deželanov. Klerikalci so ga zbadali tudi pri takem delu ter povpraševali, kdo je opozoril ministerstvo nanj in na g. Konjedica... Odgovarjamo, da ni bilo treba še le opozarjati nii-sterstvo na imenovana dva gospoda, saj sta oba dovolj znana, zlasti še Gabršček. Dr. Gregorčič dobro ve, kako je znan Gabršček v mi-nisterstvu. Šla sta v Egipt po lastni inicijativi dogovorno z veljaki avstrijske kolonije v Alek-sandriji in drugih mestih. Mi nismo govorili nič, dasi gre za velikansko akcijo, katero sta započela, čeprav imata v domovini dovolj dela; gnala ju je do tega ljubezen do našega ljudstva, kateremu bodo urejene razmere v Egiptu silno veliko koristile. Ako pa sta pridobila za to tudi vse vplivne in odločujoče činitelje, je to dokaz, da znata vzeti v roke veliko delo ter da kaj veljata. Informacijsko potovanje je dalo ves potreben materrjal, da se velika akcija na jesen tudi prične. Zato pa niso le avstrijski faktorji dali besede, ampak tudi niero-dajni angleški in drugi odločujoči faktorji v Egiptu, ki delujejo v Egiptu in izven Egipta za Egipt. O tem dalje ne pišemo, kajti naš namen ni bil niti toliko povedati. »Gorica" in »Primorski List" pisarita o tem, ker bi zopet rada razdiral a. Učiteljsko zborovanje v Gorici, — Danes se je vršilo v Gorici ob obili udeležbi učiteljsko zborovanje, na katerem je bilo govora o tem, ali bi slovensko učiteljstvo moglo vzdrževati tednik za svoj stan in njega prijatelje. Zborovanje je skončalo tako, da se da sklepati, da ne bo nič iz tega. Zapuščena Občina, — Pišejo nam: Tako zapuščena ni kmalu katera občina kot je Gor. Tribuša. Nobene vozne poti ni. Ubogi ljudje morajo prinašati vse le na hrbtih, kar imajo potreba za življenje ali kar si bodi, ker poti so le za koze. Zmerili so jih že trikrat ter napravili načrt, pa vse je ostalo le na papirju. Predložili so ga na deželni odbor in na okr. glavarstvo, pa povsodi pozabijo na tribuško cesto; ali za davke se ne pozabijo ne davkarija ne cestni odbor. Občina se je hotela lotiti sama dela, ali glavarstvo je hitro prepovedalo ter reklo, da pošlje zemljemerca, da previdi in premeri, ali glavarstvo je tudi pozabilo; poslalo je zemljemerca v Čepovan in Špehovabrda. Tribuša je prav zavržena. Na celem Primorskem ni take zapuščene občine kot je Gor. Tribuša. Prosimo vendar, da bi se tudi nam enkrat pomagalo. Pravijo, koliko pomagajo duhovniki nam kmetom. Če bi bilo to res, potem bi tudi naš nam kaj pomagal, ali nima drugega opravila kot zmerjati nas v cerkvi in zaničevati. Kritičen dliek. — Za črniškega dekana so | brali v ponedeljek na Vitovljah bero, in sicer I z dvema orožnikoma, dvema čuvajema v družbi z vitovskiui podžupanom E. Tisti, ki niso dali vedra, so morali plačati zdaj v denarju O E in nekaj vinarjev. Torej kmet je imel pred seboj dva žandarja, dva čuvaja in še podžupana, da je plačal krivični davek. Ni vraga, da so plačali vsi, — Na tak način so včasih valpti ošabnih grajščakov hodili nad ubogega j kmeta — dandanašnji vidimo c. kr. može z bajoneti in puškami pa občinskega zastopnika. —. In zakaj ves ta davek za črniškega kana, pod katerega spada vitovsko-oseška fa Zato, ker bere enkrat na leto, to je na 4 Sv. Petra maš" v Vitovljah, pa še za to plačan poseb • iobi 20 E. — Če računa. vedro po 4 E, dobi črniški dekan za to m pri 96 posestnikih po 4 E — ^ . Draga je! Drugih dobrot nimajo od njega Da se kmetje protivijo takemu w nemu davku, imajo prav, in če bi imeli v Sl dinarijatu v Gorici kaj srca za kmeta-trnin, bi bili tudi vstregli prošnji teh, da naj. odpravi krivični davek. Emetje naj le vstrajajo v protivnosti ta naj skrbijo, da pridejo v prihodnje g^«« stvo taki možje, ki se postavijo tako po tQi krivičnemu davku, da mora končno r^ enkrat odpasti. Drugi Slovenec obsojen radi dogodkot n m tW8k Y SoriCl, — Pred okrajno sodnijo je $ obsojen na 2 dni zapora Josip Širo-uT ulice Formica v Gorici. Obtožen je bil, ijt ,M udaril F. lllicherja. Zgodilo se je to, ^J Lahi mahnili po Slovencih. . O napadih na Travniku na pustni tej smo povedali takoj, da so bili premišljeni <# najbrže zasnovani prejšnjo soboto v -^ nastici" ob proslavi Garibaldya. Slovenci .^ hodili tudi prejšnja leta na pustni torek i maskah po Travniku, pa se jim ni nič zg&i; Izzival ni nikak Slovenec, da so se brati. je pa umevno. Doslej sta obsojena že dva Slove« Kdaj pridejo pa izzivači na vrsto V Iz POfllirtfa se je oglasil v danaftoj« „PrisinojencuH župnik Val. Kragelj. Lep ont Če bi bil „Prim. list" dostojen list, bi vr^J njegov dopis v koš. Tako pa le kaže, a „gliha skup štriha". Kragelj ne bo nobettp učil, pouka pa je sam potreben. Mesto da * zaletava v ljudi ter sumniči g. učitelja v [>« brdu, da je on pisal dopis proti njemu, a bi rajši kaj povedal o . . . kuharici in h nezku. G. učitelj ni pisal dopisa h Podtaii Iz tega more razvideti župnik, da um u: krivico, katere pn kot on kot sveti mož s»l veda ne popravi. Pričakujemo, da PodbrdM pokažejo kraguljčku na ta dopis, kar mu p Pevsko In bralno druitvo i Salu na ViJ skem priredi dne 21. aprila t. 1. javen pisj Svirala bo prvaška Sokolska godba. j RaztelBSenJe Andreja Payletiča, kuteregtt našli le še malo živega v ponedelje i na železniškem mostu, je pokazalo, li Pavletič zdrav človek, le jetra so pokazal da malo preveč pije. Zdravniki mislijo, r**; manjše, nego ob istih dostavitvah v deli"*1, j Ozirom na to, ker je že v rfmf] tarnih predpisih glede oddaje poSCJ^ F*1 ljatev za to po možnosti preskrbljen a* M lahko dvigne denarna pisma in denarne w** J poštnih in plačilnih nakaznic ob "^, .1 praznikih na poštnem uradu mej uav81!r"al urami, ne da bi bilo treba podati izJave ri J odnašanja, je upati, da niti one osebe, sat-j brezpogojno računajo na prejemanj'1 deiia^'1 pošiljatev ob nedeljah, ne bodo »meIe "Fr' I vičenih ugovorov proti opustitvi dostavi"« j denarnih pošiljatev ob takih dneh- f\ Ker se nadalje priporoča taka odr*-I tudi za notranje poštno poslovanje iz °;^ I na olajšanje blagajniške službe, vs,ed.l',^f.| bi odpadlo obširno obračunavanje "f^J ljenih denarnih pošiljatev, kakor tudi «^l da se doseže izdatni nedeljski v°m*' J ročilo je c. kr. trgovinsko minister^, naj se gorenja odredba uvede za po«*« J onih krajih, kjer dostavljajo take podj posebni pismonoše. | Ksled tega preneha v Gorici počenSi i marcem t. 1. ob nedeljah dostavljanje denarnih zueskov k poStnim nakaznicam, k •kazoicam poštnega hranilnega urada in Ustnih nalogov; izvzete pa so o tem nedelje, ki padejo ..a i prve tri dni v mesecu. One nedelje pa, ko se ne dostavlja or8j omenjenih pošiljatev, r dano je strankam fl5 prosto voljo, da dtfgnejoVft' pošiljaj"Šege nočejo čakati, da se jim iste prihodnjega jBe dostavijo, Še isto nedeljo na poštneip. gradu ®ei določenimi urami t. 1. od 9. do \l ure predpoldne, in sicer, ne da bi jim jjlo treba podati izjave radi odnaSaaja in-| Iftgatl tozadevne predalnine. Ta omejitev pa ne velja za one došle 0jjljotve, ki se morajo po. obstoječih pred-rjgib takoj po posebnih selih (ekspresno) dostaviti. p. r, »rožniki iukijinjeei teltfM&tfi omrežja # vabijo tem potom, da naznanijo c. kr. »mu in brzojavnemu ravnateljstvu naj-^je do l-r>- t. m. morebitne popravke in spremembe, glede kojih se želi, da se sprejme* v prihodnji dodatek k zaznamku tele-' fonskih naročnikov. bifltilil večer priredi v nedeljo 10. t. m. ,tylotoo slovensko žensko društvo" v Ljub-bljani. Peprtvek. — V poročilu o „Akademiji'' se je urinila neljuba pomota. Citati m ima o jcerah: -da se jih skrije za zaveso in da se [um šele g r u p i r a j ou in ne „ prepirajo". Iz|rid SOrfnije. - Primož Hopf z Bavar-Lkegs se nahaja v kaznilnici v Gradišču ob Soči. Tam je napadel nekega paznika, ki ga jj« opominjal, noj se vede lepše. Udaril je iptznika v obraz in prsi; prihiteli so mu na ipoinof drugi pazniki ter ga oteli iz rok kaz-jnwiea. Hopl je bil kaznovan na (i mesecev jjefc. ¦¦- ¦ 22-letni Ivan Vogrič iz Stverjana je bil ohloIžMi nenravnih djanj na deklicah izpod 14 let. obsojen je na 7 mesecev v ječo s Iptttom vsak mesec. Vogrič je trdil, da je ['nedolžen. Žfl« alkoholi. — V norišnico so pripeljali l;..YIi>uiega Iv. liizjaku iz Vipolž; znorel je, iker je bil preveč udan pijači. 1 Književne in umetniške publikiclje pa niši jMllifiOOSt, Neverjetuo ~ toda istina -— ue. da smo Slovenci (je tudi mnogo častnih tujemi tako hladnokrvni in slučajne književne fin usietniJke '*: >-i;kacije. — Meseca marca 1. i. so iaSIe v samozaložbi „Pesmi za moške glasove" uglasbil Al. Sachs. Ekspedkija, Jujoga oiiominjevalna pisma, silno drag tisek in prenizka prod. ce»i? (2'70 K) mi je povzročilo skoraj 200 kron izgube. •-- Prosim Maj delujoča si. pevska društvajn c. gospode, & store v kratkem svojo dolžnost. Kar se ti'e šaljivih skladb, katere sem nameraval ^'l«ti, naznanjam vsem c. naročnikom, da se & upam ž njimi na dan, ker se je premalo Ujemaicev prijavilo. — Alojzy Sachs, učitelj f icMui prisilni delavnici, v Ljubljani. Pomo in bralno mm M pripor" * Pumi t'!r*Mi dne 1 junija t. 1. svojo letno veselico. fe »lufaj slabega vremena vrši se veselica ^ '»'. junija. Toliko na znanje bratskim ^vom. Odbor. citirali SO nekega Lenarda Pellizotti iz *&t ga Vidina, ker se je vrnil v Gorico kljubu Vs*u, da je izgnan iz našega mesta. . UttllM undRlitU. — Na prošnjo potrju-j*so. da g. Valentin Kofol ni poslal dopisa * Kanala v št. 22. „Sočea ter ni z istim *fc°* v nobeni zvezi. bravlje 22, gosp. Anton Črnigoj, Skrilje (Ji, odborniki. V nadzorstvo bili so izvoljeni enoglasno: gosp. Anton Mužina, učitelj, Brje, gosp. Fran Mrmolja/ učitelj, Dobravlje, g. Ivan Ipavec, posestnik, Dobravlje, g. Jožef Čermelj, župan, Vrtovin, g. Štefan Lah, posestnik, Cesta. Po izvolitvi se zahvali gosp/predsednik '^"^i^mr^^mpsnfe« -katere*^ sedem let užival, in za naprej še to leto. Trudil se bom, rekel je, za blagor zavoda, prosim pa častite zadružnike, da tudi Vi vršite svojo dolžnost, kakor ste jo vršili do danes, kar se kaže v tem, da nima zavod niti vinarja za-o stalih o bresti. S tem je končal občni zbor, pri katerem se je v zadnje oglasil se gosp. Mužina, učit., Brje, ter z izpodbujevalnimi besedami rekel, naj se krepko razvija ta zavod še nadalje v našo gospodarsko okrepljenje in pomoč! Tečaj zi mizarje v Gorici je Mi otvorjen v ponedeljek. Priredji}, ga je zavod za pospeševanje obrti, Podučuje učitelj Deml z Dunaja. Ni ŽlvinsKGm trgu je bilo zadnji četrtek meseca febr. 12 konj, goveje živine i»01 glav, prešičev 680. U \im I SorlCl. — V ponedeljek se je vršilo v tukajšnji trgovski in obrtni zbornici posvetovanje razpošiljftlcev domačih pridelkov v Gorici v to svrho, da se dosežejo vse potrebne udobnosti za izvoz. Navzoč je bil tudi postajenačelnik VVieser. Štrekljevo vprašanje na železniškega ministra glede izvoza je gospode zbudilo na delo! riM»-Bhrtat in pspMhrske vesti. s . ftMlllICI IR posojilnici ? Skril|lh je imela v ***% 3. t. m. svoj sedmi letni občni zbor. ^manje je bilo očitno, ker se je zbralo ve-f ijdov. Predsednik gosp. Ant. Vrčon po-J*v! ude ter v kratkih besedah pojasni de-"•Aje zavoda v 1. 1906., kar se vzame na ^e L zadovoljstvom. Poročilo nadzorstva . g0sP- Pr. Mrmolji se sprejme prav po-' "10 n» znanje: v tem je razvidno in po-^eao, da je bila hranilnica večkrat pregle-aa »Ji vaakikrat v redu najdena. aačelstvo je rešilo prav marljivo svoja «|Vl "' >k.ar sl)rieuie pohvalno pismo na za- 0 Pri,iki Pregledovanja letnega računa od '• *¦• Jošta, zvezinega revizorja v Celj?*. vodstvo zadruge so izvoljeni enoglasno m m Vrčon' trg- SkrilJe> Predsednik ; tistiH T Hrobat' Dobravye 97, gosp. Ivan ' JR> »obravlja 09, gosp. Fran Vovk, Do- blaznosti. 47-letna soproga častnika Sawane je napadla ponoči s svojima hčerama 24 oziroma 201et ter s svojima sinovoma 23 oziroma 16 let svojega, na pljučih bolnega moža. Žena in. otroci so brez prestanka tepli očeta. Vzrok temu groznemu dejanju izvira iz verske blaznosti. Žena je poskušala na vse mogoče na-čine, da ozdravi mož; ker ni dosegla, se je ndala molitvi ter pristopila k "društvu *bogo-moluikov za zdravje, ki ima sedež v Berlinu. Zbog same molitve in iz te nastalega fanatizma je napadla žena z otroki bolnika. Med groznim vikom in krikom so zahtevali, da mora delati pokoro. Nastala je borba in boj. Premetavali so pohištvo, strgali slike itd. ter med tem izrekali pobožne vzdihljaje. — Pretepajoč očeta so glasno molili očenaše.,—_ Sosedne, stranke so hotele v stanovanje, ali niso mogle. Tako je neki mladenič udri v stanovanje ob 2. uri ponoči ter našel bolnika krvavečega iz mnogih ran. Stvar je naznanil policiji, katera je takoj hitela na lice mesta ter našla stanovanje vse podrto. Žeuo in otroke so odvedli v blaznico. Razgled po suetu. V tržaškem deželnem zboru je sprejet novi deželnctfborski volilni red> čegar namen je, oropati Slovence vsakega zaatopstva. Volilni red je bil sprejet med nepopisnim viharjem, piskanjem in trobentanjem. Sprejetje je povsem protizakonito. Slovenski poslanci so ua-stopili z vso eneržijo. Posluževali -o se v govorih tudi slovenskega jezika. Občinski SIP' ljubljanski je sprejel no' občinski volilni red, ki ima 4 volilne razrede: 1. razred, volijo pričevalci skupnega direktnega davka po 200 K, 2. razred, ki plačujejo direktnega davka 50—100 K, .'). razred, volijo j oni, ki plačujejo manj kot 50 K, 4. razred, I vsi občani moškega spola, ki so dopolnili 24 let ter bivajo 2 leti neprestano v Ljubljaui. I Češki deželni Zbor je sprejel predlog deželne kulturne komisije, naj se prepove uvoz svinj iz Italije v Avstrijo. Dunajski Župan Lueger je toliko okreval, da je ;">. t. m. prvič, kar je obolel, zapustil svojo sobo. Po petih letih se jI |i irnili znist. — v bodoči seji berlinskega zdravniškega društva bode predaval profesor Sander, ki predstavi gospo, kateri se je po petih letih vrnila zavest. Pred petimi leti so jo našli v nekem gozdu, a ni mogla povedati, kdo in od kje je. Končno se je dognalo, da se imenuje Ho fman iz Danziga. Sedaj se ji je vrnila zavest in ve vso svojo preteklost. Kmetijski Štrijk- — Kmetski delavci v okrajih Vercelli in Novara v Pijemontu štraj-kajo. V štrajku je 15.000 delavcev; štrajk pa se še širi. -Kikšfli nagradi se da gospodom In kakšna ljudstvu ? — ^.ato, ker so skrbeli v državnem zboru, da se volilna reforma odobri, prejeli so od cesarja: ministrski predsednik Beck veliki križ Leopoldovega reda, ministri Foft, Marchet, Derschatta, Pacak in Prade tajno svetništvo, ministri Klein, Kor- vski, Bie-nerth, Auersperg in Dzieduszvsm — red železne krone I. vrste 1 Delavci, ki so demonstrirali za volilno reformo ter skrbeli, da jo gospodje poslanci in vlada niso odstranili z dnevnega reda, bili so zaprti in kruto kaznovani. Češki socijalni demokratje izkazujejo sledeče žrtve za volilno reformo: tri mrtve, 320 težko ranjenih, 3J59 toženih, 2748 obsojenih na 102 let, 9 mesecev in 29 dni ječe, na 8806 kron kazni, 318 prepovedanih shodov, 212 konfiskacij, uredniki listov so bili 55 toženi ter obsojeni na 6 mesecev in 27 dni ter na 785 kron globe. V Galiciji jih pa še sedaj c. kr. sodniki obsojajo v ječe radi manifestacij za ono isto volilno reformo, radi katere so ministri, ki so jo uveljavili, dobili visoka odlikovanja 1 Da — če dva storita isto, ni isto 1 Verski blaznost. — Dne 2. t. m. se je pripetil v Berlinu slučaj epidomične verske nitninski svatje so se zbirali. Tudi mlada žena je prišla! — A kje je mož ? Čakali so, čakali, postali nevoljni i. t. d. Ali moža ni bilo! — Z denarjem je odšel... Tako so sprevideli, da so žrtev predrznega sleparja, kojega pravo ime jim je bilo neznano. (Dalje pride.) O reformi zakona. (Dalje.) Župnik pravi, da le par kričačev zahteva reformo zakona. No, čemu se potem razburjajo! In če jih je le par, naj jim pustijo veselje, potem pač stvar ni nevarna. Kaj zmore par „kriča-i-evu V Nič! Kaj potrebujemo potem izjeme v celi Evropi, ako se ima s to krotiti le par ljudij, na katerih ni nič ležeče V In vendar se pravi: Kar združi Bog, ne sme ločiti človek? Kaj rečeš na to V Jaz rečem obratno: Kar je ločil Bog, naj ne druži človek s silo. One, ki so ločeni, je vendar ločil Bog. in kaj dela hodnija? S silo jih hočt spraviti nazaj - pod jedno streho. Sedaj razumem, da; pregovor pravi, da t:e resnico prav spozna, je treba čuti dva zvomi. Končno ti povem ta-le resničen slučaj, da previdiš, koliko gorja rodi trmoglava postava, katera nas — tlači. Vedno čuješ, da smo katoliki državni privilegirauci. To pa ni resnično, ker smo zadnji. Še židje imajo boljše. Le poslušaj 1 Bila je osemnajstletna, lepa deklica, iz dobre hiše. Oče je bil tovarnar. Deklica je bila blaga, naobražena in — bogata. Snubačev ji ni manjkalo. Vrag je hotel, da je prišel nekoč mlad gospod v hišo. Eleganten, lep, finih manir, no, z eno besedo — kavalir, ali to le po vnanjosti. Dekletu je govoril na srce, ji gentle-mansko dvoril in končno, saj je osemnajst-letno dekle neizkušeno, ne pozna sveta in ljudij. Njenim starišemje kavalir vrlo ugajal. Predstavil se je za inženirja iz N., zasnubil bogato krasotico in dan poroke se je določil. Seveda katoliška poroka. No in potem V Da to ni bilo dobro, so uvideli, ko je bilo — žal — prepozno. Toda kdo misli v takih momentih na — ločitev! „Kavalirja" so premalo poznali, ozirali so se na njegovo obnašanje, na sladke besede in na tej podlagi so zidali hčerkino bodočnost. Ali je osemnajstletno dekle duševno zrelo? Morda, morda ne! Tu bi bilo treba daljšega razmotri-vanja, ozirati se na okoliščine. Seveda kratkovidnost starišev, ona tesna vzgoja... pa dovolj! — Torej poroka! Po poroki so v kontoarju odšteli mlademu možu lepo svoto denarja, Ta hip se je odstranil, seveda, da se takoj -; .-ne. Že- Dva čevljarska pomočnika sprejme tainj t stali jelo čeuljarski mojster Peter Cotič - Gorica Raštelj št. 32. A. vd. Bierini Goriea, Šolska ullea št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najbolj^ IHk iz Istre, Dalmacije Milfette, Sari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96, 112» 1*20, 1'36, H4,1"60,1-80, 2-, ga luči po 80 fin. ------- Na debelo cen© ugodne. ------» Pošilja poštnino prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. -Cene zmerne. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 11)05. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči JfrJg*** I in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Sehu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila »padajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. parcela ter dajata razna pojasnila Kerševani & Guk : v Gorici Stolni trg it. 9 (piazza Djom. priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec( Raštelja št. 4 sprejema vsako feJs|| popravo šivalnih strojev, dvo-fe;V koles, pušk in samokresov. r*^ Šivalno »trojo In poprovo jamčiva od 5-10 let. 17 spoštovanjem udana Ivan Potočnik Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne lncl T Gorici, za vojašnico št. 13. -m m 4 i Zdaj pa vem! Ako po eeni nakupimo blago, se nam dens i rihranii bo! Zatorej pojdlmti vsi v novo trgovino Anton-a Bohinski v Gorici, Corso B. Verdi 35. nasproti hotela »Central", tam dobimo najnovejše volneno blago za ženske obleke, zelo močne cefirje in kambrik, najlepši batist in satin v krasnih vzorcih, sukno za moške obleke itd. | a Po zares zelo nizkih cenah! t iUv^sjša^fjji^A^i^^^M^U^ >L>i>g*gW*g^^ ^oj^a^u^^ag^t^aj^e^^ Odlikovana pekarija in sladčičama Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brujna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦ur- po jako zmernih cenah. "**M Pozor! Pozor! Ugodna spomladanska prilika! Koksa v največji izberi z fiiolotnim jamstvom od K 90-- naprej. Kolesarsko potrebščine; izvrstne zračne cevi |mK'3'~ Kini plaSči opaudroj»-pJvu. m Poprava in komisijska zaloga iN o ko les Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duamo itav. 3- Prodaja tudi m menim lirah. ****#*##*******¦# Za notarijat v Sežani išče se izkušenega pisarja, Dopise na „C. ft notarijat t Sežani/' Otvoritev m BM&n V ulici za vojašnico (nasproti pokritega trga) se je ©tvorila nova prodajalnica klobukov. Cene zmerne. Blago prve vrste, j Andrej Fajt | pekovski mojster t v Gorici Gorse Franc. Gitis. it. 2. i------- Filijalka v Dornberp. — I Sprejema naročila vsakovrstnega i peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Z* veliko noč priporočit corlste pince, potlee itd. j Anton Potatzky v Carici, Na sredi BaStelj« 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO Najceneje kupovalsče nlrnbarikega In drehiif* bltga ter tkaalt, prej« In Bitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in pop Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ga krojače in Sevifarja, SvotlnJIce. — Rožni venci. — Sušne knjiitee. lišna obuvala za vse letne čas3. Semena za zelenjave, trave in dtdljt; Najbolje oskrbljena zaloga za kranurj*-kroinjarje, prodajalce po sejmih in wr» ter na deželi, * 3:> "8 Pfaffovi šivalni stroji ^t so res najboljši za rodbinsko rabo, fc^01 na pr. za šivanje, krpanje in iunetn0 u zenje. — Neprekosljivi za obrtne n««1^ šivajo naprej in obratno, tilio i« J«irn' brez vsakega ropota. »Fanidiva do $ l Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIO& DEKLEVA V GORIC Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi šivalne »roja rasnih drugih vrst In to val*8 Cene zmerne, pogoji ugodni. : Slavne občinstva ji naprcšuni, ii pni natavo šivalnrga sinja zahteva črnili, kateri se poiljc zaslon) in