Učitelfslci tovariš Stanovsko pol Hišk o glasilo J. l/. V. — sekcije sca dravsko banovino v Ljubljani ■K* —. t.a^m.. tJrodnBtvo in pravi t LJubljana, Praniiikantka ulic* bil. Rokopisov nt vračamo. Ntfrankiranlk pisem no sprejemamo. Izhmja vsak četrtek. Naročnina letno j+lesecna pruoga MTO9EJKZM.Cl« 60 Din ta inottm^tvo SO Din. Člani tekeij. J. V. U. plmUj. list. članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek potebt. Poti. ček. rač. 11.153. Telefon 3112 Za avtoriteto učiteljskega stanu Razvoj našega stanu je zelo tesno povezan z ¡razvojem naroda. Učitelj je med narodom oni najvažnejši faktor, ki prav za prav usmerja narodov razvoj, obenem pa usmerja tudi razvoj svojega lastnega stanu. Na čim višjo kulturno stopnjo narod dospe, tem večje so njegove zahteve do učiteljstva. Dasi ima ravno učiteljski stan največ zaslug za kulturni dvig naroda, vendar se mora ravno ta stan najbolj prilagoditi vsem zahtevam naroda in tem zahtevam primerno usmerjati svoje delo in tudi svojo izobrazbo. Ne kaže primerjati današnjo dobo s kon-kordatsko, toda ako hočemo le bežno pregledati razvoj lastnega stanu moramo poseči celo v to dobo. Takrat je bil učitelj brez vsake avtoritete,'popolnoma odvisen, in župnik je bil učiteljev absolutni gospodar. Ako primerjamo to dobo z današnjega gledišta je bila ta odvisnost skrajno neprimerna in v mnogih primerih ponižujoča. Učiteljeva odvisnost je postala med nami Slovenci legendarna in našla je mesto v Cankarjevih »Hlapcih« in v »Pohujšanju v Dolini šentflorjanski«. Literarno naravnost idealne kreature je ustvaril Cankar iz učiteljev ne le iz konkordatske, marveč tudi iz poznejše dobe, in tudi v drugih primerih je našla proslula učiteljeva odvisnost svoj odmev v literaturi. In ravno literarni odmev te dobe je bil povod, da je neizbrisno zapisana med narodom, ostala je tudi nam v živem spominu, in ni ga med nami učitelja, ki bi si želel povratka te dobe, ki bi si želel časov popolne učiteljeve odvisnosti, brezpravnosti in neavtoritativinosti. Smo že v drugi polovici stoletja od po-četkov te dobe. V vsem tem času opažamo največje in vsestransko prizadevanje učiteljstva po osamosvojitvi, po dvigu lastnega stanu, po organiziranju, predvsem pa se kaže težnja, z moralnim dvigom učiteljskega stanu, se popolnoma otresti lajiškega vpliva na šolstvo in učiteljstvo. Počasi, toda vidno je rastel učiteljev vpliv med narodom in s tem je rastla tudi njegova avtoriteta. Toda borba je bila težka in je vsak najmanjši uspeh, vsaka najmanjša stopnja naprej zahtevala mnogo truda, zahtevala je mnogo prizadevanj in tudi samozata-jevanja od strani posameznih voditeljev našega stanu, ki so v pretekli dobi ustvarjali našo organizacijo, ki so postavljali temelje sedanjega učiteljskega udruženja. Vse uspehe dosežene s skupnimi močmi, tekom desetletij pa je grozila uničiti strankarska ¡razcepljenost, ki je razdelila slovensko učiteljstvo v dva tabora. Po osvobojenju je postal učitelj državni nameščenec in po osnovanju enotne organizacije jugoslovanskega učiteljstva je postajala k varnost stanovske razcepljenosti od dne do dne vidnejša. Vsa prizadevanja uvidevnih učiteljev so veljala tedaj osnovanju enotnega stanovskega združenja, ker le z združenimi močmi je mogoča uspešna borba za enotne interese celokupnega stanu, le na ta način je mogoče dvigniti avtoriteto stanu, ki je. med narodom eden najvajnejših. in ki mu ravno medsebojna borba izpodjeda avtoriteto, katera mu je med narodom nujno potrebna. Leto 1926. predstavlja za naše Udruženje v dravski banovini najvažnejše razdobje. Likvidirali smo razcepljenost v lastnih vrstah in osnovali tako potrebno enotno fronto vsega slovenskega učiteljstva, ki je ravno s tem postalo zelo važen činitelj v JUU. Od tega dne dalje je irastel učiteljev vpliv med narodom, naraščala je tudi ¡njegova avtoriteta. Povsem logično bi se dalo sklepati, da bi morala ta avtoriteta tudi nadalje naraščati. Gotovo bi tudi tako bilo, če bi se vsi, prav vsi učitelji zavedali, da je treba vedno podrediti osebne interese interesom celokupnega stanu. Največja ovira popolnega dviga našega stanu so posamezni lokalni faktorji, ki bi najraje videli, da bi bil učitelj povsem odvisen od njih, prav tako, kot je bil v konkordatski dobi odvisen od župnišča. Toda temu nasprotuje mnogo dejstev. Učitelj je državni uradnik in v mnogih krajih edini predstavnik državne oblasti in zaradi tega je nujno potrebno, da uživa zaupanje ljudstva in da predstavlja avtoritativno osebnost v svojem službenem kraju. Mnogo greši proti avtoriteti državnih oblasti oni, ki krati avtoriteto učitelja državnega uslužbenca. Učiteljevo delo v šoli in med narodom more oceniti le oni, ki ga pozna. A ne samo d'elo, tudi pomen tega dela more ocenjevati le oni, ki se povsem poglobi v to delo in ga objektivno presodili. To delo bi zaslužilo največjega priznanja in upoštevanja, ker je narodu v korist, ker služi njegovemu kulturnemu in gospodarskemu dvigu. Toda največkrat je ravno to delo osnova vsega preganjanja, vseh neprijetnosti, ki jih doživlja učiteljstvo dan za dnem. Zakaj? Tu si nasprotujeta dva faktorja. Na eni strani so jasne in točne odredbe zakona s katerim je učiteljevo delo odrejeno, a na drugi strani 60 osebni interesi posameznih krajevnih mogotcev, ki se pač ne morejo dj/igniti nad obzorje svojega ozkega gledanja. Ti ocenjujejo vse delo in vse učiteljevo prizadevanje največkrat iz povsem ego-ističnega stališča 6vojega lastnega koristoljub-ja. Težko je potem sodelovanje, posebno če imajo v kraju vso moč v rokah, če imajo tudi vpliv na merodajne faktorje. Še težje pa je spraviti v sklad zahteve zakona z interesi takih posameznikov. To so dejstva, ki silno ovirajo dviganje učiteljeve avtoritete, ovirajo pa tudi razmah popolne stanovske zavesti med učiteljstvom. Vsak učitelj, ki se iz bilo katerih ozirov povsem uklanja zahtevam lokalnih faktorjev in služi egoističnim namenom posameznikov, greši proti skupnim interesom stanu. Zavedati se mora, da so taki nameni največkrat v nasprotju z zahtevami zakona in so v nasprotju s službeno korektnostjo. Tak učitelj si sam izpodkopava avtoriteto, ki si jo je naš stan s tolikimi žrtvami pridobil in ki mu je med narodom tako nujno potrebna. Ni samo ta škoda, marveč on greši naravnost proti avtoriteti državne oblasti. Le prava službena korektnost, spoštovanje in upoštevanje vseh zakonitih odredb in objektivno postopanje v vsakem primeru, more ustvariti učitelju ono spoštovanje, ki mu je kot prosvetnemu in na- cionalnemu delavcu med narodom nujno potrebno. Preglejmo vse dosedanje prizadevanje, ocenimo ves trud posameznih članov, kakor tudi organizacijo, za ustvaritev učiteljeve današnje pozicije, tedaj bomo uvideli, da si moramo prav vsi prizadevati, da ohranimo to pozicijo, stalno dvigamo ugled učiteljskega stanu in njegovo avtoriteto. Le če se bomo prav vsi držali teh načel, bo naša borba za popolnoma korektno postopanje -napram nam, kakor tudi borba za stalnost, mnogo lažja, nego je danes in bo dovedla do sigurnih uspehov. Naše delo v šoli in izven nje je namenjeno celokupnemu našemu narodu, namenjeno je njegovemu kulturnemu in gospodarskemu dvigu, zato mora služiti narodu in ne poedin-cem, služiti splošnim koristim in ne egoističnim stremljenjem posameznikov, ki stojijo pod vplivom ozkega svojega nepravilnega gfe^ danja na učiteljevo delo in često pod vplivom bolnih ambicij. Ako si hočemo ustvariti popolno avtoriteto, delajmo z narodom za narod in ako upoštevamo in povsem objektivno presojamo vse zakonske odredbe, se bomo z lahkoto otresli vsakega pritiska. —ž. jen in jih tudi drugi narodi poznajo le v redkih primerih. Le tako je bilo mogoče razširiti našo knjigo v vsako vas, v vsako šolo, da. skoro v vsako kočo. Tako je M. M. izdala v 7 letih 5 letnikov »Našega roda« in 32 knjigi v skupni nakladi, ki presega 610.000 izvodov. Docela bomo razumeli to število le če pomislimo, da tehta vsa ta naklada nad 70.000 kg. Če bi položili knjigo na knjigo bi bil kup teh knjig visok nad 5 km. Knjiga poleg knjige v ravni črti pa bi dala razdaljo 85 km. Pa ni dala M. M. samo kvantitativno mnogo v teh sedmih letih. Tudi kvalitativno nas ni razočarala. Niso vse knjige prvovrstne ali ničvredne plaže bi pri njej iskali zaman. In če so šli kritiki prva leta po večini brezbrižno mimo naše založbe, o naših publikacijah zdaj ne morejo več molčati. Za knjige M. M. so se začeli zanimati tudi Hrvati, Srbi in Čehi, ki so o njih prinesli daljše ali krajše, a po večini prav ugodne ocene. »Naš rod«, pa tudi naše redne in izredne publikacije so bile lepo sprejete na razstavi v Beogradu, v Brnu in v Ženevi in mnoge stvari iz naše mladinske revije in knjig so se že prevedle v tuje jezike. Ne gre vselej kakor bi hoteli. Včasih mora izdati M. M. tudi šibkejše delo. Vendar se obrača vse na boljše. S stalnimi razpisi nagrad in razmeroma dobrimi honorarji — saj je M. M. v teh letih izplačala pisateljem in slikarjem okoli četrt milijona — je ta naša mladinska založba zainteresirala že velik del naših pisateljev in slikarjev, da so se začeli baviti tudi z mladinsko literaturo. Okoli sto rokopisov, ki jih je dobil literarni odsek M. M. v teh zadnjih treh letih v pregled, so porok, da se našemu mladinskemu slovstvu obetajo boljši časi, ko ne bo igralo ulogo Pepelke in ji tudi naši kritiki posvetijo več pozornosti kot doslej. Če hočemo biti odkriti, si moramo priznati, da naše literarne revije posvečajo delu M. M. še vedno premalo pozornosti. Menda se ne zavedajo docela, da se današnja srednješolska mladina odvrača od lepe knjige vse bolj izključno le k športu in da bi ostale kmalu brez naročnikov, če bi jim prav M. M. — kot trdi v neki oceni Kosovel — ne vzgajala novega kadra bodočih bralcev. Kdor se z malega privadi na revije in knjige, jih več ne opusti. To vidimo že povsod. Naš mladi naraščaj ne trga več revij, ampak jih veže, ne razdaja več knjig, ampak jih zbira. Tako nastajajo prvi početki mladinskih bibliotek na deželi, v vsaki vasi. da, skoro v vsaki hiši. Uspeh vsega dela M. M. morda ni danes dovolj viden in se pokaže v pravi luči šele čez desetletja. Vse dotlej pa bo slovenski učitelj v mestu in v zadnji gorski vasici tiho in s požrtvovalnostjo, ki je lastna le njemu, vršil svojo lepo misijo. Pri vsem svojem delu bo mislil tudi na Matico. Od učiteljstva samo je odvisno, ali se dvigne ali pade letos število naročnikov, od učiteljstva je odvisno ali bo uspevala dalje ta naša ustanova ali bo hirala. Poznamo naše učiteljstvo in zato smo brez strahu. Samozavestno lahko stopa Mladinska matica v svoje osmo leto! Kongres kmetijskih strokovnjakov Na kongresu kmetijskih strokovnjakov, ki se je vršil v prvi polovici meseca septembra v Ljubljani so bili sprejeti važni sklepi v svrho povzdige kmetijskega gospodarstva. Navajamo le glavne: Kongres ugotavlja nujno potrebo zvišanja proračuna ministrstva za kmetijstvo, da bo mogoče ustreči časovnim potrebam. Za najštevilnejši stan našega naroda je neobhodno potrebno ustanoviti kmetijske zbornice v svrho pravilnega zastopanja kmetijstva v okviru splošnega narodnega gospodarstva. Ker imajo take zbornice stanovi, ki so manjšega pomena za narodno gospodarstvo kakor so kmetovalci, je nujno potrebno, da se čim prej sprejme zakon o kmetijskih zbornicah. Ker je delo agronomov pri pospešavanju kmetijstva zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja zadostne predhodne splošne izobrazbe za uspešno delo agronomov za tehnično kmetijsko izobrazbo kmetovalcev, je nujno potrebno. da se zakon o narodnih šolah popolnoma izvede, tudi v pogledu osemletnega pouka. Treba pa je intenzivirati prosvetno delo pri kmetovalcu tudi izven šole, posebno v prirejanju raznih tečajev in predavanj. Agronomi žele največjega sodelovanja z vsemi strokami, ki delajo na dvigu splošnega prosvetnega nivoja kmetovalcev, zlasti z učiteljstvom, duhovščino in zdravniki, kakor tudi z vsemi tehničnimi strokami, čijih delo je usmerjeno za splošno povzdigo izobrazbe naših kmetovalcev. Da pa bo moglo dati sodelovanje posebno z učiteljstvom in duhovščino, katerih delo je v najožjem stiku z na- Kriza Udruženja Ampak ne sedaj, temveč je bila in to dvakrat v kratkem razdobju. Reči kriza Udruženja je zelo težka beseda, vendar nisem mogel dobiti primernejšega izraza nego je ta, in mislim, da odgovarja faktičnemu stanju. Kajti kako bi se moglo sicer imenovati stanje našega Udruženja, ko se v njem abstinirajo gotovi deli — gotovi kraji. Prva kriza je bila takoj po glavni skupščini 1930. leta, ko so se abstinirale tri sekcije, ne morda radi osebnosti tedanjih članov izvršnega odbora in njihovega dela. nego so stali na načelnem stališču, da sploh ni potrebno voliti novega izvršnega odbora, dokler se ne odobrijo nova pravila. Situacija se je tedaj poslabšala še bolj s tem. ker so vsi člani tedanjega izvršnega odbora, ki so bili aktivni učitelji morali podati ostavke. Izjemo je tvoril edino pok. Ljuba Pavlovič. In tedaj so ostali v odboru Udruženja edino trije upokojenci (Milan V. Popovič, pok. Milorad Vu-ianac in podpisani), ki so vodili Udruženje. Mi smo tedaj smatrali, da imamo zaupanje svojih tovarišev, ker se niti eno učiteljsko društvo ni izjavilo proti nam. Smatrali smo, da v najkritičnejših trenutkih ne samo, da ni treba, nego da ne smemo izbegovati dolžnosti, ter moramo ostati, in smo tudi ostali in redno vršili posle Udruženja. Podvzeli smo vse korake, ki so bili v naši moči, da se čim prej vzpostavi normalno stanje v Udruženju z žrtvovanjem svojih osebnih interesov splošnim. Apelirali smo na sekcijske odbore, ki so se abstinirali. Predočili smo jim težke razmere v Udruženju, anelirali nanje, da pridejo in sodelujejo pri delu, izjavljajoč, da ako smo mi ovira skupnega dela. bomo takoj podali ostavke, ne samo na svoje položaje, nego tudi na članstvo v odboru samo, da se vrne v Udruženje sloga in mir. In ti tovariši so se odzvali našemu pozivu in pristopili k skupnemu delu. Priznati moram tudi ob tej priliki, dasi sem to pričakoval, ker sem vedel, da so tudi oni v neprijetnem položaju, da me je njihov prihod tako razveselil, da sem sam pri sebi rekel: »Prihajajo, tu so!«-—In mi smo tedaj podali ostale, ampak jih oni niso hoteli sprejeti in delali smo kot eden in niti eden se ni na kakem vprašanju oddvojil. Preteklo leto po glavni skupščini so ob-iavile štiri sekcije in skoro tudi peta, da ne bodo sodelovale pri delu glavnega odbora niti glavne skupščine pod gotovimi okoliščinami. Zopet kriza Udruženja. In zopet napori od vseh strani, da se jo odstrani. Zahvaljujoč uvidevnosti in požrtvovanju vseh je bila vendar odstranjena. Letošnia glavna skupščina je potekla redno in v složnem delu, rešavajoč vsa vprašanja soglasno. Pa tudi volitve novih članov izvršnega odbora je izvršena z aklamacijo in z redko soglasnostjo in navdušenjem. Sprejeta je bila značilna resolucija, izražena v eni sami besedi: Sloga. To pomenja, da je samo ona manjkala. A dosežena sloga se ne bo uporabljala za medsebojna trenja, nego v dobrobit učiteljske osebnosti, Udruženja in šole. Iskreno pozdravljam doseženi sporazum in slogo ter želim, da se glavni odbor in sek-cijski odbori, kakor tudi sreska društva ter posamezniki okoristijo s tem težkim izkustvom in nikoli več ne gredo po potih krize in razhoda, nego da se v miru in slogi posvetijo konstruktivnemu delu, ki bo gotovo koristilo posameznikom in Udruženju, ter dvignejo naš ugled v javnosti ter da se v naše vrste povrne staro tovarištvo in zaupanje. Naj se tekmuje, kritizira in oddvaja mišljenje, ampak to naj bo načelno brez žalitev in razlogov za razdvajanja in nesporazume. Sedaj je dosežena taka sloga in sporazum in ustvarjena taka kombinacija glede izvolitev osebnosti za glavni odbor, da nam one dajejo garancijo, da se učiteljstvo v svojih nadah in pričakovanjih ne bo prevarilo in to tem bolj, ker sedaj ni zmagovalcev in premaganih, niti ni ustvarjen razlog za nova nezadovoljstva. Nisem se spuščal niti v detajle, niti v vzroke omenjenih dveh kriz, nego sem to samo konstatiral in posebej poudaril z željo, da se vidi koliko nam je to škodovalo in da nam služi kot nauk. da se v bodočnosti kaj takega ne ponovi. Tudi sam sem precej sodeloval v teh težkih dneh našega Udruženja. Smatram, da sem v času prve in druge krize naredil vse, da se ta reši čim prej in častno za vse. Ves svoj čas kot javni delavec sem prebil med učiteljstvom na raznih stopnjah ter v njem za njega deloval, kolikor sem znal in mogel. Za vse kar imam. imam njemu zahvaliti. Zopet kar imam v materialno-intelektualnem in moralnem pogledu, sem posvetil njemu in dal na razpolago. In po popolnoma doseženem uspehu in vzpostavitvi miru in sloae v Udruženju. kot sem v eni svojih prejšnjih iziav omenil, je moje aktivno sodelovanje v Udruženju .dovršeno. Mislim, da sem se napram učiteljstvu oddolžil za pozornost, ki mi je bila posvečena. V najtežjih trenutkih sem bil z vami, kot mnogi drugi, in nisem se skrival in zaostajal. Sed^j se smem in je tudi prav. da se umaknem Več me ne boste videli, da bi zastopal to ali ono stran in da glasujem za tega ali za onega. Ampak še nadalje bom ostal z vami in bom z vami do poslednjega,diha. Delal sem in pri delu tudi grešil in morda koga tudi užalil, kakor so drugi mene. Ampak kdor ne dela, ne greši. Ljudje smo, zato oproščamo. Tudi jaz oproščam. Oproščam in oproščajte! M. Rabrenovič. Objavili smo članek tov. M. Rabrenoviča, svoječasnega predsednika JUU. iskrenega sodelavca v našem Udruženju, v dokaz, kako se vsi vrli možje iz naših vrst vesele zopetne sloge v naši organizaciji. Članek je objavila zadnja »Narodna Prosveta«. (Op. uredn.) V osmo leto Mladinska matica se je ustanovila pred osmimi leti z namenom, da dvigne mladinsko literaturo, da poceni mladinsko knjigo in da jo razširi do zadnje gorske vasi. Ne moremo reči, da založbe prej niso izdajale mladinskih knjig, nekatera založništva so izdala tudi take knjige, ki so bile.naravnost izredne umetnine. — Naj omenim samo Župančiča in Milčinskega! — vendar nobeno ni posvečalo pozornosti izključno mladinski literaturi. Tako se je dogajalo, da so bili biseri le bolj redko posejani. Na splošno so se izdajale knjige za mladino brez premišljenega načrta, brez sistema. In to je bil en povod, da so slovenski učitelji zasnovali ustanovo, ki naj bi izdajala knjige po premišljenem literarnem programu. Še drugo zlo je grozilo v poslednjem času. Naša prevodna literatura, ki so ji dajali vsepovsod potuho, je tudi v mladinski literaturi bohotno vzcvetela in grozila je. da zaduši našo originalno produkcijo. Naši mladinski pesniki in pisatelji, ki niso mogli dobiti založnikov za svoje izvirne stvari, so segli po lažjem zaslužku in so se vrgli na prevode. Mladinska matica se je postavila tudi proti temu in v vseh sedmih letih ni izdala več kot en sam prevod. Mladinske knjige pri nas so bile po večini drage. Reven otrok je ni prejel zlepa, bile so zgolj privilegij bogatih. Mladinska matica pa je uvidela, da Je prav naša revna mladina željna dobrega čtiva in začela je izdajati knjige po cenah kot jih slovenski knjižni trg ni bil va- rodom, povoljne uspehe, je potrebno v izpopolnitev obstoječega učnega načrta in programa za pouk kmetijstva na učiteljskih šolah in bogoslovjih s tem, da se poveča število učnih ur in da se postavijo agronomi za predavatelje. Nadalje ugotavlja kongres agronomov, da je kmetijsko šolstvo temelj prosvetnega in gospodarskega napredka našega naroda. Število kmetijskih šol pa je premajhno, zato je nujna potreba otvoritve novih kmetijskih in gospodinjskih šol. V svrho enotne ureditve tega šolstva je potreben okvirni zakon. Kongres smatra kmetijsko zadružništvo za najboljšo šolo za kmetovalce in za najuspešnejše sredstvo za kulturni in gospodarski dvig vasi. Zato predlaga, da se posveti kmetijskemu zadružništvu vsa skrb in pažnja, da se more čim bolj razviti in utrditi. Treba pa je tudi izdatnejše podpreti poizkusne postaje in druge poizkusne zavode, da bodo mogli z uspehom vršiti poizkus no in raziskovalno delo. Kongres agronomov dalje želi, da se strokovno delovanje sreskih agronomov vsled značaja njihovega dela oddeli od upravnih oblasti, da bi se njihovo delovanje moglo čim jačje in uspešnejše razviti. Kongres končno predlaga, da se zaposluje agronome le s posli, ki so strokovnega značaja. Sprejete sklepe, posebno one, ki zadevajo skrb za povzdigo in izobrazbo našega kmetijstva, sodelovanja šole in učiteljstva pri tem delu toplo pozdravljamo. Sklepi kongresa agronomov so v kaj lepem skladu s težnjami učiteljstva na delu za kulturni in gospodarski podvig našega naroda. V našem stanovskem tisku smo že večkrat poudarili in brez pridržka izpovedali, da si učiteljstvo in njegova organzacija želita kaj najjačjega sodelovanja na tem važnem poprišču. Prav je, da se je to sedaj od obeh strani poudarilo. Prepričani smo, da se bodo dosedanje vezi in stremljenja za medsebojno delo le še poglobila za prospeh našega narodnega gospodarstva in to brez nad- in podrejenosti. dvigniti voljo in vzgojiti psevdb-delavne, to je naš cilj. Naše gonilne sile pa so v spoznaju, ki ga je nekje dobro označil tov. Vojko Jagodic: »Ker smo spoznali, da ni vprašanje učiteljske mladine samo vprašanje nekaterih, ozko mislečih, da ni vprašanje učiteljske mladine sa- mo trenutno in kulturno v najožjih mejah, marveč je vprašanje te mladine vprašanje vsega učiteljskega stanu, da je najaktualnejše, najbolj pereče in poleg tega večno vprašanje, ki je poleg kulturnega še gospodarskega, socialnega, zlasti pa narodnostnega in državnega pomena.« Mirko Kugler. V novem poslovnem letu (Odsek brezposelnega Preteklo bo že leto odkar je začel odsek brezp. učit. abiturientov z delom, katerega uspeh je viden in tudi utemeljen v dejstvu, da se preje problem brezposelnosti ni gledal tako realno, kot se je začel razmotrivati in reševati po našem tečaju v lanski jeseni. Gotovo je, da je in da bo ostal odseku še v nadalje glavni smoter odprava brezposelnosti, samo, da bo delo za dosego tega cilja letos zasnovano še smotrneje in širše. Da nam pa bo razumljiva širina zasnovanega dela, moramo preje v grobih obrisih očr-tati psihološko strukturo brezposelnih učit. abiturientov z ozirom na usmerjenost njihovega dela in nedela v času brezposelnosti ter z oziiom na stanovsko zavest. Pri tej opredelitvi nas bo presenetila silna izguba mladih sil, na škodo stanu in s tem tudi celotnega naroda. Glede udejstvovanja bom najpreje razdelil abituriente v dve glavni grupi: a) pasivne in b) aktivne. Te delim dalje v a) take, ki so bili vedno pasivni in b) take, ki so pasivni postali. Prvo podgrupo bi označil takole: to so tisti, ki so zadovoljni s tem kar je. Oni vidijo samo to, kar se trenutno dogaja okoli njih. Ti ne iščejo zvez pa tudi ne vzrokov tem naj-bližnjim dogajanjem, še manj onim izven kroga. Ni jim do utrujajočega proučevanja življenja, zato tudi nimajo hotenja dajati mu smer ter tako pomagati sebi in drugim. Zanje je vseeno ali jih življenje zadeva ali ne. Posledica tega je kvečjemu apatičen klic po kruhu, ki pa se pojavi le tedaj, kadar jih silnejši sunek dvigne, da se ga morejo spomniti. Drugi so stopili v dobo brezposelnosti, delavni udarci življenja pa so jim ubili voljo do dela. Padli So v slično stanje kot prvi s to razliko, da so povrhu še črnogledi in bi jim težko še kaj dvignilo voljo do dela. V drugi grupi so aktivni, to so oni, ki jim ni nekako prirojena, niti se niso sprijaznili, z mislijo, da je res najbolje čakati .na službo — končni cilj; kjer bo potem potrebno delati samo toliko, da se ta cilj ne izmuzne. Ti hočejo spoznati življenje v vsej globini, se obenem s spoznavanjem pripravljati na delo, katerega namen bo to življenje preusmerjati. Ker nas ti pred vsemi drugimi najbolj zanimajo, jih bomo poizkusili opredeliti natančneje v I., neprave in II., resnične bodoče delavce. prve žene v sedanjem delu le zavest, da z njim obrneš nase pozornost, pokažeš spo- učiteljskega naraščaja.) sobr.osti, ter tako prav radi njih preje prijadraš v varni pristan, kjer se nato otreseš čim več neljubega dela. Pozna se to že pri izbiranju dela (praktično udejstvovanje). Druge vodi delo samo, ki jih žene proti tistemu vsem neznanemu življenjskemu cilju resničnega človeka. Prav z ozirom na pota, ki so si jih izbrali kot abiturienti učiteljske šole, ki jih je pripravljala za učiteljski stan pa lahko vidimo preje omenjeno neurejenost in razbitost ter njene posledice. Najbolje nam bodo to osvetile motivacije, po katerih si izbirajo vrsto delovanja, katerih število pa je omejeno radi strokovnega študija na učiteljišču. Videli bomo, da so nekatere motivacije iz gledišča čim uspešnejše nacionalne izrabe po preje omenjenem študiju, cd drugih diferenciranih sil, zgrešene. Po izbiri jvrsti in motivacijah se dele v 1) take, ki so si izbrali teoretični študij na univerzi radi znanosti same, z motivacijami, da bi se povzpeli nad učiteljski stan, ki bi ga tudi radi zatajili; ali, da bi si nabrali čim več teoretskega znanja za praktično udejstvovanje. Onih s prvo motivacijo je več. 2) take, ki so si izbrali grupo pedagoškega študija zato, ker si druge niso mogli. Hoteli bi si ustvariti nek položaj za čim večje razvitje neke svoje ne-učiteljske sposobnosti, ki pa jo ponavadi precenjujejo, akoravno bi se dala prav dobro tudi porabiti v učiteljskem poklicu. Žene jih do tega nezadovoljstvo z učiteljskim poklicem; korenine ima navadno to nezadovoljstvo v šolski dobi. 3) take, ki študirajo na univerzi ali pa samostojno le zato, da si obdrže neko prožnost duha. Vse glavne njihove sile pa so posvečene predvsem praktičnemu udejstvovanju v tej ali oni organizaciji. Navadno si ti izberejo vse druge organizacije, samo svoje stanovske ne. Vzrok temu je navadno neki poznani pa vendar neutemeljeni odpor do vsega tistega, kar je naše. Tu sile sicer niso popolnoma izgubljene, vendar bi se dale porabiti bolje. Jasno je. da so motivacije onih pod 1 a, onih pod 2 in delno onih pod 3 zgrešene z ozirom na precej utemeljeno preje omenjeno gledišče. Prav to spremeniti in usmeriti vse te sile vsako v svoji zvrsti v pravo smer dela v kro-"u stanu, to bo odsekova naloga v bodoče. V tej smeri razviti vse sile brezposelnih tovarišev, pritegniti čim več pasivnih, pokazati uspehe onim, ki so obupali ter jim ponovno Splošne vesti SLOVENSKA ŠOLSKA MATICA pripravlja svojim naročnikom in naročnicam za letošnji božič sledeče književno darilo: 1. Evropa. Geografski oris. Napisal prof. dr. Valter Bohinec. — Avtor uživa v zboru geografsiknh strokovnjakov najboljši sloves. In njegovo dosedanje delo je dovolj poTOŠtva, da bo geografski oris Evrope izpod njegovega peresa pač knjiga, ki bo kot nujno potreben priročnik izborno služila učitelju in učiteljici ter tudi vzbujala pozornost drugih naših ljudi, ki so jim povojne izpremembe v Evropi le površno znane. Knjiga bo obilno in zanimivo ilustrirana. Letos izide prvi del, ki bo obravnaval Evropski kontinent (lega, geološka zgradba, reke in morja, podnebni in rastlinski pasovi, živalstvo; prebivalstvo: zgodovinski razvoj, narodi in verstva, države, promet, gospodarstvo, materialna in duhovna kultura) in pa Južno Evropo (priroda in človek na Balkanskem polotoku — Jugoslavija, Rumuni-ja Bolgarija, Grčija, Carigrad, Albanija, — v Italiji in v Španiji). 2. Petnajst let sovjetske pedagogike. Spisal Sergej Hessen. — Pisec je bil pred vojno profesor za pedagogiko v Rusiji in živi sedaj v Pragi. Hessen je tudi pri nas v Jugoslaviji znan kot resein in globoko zakoreninjen znanstvenik, saj je lansko leto (1933.) v Beogradu izšlo njegovo obširno, 400 strani obsegajoče delo »Osnove pedagogike« (v cirilici, prevedel M. R. Majstorovič). — Hessenov spis »Petnajst let sovjetske pedagogike« se sedaj prevaja v več kulturnih jezikov v Evropi. Slovenski šolski matici je pisatelj po ljubeznivem posredovanju svoj rokopis dal kot izvirnik. V njem z znanstveno objektivnostjo ob avtentičnih virih prikazuje razvoj obrazbene politike v novi Rusiji preko štirih razvojnih faz: »utopistično vzgojstvo (1918. do 1921.), »absolutistično« (1922,—1926.), NEP, to je leta »nove ekonomske politike'« (1927,—1929.) in pa »petletka« (1929,—1933.). Ta knjiga bo hkratu zaključila matičine preglede po pedagoškem torišču drugih slovan-kih narodov ter bo i v našem pedagoškem mišljenju in dejstvovanju to in ono postavila v primerno luč. 3. Pedagoški zbornik — bo prav čedna revija najnovejših člankov in razprav, oziroma poročil iz teorije in prakse v najširšem, to je »kulturnem« pomenu besede pedagogija. V letošnjih prispevkih bo Zbornik razpravljal: o temeljih državljanske vzgoje (Ozvald), o vprašanju kakšno vzgojo zahteva gospodarstvo sodobnega človeka (Gogala), o ženi in njenem pomenu v celoti sedanje kulture (Iva Šegula), o otroku in knjigi (Senkovič), o »vzornem« otroku (Stupan), o češkoslovaškem šolstvu (Sedivy). A zaključil ga bo zelo mikavni donesek »Moji spomini iz prejšnjih let« (Janko Bezjak). Glede na vsebino in obliko bodo letošnje publikacije Slovenske šolske matice imele takšen nivo, da se naš učitelj in učiteljica lahko ponašata s to svojo obrazovalno organizacijo. Sedaj treba samo še nečesa — da namreč učiteljstvo ne zapusti odbora SŠM v inaitežjem momentu njegovega skrbi in truda obilnega poslovanja: ko bo ta moral po- ravnati tiskarniške račune in pisateljske honorarje. Kajti i na torišču duševnega dela je pač tako. da — brez nič ni nič. Zato pa odbor kakor doslej tako i sedaj veruje v kulturni smisel in kulturno odgovornost našega učiteljstva ter se za trdno nadeja, da število naročnikov in naročnic ori Slovenski šolski matici tudi letos ne samo ne bo padlo, ampak se še dvigne in da se našemu blagajniku naročnina (30 Din) nakaže vsaj do 5. novembra. Ljubljana, 20. septembra 1934. Odbor Slov. šol. matice. — Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v oktoberskem roku začeli v petek dne 19. oktobra 1934. ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 13. oktobra 1934. v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu leta 1935. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani, direktor: N. Marolt. — Sresko učiteljsko društvo za sreza Črnomelj - Metlika. Čas je, da končno uredimo našo društveno blagajno in poravnamo dolg. ki ga imamo napram društvu in sekciji. Vsak naj se zaveda in poravna članarino in eventualne zaostanke za preteklo šolsko leto. Dolžnost je slehernega člana, da poravna dolg, ki ga ima napram društvu v katerem je včlanjen in zadosti čutu pravičnosti. Za blagajnika: Just Martelanc. — Proslava 14. obletnice Rapalla. Osrednji odbor društva »Branibor« v Ljubljani je sklical na posvetovanje vsa nacionalna in kultu rna društva. Edina točka dnevnega reda tega posvetovanja je bila določitev proslave rapallskega dne. Sklenjeno je bilo, da naj s,; vrši ta proslava po vsej dravski banovini v dneh 10. in 11. novembra. Razpored' proslave bo javljen naknadno. — f^aše članstvo opozarjamo na to proslavo in prosimo, da pri njej sodeluje po svojih močeh, da dokažemo. da nismo še pozabili obsodbe nad našim Pri-morjem, da nismo pozabili našega Korotana. — Oblastveno nadzorstvo nad strokovnimi organizacijami. Na vprašanje, kaj je razumeti pod izrazom »nadzor resortnih ministrov«, kateremu so strokovna društva drž. uslužbencev v smislu 10. odst. § 76 u. z., (kateremu je enak 8. odst. § 78 zak. o drž. prom. osebju), podvržena, je prometno ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo: »Profesionalna združenja drž. uslužbencev stoje pod nadzorstvom prometnega ministra oz. dotičnega re-sortnega ministra. Iz te pravice do nadzora izhaja, da je prometni minister pooblaščen, da sme izvršiti pregled celokupnega delovanja in gospodarenja v takem združenju, kadarkoli se> pojavi opravičen sum, da postoji disciplinska krivda.« — Družba sv. Cirila in Metoda je imela dne 16. sept. 1934. na Vrhniki svojo glavno letno skupšč;no. Udeležba je bila' zelo velika, zlasti učiteljstvo iz obmejnih krajev je bilo Jovan Hranilovič (1855—1924) Zahvalni Žumberčani spremili su se, da dostojno proslave 10 godišnjicu smrti svoga pesnika. Ta proslava ima da bude u znaku manifestacije jugosl. misli in jugosl. bratstva Srba, Hrvata i Slovenaca. I ime i delovanje slavljenika i položaj i historija kraja zahte-vaju, da se proslavi dade značaj našeg bratstva u prošlosti i sadašnjositi a za lepšu bu-dučnost naše nedeljive celokupnosti. Jovan Hranilovič sin je pesnika Nikole (1822—1864), ko ji se je (Nikola) rodio i umro u Sošicama u Žumberku. Otac mu je služio kao svečenik u Vrlici u Dalmaciji, a kasnije u Kričkama blizu Drniša (Dalmacija) gde mu se rodio sin Jovan. Nikola Hr. se je opet vratio u Žumberak, gde je i umro. Otac Nikola bio je oduševljen Ilirac te mu i pesme odišu dubokim .patriotizmom i nacionalizmom. Nacionalnim duhom zadojio je i sina Jovana. Jovan Hr. polazio je osnovnu školu u Sošicama. Gimmaziju je polazio u Zagrebu kao pitomac grčkokatoličkoga semeništa. Višu sve-čeničku škclu (bogosloviju) učio je u Zagrebu i Beču. U Beču je pored bogoslovije slušao predavanja slaviste Miklošiča. Nakon svrše-nih nauka vratio se kuči i 1878 god. bio je zaveden za svečenika. Služio je u Žumberku, u Križevcima, u Bačkoj medu rusinskim gr-kodcatolicima, pa 1889 god. kao paroh (župnik) u Novom Sadu. Vukla ga je želja da dode u Zagreb što mu je i uspelo (1898), ali samo za dve godine (do 1900). Kroz to vreme uredivao je politički dnevnik »Obzor« (naj-bolji hrvatski dnevnik) i beletristički list Vi-jenac. Iz Zagreba se otselio opet u Novi Sad kao grčko-katolički župnik, gde je ostao do svoje smrti. Jov. Hranilovič živeo je i delovao u doba našeg nacionalnog preporoda i revolucionar-stva i dočakao oslobodenje. Prošao je kroz sve mukotrpne faze našeg kulturnog i poli-tičkog i narodhog života, života borbenog, živeta punog nada i razočaranja, ali je kroz sve vreme visoko dizao nacionalni barjak, barjak slobode, sloge i ljubavi bratske. Sve vrline svoga oca i svojih učitelja, svu ljubav prema svom uzvišenom zvanju. prema svom poslanstvu u narodu i veliku ljubav prema narodu nosio je u sebi, u čitavom svom biču, od mladosti do groba, ljubav plodonosnu, uvek sejuči i tvrdo verujuči u Boga i njegovu pravdu. Poznato je. da dobar učitelj ko j i s ljubavi i predano vrši svoje veliko delo u školi, koji sa zanosom i s nesebičnom ljubavi uči, uzgaja i vodi poverenu mu mladež, takav učitelj ostavi neizbrisiv utisak, i njegov se upliv na mlade duše očituje i u kasnijim godinama, a taj upliv može da bude od presudnog zna-čenja za pojedinca. I ako je škola odhosno učitelj odraz opčenarodnog raspoloženja, njegov je upliv tim jači i značajniji. A doba u ko jem je živeo i delovao naš Jovan bilo je u znaku opčenarodne reakcije prema tudin-skoj i kulturnoj i političkoj i gospodarskoj invaziji. I to je doba osobito na kulturnom polju dala našem narodu svetlih zvezda, koje su sjale a njihov če sjaj još za dugo ve kova sjati na našem nebu. Sredina u kojoj se je Jov. Hranilovič odgajao i u kojoj i za koju je delovao dala je svetlih urnova, čija če imena ostati za večna vremena zapisana zlatnim slovima u kulturnoj povesti našega naroda. U njegovo vreme još su živeli Lj. Gaj, Babukič, Mažuranič, Iv. Kukuljevič Sakcinski, Ivan vitez Trnski, duh Ilirizma još je uvek oduševljavao i opajao omladinu, ime ilirsko zamenjuje se imenom jugoslavenskim, oboža-vaju se ideolozi jugoslovenstva Štrosmajer, Rački, P. Preradovič bio je u punoj snazi svog pesničkog genija, stvaranja, tu je Luka Botič, Fran Kurelac, Adolfo Veber-Tkalčevič, Grga Martič, šaljivdžija, humorist Janko Jurkovič, Vatroslav Jagič, uvek privlači narodne pesme, čita se A. Kačiča Miršiča, osniva se Jugosla-venska akademija znanosti i umetnosti (1867) sveučilište (1874), pokreču se časopisi medu njima Vijenac (1869)), nekadašnja Matica Ilirska, kasnije Jugoslavenska pod pritiskom vlasti poprima ime Matica Hrvatska (1874), postaje aktivnija, dolaskom mladih ljudi, medu ostalima Av. Šenoa, Špun-Strižič, D. Deželic. Dežman, J. E. Tomič, Fr. Markovič i t. d., oživljava i književno društvo za pučku prosvetu »Društvo sv. Jerolima (1868). Na znanstvenom polju u Hrvata pored spomenu-tog Jagodica, Armin Pavič, Tomo Moretič, Ivan Bros, Tadija Smičiklas, Vjekoslav Klaič, Natko Nodilo, M. Švepel i t. d. I svi ti kulturni radnici, na spomenuti i nespomemuti, i sve ustanove, društva i t. d. celokupni ta-dašnji narodni život bio je u znaku poleta i oduševljenja, i to jedinstvenog oduševljenja, oduševljenja podjednako velikog i kod Bivata i kod Srba. Škola je u to doba činila svoje. Osobito na polju filologije i historije. Tako su na zagrebačkoj gimnaziji bili profesori Franjo Markovič, pesnik, filozof, estetik, kasnije profesor filozofije na zagrebačkom sveučilištu, i Tadija Smičiklas, histoničar. inače Žumberča-nin. Obojica su na svoga učenika Jovana u tičali i budili u njemu nacionalnu svest i smi-sao za književni rad. Hranilovič je počeo pe-vati još kao gimnazijalac. Suradivao je u mnogim književnim časopisima (Vijenac, Al-manak Hrvatska, Hrv. Vila i t. d.) Hranilovič je bio vrlo plodan pesnik. Istakao se i književnim študijama, kritikama i političkim član-cima, a ogledao se i u noveli. Matica Hrvatska izdala je 1893 god. njegove Izabrane pjesme Ciklusom pesama. Žumberačke elegije (tužalj-ke 12) zauzeo je Hranilovič'u našem pesništvu vrlo časno mesto. U svoje vreme on je bio nazvan »prvim živučim pjesnikom« u Hr-vatskoj (Av. Harambašič). »Lirik i idealist. Lirični romantični zanosi i apostrofe dtorno-vini.« (Prohaska). Kao što pre spomenut, Hranilovič je najviše delovao u romantično doba naše nedavne prošlosti, u doba koje je treba-lo takve ljude. Kolikogod je bio sentimentalen, nije bio sanjalica. Sve nad svime: domovina, narod', vera. Hranilovič nije bio frazer, nije se gubio u praznim rečima i njegov pes-nički rad bio je usmeren, on je imao jasan program. Zato je bio vrlo rado čitan i voljen. Oblik mu je povečavao privlačnost: »Njegove kitice sjaju se kao od izbrušeina mramora a čisti njegov zvok uvijek z vrči kao suho zlato.« (A. Tresič-Pavičič). Jovanovič je u »Žum-beračkim elegijama« izlio sva svoja čuvstva boli i patnje, nade i radosti, i u njima je on realist. U tih 12 elegija on savršeno, verno i slikovito iznosi celokupni narodni život jed-nog lepog ali siromašnog kraja. Pesnik je sva-kako najviše mislio na Žumberak i Žumber-čane. ali mu je duša bila obuzeta mislima na sve što je naše. na dobro i zlo. U tim elegijama opisuje Žumberak, svatove, goricu ze-lenu, gonske svečenike, motive iz narodnih pesmica, priču o krvavom kamenu, o proli-venoj bratskoj krvi Hrvata i Slovenca, pogreb narodnog gulikože i krvopije. obiteljsku sreču i ljubav u siromaha i bogataša, sudbinu novo-oodenčeta, potok Sočicu kao simbol bratske ljubavi Hrvata i Slovenca i t. d. Kako se vidi, pesnik se je udubio u sva pitanja koja zadiru u naš narodni život. Tu se on pokazao ne samo kao odličan pesnik pronicava duha nego i kao svečenik-učitelj, koji razume svoje poslanstvo u narodu. Nesložnim Srbima i Hrva-tima u pesmi Evandelje ovo poručuje: »Borimo se, trgamo se, Što je bilo u davnini, Dokle sižu granice nam, U povjesti davne tmini, A tudinac, on nam pušta povjesničko staro g rablje, Trgajmo se oko njega, Dok smo živi ajegvo roblje.« O izvoru naše snage, naše veličine i budučnosti, o našem seljaku ovako peva: Ti mas hraniš znojem, svojih ruku žulji, Na srcu ti nikle pjesme, knjige nam dragulji, Što je krepkog naraštaja, u tvom krilu niče, Ti si nama dao vode, vječni naš patniče! Hranilovič je bio velik pesnik, topla srca i tople duše, osečajan, iskren i istinit, najve-čim delom: sve iz naroda za narod! številno zastopano. Vrhniška šolska mladina je pod vodstvom svojega učiteljstva priredila prisrčen sprejem. Skupščina se je vršila ob veliki udeležbi odposlancev iz vse banovine. Po živahnih razpravah so se razčistila vsa vprašanja in doseglo popolno soglasje. Dosedanja predsednica, dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva, je bila izvoljena za častno predsednico. Za prvomestnika je bil izbran ing. Janko Mač-kovšek, v odbor pa še nastopni: direktor Simon Dolar, dr. Janko Kersnik, narodni poslanec Ivan Prekoršek, Miroslav Senekovič, gospa Potočnikova, nadzornik Anton Hren, Viljem Rohrman, Mirko Gruden, akademik Ur-šič, postajni načelnik v pokoju Ludvik, profesor Kolar, dr. Vasic in načelnik prosv. oddelka J. Breznik. Nato sta bila izvoljena tudi nadzorni odbor in razsodišče. — Novi odbor si je nadel nalogo, reorganizirati delo svojih podružnic v duhu sedanjega časa v podvig narodno obrambnega dela. Nadzorni odbor in razsodišče sta ostala dosedanja. JUU, sekcijo za dravsko banovino je zastopala podpredsednica Završanova. Ali ste že član ti MM Učiteljske tiskarne? — Jugoslovanski zdravniki so ugotovili na letošnjem zdravniškem kongresu na Bledu, da pride v Jugoslaviji na 2600 ljudi ena narodna šola, ena gostilna pa že na 360 prebivalcev. — Nabava šolskih knjig. Člani ljubljanskih nabavljalnih zadrug si morejo tudi letos nabaviti pri zadružni Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, šolske knjige in druge potrebščine proti nakaznicam Z zadrugami se vrši obračun na obroke in običajna povračila enako kot pri drugem blagu. — Podporno društvo državnih in bano-vinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj izredni občni zbor v ponedeljek, dne ti. oktobra t. 1. ob 19.30 uri v gostilni Birk Josip, Borštnikov trg št. 2 v Ljubljani. Dnevni red:. Poročilo o stanju bolniškega sklada in predlog o regulaciji mesečnih prispevkov za bolniški sklad. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov izredni občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov. — V Murski Soboti bo dne 13., 14. in 15. oktobra t. 1. v Sokolskem domu kmetijska razstava, združena s šolsko vrtnarsko razstavo. Priprave so v polnem teku. V posameznih odborih za prireditev razstave delajo nastopni tovariši: Velnar J., sreski šol. nadzornik, Po-redoš Štefan, šol. upr. v Pertoči, Bako Karel, šol. upr. v Strukovcih, Titan Ivan, šol. upr. v Kupšincih, Titan Joško, šol. upr. v Puconcih, Filo Blaž, šol. upr. v Markovcih, Džuban Jože. šol. upr. v Križevcih, Vertež Haladar, šol. upr. v Hodošu in Fram Viljem, šol. upr. v Prošenj akovcih. — Sekcija Podmladka Jadranske straže pri kralj, banski upravi opozarja upravitel j -stva šol in poverjeništva PJS, da prejmejo vsi Podmladki prihodnji teden I. okrožnico PJS, s katero naj točno in gotovo seznanijo vse' organizirano članstvo. Ako bi kak Podmladek okrožnice ne prejel, naj to Sekciji takoj javi. Misliti je na zimske prireditve, akademije in predavanja. — 19. IX. 1.1. je preminul Miljutin Požar, sin tov. Meitoda in tov. Pavle Požar šol. upravitelja v Boh. Bistrici. Ob bridki izgubi izrekamo žalujočim iskreno sožalje. »PREHRANA — KUHANJE« spisali Marija Pleškova in Marjeta Prašni-karjeva. Izdal odbor učiteljic gospodinjsko ¡nadaljevalnih šol. Odkar obstojajo gospodinjsko-nadaljeval-ne šole si žele njih učiteljice Kratkih, preprostih brošur, v katerih bi bila zbrana učna snov, ki se na teh šolah obravnava. V odboru učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol se je premišljevalo, kako v teh težkih časih uresničiti to željo. Premagala se je največja tež-koča, to je finančno vprašanje in izšla je prva izmed predvidenih brošur. Deli se v dva dela. Vsak posamezen je zase celota, vendar se med seboj izpopolnjujeta. V »Prehrani« je tov. Pleškova na podlagi večkitmih izkušenj in opazovanj v gospodinjsko nadaljevalinih šolah zbrala v kratkih in lahko razumljivih sestavkih vse to kar mora vedeti tudi kmetska gospodinja, da nudi svoji družini zdravo, tečno, okusno in ceneno hrano. V prvem poglavju govori splošno o prehrani, zraku, vodi, o redilnih snoveh vobče, vitaminih, poživilih in začimbah. V naslednjem so na kratko obravnavana živalska živila kot: mltiko, jajca, meso in maščoba. Izmed rastlinskih živil omenja posebej: moko, krompir, stročnice zelenjad. kislo zelje, gobe, sadje in načine shranjevanja zelen j adi. Slede še splošne opombe o shranjevanju živil. V drugem delu brošure »Kuhanje«, nam tov. Prašnikarjeva razjasnjuje kuharske skrivnosti. Pomudi se o higieni v kuhinji, nato govori splošno o pripravi jedil, o osnovnih pojmih kuhanja (kuhati, peči, dušiti itd), o prežganju. rahljalnih sredstvih, raznih vrstah testa, kruhu, juhah pečenju mesa, kuhanju krompirja, zelenjadi in stročnic, o rabi ostankov masti, o narastkih in bolniški hrani. Brošuro zaključuje kratko poglavje: »Gost v hiši«, kjer se seznanijo dekleta z osnovnimi pravili strežbe in lepega vedenja pri mizi. Z izdajo te in tudi naslednjih brošur je narejen pri pouku gospodinjsko nadaljevalnih šol velik korak naprej. Gojenkam ne bo več treba napisovati pri pouku in praktičnem delu obravnavane snovi in s tem izgubljati kratko odmerjeni čas pouka. Vsaka učenka bo raje žrtvovala par dinarjev, pa bo imela lične brošurice, ki so gotovo priročnejše in preglednejše kot snov, napisana v zvezkih. Izdaja brošur ima pa tudi še drug pomen. Izmed obširne snovi, ki jo obsegajo razne panoranko Radičevič. — Na sestanku vseh generacij so nabrali prav lepe zneske za podpiranje ubogih dijakov, ki obiskujejo letos ta ugledni zavod. • Mnogo imamo otrok, ki so jeclavci. Po neki statistiki je pri nas vsaki 100. šolar jec-ljavec. Kako je otežkočen pouk zaradi jec-ljavcev, vemo vsi ki jih imamo v svojih razredih. Jecljavci se čutijo v družabnem pogledu zapostavljene. V inozemstvu imajo posebna društva, ki skrbe, da se odpravljajo govorne hibe pri mladih sodržavljanih. Taka društva se imenujejo: »Udruženje prijateljev logopedije«. Zastopniki iz 20 držav so imeli začetkom septembra v Budimpešti kongres, na katerem je bila po dr. Freundu iz Zagreba zastopana tudi Jugoslavija. Dr. Freund je zdaj upravnik ambulante za govorne hibe na zagrebški kliniki. Zanimivo je, da ie v prejšnjih letih dr. Freund tudi sam jecljal, pa se je ozdravil z lastno metodo. V Zagrebu bodo sistematično zdravili zdaj vso mladež, ki je podvržena jecljanju ali drugim govornim hibam. V Jugoslaviji imamo 30.000 otrok, ki trpe na takih hibah. ^ vorko poljedelskih organizacij iz vse države, ki so došle v prestolico na svoj letni kongres. Kakor poročajo listi, pa se bo vršil 27. septembra na Krstov dan še en tak mogočen zbor kmečkih predstavnikov. Na zadružno proslavo bo prišlo 20.000 kmeitov in 800 konjenikov iz vseh predelov naše domovine. Med vodilnimi činitelji kmetijskih zadrug so v večini krajev tudi naši stanovski tovariši, • Prosvetni minister v ČSR je potrdil novo ustavo češkoslovaške narodne cerkve. Do-zdaj so imeli namreč dve ustavi za to versko sekto in sicer iz 1. 1921. za vernike v češkimi zemljah; za ostale iz Slovaške in Podkarpat-ske Rusije pa iz 1. 1925. Želeč ujediniti vse, pa so predložili zdaj pristojnemu, to je ministru za prosveto, novo ustavo. * V praškem zoološkem vrtu so imeli radosten dogodek. Bengalska tigrica je povrgla 2 mladička. Upravo zoološkega vrta pa je obdarila pred dnevi tudi medvedka, ki so jo nedavno pripeljali iz Podkarpat&kega. Mladi naraščaj je deležen vseh simpatij mladih Pra-žanov ki hodijo s svojimi učitelji na obiske v živalski vrt. V Zagrebu je toliko mladine v srednjih šolah, da se je pokazala potreba za ustanovitev še četrtega gimnazijskega zavoda. Savski ban dr. Perovič je že podvzel korake, da se bo IV. realna gimnazija otvorila še v tem šolskem letu in bo razbremenila ostale tri. • V Hanovru so zborovali nemški prirodo-slovci, ki so imeli to pot že 93. letni kongres. Najvidnejši nemški prirodoslovci sodelujejo pri znani nemški književni družbi »Kosmos«. Zanimive knjige »Kosmosa« imajo naše okrajne učiteljske knjižnice še iz prejšnjih dob. * Avstrijci so še pred otvoritvijo univerz posegli po redukciji stolic. Dunajski prosvetni minister je upokojil na dunajskem in graš-kem vseučilišču več profesorjev, da mu ostane čim večji kredit za nižje ljudsko šolstvo. bodo te knjižice marsikateri učiteljici vodnik pri njenem delu in jo bodo držale v okviru učnega načrta. Prvi brošuri sledi v kratkem: »Dom. Obleka«, ki je že v tisku, nato pa še: Zdravje v kmetskem domu. — Nega dojenčka. Kot že objavljeno se sprejemajo naročila za knjižico: »Prehrana — Kuhanje« pri tov. Pleškovi, na Vrhniki. Cena brošuri je 4 Din. Radi svoje priprostosti in uporabnosti bo dobro služila tudi kot pomožna knjiga pri pouku gospodinjstva na narodnih šolah. Učiteljski pravnik IZPLAČEVANJE DRAGINJSKIH DOKLAD DRŽAVNIM UPOKOJENCEM. V prvi polovici meseca oktobra vsakega leta mora vložiti vsak upokojenec in upokojenka, ki prejema pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, prijavo za prejem osebne in rodbinske draginjske doklade. (V aprilu se prijave odslej ne bodo vlagale več.) Prijave, ki jih upokojenci vlože pred oktobrskim rokom ali pa po tem roku, se obravnavajo, kakor da niso bile predložene v predpisanem roku. Radi pravilne sestave svojih prijav naj se upokojenci ravnajo po teh-le navodilih: 1. Vsak upokojenec in upokojenka naj zapiše na svoji prijavi: a) Številko svojega likvidacijskega lista, ki je zapisana na kuponu vsake čekovne nakaznice, po kateri dobi svojo pokojnino, ali pa naj prijavi priloži kupon. (Čekovna štev. 10.011 je na vsakem kuponu ista in je za evidenco upokojencev brez pomena.) b) Točno zvanje, kakor je navedeno v odločbi o odmeri pokojnine, ne pa, kakor zapišejo nekateri, le »upokojenec« ali celo »zasebnik«. c) Pristojno občino svojega bivališča. Tudi vsakikrat, kadar se upokojenec preseli z ene občine v drugo, mora k svoji vlogi, ki jo pošlje dravski finančni direkciji, priložiti tudi potrdilo občine oziroma policijske uprave, katerega dne se je preselil. 2. Na vsa vprašanja v posameznih raz-predelkih prijave je treba odgovoriti z besedami v obliki kratkih stavkov, kakor n. pr.: »Ne izvršujem nobene obrti«, »Nimam nobenih dohodkov« itd., če se odgovarja na vprašanje z »da« in »ne«, če se prostor v razpre-delku prečrta ali pa pusti celo prazen, prijava ni veljavna. 3. Prijave morajo biti izpolnjene in podpisane lastnoročno in sicer s črnilom. S strojem ali pa s svinčnikom pisane prijave se bodo upokojencem vračale, ker take listine niso veljavne. 4. Navedbe, o višini zasebnih dohodkov, ki jih imajo upokojenci ali upokojenke in njih rodbinski člani, potrdijo na prijavi izključno davčne uprave ne pa občine, ki pri nas ne pobirajo davkov. 1 > 5. Za vsakega otroka, starega nad 16 let, za katerega se zahteva izplačevanje rodbinske doklade, se mora priložiti potrdilo o rednem šolanju. Na teh potrdilih mora biti navedeno poleg učenčevega imena tudi ime, zvanje in bivališče upokojenca, očeta ali matere, dalje, če uživa učenec od domačih ali tujih naprav šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki znaša več kakor 200 Din na mesec. ' '■ Z, 6. Za dokaz, da neomožena hčerka še vodi gospodinjstvo očetu, ki je vdovec, potrdita na prijavi dva aktivna ali upokojena državna uradnika. Ob tej priliki se državni upokojenci in upokojenke opozarjajo, da morajo javiti finančni direkciji,v Ljubljani vsako izpremem-bo v družinskem in imovinskem stanju, ki ima za posledico, da jim osebna ali rodbinska draginjska doklada ne pripada več. Zlasti so dolžni takoj javiti, če se otroci nehajo šolati med šolskim letom, če dosežejo dohodke nad 200 Din mesečno bodisi v denarju ali naravi, če hčerka neha voditi očetu, ki je vdovec, gospodinjstvo in če otrok umrje. Neglede na oktobrski rok za vložitgv prijav mora vložiti vsak državni upokojenec, preden se mu začne izplačevati pokojnina, prijavo za prejem draginjskih doklad. sestavljeno po gornjih navodilih, kateri priloži tale dokazila: a) za uživanje rodbinske draginjske doklade za ženo poročni list; b) za izplačevanje rodbinskih draginjskih doklad za otroke njih rojstne* liste. c) če se zahteva rodbinska draginjska doklada za otroka, starega nad 16 let, ker je trajno nesposoben za delo in pridobivanje, potrdilo 2 (dveh) državnih ali samoupravnih zdravnikov, da je nesposobnost za pridobivanje nastopila pred 16. letom, če se je otrok redno šolal, pred njegovim 23. letom starosti. Listine ad a) in b) morajo biti v originalu ali pa v prepisu, overjenem pri pristojnem sodišču. Vse te listine so proste takse, če je na njih označeno, da so izdane zaradi prejemanja draginjskih doklad. Poročni in rojstni listi otrok se prilože samo k prvi prijavi ob upokojitvi, pozneje pa samo, če nastanejo izpremembe v rodbini, ob rojstvu otrok ali ob ponovni poroki. Tiskovine za prijave je založilo Društvo državnih lipokojencev in upokojenk v Ljubljani. Za finančnega direktorja šef odseka za računovodstvo, višji računski inšpektor: Podpis 1. r. O tem obveščamo svoje člane in tudi vse neorganizirane drž. upokojence naše banovine s pripombo, da si morajo" drž. upokojenci predpisane tiskovine (prijave) sami preskrbeti. Naročijo se pri omenjenem društu. Izvod stane 1 Din. Dobe se pa tudi v trafikah, v večjih krajih. Kjer se jih ne dobi, je stvar upokojencev, da zainteresirajo v vsakem kraju enega trafikanta, ki bo imel te tiskovine na zalogi. Pri posameznih naročbah se naj priloži v pismu znamke 1 Din 50 p za tiskovino, poštnino in ovitek. Društveni člani dobijo pravočasno po en izvod brezplačno. Naša gospodarska organizacija VSEMU UČITELJSTVU MARIBORSKEGA OKROŽJA! Med počitnicami je preminul najavtorita-tivriejši in največji sin našega naroda — general Maister. Bil je prvi resnični slovenski junak, ki je zgrabil v odločilnem trenutku meč in branil naš rod in njegovo zemljo pred pohlepom tujca. Sto in stotisočem naših krvnih bratov je otel zemljo in svobodo! Pokojni general Maister je visoko čislal učiteljstvo in njegovo delo. Saj je bilo ravno učiteljstvo še posebno častno zastopano v krogu njegovih ožjih sodelavcev v onih usodnih dneh, ko se je končno odločala usoda naše zemlje in velikega dela našega naroda. Pa tudi potem je še vedno sinova! vodil in uresničeval razne načrte v korist našemu narodu in njegovi ožji in širši domovini. In tudi pri tem delu mu je stalo učiteljstvo ob strani. Tako velikega resničnega prijatelja učiteljstvo še nikoli ni imelo, kakor ga je imelo v osebi generala Maistra! Zato je naša dolžnost, da damo vidnega izraza spoštovanju njegovega spomina s tem, da zberemo Maistrov kamen Učiteljskemu domu v Mariboru. Zavedamo se, da v današnih razmerah ne moremo pričakovati velikih darov. Pač pa smo uverjeni, da ne bo nikogar v naših vrstah, ki bi ne prispeval — četudi skromen dar — v počastitev in ohranitev spomina prvega in največjega slovenskega junaka. Učiteljski dom v Mariboru, dne 20. septembra 1934. Opomba: Gornji poziv je razposlal UD vsem šolam mariborskega okrožja. Darove bomo izkazovali v »Učit. tovarišu«. —g Penzijonat Uč. doma v Mariboru je zopet napolnjen do zadnjega kotička. Mnogo reflektantov je moral odkloniti radi pomanjkanja prostora. Sedanji dom je nujno potreben razširitve. Prav tako nujen pa je tudi oddelek za dekleta. Podvojimo delo za naš dom! Kje ste meceni, ki boste to omogočili in si postavili trajen spomenik?! —g Članom Učit. samopomoči. V teh dneh ste dobili položnice za 331. smrtni slučaj — Adolf Friedi, Svetinje. Članski prispevek znaša za samce 6 Din, za poročene pare 11 Din. Imamo pa veliko zaostankov. Poravnajte jih, saj je v avgustu in septembru samo 1 smrtni slučaj. — Uprava je prejela že toliko prošenj za podpore iz podpornega sklada, da se bodo nove prošnje reševale šele v decembru 1934. ali v januarju 1935. Počakajte s prošnjami! — Učit. samopomoč ima 255.3 članov. —g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani. Zadruga ima 146 članov z 237 zavarovanci. 4. sept. 1934. je plačala zadruga 2380 Din odpravnine za 9. slučaj. Za oktober dobe vsi člani položnice za 10. slučaj. Vsi zamudniki se prosijo, da poravnajo svoje zaostanke. Lavrič Pavel. —g Zahvala. Prejeli smo: Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani registr. z. z om. z. Podpisana se zahvaljujem za odpravnino, ki mi jo je izplačala zgoraj imenovana zadruga ob moji polnoletnosti. Lavrič Ljudmila. —g Učiteljski dom v Ljubljani opozarja svoje zadružnike, da bo v nedeljo 30. sept. t. 1. ob 9. uri dop. v sobi odsekov JUU sekcije Ljubljana izredni občni zbor, ki bo sklepal o nakupu poslopja za Učit. konvikt. Zadružniki, udeležite se ga! —g Učitelji, starši! Prijavite svoje otroke v zavarovanje. Samopomoč učiteljskih otrok sprejema otroke in varovance učiteljev in učiteljic v starosti od dopolnjenega 3. do dopolnjenega 10. leta. Učiteljska tiskarna —t Ali je pouk iz državoznanstva v narodni šoli mogoč? Potreben je in mogoč! Učiteljska tiskarna je izdala knjigo: Dr. Fr. Ogrin: Državoznanstvo. Ker knjiga vsebuje nauk-o državi in državni organizaciji ter podaja tudi pregledno vsebino upravnih in drugih zakonov, je kot priročna knjiga potrebna vsakemu učitelju in vsaki učiteljici. Pri vseh učnih predmetih naletite na vprašanja, na katera najdete odgovore le v tej knjigi. Vsako upraviteljstvo in vsak(a) učitelj(ica) mora torej imeti to knjigo! —t Dr. Fran Ogrin: Državoznanstvo. Ravnokar je v založbi Učiteljske tiskarne izšla ta knjiga, ki je na priporočilo Glavnega prosvetnega sveta pod S. br. 866/33 od 14. jul. 1934 od Ministrstva prosvete z odlokom S. n. br. 24.849 z dne 11. avg. 1934 odobrena kot učna knjiga za srednje in strokovne šole. Cena broš. knjigi je 24 Din, v pol-platno vez. pa 28 Din. — Knjiga je potrebna vsemu učiteljstvu na narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah, potrebna Pa je tudi raznim uradom, kandidatom za izpite iz upravnega prava ter vsakomur, ki želi spoznati ustroj države ter njene zakone. —t Telovadni pouk v smislu delovne šole. Težave, ki smo jih imeli s poukom telovadbe do sedaj, so odstranjene, kajti Ivan Bajželj: Vesele ure so vsakomur na razpolago v Učiteljski tiskarni in njenih knjigarnah v Ljubljani in Mariboru. Cena broširani knjigi 24 Din, vezani pa 30 Din. Kompletno delo bo obsegalo gradivo za vse štiri razrede osnovne šole. Pričujoči prvi del »Veselih ur« pa obsega snov za prvi razred in sicer v 34 telovadnih enotah. —t Za patriotične proslave ob državnih praznikih nam je vedno manjkalo primernih telovadnih nastopov za našo deco. V knjigi Bajželj: Vesele ure pa je pod poglavjem »Na Vidov dan« zbranih nekaj primerov za telovadne nastope pri šolskih proslavah. Živahnosti in veselja je toliko v tej knjigi, da po vsej pravici zasluži svoj naslov. —t Moderna metoda računskega pouka je do potankosti izvedena v najnovejših Lav-tarjevih računicah, ki jih je za vse stopnje osnovne šole založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Poleg tega pa je v isti založbi izšla tudi obširna metodika pod naslovom »Posebno ukoslovje računskega pouka«, ki je osnovne važnosti za vsakega učitelja, ki hoče veljati za sodobnega. Ne odlašajte torej z naročili. Cena vezani knjigi je 48 Din. Mladinska [ atica VSEMU UCITELJSTVU! Ta teden je uprava razposlala na šole položnice in posebno okrožnico z navodili za naročevanje na »Naš rod« in redne publikacije M. M. Vse učitelj stvo prosimo, da zastavi vse svoje sile zato, da pridobi na svoji šoli čimveč naročnikov Naj ne bo šole, naj ne bo razreda brez »Našega roda« in naših rednih publikacij! Mladinska matica ni nikako trgovsko podjetje. Ne gre ji za dobiček ampak skrbi samo za to, da pridejo učenci do dobrega in lepega čtiva. Zato upa, da jo bo vse naše učiteljstvo podpiralo pri tej kulturni misiji. Opozarjamo učitelje prvih in drugih razredov na Ribičičevo knjigo »Mihec in Jakec«, ki je izšla v drugi izdaji. IZ ZAPISNIKA 2. SEJE 19. septembra 1934. 1. Tov. Samec je sporočil, da ne more sprejeti ponujenega odborniškega mesta. • 2. Vsled E. Deržajeve tožbe zaradi avtorskega prava, se do razsodbe ustavi razprodaja slikanice »Kapljice«. 3. Knjige v 4 barvnem tisku, ki smo jo mislili izdati za Miklavža, ne izdamo, ker bi bila predraga. 4. Uredništvu lista »Malih crikvenih i školskih novin«, ki ga izdajajo gradiščanski Hrvati, se dovoli prevajati »Medvedka Mark-ca«. Posodimo jim brezplačno tudi klišeje, seveda le v primeru, če v to pristaneta tudi avtor in ilustrator. 5. Dopis Jadranske straže se vzame na znanje. 6. Pri nakupu knjig se dovoli »Braniboru« 25% popust. Šolski radio —r I. teden. Šolske radijske oddaje bodo tudi letos vsak torek in petek ob 11. uri. Prva oddaja bo v tekočem šolskem letu v torek 2. oktobra. Uvodno besedo pred prvo oddajo bo govoril predsednik JUU g. Dimnik Ivan, nato bo predaval g. dr. Kolarič Rudolf »Ob 100 letnici rojstva prirodopisca in pisatelja Frana Erjavca.« Razpored: 1. Življenje. 2. Znanstveni in slovstveni razvoj. 3. Znanstveno in šolsko delo. 4. Slovstveno delo. 5. Oznaka, pomen. V petek, 5. oktobra bo predavala gdč. Herfort Tilda »Ljubimo prirodo!« Razporedj 1. Mladina in narava. 2. Narava — pouk in razvedrilo. 3. Gojitev ptic in živali. 4. Zima in živali. V oktobru bodo še sledeče oddaje: Torek, 9. oktobra: Potovanje s kolesom od Ljubljane do Plitvičkih jezer; g. Vojko Jagodic. Petek, 12. oktobra: Z zložljivim čolnom po Plitvičkih jezerih; g. Tone Seliškar. Torek, 16. oktobra: O mladinski igri v splošnem in posebej; g. Joža Vombergar. Petek, 19. oktobra: Tam za goro, škrjanč-ki pojo! Pokrajinska oddaja iz Mokronoga. Vodi g. Pavel Herbst. Torek, 23. oktobra: Pravljice in šale, za naše male; gdč. Manica Komanova. Petek. 26. oktobra: Jesen v prirodi; gosp. Vladimir Kapus. Torek. 30. oktobra: Jadranski dan; gosp. Viktor Pirnat. Učiteljski pevski zbor JUU .................- - - - - —....... TOVARIŠI PEVCI IN PEVKE! Na predzadnjem pevskem tečaju sem izrecno poudaril, da pripravljenost pevskega zbora obstoja v rednem posečanju pevskih tečajev. Upravni odbor je tudi določil, da se bo imelo ob vsakem teč'aju nastop, bodisi v radiu ali bližnji okolici Ljubljane tako, da bi se prvič nekoliko zmanjšali režijski stroški naših tečajev in drugič, naj bi tudi pevci sami imeli nekaj od tega. Za zadnji pevski tečaj je bil tudi predviden nastop v radiu in v bližnji okolici Ljubljane. Prilike so pa nanesle, da teh nastopov ni bilo mogoče izvesti iz raznih razlogov izven našega pevskega zbora, a če bi teh ne bilo, bi se ti nastopi ne mogli vršiti iz tehtnih razlogov v našem zboru samem. Zasedba zadnjega tečaja je bila neverjetno pičla. Prihodnji tečaj je določen za 13. in 14. oktober. Prosim tov. pevce, naj si urede že sedaj svoje izvenšolsko delo tako, da ne bo ta tečaj trpel. Mislim, da je delo pri našem pevskem zboru vsaj enakovreden vsakemu iz-venšolskemu delu s to prednostjo, da delamo pri svojem pevskem zboru posebno še za svoj stan, torej zase. Kasirati moramo že enkrat stari program, ki ga bomo rabili ob priliki kakih manjših nastopov, in pričeti z delom za program 10 letnice našega pevskega zbora. Ta bo zahteval tudi velike pripravljenosti. Tudi turneja v Bolgarijo je gotova stvar in prosim vsled tega vse pevke in pevce, da to upoštevajo in posečajo vse pevske tečaje brez_ izjem in opravičb. Na svidenje torej na tečaju dne 13. oktobra ob 9. uri. Pevovodja. Stanovska organizacija JUU Iz sekcije —s Delo izvršnega odbora JUU. 20. septembra t. 1. je bila tretja seja izvršnega odbora. Poleg predsednika tov. Dimnika je bilo prisotnih še 9 članov. Bili so sprejeti naslednji sklepi: Odbor je vzel na znanje poročilo predsednika o udeležbi zastopnikov JUU pri odkritju spominske plošče pok. Davorinu Trste-njaku. Sklenjeno je dati v tisk nove članske legitimacije. V domu Udruženja se izvršijo najnujnejša popravila. Posebno pažnjo je seja posvetila učiteljskim premestitvam po službeni potrebi. Poudarjalo se je, da selitve nacionalnih, šolskih in stanovskih delavcev, brez ugotovljene krivde zelo slabijo avtoriteto učiiteljstva in škodijo v veliki meri inteTesom šole. Glede tega vprašanja je bila sprejeta potrebna resolucija. Izvoljen je bil poseben odbor za izdelavo novega učnega načrta, ki naj ga JULJ predloži na merodajnem mestu. Razpravljalo se je o likvidaciji lista »Ju-goslovenska učiteljska reč«. Nadzorni odbor je pismeno obvestil, da je pregledal blagajno in blagajniško poslovanje in našel vse v redu. Sprejete so bile najboljše ponudbe za tiskanje listov Udruženja. —s Blagajniki sreskih učiteljskih društev se naprošajo, da pošljejo izkaze članstva in mesečne prijave za september. Glede števila članstva se mora prijava za september ujemati s prijavo za junij, ako upoštevamo vstop in izstop članstva med počitnicami. Članski izkazi se morajo sestaviti po alfabetnem redu UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 ♦ ANTON KRISPER, LJUBLJANA MESTNI TRO 2« * STRITARJEVA ULICA S KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE! V n o v o o t v o r j e n i izdelovalnici in trgovini glasbil dobite najceneje vse glasb, inštrumente, strune in glasb, potrebščine. — Strokovnjaško popravilo, žimljenje lokov. DORJATH JAKOB Ljubljana — Stari trg 15 in sicer za sekcijo v dvojniku (naša tiskovina) in za Beograd v enojniku (centralna tiskovina). Ako društvo še ni prejelo tiskovine za Beograd, jo prejme v najkrajšem času. — Blagajnik. —s Upravitelji(ce)! Opozorite krajevne šol. odbore, da poravnajo zaostalo naročnino Popotnika, ki sega pri sekciji v velike tisočake in onemogoča redno poslovanje. Prvi številki letošnjega letnika so bile priložene položnice, ki se jih čim prej poslužite in nakažite naročnino tudi za letošnje leto. — Blagajnik. Iz društev: = JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJA-NA-MESTO bo imelo svoj redni občni zbor v sredo 3. oktobra ob 549. uri v telovadnici II. deške osnovne šole na Grabnu. Dnevni red: Poročila funkcionarjev, predsednika, tajnika, blagajnika; — situacijsko poročilo; — poročilo o banovinski in glavni skupščini. — Absolutorij. — Volitve. — Slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO UČITELJ. DRUŠTVO V CELJU bo zborovalo v soboto 6. oktobra v Celju v mestni šoli. Na dnevnem redu je predavanje tov. nadzornika Pestevška: Šolska kronika, poročila o skupščinah in obč. zbor z volitvami novega odbora. Pričetek ob osmi uri. K zborovanju so vabljeni abiturienti(ke), letošnji naj oddajo tajniku pismene podatke (ime, čas, kraj mature, bivališče, socialni položaj). Upravitelji naj javijo spremembe članstva na šolah. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo imelo občni zbor dne 6. oktobra 1934. v Žužemberku ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Stanovske zadeve. 2. Pogled v bodočnost društvenega dela. R. Hro-vatova. 3. Poročila društvenih funkcionarjev. 4. Volitve. 5. Proračun. 6. Slučajnosti. Pridite vsi! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD ima dne 6. oktobra 1934. svoj redni letni občni zbor na Rečici ob Savinji, takoj po prihodu poštnega avta. Dnevni red: Dopisi. Poročilo o skupščinah, Predavanje o metodi Montessorijeve. Poročilo funkcionarjev. Volitve. Raznoterosti. — Zamudniki plačniki, skrajni čas je, da se ganete; blagajna je prazna. — Udeležba brezpogojno za vse obvezna. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo imelo svojo redino sresko skupščino v soboto dne 13. oktobra 1934. ob 9. uri na osnovni šoli v. Novem mesitu. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo in dopisi. 2. Poročlo o glavni banovinski skupščini. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Volitve upravnega in nadzornega odbora. 6. Proračun za tekoče poslovno leto. Po občnem zboru razpravljanje o zadevah vrtnarskega krožka. Tovariši (-ce) vrtnarji se naprošajo, da prinesejo s seboj semena zelenjadi iin cvetlic v svrho zamenjave. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANSKA OKOLICA — VZHODNI DEL zboruje v soboto dne 6. oktobra t. 1. ob 9. uri v risalnici drž. učiteljišča v Ljubljani — vhod na ženski strani. Dnevni red: 1. Uvod v družboslovje, predava gosp." d'r. Henrik Tuma. 2. Poročilo o banovinski skupščini in kongresu v Beogradu. 3. Občni zbor. 4. Raznoterosti. Udeležba in točnost obvezna. Odbor. = JUU — UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJSKI SREZ ima svoj občni zbor v Ptuju dne 6. oktobra 1934. ob 9. uri v Mladiki. Vzpored: 1. Poročila o skupščinah. 2. Ci-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila društvenih funkcionarjev. 4. Revizijsko poročilo. 5. Proračun za leto 1934./35. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC ima svoj občni zbor v soboto, dne 6. oktobra 1934. v Slovenjgradcu (osnovna šola). Poleg običajnih točk so na dnevnem redu: poročilo o skupščinah, poročili upravnega in nadzornega odbora, volitve upravnega in nadzornega odbora in proračun za leto 1934./35. Odbor. == JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK ima svoj redni občni zbor v soboto dne 6. oktobra 1934. ob pol 9. uri v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo o banovinski skupščini. 2. Poročilo o glavni skupščini. 3. Poročilo odbora. 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. 5. Slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH ima svoj redni lefcnti občni zbor dne 6. oktobra 1934. ob 9.30 v Brežicah. Na vzpo-redu med drugim poročila o banovinski in glavni ¡skupščini, poročila društvenih funkcionarjev in volitve v upravni in nadzorni odbor. Polnoštevilna udeležbe častna dolžnost! Odbor. = JUU, SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo imelo svoj občni zbor v soboto, dne 6. okt. 1934 ob 9. uri v Ormožu. Odbor. = JUU, SRESKO DRUŠTVO ZA MA-RIBOR-MESTO ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 13. X. 1934. ob 8. uri na I. dekl. narodni šoli v Mariboru, Miklošičeva ulica. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o drž. in banovinski skupščini. 4. Občni zbor — a) poročilo funkcionarjev, tajnika, blagajnika in nadzorstvenega sveta, b) volitve, c) slučajnosti. — Ob 10. uri je v Narodnem domu poročilo sreskega šolskega nadzornika i. s. za sre-ski društvi Maribor-mesto in Maribor-levi breg. — Odbor. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služi,jo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. FR. P. ZAJEC lipulii optik Uubijana, Stari trg» priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno. 'ospeli ^ . na, iJiora A. & E. SKABERNÉ LJUBLJANA Šolske knjige za vsa kategorije lel In pe najnovejših izdajah šolske zvezke vsakovrstne, za šolo in domače vaje šolske potrebščine za vse mogoče Šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE" LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TVRŠEVA ULICA 44