—= IlaflsoD 14.000. — Štajerc DeIJa za celo leto eden goldinar. =■ Naročnina za celo leto K S'—. — Posamezna Številka velja S krajcarje. •— Naročnina le tudi na pol leta plačuje m k mora poslati t naprej. Cena oznanil je za 1 stran KBfr—, '/t »trani K 16—. '.'< strani K 8 —, '/, strani K *•—, ' M alrazu K * -. '/„ strani K 1-. — Pri veckralnem oznanila je cena posebno znižana. — Za oznanila (in»enu>) uredništvu in upravn.-tvo m odgovorno — t rrdniitvo m upravni&tvo je v Pluja v gledališkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje !»..-». dobrodošli m te aprrjemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in s*- morajo najdalje do pondeljka pred izdajo doticn*- Številke vposlaO. Štev. 18. V Ptuju v nedeljo dne 3. septembra 1905. Ivi. letnik. Zakaj peša vera? (Konec.) Drogi dan napotil gem se po kosita proti Teka-čovem. Bilo je zelo vroče in Želel sem si toraj po primerno kratkem časa senco in en kozarec vina. Pridem do neke gostilne ob cesti in si naroČim os-.ninko vina z kislo vodo. Pri drugi mizi sedi več mož kateri me niso takoj zapazili, imeli so namreč zelo glasen pogovor o politiki in so očitno grajali, da se masniki vtikajo v politiko in da se dostikrat vsega apliva na prižnici v spovednici in pri dragih priložnostih poslužujejo. Se le ko pride zopet en nov kmečki gost, me je ta družba zapazila in se nekaj umirila. Ravno dofili gost naroČi si pol litra vina in pravi: .Sel sem pogrebščino plačevat, pa napravili so mi veliko prevelik račan; bral sem enkrat v Štajercu o neki knjigi .Stolnina*, kupil sem si jo ker samo par soldov stane in zračunil sem si do vinarja koliko imam za plačati, a nas gospod stem niso zadovoljni hočejo celo petkrat več, to pa jaz nisem hotel plačati, vsak Človek ima za zaslužek postavo in se more po njej držati zakaj pa bi duhoven, kateri vedno o odrtiji, goljufiji, požerostvu in dragih enakih grehih pridig oje, zakaj pa bi ravno taki smel krivičen denar tirjati!" .Prav imaš*, poreče stari mož, „le dobro se drži če Te bodo tožili, vsaj hvala Bogu tudi nasi sodniki že spoznajo, da ni vse zlato, kar se sveti. Omenjena knjižica se sklicuje na postave, katere so se danes v veljavi in toraj je vsak vinar, katerega far čez pravo takso zahteva krivičen, zato pa je tudi •tari pregovor da farfiki denar ne prinese žegna, ker je pogosto veliko krivičnega poleg." .Prav mas Anza", poreče drugi, v Kotu sedeči mož v aredni dobi, .tudi nas fajmoster ali kako se imenujejo nadžupnik so z Kogačko grajSino v večni zvezi. Imeli so lani velik proces zavoljo nekih bolnih volov, pa so zgubili tožbo v Rogatcu in v Celju, nazadnje mogli so zelo globoko v žep poseči. Potem so zopet z gospodom sodnikom nekaj imeli, kjer so zopet tega k raj v ga vlekli in zdaj jih' ima dr. Mravlag v roki zavoljo pekovega Nadeta, saj ves zavoljo tiste brvi, katero so oni s pomočjo kostremikega župnika podrli.* Ravno pride natakar« a in me prijazno vpraša Če mi se sme eno osminko prinesti. .Hvala, plačal bom, moram še naprej." Dalje sem se v gostilni samotil nego sem hotel, toraj zdaj naravnost proti Podplatu; mislit sem jo fte proti Kostrivnici, pa bo Že pozno, ker hočem z vlakom nazaj na Slatino. Doide me deklica, ki nese nekaj jajc na Podplat na predaj. Lepo me pozdravi in ker nisem vedel kaj žnjo govoriti, jo vprašam če je bila zadnjo krat pri šolski masi. Ona odgovori da ni bila, kajti župnik so sicer sv. mese oznanili za celi teden, pa so Že v pondeljek nekam odišli in se le v soboto večer domov prišli, ni bilo torej ne šolske mase, ne krščanskega nanka. Začuden jo vprašam v kateri fari da je doma ona mi poreče pri Sv. Petra na Medvedovem selu. Spomnil sem se zopet na Štajerca in zopet sem mu mogel prav dati, da skrtači take mrzle farje. Ko dospem v Podplat, bito je se čas do vlaka. Pogledam si lepo kapelico tik ceste in potem se vsedem v prijazni vrt gostilne Knpnik. Stalo je precej Živine pred gostilno in zvedel sem, da je bil v bližini sejem. Ko pogled skoz okno 2 m© je podučil, da je precej pivcev v gostilni; zanimala me je pa družba pri eni mali mizi pri okna. Poslušal sem toraj njih pogovor. Zagoreti mož z fajfo t ustih ndari po mizi, in pravi, to pa ne sme biti, spoved je skrivnost in to ne sme biti, da bi spovednik koga silil, da bi mu pri spovedi obstal, da je krivo prisegel. Bila je velika vreša, eden to drugi to trdoč, pa toliko sem zastopil, da je v Smarji pri Jelšah neki kaplan, kateri baje zelo rad z damami občuje, pri neki spovedi za sveto leto lani enega moža silil, da naj obstoji, da je ob priliki procesa zavoljo nekih bolnih volov proti križovekem nadžup-niku krivo pričal in da sploh pri spovedi moškim le pod tem pogojem odvezo da, da spovedanec obljubi, da ne bo več Štajerca bral. / glavo maje zapustim vrt in hitim na kolodvor in vlak je tudi tukaj. Vstopim v kope 3. razred, ko mi nek popotnik prijazno reče v onem kopeju so g. župnik od Sv. Petra. Sparhakl, znabiti greste rajši tja. Hvala mu porečem velja tukaj, vrata bo bile odprta in slišal sem deloma tudi videl sem mojega kolega, pravil je ves čas od svoje bogate nečakinje. Ko na Slatini voz zapustim, izstopil je tudi gospod Sparhakl in mahal proti mrki vili, drago jutro pa sem ga videl nazaj mahati proti kolodvora. Uboga ae mi zdela je taka farm, pa zvedel sem, da je dostikrat gospod tukaj. Dragi moj tovariš oče N. zvedel tem Se od neke doiuarce, katera je bila slučajno upijanjena strašne reči povedala iz neke kaplanije od neke zofe, odlojtrein večtacegnščim sploh nočem tvojega mielega srca mučiti: tudi neka gostilna z žensko postrežbo kakor ena klet so priče, zakaj vera pesa. Podal bi se Se rad nižje Rogatca, pa zvedel sem, da ležijo tam Žetale. Lahko ugoniš, zakaj da taj ne grem. Tam je Slamberger našo stanovko čast s strašno živinsko nečistostjo oskrunil. Beri častiti oče napredne Časopise najfiel bodeš v vsaki Številki, kaj da delajo mašniki, gotovo ne v prid naše bv. vere. Misli na patra Mavrhofer v Gradcu, na kaplana kateri je hotel svojega župnika pri daritvi sv. maše zastrupiti in ta strupena kača Se se je dolgo v našem zvišanem stanu pomikala. Pojdi z mano, blizo prijaznega trga Konjice najšla bodeva zajčki samostan. neme stene bi ti rade povedle, kaj se je svoje-časno tam godilo. Cast in slava cesarju Jožefu, kateri je ta oltar pekla razdjal. —■ Sivolasi starček si obriše solze izza oči in vzklikne proti zvezdnatem nebu: ^Vsegamogočni usmili se me in pokliči me na račun. Zdaj vem, zakaj vera peša. Po takem ni se temu čuditi. To je samo v enem okraju, gotovo se godijo v dragih okrajih še morebili hojfi« reči, moj Bog kaj Se bo.* Shod klerikalnih hujskacey v Mariboru. Dne 3. in 4. septembra t. 1. vršilo se bode v Mariboru zborovanje kršč, aocijalne zveze. Noben mladenič, pravi „Gospodar>> ne sme manjkati. (Zakaj pa te stare ne vabi, dobro ve, da na tako lumpa-rijo ne bi dobro odgovarjali.) Na stotine prišlo bo baje navdušenih klerikalčkov k temu zborovanju. ..Slovenski Narod' svari pred obiskom ter reče, di bodo k temu shodu duhovniki zbobnali svojih bac-kov Tudi mi sva/imo, ter rečemo: ..Napredni mladenič. ostani doma in ne pojdi v Maribor oslarij poslušat. ■ .Štajerc* je kot dober prijatelj generala shoda dr. Korošca tudi dobil vabilo in celi vapored in program ter o vseh govorih, ki se bodo driali, izvleček in tudi imena govornikov nam je povedal. Shifts j te toraj bralci, kako se bode cel shod in sloves-noat vršila Popoldne 3. septembra bo sprejem udelež-nikov, ki bodo od .vseh strani* prišli. Sprejemni komitej že čaka v Čakalnici, sami dohtarji. Danes ao v gos pod ek o- narodni obleki z belimi b regularni, namesto cigare kadijo kratke pipire in na glavi imajo gosposki cilinder, visoki, z nemškim mariborskim biksom nabiksaui škornji se Že od daleč svetijo iu beli frak zmieli nas na nekdanjo nošo naših vojakov Kdo pa je pri tem komiteju? Dr. PipnŠ, Dr. G laser veliki dr. Dečko, poslanca Roškar in RobiČ, dr. Jurij Hrašovec, dr. Omnlec in nekaj debelih župnikov in Blokih kaplanov. Naenkrat prikadi vlak in general shoda Korošec pozdravi prišle, komitej da znamenje in burno ploskanje se bo začelo, tako, da se bo hotel podreti kolodvor. Sedaj vvrsti Korošec navzoče. Najpred debele farške kuharice, potem pridejo droi-benice potem fanti iz bratovščin nazadnje pridejo dragi .neaktivni" klerikalci. Med posameznim razdeljeni bo oficirji duhovniki in Šarit mežnarji in or-ganisti. Korošec pregrne ae z velikim rudečim plaščem in komandira: .Naprej, stopaj, muzika špilaj" Pa ker muzika ne spila, smisli se hitro, kak hakel' da z godbo ima, on ee obrne in reče, nič ne de, č> nimamo muzike, Mariborčani so nam jo prepovedali Kaj so pa sadi za gospodi na vozu, ki ga vlečejo 4 osli, in na katerem je toliko flašic in pocenlablnov To je aaniteta shoda. Če postane podoč enemn slabo. takoj dobi od zdravnikov sani tete malo Hutarovega. »kršiuterlikera* in nekaj Ornikovega pocenlablna z& pokrepčanje. Saniteta obstoji iz samih izvrstnih zdravnikov, dr. Kristan, dr. TipliC, dr. Gregorec in dr V Ion pek. Na zadnjem vozu pride Iren z Ornikoviroi kolači. Te w t Ptuja kapili, ker pride ceneje in .Narodni Dom" tudi nima za vse udeležnike dovolj jesti. Tako pomikale bodo se vrste v .Narodni Dom'. kjer bodo zginile m hitro bodo vrata zaprli a vendar },Stajerc" bo notri smuknil in vse poslušal in verno gledal. Orez nekoliko čaaa prišli bodo Bpet ndeleiui*; vun, da ei pogledajo mesto Maribor. Korošec peljal bo dražbenice in farške kuharice, pardon farške kuharice in dražbenice k svoji palači, da ei jo oglf-dajo, pa le od znnaj. Vstop dovoljen je le po noči-Mladeniči prišli bodo skoraj domov, v mestu diši preveč po Nemcih in vsa poslopja so od Nemce*" nareta, to jih v oči bode in raje grejo domov v Narodni Dom", da si operejo ušesa, da bodo pri veii" kem koncertu ob 5. uri bolj« dišali. Kom«; i enkrat udarila bo tira pet in »velikanski koncert* Be bo pričel." Hajdinaki tamburaži pod komando nadučitelja Podobnika bodo nastopili in pridružili se jim bodo se dragi tambur&Si, da bo ,ver8i;irkt« Kapelle." Petja seveda tudi ne bo manjkalo in znani slomškarici Stopica zapeli boste, kak pojejo angeljci v nebeškem „prikletu." Klavirftpilo bo seveda general Korošec, framaki župnik Muršec pa bo dajal takt. Kritiki koncerta, (ki bodo seveda morali hvaliti v prvi vrsti tamburaSe,) bode kaplan Go-milne k in žnpnik Zmavc iz sv. Benedikta. Debeli mali Medved godrnjal bo pohvalno med koncertom in stem spodbujal pevce in mnzikante. Koncert trajal bo precej dolgo, do teme. Polno hvale leže se vse spat. Tiha noč. — — Narava spi, mnzikanti in pevci spe, tndi druibenice in fanti od bratovščin. Todi ti oče in mati doma mirno spij, tvojim otrokom v Maribora se nič ne bo zgodilo. General Korošec razpostavil bo krog tabora straže, oficirji in on dobro bodo budili in vse bo varno pod plaščem generalovim. Kje bo spala mladina, ne vemo, a ta vemo, da varno. Rano zjutraj zaigrali bodo se zaspani in se malo od vinca navdušeni tambnraski muzikantje bn-dilnico, hitro bo vse po konca. Ob 8. dopoldne bo 1. zborovanje, črez stanovsko in m laden i neko organizacijo govoril bo aeveda general Korošec. .Mladina, mladina, mladina" bo se slišalo iz govora, tebe kmet De bo imenoval, ti si prebrisan, tebe niti ne bodo hoteli pri zbora. Crez izdajanje in rarsiranje časopisov govoril bo aodnijsko znan ovaduh dr. Brnmen in nad uči tel j Skrlec iz Sv. Andrafi v SI. Gor. Regi-mentne, goreče besede bo govoril; nazadnje pa bo to napihnil in saklical .berite Štajerca, Štajerca, Štajerca." Tema govora sledilo bo splošno navdušenje. Kako je organizovati branje časopisov povedala bosta prijatelja Štajerca poštar Koser in poštar Škerlec O socialnih karzih govoril bo urednik KriŽ-man in Kosi, ki je bil pri okrajnem zastopa v Celjn kot sekretar. Poduk o knjigovodstva dal nam bo prelat Drozg iz Prage, ki je milijone kmečkega denarja v svoj žep vtaknil in zato dobil 7 let težko ječe. Za njim govorili bodo nekdanji načelniki konzu-mov, in vsi zapeljivci ljudstva, posebno župnik Kralj iz Leekovca bo na dolgo in Široko razlagal, kako se morajo knjige voditi, da se pride ob kant. /a zahvalo kazalo bo vkanjeno ljudstvo debele palice, z klici »fej vas bodi", pa samo iz navdušenosti. Dr. Dečko govoril bo resne besede o higijeni. Njegov govor nadaljevali bodo zdravniki od sanitate, Cloupek, Gregorec, Tiplič in Kristan. O zakondajstva poročal bo liofrat Ploj a i njegovimi besedami se ne bo strinjal dr. Slepič in malo bo manjkalo, da se ne bosta za lase prijela. Dr. Dečko in dr. Pipuš pomirila jih bosta slednjič in Hraftovec bo potem izjavil, da bo o tej točki pri zborovanju drago leto potem govoril nekdanji načelnik okrajnega zastopa Zelenik. Kot domaČe in drnfitvene knjižice priporočal bo učitelj A. Kosi svoje imenitne „zabavne knjižice", drugače mu baje zgnilijo pod streho, ker mu jih do zdaj nikdo m hotel kopiti. Kot uzor društvene zabave zaplesal bo murski sokol z polnimi litrskimi Hašami v rokah kolo okrog pečenega pravica. Iz same bra-tovske navdašenosti bodo se začeli tako objemati, da bo po zabavi ^ poklicana saniteta, da jim obveže krvave glave. Župnik Kunce in kaplan Stnhec govorila bosta za vzgojitev narodnega petja in nazadnje bosta zapela: „Midva sva fanta z naklna. naklna, pijema rada z fraklna, fraklna i. t. d. Ravnatelj semenišča govoril bo o vzgoji voditeljev in nazadnje bojo prišli do sklepa, da bodo najboljši voditelji spričani gimnazijci, ti imajo baje debelo kožo in le ni mogoče tako hitro v rog zagnati. Ti bodo tebe kmet rešili vseh skrbi. Ob 12. uri znašli pe bodo spet vai pri obedu: mnogo jih je namreč že med govorom odišlo na kak glatek. Jedli bodo žopo brez imena, v kateri bodo plavali fraukfartarji, pečenka bo meso wnemčurov% ki so jih klerikalci raztrgali. Melfipeis bo drago leto, sedaj je premalo denarja. Vino bo po zbircah pri nerncih v Halozah nafehtano, pivo pa isto, ki ga je moral Kuker kar 50 lil, ker je bilo pokvarjeno, proč vrči. Kot pijačo za korajžo priporočal bo general Koro&ec posebno mladeničem .pristen ptujski šnopB* od Hiitera, Makslna ali Kaisera. Da bo bolje teknil razdelaval bo kolače in kiflce od svojega prijatelja Omika. Popoldne ob 2. uri bo drn^o zborovanje in govoril po Čez vzajemnost socialnega dela in o duho vzajemuos'i prvi urednik „Slovenskega Naroda", kteri je telegrafično bil poklican, da bo kot znan prijatelj Korošca in njegovih oficirjev čez to točko referira!. kajti župnik Mažir, ki bi po KoroSecovim načrtom moral to govoriti, je nekam zginil. Agent „Slavije" govoril bo o zavarovanju in toplo bo priporočal vsem nde-ležnikom zavarovanju proti mačaku ali kocenjamrn. Daljša točka je boj proti alkoholizmo. (Joj, joj in to pride tako kasno, ko se je že toliko vina, snopsa in narodnega piva spilo.) Ker že jih mnogo radi prevelikega boja proti alkoholizmo ne bo poslušalo več dovolj pazljivo, sklenilo se bo, da bosta čez to točko govorila pri prihodnjem shodu župnik Kralj in urednik Križman, znana sovražnika vsake opojne pijače. O skrbi za izseljence govoril bo dr. Brnmen in rekel-bo med drugim, da se je on tudi večkrat ravno nerad na Krajnsko preselil, in kako ga je veselilo, da se nanj zmislil Stajerc v tujini in ga tamkaj najtopleje priporočal in skrbel, da se mu je dobro godilo. Zato je pa vedno rad prišel domu, v rojstuo roestice svojega preljobljenega „Štajerca." .Štajercu" se ima baje zahvaliti za dobre juhe, za ričet in kašo, ki je na Kranjskem jedel. Žitalski kaplan Slamberger, praaec v talaru, se bo kaj toplo zavzel za varstvo Žensk, posebno mladih nepoliujsanih družbenic in glavni govor bo „ne dajte se zapeljati, čuvajte svojo nedolžnost posebno pred duhovniki." 0 tej točki rado bi se nekaj Župnikov govorilo pa „Štajerc" začel bo. tako hudo zevati, da bodo sprevidli, bolje je, da storijo skoraj zborovanju konec. Koroški zveličar dr. Brejc bo na nasvet zdravnika dr. Krcft-a iz zdravstvenih vzrokov klical, naj se govori o zadnji točki ,Zveza". Ker pa bodo Že zaradi preveč užitega piva i in vina skoraj vsi jeziki, ki bi morali govoriti o „*.vezi" res zvezani. vstal bo ,Stajerc" in rekel: Zveza naj velja, pa med naprednjaki. Oklenite s© ve potnrice le vaših črnih in dohtarskih prijateljev, na-prednjaki oklenite se pa vašega pravega prijatelja »Štajerca.* Nadalje še bo v tem govoril in tako silno, da bo en klerikalec za drobim pete pobrisal. Le urednik ..Slov. Naroda" ..ostal bo in po končanem govora rekel bo: ,.štajercu prav si jo pogrnntal, pojd'ma domov, zadnja sva ostala, vsi drogi so od straha pobegnili. Rusko-japonska vojska. Zgube Japoncev in Rusov. Kakor poroča dopisnik iz Tokija angleškim listom, znašajo z?ube Japoncev do konca meseca junija 166.756 mrtvih in ranjenih, od kterih jih je okoli 38.780 v boju padlo ali na ranah nmrlo. Rnsov mrtvih iu ranjenih je najmanj 320.779. Ujetih Japoncev imajo Rasi le 546, Japonci pa njetih Robov 67.701 tedaj 10U-krat več jetoikov. Od H3 vojoih ladij ostalo jih je Rnsom le 10- Japonci zgubili so od 76 vojnih ladij, samo 12, Rusom proč vzeli so pa 7 ladij, in tri, ki so utonile, iz morja vzdignili, tako da ao Japonci, ker so uplenjene rnske ladije boljše nego lastne zgubljene, po morski bitki močnejši na ladijah, nego prej. Mirovna pogajanja. Do sedaj še se ne ve, ali bo mir ali ne. V eni zadnjih sej prišli bo Japonci t novimi predlogi, a rnski pooblaščenec. Vite je mirno odgovoril: Nimamo ničesar ponuditi. Polovica Sahalioa in nič odškodnine, to so naše zadnje besede.'1 Konference so se baje do pondcljka odgodile. Na bojišču mirujejo operacije, vojaki pričakujejo željno mir, da pridejo po dolgih mukah v domovino. Mir sklenjen. Iz Pourtsmoutha je došlo prvo oScijalno poročilo. da se je v seji 29. avgasta doseglo popolno sporazumljenje glede vseh mirovnih vprašanj. Sklenilo se je, da se začue takoj izdelovati mirovna pogodba. Japonci so glede vseh prepornih točk odnehali. — Seja se je začela že ob '/«10. zjutraj. Japonski delegare so prišli z obsežnimi pooblastili ter takoj v začetku seje izrazili željo, naj bi se mir čimpreje ■klonil. Spodnještajerske novice. Izlet v štajerske vinograde. 7. septembra t. I. prišlo bode več gospodov iz Dunaja pregledovat naših vinogradov v okrajih Maribor, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Radgona itd. Pri tem izletu, ki bo 3 dni trajal, bodo se vršila predavanja o vinogradstvu, obisk kleti in poku-šanje vina. K izletu vabi se vsak vinogradnik in znašali bodo stroški za osebo okoli 20 kron. Vsak, ki se hoče tega izleta udeležiti, naj piše na gospoda Ferdinand Rekendorfer, vinogradski ravnatelj (Weill-baudirektor), Dunaj I. Herrengasse 13. Za vožnjo priskrbeli se bodo vozni listi po znižanih cenah. Priporočamo našim vinogradnikom ta izlet najtopleje, koristil bo dosti in tudi zabava ne bo izostala. Samomor. 20. avgusta našli so Štorovski lovci povodom lisičjega lova v Sv. Janžu, občina Sv. Lovrenc nad Prožinom na pečini pod cerkvijo nekega mrtvega Človeka; bil je dobro oblečen, imel je pri sebi 7 K gotovega denarja in en samokres, iz kte-rega sta bila izstreljena dva strela. Iz tega je sklepati, da je samomor storil. V Rogatcu postavijo novo uradno poslopje, kjer bodo nastanjeni t&mošnji cea. kr. uradi. Dozdaj so bili večinoma raztreseni po zasebnih stanovanjih. Neprevidnost pri streljanju. Pri streljanju z možnarji na dan cesarjevega rojstnega dneva ponesrečil je posestnik SimoniČ v Sv. Urbana pri Ptuja. Nesel je v rokah smodnik in od goreče smodke (cigare) je padla iskra in ga ožgala. Smodnik je eksplodiral in močno ranil Simoniča v obraza in na rokah. Nagla smrt Iz Orefinjevca se nun poroča: Nag-loma zbolel je tukajšnji učitelj g. Leon Vrbič, star 24 let. Komaj bilo mu je mogoče se v bolezni na dom preseliti, kjer je v 8-dnevni bolezni umrl. Pokopali bo ga 19. avgasta doma v Škofji Loki na Kranjskem. — Zaradi izvanredne pohlevnovsti, miroljubnosti ter jako treznega moraličnega življenja bil je pri vseh ljudeh jako priljubljen io spoštovan. Čeravno se v politiko ni vtikal, bil je iskren Slovenec. V časa preselitve iz Kranjskega na Štajersko v zadnji jeseni, krtačil ga je čveka vi kranjski farski .Slovenec*, pajdaš .Slov. Gospodarja". »Slov. Nvod* ga je branil. — Črednjevčani smo pri tem ročno spoznali, da je g. L. Vrbič vrl značaj in korenit možak. Kabka did žemljica bodi, ▼ mira naj počiva ter se naj njega ljubeči Creenjevčani spominjajo. Videm pri Krškem. Naše novo šolsko poslopje ima dvojezičen napis ^ljudska Šola — Volksschnle". To je Žičkarju trn v očeh, zaradi toga namerava nemški napis odstraniti. Pa brihten fant je on vendar. Dobro ve, ako se to sedaj zgodi, se bode to gotovo po časnikih razširjalo, to bi pa njegovi efektni loteriji zelo Škodovalo, kajti do sedaj so Nemci več krone doposlali, kakor drugi. Zaraditega se je enkrat izrazil, počakajmo do srečkanja, potem bodemo ta napis odstranili. To je ŽiČkarjeva politika. Gotovo bi mu bili davkoplačevalci hvaležni, ako bi se ma to podjetje (efektna loterija) posrečila in če bi bila na reelni podlagi. Ge pa on s takimi strasti deluje, se tadi davkoplačevalcem stadi. Smrt nt premiciji. V Sv. Venceelavn pri Slov. Bistrici prišel je na primicijo nepričakovan gost, bela smrt. O tem se nam poroča: 20. t. m. obhajati bi se imela pri nas velika primicija. Nafehtalo se sa njo ni manj nego 6 polstartinskih sodov vina, mnogo telet in kuretine. .Svečanost" trajati bi imela 3 dni, 300 oseb je bilo povabljenih. Seveda morah' so pri tem tadi z možaarji streljati, brez streljanja ni pra- 5 vega veselja po mnenja naših Črnih gospodov. Že dan poprej bilo je grozno pokanjo, v nedeljo pa bi še huje. moglo biti, če ne bi nesreča že od začetka prišla. Primicijantov oče sprejel je za streljanje vini-čarja Janeza Vidmar. Ker je ta mož že starejši in že skoz 6 let proti toči streljal, mislili so, da je streljanje v najboljših rokah, ki bodo to izvrstno izvršile. Vidmar imel je nalogo, da je nastavljene mož-narje sprožil. Pri tem pa je bil tako nepreviden, da je imel samo 8 cm dolgo netilno nit (Zundschnur). Pri tretjem strelu mu je vse, s čim je bil možar nabasan v lice zletelo in ga takoj asmrtilo. Pomagači leteli so takoj k fajmoštru na veselo veselico in mu žalosten dogodek povedali. Župnik ukazal je takoj, da se možnarji odstranijo in se henja z streljanjem. Vidmarja pustili so na mestu nesreče, dokler ni prišla sodnijska komisija. Zakaj oblasti ne prepovejo takega streljanja, pri katerem se je zgodilo za toliko nesreče ? Vidmar bil je 55 let star in oženjen. Uradni jezik. Če klerikalne cunje in drugi buda-lasti prvaški listi druzega no vejo pisati, zasedejo spet staro kljuse, uradni jezik. Potem tarnajo, da se tako malo slovenski uraduje in kar besne nad županom, o katerem zvejo, da nraduje nemški. Napredni žnpani, uradujte le zanaprej nemški, pokažite oblastim, da veste kaj, da ste si nekaj sveta skušali in da veste dragi jezik pri nradovanjn rabiti, ne kakor prvaki, ki znajo samo tedaj nemški, še se gre za kšeft in za profit Koliko županov pride in pravi, nemške dopise od oblasti sem bolj razumel, ko sedanje slovenske. Ce dobim slovenske dopise od uradnikov, moram vselej k župniku, da mi to raztolmači, kaj da hočejo gospodje. Dolgo bilo je ljudstvo z nemškim nradovanjem prav zadovoljno, dohtarji pa in duhovniki so začeli hujskati, češ, kmet ne sme nemški razumeti, Čisto ga moramo temu odvaditi, ko se nam pa to posreči, zaceli bodemo z nemškim jezikom zaslepljencem kožo črez glave potegovati. Veteranec n« smrtni postelji fin hujskač v du-hovskt suknji kot tolainik. Iz Sv. Tomaža pri Ormožu Be nam poroča: V naši občini živi 76-letni veteranec Zelenjak, ki si je že dokaj sveta skušal in tudi zna 4 jezike, nemški, slovenski, fraozoski in italijanski. Za dom in cesarja bil je večkrat na bojišču, kjer so kroglje žvižgale, gotovo častivreden mož. Ne davno bil je na smrt bolan in prosil je za duhovnika. Prišel je k njemu kaplan Močnik, znan hujskač v Črni suknji, in kot takega pokazal se je tudi pri našem bolnika. Vse domačine pozove v hišo in reče, da mu prej ne da odveze, predno ne odstopi vpričo vseh navzočih od »Štajerca*. Dolgo ni hotel veteranec privoliti, nazadnje pa je vendar strah, da bi morebiti brez odveze moral pred sodoji stol, premagal. Tako delujejo Že pri nas dahovniki in še se čudijo, zakaj da vera peša. Zemljiškoknjižni vodja kot prvaški agitator. Iz Oplotnice se nam poroča: V nedeljo 15. t. m. vznemirilo je zelo nekaj naših prebivalcev, (komaj da so no se malo po dolgem volilnem boja pomirili,) agiti- ranje in postopanje prvaškega hujskača. Proti večera tega dne prišel je v gostilno gospe Knnej, ki je bila polna gostov, ces. kr. zemljiškoknjižni vodja Kruhar iz Kozja z celim svojim sorodstvom. Kruhar potreboval je vžigalico, da bi si amodko prižgal in natakar prinesel mu je vžigalice, pa po naključbi sudmarkove. Komaj je Kruhar to videl, postal je zelen in žolt od jeze, posebno pa njegova milostiva, neka .plemenita" Kranjica. Z pestjo udarila je na stol in rekla, »črna zemlja naj se odpre in požre vse nemčurje." Ker je vidla, da bi ji morebiti kdo klepetuljav zob brez zamere izbil, zginila je iz gostilne svojevoljno, kajti drugače bi šlo z pomočjo hišnega hlapca. Gospod zemljeknjižni vodja ostali so pa še v krčmi in še dalje zabavljali. Nek gospod ga opominja, naj bo miren, drugače pride na sveži zrak. Vse nič ni pomagalo. Ko pa pride v krčmo gostilničar in posestnik Založnik in tudi tema ni dal mira, prijeli so gostje gospoda uradnika in ga na cesto vrgli, da se je kar skadilo, ko je se nerahlo ceste dotaknil, nakar je tiho pete odnesel. Da je pri tem nekaj „modrih" na svoje telo dobil, je umevno. Čuditi se moramo trpežljivoti oplotniških naprednjakov, da si niso takoj ko je začel zabavljati, z znanim zdravilom „marš vun, per dampf" pomagali. Na cesti naj bi se z milo-stivo Kranjico zabavljal, ne pa, da so ga tako dolgo pustili v krčmi. Ali so ga pustili, da se je malo po-krepčal za luftrajžo? — Kakor smo zvcdli, prestavljen je Kruhar v Slov. Bistrico. Castitamo mestu Slov. Bistrica! Iz Slov. Bistrice. .Domovina" priporoča narodne trgovine in celo narodnega čevljarja. Ker so konzu-mi vsem kmetom, ki so se dali zapeljati, oči in denarnice odprli in se tedaj pod imenom „konzumi" ne da več slepariti, izmislili so si nov manever, pod-repnike, s katerimi si voditelji hočejo profit deliti, priporočajo zaslepljenemu ljudstvu pod geslom „Svoji k svojim,'* kar se naj raje reče, „kmet tvoj denar k našemu, potem boš srečen." Kako so konznmi žalostno poginili, tako bodo tudi izginili narodni trgovci. Kaj pa je o „Domovini" držati, kaže to, da je vsaka številka zaplenjena. Listu, ki ne huj*ka in ne bojkotira, še se to ni zgodilo. „Domovina. Domovina," glej da ne boš namesto „zaplenjena" enkrat „zaklenjena" in tiho iz sveta zginila. Že tvojim preš-njim pristašem studi se tvoje surovo šinfanje in blatenje poštenih mož, in zato začno ti polagoma hrbet kazati. Farovski hlapec — ubijalec. V Selnici prebodel je pobožni farovski hlapec Jože PeČnik nekega hlapca, nslužbenega pri trgovcu Jagodiču v Selnici, z nožem. Javna zahvala. Podpisano šolsko vodatvo izreka tem potom vsem onim prijateljem šole iz Poličan in Loče, koji so pripomogli, da se je izlet ločkih šolarjev v Poličane tako sijajno obnesel, najizkrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujejo za prireditev tega sijajnega izleta preblagemu goRpodu Francu Hartner-ju iz Poličan, kateri je s svojo, z dobrimi jedi in pijačo obloženo mizo izletnike tako imenitno pogostil, da se ga bojo hvaležnega srca spominjali. Bog plati tisočerokrat to blago delo in daj mnogo tako plemenitih prijateljev šolo in nčiteljstva. Daljna zahvala gre poličanski in ločki inteligenci, kateri ste s svojim posetom na iztetn pokazali zanimanje za šolo. Žolsko vodstvo pri Sv. Duhu v Ločah, dne 28. avgusta li>0.r>. Ivan Ilonnigmann, Bol. vodja. Požar. V torek, dne 22. avgusta je nastal v e slamo kritem gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Cenca v Penojo pri Ločah požar, kateri bi bil skoraj pogubonosen za celo vas, če bi ločka požarna bramba ne bi bla pravočasno na pogorišče prihitela. Rekel bi skoraj prihitela, ker je mogla svojo težko brizgalnico vsled dveh brezsrčnih, sebičnih posestnikov, ki svojih konj, akoravno sta jih doma imela nista hotela v to svrho npreči, skoraj do pol pota vleči in porivati. Ti ljudje menda mislijo, da je loška požarna bramba kakšna „vaška kamela", ki bi si naj svojo težko brizgalno samotež na pogorišče vlekla. No, več človekoljuba bi pa že smeli pričakovati. Da se je požarna bramba še pravočasno na pogorišče pripeljala, se je edino le zahvaliti plemeniti in človekoljubni Miillerjevi gospej, katera je za ostalo pot svoje, na travniku rabljoče konje zaukazala upreči pred brizgalno. Ta blag čin pa je požarni hrambi omogočil rešiti vaščanom vsa njihova, z velikim trudom pridobljena imetja. Komaj prišedši na gorišče, že se je vnela slamnata streha (enove hiše in bla bi vsa viti v kratkem času v plamenu, (e bi se požarna bramba, kateri je navzoče ljudstvo prav pridno do-naAalo vodo, ne bla z vso požrtvovalnostjo gašenja poprijela. Ogenj na strehi se je kmalu zadušil in a tem daljna velika velika nesreča za sosede odvrnila. Rešilo se je bivališče, kakor tudi po pridnih, neu-strašljivih sosedih vsa živina iz že napol pogoretega hleva. Vsled pomanjkanja vode se je ogenj še le po 7 urnem, trudapolnem gašenju zamogel popolnoma pogasiti. Ta požar je bil letos že tretji, katerega je naša mlada požarna bramba prav uspešno gasila, a loškega zloglasnega generala klerikalcev, kateri si je že tolkokrat svoj umazani jezik nad njo stegnil, smo pogrešali vsikdar na pogorišču. Tu se je spet pokazalo. da ta širokoustoi sebičnež svoje človekoljubje samo na jeziku nosi. Zadruga gostilničarjev, okraj Ptuj. Zadruga gostilničarjev imela je 15. avgusta glavno zborovanje. Predsednikom izvoljen je bil spet Ignac Rosumann z 39 glasi. Nadalje o tem poročali bomo prihodnjič, za sedaj nam manjka prostora. Ormož. Napredne, zavedne kmete in mladeniče še enkrat svarimo pred izletom .murskega sokola* v Ormož. Naj se ga udeleži fakinaža, lenuhi in postopali, priden, trezen mladenič pa bodi trdna skala in ubogaj resne besede tvojega očeta in tvoje ma-pre, ki te svarita morebiti k krvavem pretepu iti, i,-f še življenja ne boš varen. Izlet nima namena aanstvo zabavljati, ampak hujskanja in sovraštvo je znaš «okola. To obsojamo in zato svarimo ljudstvo. Iti sfite doma! Šoštanj. I 'rata Hoha in posestniški sin lih', pili neki krčmi ter se sprli. Urata Boha flta se z noži lotila Hliša ter mu take rane prizadjala, da je umrl, ko so ga v bolnišnico nesli. Sv. Jurij ob južni železnici. Dva hlapca krčmarja Dobovišeka sprla sta ae radi neke malenkosti in eden potegnil je nož ter tako dragega zbodel, da je za nekoliko minnt izdihnil dušo. Petnički dvor (Possnitzhofen). 10. septembra popoldne ob 3 uri imela bo „Sudmark*-a pri J. Gornigu glavno zborovanje. DraŠtveniki vabijo se, da gotovo pridejo. Ljutomer. Napadi na nemške uradnike ne henjajo, vedno in vedno blatijo jih prvaki. Celo tako daleč grejo, da rečejo, vsi dopisi, ki razkrivajo hinavftčino in nakane prvakov, pridejo od nemških uradnikov. Tudi naš okrajni glavar jim ni po volji. Vsi občinski predstojniki so zadovoljni z okrajnim glavarjem in so mu popolno zanpanje izrekli, le prvakom ne ugaja. Fej čez prvaško klerikaUko fakinažo. Veseli nas, da ljudstvo samo sodi in to naj bo zadoščenje našemu glavarju, katerega prosimo, naj še mnoga leta deluje v našem okraja v naprednem gesla. Gabcrnik v Slov. Gor. Svojo ženo ustrelil je v nedeljo 20. avgasta zjutraj France Plohi, posestnik v Gaberniku. Vzrok bile so zakonske razmere, žena mu baje ni bila zvesta. PIoM odpeljal se je pred kratkim v Gradec in slišal je, da prodaja žena doma vse premičnine. Ko je prišel domov, našel je hišo zaklenjeno. Da bi jo našel in ključe dobil, počakal jo je ko je šla k rani meši. Ker ran ni hotela ključev izročiti ampak ga začela zmerjati, jo je ustrelil, nakar si še sedel na bicikl, ter se odpeljal. V Gradcu bo ga prijeli pri nekem prijatelja. Tamkaj naredil je tudi testament ▼ katerem je 6000 z& lep graft v Gradca določil ostalo premoŽenje pa je prepustil svojemu prijatelju. Že iz tega je razvidno, da Plohi ni bil pri zdravi pameti, kar tudi zdravniki potrdijo io sedaj je tudi v bolnišnici za slaboumne. V pravi lači pokazal ae je spet .Slov. Gospodarr in druge enake cunje. Ker je Plohi rad bral .Štajerca," takoj je .Stajevc kriv, da je to storil, taioi kriči, glejte sad .Štajerca". Iz jeze, da je bralec „Štajerca" bil, hoče siromaka še bolj očrniti. Pa vedite cunje, največji njegovi sovražniki mn slabega spričevala ne morejo dati, Plohi bil je miren človek, družinske razmere so ga zmešale in v bolezni storil je to, o čem zdrav niti sanjal ne bi ,,Go8podar", naš boj proti tebi bil je že do zdaj oster, a od zdaj naprej bo Še huje Brez pardona odkrili bomo ljudstvu vse tvoje in tvojih podrepnikov, duhovnikov, hinavščine, nakane itd. Toraj zapomni si to. Če pa rečeš; oče ga je slabo vzgojil, je temu „Štajerc" kriv, takrat še ga ni bilo. Če je pa v slabi pameti to storil, ga ni „Sta-jerr" zmotil, pač pa se je to že na misijonih mnogokrat zgodilo, da so Ijodje prišli po krivdi misijonarjev ob pravo pamet. Dopisi. Videm Spod. Stajer. (Občinske volitve). .Slov. Gospodar" pa tudi „ Domovina* sta z veseljem naz- 7 |r.:tnila, da je tnkaj pri zadnjih občinskih volitvah, ki I-., se dne 9. avgusta t. 1. vršile, kršcansko-slovenska I.-ranka v III. volilnem razreda z ogromno množino I zmagala, Štajercijanci pa &o dobili Batno po 52 gla-I v Dopisan »Gospodarja1, debelo farce iz FUjhen-Iburga, pri Tebi so vsi taisti Štajercijanci, kateri niso Ifarfikt podrepniki. Tadi .Domovino' opozarjamo, naj l-amo dopise od zanesljivih oseb sprejme, drugače se ko blamira, kakor bo je sedaj. Kajti lahko doka-liemo, da nasprotniki klerikalcev niso vsi Štajercijanci. ;Toraj zbralo se je takaj večje število poeest-I nikov, katerim nerednosti župana Bana ne ngajajo, in nastavili so za občinske volitve svoje kandidate. t Ti kaodidatje bo skoraj vet udje narodno napredna Utranke, vrli Slovenci. Da bi volilci imena teh kan-I iluiatov zvedli, dal je t« volilni odbor lepake nabiti, kateri klerikalcem niso ngajali. .Slov. Gospodar" | trdi, da so lepaki slovensko ljudstvo grdili. To ni I nikdar res, glasili so se tako: .Volilci. danes Vam jo voliti može, ki naj skrbijo za blagor nafte občine. Pomislite dobro, za koga oddat« svoj glas. Kakor Vam je znano, ni sedanji občinski odbor izpolnjeval ^voje naloge popolnoma, kar je razvidno iz letošnjega odloka deželnega odbora, v katerem se imenuje ae-dajno občinsko gospodarstvo skrajno zanemarjeno, itd. Te resnične zadnje besedice klerikalcem prav nič ne ngajajo. Ali sploh te besede kmeta grdijo? ne mislim. Vkljub tega, da lepaki resnico govorijo, hočemo del odloka deželnega odbora z dne 20. aprila 1905 Štev. 4766 citirati. V. Ferneree ti odet der Landes-Aawchass dem (iemeindeamte binsichtlirh der Gemeinde Verwaltang folgendes za bemerken. Die gesamte Gescbaftsfuhrnng der Gemeinde ist eine ansserst nachlussige, zv.rtr un-geachtet dessen, daw der Landes-AnsschuM in den letzten Jahren (26. V., 27. V. 1904, 21. L, 22. I. 1905) wiederhott Veranlastung gefunden hat, dem Gemeindeamte eingehende Weisungen fiber die Ge-meinde-Gebahrung zu erteilen. Sedaj cenjeni bralci sodite sami. kdor laže, lepaki ali pa .Slov. Gospodar." Župan Ban gospodari v občini Videm od 9. maja 1903. V tem času je bil deželni uradnik dvakrat tnkaj. Obojekrat je v občinskem gospodarstvu nerednosti našel, tudi od strank "o se mu naznanile, kar je prav malo pomagalo, kajti gospod uradnik je bil v f arovin, potem že veste kakor je. Omeniti moramo, da je ravno v tem -lučaju deželni odbor jako ednostransko ravnal. Kar je moral eden prejšnji župan za nepotrebne stroške zaračunjene pote občini povrniti, to je Banu prizaneslo, ta je Žic k ar pomagal. Mi pa mislimo, da se naj vsi ednako sodijo. Sedaj priprave za volitev ni volitev sama. Takoj, ko je bil volilni imenik volilcem na razpolago, videla se je pomota. Naša občina ima '>''"> davkoplačevalcev, zaraditega mora 24 odbornikov izvoljenih biti. V imenika za prvi volilni razred je bilo samo 18 volilcev zapisanih. Postava pa govori, da mora v vsakem volilnem razreda najmanj dvakrat v^č volilcev hiti, kakor se odbornikov izvoli, če to ni, naj se iz II. razreda Število nadomesti. Toraj bi moral župan I. razreda 6 volilcev dragega razreda dodati. Na to pomoto je bil župan takoj od strani davkoplačilcev opozorjen, storil pa ni nič, sedaj se na glavarja izgovori. Ta pa je prašna, prav po Banu diši, lažnjivec ostane lažnjivec. Ta pomota se je za nalašč pustila, kajti gospodje klerikalci sami niso verjeli, da jim bodo naši kmetje tako na limanice Sli. Poprej so mislil na propad, naj bi s tem pogreš-kom imeli vzrok za reklamacijo. Ubogi kmetje, kdaj bodete na$e prijatelje spoznali. Verujte, duhovniki niso nikdar Vaši prijatelji, kajti ti skrbijo le za svoj žep. Ako te nebi blo, nebi za višjo plačo delovali. Zameriti pa jim tega tudi ne moremo, vsak ima za familijo skrbeti. (Govedič). — Kako so pa tudi ti gospodje agitirali. V vaakem sosednem farovžu so bili prepisi volilnega imenika na razpolago. Volilci so bili v farovž poklicani in tam se jim je zabren-kalo koga in kaj morajo voliti. Tudi naš kaplanček in organist, sta se z agitiranjem noč in dan trudila. Tudi Ban se je trudil, kolikor je mogoče, in koliko denarja ga je stalo, da je svoje volilce pri Načeta napil. Se en par takih volitev, Banče pride ob svoje premoženje. V volilnem prostora je bilo o duhovnikov celi čas navzočih samo Šlambergerja smo zgrešali. ako bi še ta bil, bi bila preČastitljiva dražba kompletna. Kako so ti gospodje volilcem nonfli-rali, kar sploh dovoljeno ni, ampak v ZiČkarjevi metropoli ni nič nemogoče. Ker se je tako nepoetavno delovalo, je bila zmaga klerikalcem gotova. Debelo farče iz Rajhenburga je trdil, jaz sem v 6 občinah častni občan, vse povsod sem nemškutarje izbrcal. In zakaj se Zičkar trudi, da dobi občinski odbor na svojo stran, 31. decembra 1905 rabi zadosti kimov-cev, da bi mn dovolili znesek 400O0 kron za njegovo efektno loterijo. Sramujte se Zičkar, takih špekulacij, pa sramujte se tudi, da tacega človeka, no je Ban protez i rate, Pa tudi sramota za nas Videnske občane, da nimamo drnzega za Župana, kakor Bana. Ban se lahko trese za svoj županov stolček, gotovo, kajti ta mn nese štofast gvant. Lahko je na ime občine od različnih tvrdk blago naročiti, župansko pla*o potegniti in si še pote posebej zaračanite itd. Čudno je, da politična oblast v Videnske razmere tako malo pogleda. Ta bi imela pravico župana in odbor odstraniti in političnega komisarja postaviti, vzrokov je dovolj in ti so: 1. žapan Ban ni zmožen za občinake volitve priprave ukreniti, dvakrat se je sedaj volitev onemogočila; 2. župan Ban je pri-rr.oran po gor omenjenem odloka deželnega odbora občini svoto 645 K 56 vin. povrniti. Ta svota bi bila še veliko večja, ako nebi deželni odbor ednostransko ravnal. Ce politična oblast noče nič storiti, bodo davkoplačevalci se morali pri namestniji pritožiti, da komisar pride in občinske razmere uredi. Gospod Ban prišel bo vendar Čas ko ba treba žu-panski stolček zapustiti, zora puca, dan se dela. Drugič več! Štajercijanci. Iz Terbeyovec. Ker sem ravno bral v zadnji številki „Stajerca" kako se je gospod Župnik Kuuce zagovarjal glede volitve v Terbegovcih, hočem nekaj 8 resnice pridjati, kar se je pred volitvo godilo. Gospod župnik trdi, da ni hodil kaplan za volilci. To se lahko s pričami dokaže, da je res hodil. Trdi se tudi, da gospod župnik ni stal celi dan na volitvi, temveč je tudi nekaj časa presedel, da je bil prepričan, kterim bo hvaležnost dolžan. En dan pred volitvijo, ko se je namreč obhajal praznik najsvetejšega rešnjega telesa, si na vse zgodaj vide! na poslopjih vse polno plavih in žoltih vabil nabitih pri farni cerkve sv. Jurija ob Ščavnici; pred žnpniščem stojita dva velika laika kostanja, kterft dva sta tudi morala ter pet i, da so njima žre bij i predrli Inb in da so obesili vabilo gor, čeravno se že od starodavnih časov v njih senci bere zadnji evangelij in deli zadnji ev. blagoslov te-lovega obhoda. Premislite toraj gospod žnpnik, kako so bila ta vabila vkinč za take cerkvene obrede! Sčim se je motilo verno ljudstvo ta dan, mesto da bi Boga prosilo za sv. blagoslov, je bralo, da bo popoldan volilni shod v gostilni Lorenca Šijanca in končno tamburaška godba, ktera se je na ta praznik v mežnarovi hiši s plesom končala, /večer na dan volitve prišli so vam žnpnik pevci za vaš god ča-stitat. Rekli ste jim, da bojo enkrat vsi volilci iz Bolehnečic, ktere so spravili g. kaplan na volišče za vašo stranko šli enkrat v Božički vrh, kar se je rea na 16- julija zgodilo, in ste njim tam z najboljšim vinom postregli, kterega še menda noben vaš delavec ni oknsil. Na dan volitve bili ste že pred časom na Jim volilnega prostora, da st« zamogli volilce zbirati pod svoje peroti. Pri tem sta vam prav pridno pomagala jamnički slikar in Štrigofski Vuk. Ni vam bilo nič žal za taisti denar, kojega ste tam za vino dali in s pomočjo vina si volilce pridobili. Prišel je tndi zraven vas raš dober pomočnik, kteri je seveda tndi dahovskega stanu in mu ni bila predolga pot od Kapele. Ta bi tudi boljšo delo storil, ako bi tiste krone, ktere je tam sa vino dal med volilce, ponudil svojemu bolnemu očetu, kteri je v resnici podpore vreden ter kolne svojega sina, da ga je spravil ob vso imetje, da zdaj živi v Kraljovcih pri usmiljenih ljudeh. Ko se bode sedaj v Kraljovcih volitev vršila, vem da se je bodete udeležila, potrudita se tedsj in poglejta tam stariga Bolkoviča in nverjena bodeta, da nisem laznik. Držita se Kristusovih besed: „Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli.* Sv. Duh pri Sv. Juriju ob Ščavnici. (Nezahtevana daroljubnost). Citalo se je v .Slov. Gospodarju* od 10. t. m. od nekega kaplana F. Št. z imenom prijatelj otroški; to pa zategadelj ker je podaril šolski mladini v Sv. Duhu veliko knjižic in sv. pismo v podobah 41 K vrednosti. Tem potom izrekamo mu duhovščani v imenu šolske mladine lepo zahvalo. Za svojcvolno daroljubnost dveh pečatov in sicer eden za šolsko načelništvo, drug za šolsko vodstvo, se dobrotniku od duhovščanov zahvala odkloni. Duhovščani so že veliko kronic morali žrtovati za šolo, gotovo bi še se teh par kronic za pečata dali. sramota za načeii:ika, da si tega ni sam priskrbel, saj je že toliko krone pometenih in vendar mu nihče ni nasprotoval. Mislimo, zakaj je bilo potrebno to neprijetno darilo, od častite osebe je, duhovftčanom pa je vendar smrdljivo. Šolski svet se je vselej pri sejah z dobrim poraznmel, samo Če je ta kaplan zraven bil, bila je baje vselej razprtija, vse je hotel ta gospod pod svoj klobuk slamnjak spraviti. Neustrašen dubovščan. Iz Oplotnice. Ker obeta župnik čadramski, Be-jenšek z prižnice in v nekterih klerikalnih cunjah 4000 K istemu, ki dokaže, da je zbirca za organista rešena, damo naslednje resnične podatke: Res je, da tirja od davkoplačevalcev cerkveno konkurenčni odbor pod ogibom tožbe 4 letno doplačilo za orga-nista. Resnica je, da se glasi na prvi strani tabele črez rečene zbirce »za organista in mežnarja'- Nadalje je resnica, da imamo mnogo uradnih potrdil, kjer se glasi za »organista in mežnarja'. Tedaj je trditev, da je zbirca za organista rešena, čisto upravičena. Da se to do sedaj ni po aktih dokazalo, je vzrok ta, da ni mogoče dotičnega akta najti, o čem je tudi c. kr. glavarstvo v Konjicah župnika Besen-š>ka obvestilo. Čadramski župnik BezenŠek naj le da obetano nagrado v znesku 4000 K v sodnijski depo-sitni urad, Če res hoče nagrado izplačati. Ce je. kakor reče, žiher da je zbirca za organista rešena. ni nikake ovire, da ne bi dal denar v depositni urad in za denar tudi nikake nevarščine ni, pač je varnost za istega, ki bo resničnost dokazal, da dobi 4000 K. Radovedni smo, kaj bo zdaj storil župnik čadramski. Mi davkoplačevalci pa vemo, kaj imamo v tej zadevi za storiti. Razne stvari. Kava bo dražja- Poročilo, katero gotovo naše gospodinje ne bo razveeilo. In kakor se poroča iz verjetne strani, postala bo kila kava za *0 v reči štirideset vinarjev dražja, in sicer ta cenejša kava, kajti trgovci niso nič zaslužili pri prodaji ceneje kave. Mislimo, da se bodo odjemalci in kupci zelo pro tista vijal i. Umetni mlin „Hungaria" v Szolnoku je pogorel Zgodilo se je tudi več eksplozij. Mnogo ljudij je našlo smrt v ognjn. Skoda je velikanska, zavarovalnina znaša 2 milijona kron. Ženo takoj po poroki ustrelil je v Riegeredorf-u ključavničar Waclav Friče. Ko so bili gostje v drugi sobi, ustrelil je omenjeni mlado ženo, ker so se njegovi in ženini stariši nekaj sprli. Za učitelje. Vojvoda Georg v Meiningu je raje od svoje plače 100.000 mark pogrešal, nego da bi plača za učitelje še dalje v njegovi vojvodini tako slaba bila. Kdo jo pozna? Pri kmetu Antonu Sumper v Jakling-u na Koroškem našli so 8. avgusta mrtvo otroško truplo. Misli se, da je otrok od neke ža-njice, ki je takrat bila pri omenjemu kmetu v delu, in katera je nekje na hrvaško-kranjski meji doma. Njeno ime ni znano m se tudi ne ve, kje se sedaj zadržuje, . Vsakdo, ki kaj o tej žanjici ve, naj to javi deželni sodniji v Celovcu odd. I. ali bližnji sod-niji ali žendarsfci postaji. 9 Brezmerna hujskanja. Iz Velikovca (Koroško) se nam poroča. Pri nas duhovniki brezmerno huj-skajo. Resnico hočejo na vse čine predrogačiti, vedno se poeložnjejo § 19 tiskovnega zakona, v šoli so *U otrok nemških stariSev in vendar hočeta znana farja le slovenski veronank podnčevati. Rea samo da huj-skata in ljudstvo vznemirjata. Farji so pač povsod jednaki. Kako so h ud i rja pregnali Iz Solnograda se poroča: Marca t. I. pravilo se je, da v Huttau-u pri nekem kmetn straši. Omare, stoli, mize, klopi za-cele so se po noči gibati in plesati, z eno besedo, vse je bilo od hndirja obsedeno. Temu treba je bilo storiti konec. Kaplan in kapneinar iz Hiittau-a prišla sta v hišo, kjer je strašilo in izgnala sta tega hu-dega z žegnano vodo iz hiše. Nekaj časa bil je mir. Pa ne dolgo, začelo je od kraja strašiti. Pa zdaj priSli so strahu na sled. Imenoval se je Elizabeta Fischbacher. Ta je namreč rekla, da jo je nagovoril Jože Weiner, ker si je ta hotel hišo po ceni kupiti, če bi jo sedanji prebivalci iz straha zapustili. — Kaplan in kapneinar izgnala sta hudirja. Seveda nočejo klerikalci te blamaže, ampak pravijo, začetka pa je vendar ta hudi bil, saj je za nekaj časa pomagalo, potlej še le je pridna Lizika take norije počinjala. Kdo se ne smeji temu. Pa tega ne smemo, takoj imamo morebiti hudirja, ki sta ga ta dva izgnala, doma in začel nam bo z posteljo, mizo i. t. d. plesati. Toraj raje tiho. 173 miljonerjev v enem mestu. Basel na Švicarskem je najbogatejše mesto. Od 115000 prebivalcev je 173 milijonerjev. Davek, ki ga ti gospodje z polnimi denarnicami plačajo, znaša na leto 1.555.905 kron. Davek, ki ga plačajo vsi prebivalci bogatega mesta znaša 888V« miljouov kron. Nek mož, ki se je že naveličal žene dal je sledeče naznanilo v Časnik: Včeraj zgubila se mi je žena. Kdor jo najde, sme jo obdržati. Svarim pa vsakega ji kaj posoditi ali na up dati, jas nič ne plačam. Vseučilišče V Ljubljani hočejo prvaki pa žalostno morajo obstati, da niti za srednje šole nimajo potrebnih učnih slovenskih knjig. »Slovenski Narod' tarna da slovenski profesorji od sebe ne dajo nobene Hge, niti za spisanje knjig za srednje šole so sposobni. In taki profesorji naj bi postali potem vse-nčilišČni profesorji:' Kje pa bi bile knjige za univerzo, če jih še nimajo za srednje šole? To je tako smešno, kakor če bi kdo hotel si kupiti voz, pa še konjev nima in tudi ne denarja, da bi si jih zamogel kupiti. Samomor zaradi mačke. V Berolinu obesil se je vpokojen učitelj Louis Konrad, ker mu je mačka poginila. V 4. nadstropju neke hiše je sam z mačko stanoval. Pred kratkim ni bilo videti več dni starca in ko so v sobo pogledali, našli bo ga obešenega. Na mizi ležal je list, na katerega je zapisal, da se je iz žalosti črez poginjeno mačko sam usmrtil. Kdor nima 4 goldinarjev, naj ne umrje! Pod tem naslovom piše nek jugoslovanski list: Pred kratkim se je prigodil v nekem podravskem mestn tale slu- čaj: Nekemu kmetn je umrl otrok na škrlatici. Treba ga je bilo pokopati v 24 urah. Šel je k svojemu župniku ter ga prosil, naj otroka pokoplje po cerkvenem obredu. Župnik je bil pripravljen k temu, toda zahteval je, da mu naj kmet zato takoj plača 4 goldinarje. Kmet, ki ni imel denarja, ga je jel prositi, naj ga počaka do jeseni, takrat mu bo pošteno poplačal „trud* da je blagoslovil mrtvo telo njegovega otroka. Toda vse prošnje so bile zaman. Kmetic je uvidel, da meri »sluga božji* svojo krščansko ljubezen do bližnega po goldinarjih zato je šel k židovskemu rabinu (duhovniku) ter ga prosil, naj mu on pokoplje otroka. Bog je samo eden, si je mislil kmetic. Rabin je izjavil, da tega ne more storiti, ker mu to zabranjujejo zakonski predpisi. A vkljub temu se je pokazal kot boljši kristjan kakor katoliški župnik. Potegnil je iz žepa 4 goldinarje in jih dal kmetu, naj ž njimi plača katoliškemu duhovniku pogreb. In zgodilo se je čudo, da je župnik sprejel židovski denar in za ta židovski denar .krščansko* pokopal kmetičevega otroka?" Zakaj peša vera? Deset resnic 0 pijači. 1. Pivo, vino in žganje ni za zdravega človeka prav nič potrebno. Bolnikom se včaai priporoča za zdravilo, v kolikor nakaže zdravnik. 2. Spirituozne pijače, uživaoe v večji meri, opijanijo človeka, a morejo provzročiti tudi naglo smrt vsled srčni kapi. Pivo je tembolj škodljivo, čim-dalje ga nživaš. /a človeško zdravje najškodljivejše je žganje. 3. Opojne pijače razdražujejo in razburjajo živce, pijanci pozabljajo skoraj na glad. In vendar niso v stanu, da okrepijo telesne moči in da nadomestijo hrano. 4. Kdor pije opojne pijače, nakopava si razne bolezni: ne prebavljivost želodec, upad Črev, razširjenje srca, upad mozga in živcev. Sploh je pijanec vedno bolj sprejemljiv za razne bolezni kot trezen človek. 5. Spirituozne pijače so otrokom zelo nevaren strup, ker so otroški živci občutljivejši. Opojne pijače provzročajo pri otrocih razne telesne in duševne bolezni. Otroci postanejo leni, neobčutljivi in končno zreli za pijance. 6. Pijanstvo deluje v pclni meri na mozeg, menjave v človeku čustva, zatira plemenite misli, vzbuja takoj gabne in nečiste nagone ter privede do razuzdanosti in pokvarjenosti. 7. Pijanstvo uničuje duševne sposobnosti, je nevarno razumu in cesto privedo do blaznosti. 8. Pijanstvo je zelo škodljivo za telesni in duševni razvitek potomstva. Pijančevi otroci so bolehni, topi, cesto omedlevajo. 9. Pijanstvo je vzrok mnogih nesreč, hudodelstev, ubojev, samomorov. Pijanstvo napolnjuje bolnice, ječe in norišnice. 10. Najboljše sredstvo proti Škodljivim posledicam pijanstva je popolna abstinenca, ker so med abstinenti navadno krepki in zdravi ljudje. Meier, Miiller ali Schulze. To so imena, ki jih ima na Nemškem skoraj vsak tretji človek. Nihče pa ni tako nesrečen, kakor neki Saksonec, kateremu hočejo kar vsa tri imena natveziti. Neki Muller je prosil za državljanstvo. Oblasti so mu odgovorile, da ima brezdvomno pravico do tega, le dokazati mora, 10 kako se piše. Mogoče je namreč, da se res pige Miiller, mogoče je tndi, da je nezakonski sin Karo-line Meier, ki ae je pozneje omožila a Schnlzem. Pisati bi se tedaj moral Mcier. Ker pa ni izključeno, da ga je vendar Scholze posinovil, da bi se pisal po njem, naj tedaj doprinese dokaz, ali se imenuje Midler, Meier ali Schnlze. Pomiranje dojenčkov. Na Avatrijskom je pomi-ranje dojenčkov zelo veliko in sicer se je statistično dogualo da ume rje od 50000 dojenčkov 10000 v prvem letu. Vsemu temu kriva pa je navada, da hranijo matere dojenčke umetno, to je z kravjim mlekom. Toraj matere imejte dojenčke pri prsah, proč z kravjim mlekom za dojenčke. Pisma uredništva. Velika Nedelja. Na dopise farSkih |K>ilrepmkov, ki so od kaplana inspinrani, se ne oziramo. Kar je kaplan zakrivi), naj poravna Kaplanu ni treba odpug£ali in e€ ho on fle huje proti nam deloval, bodemo tudi mi ae ojstreje proti njemu postopali. Mi imamo Ac dovolj reči v črni ftkatlji Dopisi, ki jih nismo tokrat priobčili, pridejo gotovo prihodnjič. Svoji k svojim. Naprednjaki, podpirajte samo obrti in gontilne somišljenikov, naprednjakov. Ogibajte 8e takozvauih ..narodnih" trgovin klerikalcev in prvakov! Kateri bolonlki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo ■amreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bnierquelle) ? Vn tisti. kateri so pri—lj—i alului ai »voj kruh bodisi s telesnim, bodisi zduievrim delom la ki občutijo vsled len naporov motenje v prebavljanju, »ploh v vatnih telesnih organih. I'a tudi Imun ubogim treznim, kater; so uživali preobilno ob mizi livljema in katerim grozi debelost se tvojimi neznosnimi občutki, s« priporoča za njihovo zopetno ivračitev kot najboljše in rdioo unpeiao sredstvo Franc Jotcfov grenVi vrelec ranc3ožefo0i .grenki vrelec (Bitferqueile) f je najboiiiagroka^&lfcb seta vola' tudi mec dragim v sptoiai dunajsb Domii*"« i Ženitna pouudba. Star »em 33 let, samec, imam premoženja 4000 K v gotovim in posestvo vredno 6000 K. Zclirn se oženiti z deklico aH vdovo, ki bi imela kako jrostilno. trgovino ali mlin prve vrste. Ponudbe naj se pošljejo na upravmitvu .Štajerca". 356 |Na prodaj Emalo posestvo. 10 minul od ogačke Slatine, tik lepe rest«-; polen h i le je trsna bra j da. ki nosi 300 litrov dobrega vina. Tam *« dobijo za kupiti tudi vsakovrstna jabolka. Jsžel Walda v Ro-raeki Slatim. 380 Priden kovaški pomočnik m ae takoj sprejme pri g. Ta«* v Ptaja. Kelt* Resnična ženitbena ponudba. Prizem) bi se nij rije k deklici. ki ima kako nbrt (n. pr. liviljO ali pa »00-600 K dedfčin«, 29 letni fant. mofki in ženski krojaški mojster. srednje postave, priden in trezen, z 800 K premoženja. Resnične ponudi« Jo 10 septembra I. J, pod -Krojač" na upravmitvu ^Štajerca." 364 ********** ne morajo nkrhno varovati pred vnako neunaao, 'ker bp po tej lahko vsaka tudi najmanjša, rana razvije v zelo' hudo, t-žkc> ozdravljivo rano. /. ■ 40 let s« je izkazalo merilno vladno mazilo, tako unenovauo prasko iimare Mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rao*> čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine. hladi m pospešuje zareljenje. jj0~" Itazpomija ne mak itan. '•»3 Prou predplačilu K 3 16 se oosljejo 4 pusjee. proti K »60 pa t> pulte, Kna puSica velja 70 vinarjev. t *i tleli rmonfaSe imajo zakonito ilriHniovano varni veno znamko. Glavna zaloga s B. FRAGNER, c. Id kr. dobatitclj w« lekarna ,,pri črnem orlu" Praoa. Mala itrana. osel Nerodove slice M 203. /.i/--/., r r—l, U >..,.„..■/ 1. .,,., ,,.,,, ,).,. r 11*jm m* Hubtu, r l'kt'"'ji. I'j. 11'hrlMtlk. x: Hram za trgovino z mešanim blagom se da v najem pod jaho ugodnimi pogoji Pri istem gospodarju se da na račun tudi krčma, v kalen se lahko loči vino. pivo m žganje. Postna na-biralmca (Postablage) je tudi v hramu. Kdor teli vzeti vse lo v Dajem, blagovoli s« potruditi k posestniku, da si ogleda vse m da »« ustreze njegovim željam, ako hi bilo treba, da fte se kaj dozida Naslov (adr»>sj pove uprav-niltvo -Štajerca- H61I V najem telim vzeti hito za malo trgovino, v sposobnem kraju ali jo pa tudi kupim pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe blagovolijo se iti na upravmstvo -Š'ai SI I poslati na upravniatvo „S'ajerea" Hiša v sredi trga. pripravna posebno za kakega mizarja, ker je lep* delalnica. Hiia je v dobrem stanu. k r,;.-j spada vrt in gozd. Plača se W00 K. 3000 K lahko ostane na posojilnici. J. Kos v Radečah rn Zidunem mostu. M« Slamo kopaj© S- Ružička, Maribor. Cena 3 krone. ______________________________^0 Učenec Z dobrim šolskim spričevalem, Če mogoče obrh deželnih jezikov zmoten, se takoj sprejme pri Johann Piagarschoo. trgovina z inelanim hlsgorn v Slovenjgradcu. 372 Dobra jabolčniea od 66 litrov naprej, jo za dobili pri gospej Llludmila FUrat, Ptnj. 88? Voz na prodaj. I .-pa. močna, novolakirana kočija za dva konja, je po nizki ceni na prodaj. Jot. Srsml. kovaški mot-ster v šmarjih pri Jelkah. SH1 Za šafarja se sprejme trezen, mlad, mot, ki ima veselje do gospodarstva, na grajscmi na Spodojem Štajerskem začetkom prihodnjega leta. Plača po dogovoru. Pooudbe na uprav-oistvo „Sujtrca". 361 Vinogradsko posestvo v Vareji. z 4 orali novih trt. 6 oralov njiv. 8 oralov travnikov, 3 orale paaoika, 6 oralov gozda. ki se lahko takoj seka. je zaradi bolehavosti lastnika se takoj kakor sloji »* 1200 K proda. Posestvo je rek) plodovito. Vprašanje naj M naslonijo na Jat. Gspaltl. zlatar v Ptaja 362 Učenec 363 ali aeeaka v starosti 15—17 let. z dobrimi Šolskimi spričevali, se lakoj sprejme pri Karala Se k aster, trgovina z mešanirn blagom v Sv. Jakobu v Hotni dolina. Dobro ravnanje z učencem. Znanje nemlkfgft in slovenskefa jezika potrebno. Šodar ■" delaven in trezen, se takoj sprejme pri S. Kravs-aa. trgovina z vinom v Ptuju. 866 Za prodati je proti ognju varna „Werllieim' kaaa, s> v dobrem stanu, en klavir m ena postelja z smrečjem (Gi'lerbelt) zelo po ceni. 1. Kralnt, Ptaj, Uttrfrergasse 16, I. lad-trepje. 11 I Razglas* t četrto šolsko leto deželnega ženskega učiteljišča I nemškim podučnim jezikom v Mariboru začne se I 19. septembrom t. I. | Sprejemne zglaaitvije se sprejmejo dne 15. sep-Itembra od 9. do 12. ure predpoldne iu od 3. do 6. lore popoldne v ravnateljevi pisarni tega zavoda. I učenke, ki so že prej ta zavod obiskovalo, limajo prinesti samo pričevalo od zadnjega tečaja, Ipd drugod doSIe prosilke pa se imajo izkazati s sle-Idrfimi listinami: 1. krstni ali rojstveni list; 2. za-[dnje Šolsko spričevalo; 3. od uradnega zdravnika lizdano zdravstveno spričevalo o telesni sposobnosti '. učiteljski poklic; 4. v slučaju da dotična prosilka lili prišla neposredno iz kake Šole, mora prinesti lipričevalo o 2adržanju (Sittenzeugniss), ki mora biti Ipo tozadevnih predpisih izdano. Raznn tega se mora [t lepopisju, risanju in ročnih delih pridobljena izurjenost dokazati s predložitvijo lastnoročno izdelanih spisov, risb in ročnih del. — Prosilke za sprejem morajo imeti dovršeno petnajsto leto .starosti ali pa dovoljenje od ces. kr. deželnega Šolskega sveta v Gradcu, da smejo pred petnajstim letom t ta zavod vstopiti, katero se iz posebno tehtnih vzrokov do 6 mesecev (pod pednaJBtim letom) podeli. V dokaz potrebne dosežene izobrszbe bode se 16. in 17. septembra vršila sprejemna skušnja in HOer iz sledečih predmetov; veronank, nemški po-dučni jezik, zemljepisje in zgodovina, nanvoslovje, prirodoslovje (fizika), računstvo, gpometrično oblikoslovje, lepopiaje, risanje in ženska ročna dela. Gledalo w bode tndi na to, aH bo prosilke v godbi dovolj podučene, ali njihov muzikalični poslan in ritmični čat da v godbi povoljeuega vspeha pričakovati. Pri enakem izidu sprejemne skušnje se da prednost tistim prosilkam, ki so dosegle popolno postavno starost. Pri pisanju se ima položiti sprejemna pristojbina v znesku 10 kron; šolnina znaša za mesec 10 kron iin se ima v naprej plačati. Primerno utemeljene prošnje za znižanje ali po-I , ■• šolnine imajo se na Štajerski deželni odbor nasloviti ter do 2K. septembra ravnateljstvu l*ga zavoda predložiti. Ponavljalne Skušnje se bojo vršile dne 16. septembra popoldne ob 3. uri. Udeležba neobligatnih Podočnih predmetov, slovenskega in francoskega rv.ika in goslanja mora se pri vpisanju naznaniti. V Gradcu, dno 14. avgusta 1905. Od štajerskega deželnega odbora. Oznanilo. Naznanje se daje sklep mestnega šolskega sveta ptujskega od 20. marca 1905. Od šolskega leta H)05|06 sprejmejo se na nemških mestnih šolah samo isti otroci od teh, ki ne stanujejo v šolskem okraju mesta Ptuj. ko jih stariši se žnjiini nedeljo 10. septembra ob S. uri dopoldne pri do-tičneui šolskem vodstvu javijo z dobrim spričevalom. Črez sprejem določi potem mestni šolski svet in morajo priti stariši 14. aH 15. septembra predpoldan k mestnem uradu (mestnemu šolskemu svetu) vprašat, ali je otrok vsprejet ali ne. Če, imajo takoj vložiti 10 (deset) K za učila. Da bi se ta znesek plačal na obroke se ne bo dovolilo. Stariši takih otrok, ki radi sirouiaščine ne morejo celega zneska plačati, naj vložijo ob enem tudi pri mestnem šolskem svetu prošnjo z ubožnim listom, ki mora od županstva potrjen biti. Mestni šolski svet ptujski, doe 25. avgosta 1905. Predsednik: J. Orilig L r. Razpis zgradbe ceste. Okrajni zastop Slov. Bistrica je sklenil stavbo rsp. poboljsanje ravnine in izvršitev okrajne ceste 2. razreda Laporje-Hošnice potom ponudbe oddati in se ta stavba stem razpise. Stroški stavbe so na 48.000 K proračunjeni. Kolekovane ponudbe morajo imeti krstno ime in priimek ponujalca. njegovo stanovanje in stan, pro-centni odpust aH naplačo na znesek v proračuno z številkami in besedami jasno napisano, potem potrdilo, da se ponojalec razume z ponudnimi in stavbenimi pogoji z izrecilom, da se jim ponujalec v vsem podvrže in morajo se ponudba do najdalje 10. septembra 1906* do 12. are dopoldne v pisarno podpisanega okrajnega zastopa vposlati- Ponudbam pridjati je priložnica Črez vadij, ki se je oddal pri okrajni kaši; vpošlje se pa ponudba po posti, mora se vadij v kuvert dati in zunaj je vsota ali vrednost specificirano zapisati. Pouudba mora zunaj imeti napisano: .Ponudba za prevzetev zgradbe okrajne ceste Laporje-Hosnice.* Vadij znaša 10°'. t. j. 4800 K proračunske vsote in se lahko plača v gotovini ali z javnimi obvezami (Obligationen) ali z Šparkasnimi knjižicami štajerskih šparkas in posojilnic. Načrt, kakor ponudbeni in stavbeni pogoji za-morejo se vpogledati ob navadnih uradnih urah v pisarni okrajnega zastopa. Okrajni zastop Slov Bistrica, 22. avgust« 1905. Načelnik; Albert Stioer. » O K ?<*"* :^c Franz Kaiser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor trOpinOVeč, SliVOVko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnic** žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tadi stroške mitnice (rnante). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (mustri) so vsak čas na razpolago 227 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. !w-v4: Naznanilo. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo našo glavno trgovino na florjanskem trgu v nedeljo, t. j. 3. septembra t. I. odprli. Mi smo slanino povekšali, je več prostora, kakor je bilo poprej, tudi je prodajalna veliko bolj svetlejša. Stacuna je s čisto frišnim blagom napo-Ijena in bodemo našim častitim odjemalcem koliko mogoče po ceni in z dobrim blagom postregli. Za obilui obisk se priporočata SADNIK & KRAKER, Ptuj. 173 Naznanilo tičočo se perutninskega sejma. Tem potom se naznanja, da se bo vršil na glavnem trga (Hauptplatz) vsako sredo in vsak petek velik perutninski sejem. Vsi tržci in kmetje vabijo se prinesti perutnino na prodaj. Pri vstopu v mesto plačajo mestnino in morajo najmanj skoz 1 uro svojo perutnino na glavnem trgu prodajati. Ko zapustijo tržni prostor, da se jim mestnina nazaj, brez razločka, ali so perutnino prodali ali ne. Do 8. ure smejo samo konsumenti kupovati, po 8. uri pa je dovoljenjo tudi tržcem kupovati na glavnem trgu. K temu sejmu vabili so se perutninski tržci, kateri vsako vrsto perutnine — kokoši, piščance, race, goske, pure — k najboljšim cenam kupujejo. PTI'J, *5. avgusta 1905. Župan: Ornig. Id Roedi=nova tinta iz kemične tovarne PRAGA VII Sternberg ulica fit. 574 je najboljša. Povsod za dobiti, 231 a Hans Wouk, trgovec v Poljčanah (kolodvor) priporoča svojo bogalo zalvgo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske m molke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kapuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Na prodaj ima tudi 40 štartinjakov dobrega poljcanskega vina. 223 HiSa 318 na detell na proda) z malim gospodarstvom. 'v lepem zdravem kraju. ■/. orala vinograda, mnogo različnih sadonosmh dreves, travniki in njive, skupaj 5 Oralov, vse rodovitno, vse zelo po ceni. Daljša izjasnila daje pismeno ali ustmeno Karl Krebs v llanbora, Kiig«rt-sgasse 5. Kolome. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju m vež take pnluMoit i -t3 600 komadov za 1 gld. 95 kr. Kita knrau porla/ena pr-risna ura, kater* točno te.'«; m za katero se i leta jani<*i, z -i ■ pnmvrno v. -. ■ ■. ■ ti* tindcma Ji'.'..-."- kravata za ,:■'■■■■■ 3 jako lini tcpui robci. tm prsta u za gospode a mu tiahtuim «afii«ttoiu, 1 kraten mosii; ič*;k, 1 jaku lino zepoo zreaki, I pv nunaetbili gumbov, 3 gumbi i« srajco, (H*/, dubla-zlatj z pate utirani m zakh-pom. 1 jako risu tin'.nik iz nikeina. 1 Gni album z 36 najlepšimi slikami, 1 eteg. !;!■■-« za dame (novost), 1 par bouton s siraili-bnuuilom, 6 raz Učnih fcineanih *■': za s>are in .-..■' ra -.■■,!■ reči za koreepo-denco in le '<•" ■ drugih različnih alvan, katere m rabijo pri hiai u «o za vsakogar potrebne. Vse to ae posije z uro vred. katera j« aams '■ ,■ a drnana vredna, za urno 1 gld. §5 tr. Razpošilja ae proti poitm-inu povelju ali če ■« denar pof-ijr naprej-Dum.i-.V.n centralna razpošilja I niča P. Last. KralM« (Kraka«) Hr 41. NB. /a r --.^ .. ■- ■■ %r. denar Veliko preseifieiij«. Nikdar ret t iMjnji ■*■*•»- Hi i taks. »rilsiMt. 500 kosoi sioo 1 jli 86 kr. Ena krasno pozlačena ^ ur le kača preeisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kale ib za katero m jsmčt H leta. ensv moderna, zidana kravata xa got pode, S jako fini tepoi robo, en prstan sa gotpod« z nmtiranim tlahtnim i»[ii*ti,.i'i 1 nastavek za smodka z jantarjem (berensieinoen), 1 elef. brola za dame (novost), 1 krasno i.-pii'j lojk-tno zrcaJo. 1 uaajat mosnjiček. 1 tepni nota! X ari- rkVO, 1 nar mansetnih gumbov, gumbi xa -r.(„.,. vse ie dupla-zlata z patratiramui all'W"., krasen album za slike v katerem je M n«;i.-;-iib podob sv*-ta. 5 reči, katert ;■■>..■.."-,, pri starih m mladih mnogo »meha. I jako koristna knjiga, v kateri ao zložena pisma. '"' reči za kortnapundenco m le 400 drugih ra-rJiČtuh stvan, katere se rabijo pn hiti in so za vsakogar potr*boe, vse to se doni z uro vred. katera je sama tega det - ->: vredna, za sUiM) (j'd. I 80. Razpotilja se proti po\'zetju ah če se uVnsr posije naprej. skozi 1 majsko razpoiilutluiro Ca. Janfl-wirth, Kraka« AH. 1W** NB. Za ururajsioče »e denar Trne. Dobro domačo jabolčnico odda po ceni na drobno in debelo F. C. Seawall v Ptuju. 322 Suhe pobe!!*1" kupuje Amalija Ssjvra, XVIL Efteririi plati Dauj, 6 mescev na poskus 390 8 mescev na up! Celo zastonj! m drugih takih reklam moja svetoTno znana Ivrdka ne potrebuje, da hvali svoje ur« Jaz pošiljam ?.<■ več let k največ! zadovoljuosti mojih odjemalcev moje asarrik astista^s',ti*»c» *i"teata "lti&F** Roskopf patent-anker remonter-uro št 99 % plombo. v črnom imit. železnem alt niklastem okruv«, z palent eifrenico. »6 ur idoča, 3 leta garancij«, v luteralu iz jelenja. z niklasio verižico in privezkum za 2 ooid., 3 ore 5 |«W. 75 kr.. 6 ur II gold. 25 kr. iMa ura z dvojnatim pakriviion 3 gold. 40 kr. Sistem FK"»kOpi*-ure. zelo po ceni. kako take povkod urarji in trgovci prodajno, ena I gold. 50 kr. Denar nanj! aH nmrajaaje *• ■> al natksdt* Udi po ft menrih Poailjanjf po poltnem povzetju ali če se tlenar pr«-j vpoiljc od Frve tvrdke ur H A IN N S K ON HAD T BrUcksa -i- 876 ^Zletm trgovec s prav dobro idoco trgovino s mešanim blagom, na prijetnem kraju, od Šoštanja, blizu Dravograda. lice deklico ali vdovo, katera je trgovine zmožna in ima 4000 do 6000 K ima prednost Vesla mora biti nemškega in slovenskega jezika. 30 dni na ogled po pogojih mojega cenika, tedaj bi nevarnosti narocevalca, pošiljam p-> poftnera povzetju mojo :.*: . .Volksfreund" It. 0fi3. da zao vsakega o izvrstni kakovosti te In inonike prepričati. Ta harmonika patentirano nezlomne zavila p*r-^ ne samo za tipke ampak t ud. base in za zaklopuice. poten. 1' palcev, 2 registra, dvoguuna. 4*) *!.'•'. rt vrste trobent, lepo malnf J barvno politirana. trat robi z Ur ninii portamt. dvojni meh. z i,.t stimi okovi, velikost SlX'i" cm stane 3 f«ld. 50 kr, Navadil* katereat se lahka vsak eaa m igrati. prilažlaM zaateaj. Cenej* manjte harinouike za učenje. pov-lJ za otroke za 1 <*> gold., 2. 2 80 m 2-40 gold Kimse liarmoaike po 4 gold., b. 6. 7 m K gold, so razvidne iz mojega cen ka. Na aasjlfe Uri aikah al calalasklb Itdatkav, ker ea oeakl rakatvaH, prosim k ua ourati. Nebesa rizika! Zaateajeaa de'aliens ali denar aaza] Poiii;af-poltnein povz«.-tku od aErzgebirflsc«es Mas>kwareaveraaadhaas~ Hanns Konrad, Briiks-u it. 876 (Češko) V elik slikan cenik z nad 1000 alikami polije se vsakemu zastonj in ftaeaPJ -»& k® 10. :•• r) - „ o m. Dobre ure po ceni -«^-»*-»•»• *»-"■ gold. 3-80 Prave srebrne remonter-ure % 0, od c. kr. novčnega urada Itemplj*-. z stekliaasto afreoico. z kazal aekand, dobro m lotim ranelrrase !a kakovosti gold. 4 *, i,ta ^ra a zlatiiim robom gold. b&0. z 2 vima srebrnima poknvalanu 'w: zlatega roba gold. 6-76, x 2 srebnn posrivalama t zlatim robomro.' ■ 'M 1'rava srebrna puoarana anker-r-- moater ura. dvojno pokrivalo, a- vrstno notranje izdelano z lo :« ■ kamni, krasno cifrenico, kazal« sekund, fino blago, ločno regulirana 8 lela garancija R„ld. SOO. Ure za aeipe. z*ate hi srabrac v a*nat zalsgl Vse are sa tooae rep sirene Ia ssltscaeje rtoaliraae, zsb 3 letaa reelaa pismena garancija. Zaaieajanj« dovoljen ali denar Poftilanje po pollnem povi^tku ali te k denar prej vposlje po Hanna Konrad "" *"*■ mdJg" ** "* Catukl i mojimi (lihaint uilusj ia bauKo. '.iS t ©L] ©3^C ifiCe zmožnega urednika. Službo nastopi z 1. oktobrom, Ponudbe naj se pošljejo na npramifitvo .Stajer« M 15 Red Star Line, Antwerpen t Ameriko. Pr»e »rsle parobrodl. - ■■ravnost brei prekladanja « Me« York in « Filaenlphijo. - Dobra hrana. — Udarna oprava na ladjiji. — Nizke notne cene. Pojasnila daje: Red Star Lino, 20, WiedenerGurtel, naDunaji ali Franc Dolenc, konc. ageut v Ljubljeni, Kolodworsko ulico stew. 41. 63? Somatose mesna beljakovina Najodlicnej*«, tek zbujajoč« m živce oživljajoče kre- pilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. V najem se da dobro idoca, 31 let stara lončarija i sredi lepega trga pod ugodnimi pogoji. Več pove lastnik Fr. MORNIG v SoStaoji. ta Majar ne sprejme z 1. novembrom. Vprašanja naj se naslovijo ali na upravnisivo ali pa na Villa Cranitm-h. Maria-Neustift bei l*eltau. Ta se mora dobro pn vinogradih razumeti kakor pri gospodarstvu, oženjen bili, nemškega jezika (vsaj nekaj) vesc bin in trezen. Dobi prosto stanovanje, drva in kot pri-boljsek lahko prodaja mleko. frosiki z delavnimi močmi naj se oglasijo do 15. septembra L 1- 1'rednost imajo isti oženjem, ki nimajo mahh otrok 35* Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pi?mah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani iotograliji po ceni OttO Neumann, Prag, Karolinental s*ev. 130. Oniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. :u9 Svelarje (prage) za tel«zn:co iz httsinvf*. m bukove« le« VMKO DtDOilDO, tail tx*s ~ vestno in hitro! ^ 12 — le — :«•.:» 12 velicih kadi za slive in 25 manjših sodov za tropinec proda po ceni gosp. S. Spitzer, Varaždin. Dobro idoča finejša gostilna "9| '"*' odda ee takoj na račun. Zahteva se primerna kavcija in znanje nemškega jezika. Z <;o«tiluo so tudi sobe za preno£ib£e in letovišcarje. Gostilničar mora biti oženjen. iena pa dobra kuharica. Pogoji bo jako ugodni. — Ponudbe naj se pošljejo na upravni«tvo Štajerca pod , L 1200." Zidana hiša pri kaprli sv. Rok«, obstoječa iz B sob. vež*, kuhinj«-, shramb« kleli, studriifa m vrta. 16 minul od mesla oddAljeoa, na glavni cosli. se po vaki pririK-rm ceni zaradi preselitve proda. Pojasnila daje J. Lcdinschek, Ploj. Sthlostgass* «. 4. 3M Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinareke hiše peatavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj raziaga Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati itd. m ujm Zaloga piva iz Šteinfelda. Vsakovrstne nirenalne vode. sar Vsakovrstna semena, ta katera se jamči, da se bodejo irklila. kakor semena xa s*lenjsvo, za cvelljice. vsakovrstna vrtna semena, »emeoa xa polje in travnike priporoma po najnižjih cenah JOS. KASIMIR lale-a Hpreerijftkega sulerijaJarga Hawaii t*utm t Ptuja zraven ..Štajerca." Ravnotam se kupujejo tudi sveta (frilna) jajca. surovo maslo (puter). sir, vrhje. sploh vsakovrstni detelni pridelki in s« plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 141 m («ee) rum Portland-cement, ter karbotinejum, raflja, gum*, vitriol, žveplo Milo, sveče, V ptujskem mestnem soparno kopališča se dobijo odaihmal koptle S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan In vsako nedeljo in vsak praznik ob ' .11. uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev). 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pettauer Badeanstalt). Živinski sejmi v Mariboru. T Maribora se vrtita na t nalašč za to odločenem prostora (Melling) vsaki mesec po dva živinska sejma. Prvi vsako drugo sredo in dragi vsako četrto sredo v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k obisku teh sejmov. w, priden. poSten in oženjen z najmanj 2—3 delavnimi močmi ki s* dobro razume pri amerikanskih trtah. mora ^viničarije nadzorovati se sprejme pri GrajsČini Dornau'^psta Moskanjce. Pri gorej omenjeni grajWine sprejmp^o^e tudi 2—3 pridni viniČarji. ::.' S Oblastno dovoljena pisarna m za vojaike zadeve (Albin Schanil) ,-le na Dunaju" XVII, Hanptstrasse 67. zvedenske pojasnila in po-»velovanja v vsih vojaških zadevah k naboru »vezanih, aktivno slutečih rezervnih eastnikov^n moštva. VtoSba vseh vojno postave zadevajotih vlog, oamestenje voja&kih godcev, sprejem v vojaške odgojevalnc zavode itd. — Proapaatt a*stoaj Sa poštnine prost. Vozičke za otroke v katerih lahV o obok sadi, p« ta* taka ca latao. imau vedno t talofi is priporočata 18* Brata Slawitsch v Ptuju. Cena: 12, H3, 20, 80. 36 do 40 kron. Voncki so beno ta močno basssssai ccam pa js jako rseka. Ptaraeaitn aaro£tfaaa a* tocaw satrsta. Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča Izboljšane vitale (Gopcl) mlatilnicej z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče Dalje stroja za rezati ico delati, trljorje in milne za Srot. n7 Kdpcu s*" postavi vsak »troj na njegovo Železoično postajo voxniiv* prosto. Prodaja se l odi aa obroke. Ceniki se pošiljajo poftBUte prosto m Lastna za zastonj. v Mariboru Viktringhof ulici. ssrtaaitati m odgovorni arsdaik: Jaaas Drsrstiaafc laik: W. Blank* v Ptajs.