Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL, Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor —Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 _(SZDL) — UPRAVA: VI. nadstropje, soba št. 606, tel. 32-011 int. 311 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani v nakladi 19.000 izvodov SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKJ, LUDVIK GOLOB URESNIČEVANJE SMERNIC Vlil. KONGRESA ZKJ Ob Novem letu smo zaprosili sekretarja občinskega komiteja ZKJ, tovariša Lud¬ vika Goloba, da v zvezi s stališči in sklepi VIII. kongresa ZKJ odgovori v obliki pokongresnih razgovorov na tri vprašanja, ki nedvomno trenutno najbolj zanimajo vse člane ZKJ in tudi vse občane, ki so z največjim zanimanjem spremljali tako priprave za VIII. kogres ZKJ, kakor tudi celotni njegov potek: — Kaj je po Vašem mnenju najpomembnejša ugotovitev VIII. kongresa ZKJ? — Kako se nameravamo na območju naše občine lotiti izvajanja sklepov in smer¬ nic VIII. kongresa ZKJ? — Katere so najpomembnejše naloge članov ZKJ v zvezi z bližnjimi volitvami? Tovariš Ludvik Golob se je z razumevanjem odzval našemu vabilu ter nam dal naslednje odgovore: « KAJ JE PO VAŠEM MNENJU NAJPOMEMBNEJŠA UGOTOVITEV OZIROMA SKLEP VIII. KOGRESA ZKJ? Menim, da so vsa vpra¬ šanja, ki jih je obravnaval VIII. kogres ZKJ, izredno pomembna za bodoči razvoj naše družbene skupnosti in tudi za mednarodno delav¬ sko gibanje. Kongres je dal silno miselno obogatitev za naš prihodnji razvoj. Menim, da so izredno po¬ membna jasna stališča kon¬ gresa za nadaljnje poglab¬ ljanje socialistične demo¬ kracije, kar bo v prihodno¬ sti prispevalo k odločnejše¬ mu reševanju pereče druž¬ bene problematike. Kongres se je zavzel, da moramo v življenju dosledno uveljavi¬ ti načela nove ustave SFRJ, okrepiti samoupravljanje in v njem vlogo neposrednih proizvajalcev, graditi gospo¬ darski sistem in odpraviti negativne vplive admini¬ strativnega vmešavanja v neposredno življenje delov¬ nih organizacij in krajevnih skupnosti. Kongres je s svojimi sta¬ lišči in sklepi pokazal na dolgoročen proces. Pokazal je, da ne bo kompromisov v našem družbenoekonom¬ skem sistemu. V celoti se je odtrgal od starih metod de¬ la in se je oprl na delovne¬ ga človeka. Vendar pa menim, da te dolgoročnosti ne bi smeli v konkretnem delu komuni¬ stov preveč postavljati kot opravičevanje za nerešena vprašanja, ki nastopajo dnevno, kajti že se srečuje¬ mo s pojavi, da ponekod skušajo le splošno obravna¬ vati razne negativne pojave. Prepričan sem, da občani vidijo v kongresu obračun z birokratizmom, ki se med drugim kaže v samovolji po¬ sameznikov, v napačnem odnosu do ljudi — do sa¬ moupravnih organov, v umetnem zadrževanju me¬ zdnih odnosov, v nizki pro¬ duktivnosti dela, v uporab¬ ljanju raznih bonitet, pro- tekcijskih zvez, napačnem O tem vprašanju je že la¬ ni 21. decembra razpravljal naš občinski komite ZK. Na seji je bilo poudarjeno, da se moramo izogibati kam¬ panjske metode. Uresniče¬ vanje stališč in smernic VIII. kongresa ZKJ ni kam¬ panjska — trenutna naloga. Ta naloga je stalna in za¬ hteva veliko vztrajnosti in osebne odgovornosti komu¬ nistov. Zavzeli smo se tudi proti čitanju kongresnega gradiva na sestankih osnov¬ nih organizacij ZK, proti prepisovanju raznih citatov iz referatov za sestanke os¬ novnih organizacij. Komite je mnenja, da mora imeti zelo važno mesto pri pro¬ učevanju kongresnega ma¬ teriala individualni študij. J^Lt-co^ajatlcL darujte svojo kri za življenje drugih! odnosu do ljudske imovine in podobno. Menim, da bo v prihodno¬ sti potrebno delo komuni¬ stov odločno usmeriti v to, da bodo direktno — brez »rokovičenja« in bojazni za¬ mere — obravnavali napa¬ ke, povzročitelje in nosilce teh napak, pa naj gre za posameznike ali organe in vodstva. Na seji komiteja je bilo sprejeto stališče, da je tre¬ ba smatrati vse kongresne materiale kot mobilizacij¬ ske, ne le za Zvezo komu¬ nistov, temveč za vse druž- beno-politične organizacije, samoupravne organe, delov¬ ne organizacije, svete kra¬ jevnih skupnosti, društva in podobno. Menimo, da obravnava gradiva VIII. kongresa ZKJ ne sme biti »šolska« v no¬ beni organizaciji ali samo¬ upravnem organu. Naš pri¬ stop naj bo konfrontacijski, v smislu razčlenitve dela in prakse vsake organizacije in stališč VIII. kongresa o do¬ ločenih vprašanjih. Meni¬ mo, da se tudi za ZK ta razprava ne bo mogla izčr¬ pati le v osnovnih organi¬ zacijah. Težiti bo treba k živahnejšim razpravam v specializiranih aktivih Zve¬ ze komunistov, na raznih seminarjih in v večerni po¬ litični šoli. Tudi delavska univerza ima važno vlogo v tem sklopu bodočih nalog. ® KAKO SE NAMERAVAMO NA OBMOČJU NAŠE OBČINE LOTITI URESNIČEVANJA SMERNIC VIII. KONGRESA ZKJ? Dosledno uveljavljanje načel nove zvezne ustave Nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije, krepitev samoupravljanja in vloge neposrednega proizvajalca — v našem družbenoekonomskem sistemu ne bo kompromisov Vse kongresno gradivo moramo konfrontirati z dejanskim stanjem — Nujno je spoštovanje načel javnosti v kadrovski politiki in sploh v vsem našem delu. ZDAJ STE VI NA VRSTI! 2e od maja 1961 smo občasno izdajali »OBČINSKE RAZ¬ GLEDE«. Od začetka lanskega leta pa smo jih preimeno¬ vali v »JAVNO TRIBUNO ŠIŠENSKIH OBČANOV«, kajti v središče naših prizadevanj stopa vedno bolj — delovni človek in njegova družina. Želimo, da prav ta delovni človek sam v svojem listu več razpravlja o vseh perečih vprašanjih, ki so pomembna, kakor zanj, tako tudi za njegovo krajevno in občinsko skupnost. Če pa hočemo vsi bolj aktivno sodelovati, moramo biti predvsem boljše informirani o raznih pomembnih dogaja¬ njih. In prav zaradi vsega tega smo se odločili, da bo (ta¬ koj, ko bo to mogoče) začel izhajati naš list — dvakrat mesečno. Že peto leto izdajamo na območju naše občine svoj list in vendar ga mnogi doslej niste redno prejemali in pre¬ birali. Dokaz temu so stalne pritožbe, ki smo jih prejemali zdaj od tu, zdaj od tam. To je dokaz, da Vas, ki stanujete ali delate na območju naše občine, resno zanimajo razni pereči problemi, ki se porajajo na območju naše občine, kakor tudi da želite resno sodelovati pri reševanju teh skupnih vprašanj, ki v tej ali oni obliki končno vplivajo tudi na Vaš — osebni in družbeni standard. VSEM, PRAV VSEM DAJEMO MOŽNOST — da boste v prihodnje redneje dobivali in brali svoj list, — da bi se tako lahko temeljiteje seznanjali s problemi, plani in realizacijami v Vašem kraju in na območju celotne občine, — da bi tudi sami sodelovali pri dajanju predlogov za od¬ stranitev raznih slabosti in pomanjkljivosti in sploh — da bi se tako tudi Vi osebno počutili res kot — sotvorec svoje in naše skupne — lepše in prijetnejše prihodnosti. PREBERITE IN NAPIŠITE! • Ugotovite: Kateri čla¬ nek v tej številki vam najbolj ugaja? • Napišite to v anketni obrazec ali pa kar na do¬ pisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • Izžrebali bomo 6 ta¬ kih odgovorov in nagra¬ jencem izplačali po 1000 dinarjev. Več o tem na 2. in 3. strani! Povejte tudi drugim! 2 Šišenska tribuna Zakaj in čemu ponekod zopet volitve KAKO JE PRAVZAPRAV S TEMI VOLITVAMI? Mnogi nas vprašujejo: »Zadnje splošne volitve v vse skupščine (od občinske do zvezne) so bile pred dvema le¬ toma, in sicer takoj po sprejetju nove ustave. Zakaj in čemu bodo torej že po dveh letih spet nove volitve? Kako da bodo volili le nekateri? Kako to, da bodo nekateri vo¬ lili celo dvakrat, drugi enkrat, nekateri pa tokrat sploh ne bodo volili? Zakaj in čemu je vse to potrebno? Poizkusimo vsem tem prav na kratko odgovoriti. Z novo ustavo smo sprejeli tudi načelo rotacije. Tako v prihodnje ne bomo imeli več razpusta posameznih skup¬ ščin ter razpisov splošnih volitev, temveč bomo vsako drugo leto izvolili le polo¬ vico novih članov za vse skupščine (od občinskih do zvezne). Tokrat npr. izjemo¬ ma že po dveh letih prene¬ ha mandat vsem, ki so bili izvoljeni v volilnih enotah z neparnimi zaporednimi šte¬ vilkami, medtem ko bodo čez dve leti izmenjani ob¬ činski odborniki ter repu¬ bliški in zvezni poslanci, ki so bili pred dvema letoma izvoljeni v volilnih enotah s parnimi številkami, kajti njihov mandat traja že red¬ no štiri leta. Naše skupščine so sestav¬ ljene iz več zborov, in sicer ima občinska skupščina zbor občanov, v katerega volijo volivci po volilnih enotah, kjer stanujejo, medtem ko v zbor delovnih skupnosti volijo volivci tam, kjer so zaposleni. Republiška skupščina ima (podobno kot zvezna skup¬ ščina) kar pet zborov, in si¬ cer: republiški zbor in na¬ mesto enotnega zbora de¬ lovnih skupnosti pa kar šti¬ ri specializirane zbore, in si¬ cer: gospodarski zbor, pro- svetno-kulturni zbor, soci- alno-zdravstveni zbor in or- ganizacijsko-politični zbor. Ti specializirani zbori de¬ lovnih skupnosti imajo tako več možnosti, da temeljite¬ je obravnavajo vprašanja iz ožjega področja. Odbornike za občinske zbore, kakor tudi poslance za republiški in zvezni zbor volijo vsi občani, ki imajo volilno pravico, in sicer po volilnih enotah, kjer stanu¬ jejo (torej kot potrošniki), medtem ko predstavnike v zbore delovnih skupnosti v občinski skupščini oziroma v razne specializirane zbore delovnih skupnosti volijo volivci tam, kjer so zaposle¬ ni, in sicer po volilnih eno¬ tah, ki so posebej organizi¬ rane za eno ali več delovnih organizacij skupaj. Vidite, in prav v tem je stvar! Kdor prebiva v vo¬ lilni enoti, ki ima neparno zaporedno številko, ta bo le¬ tos aprila volil odbornika oziroma poslanca v občin¬ ski, republiški in zvezni zbor. Kdor še hkrati dela na območju volilne enote, v ka¬ teri so delovne organizacije, in imajo te volilne enote prav tako neparno zapored¬ no številko, bo volil tudi tu¬ kaj. Kdor pa stanuje in dela v volilnih enotah, ki imajo parno zaporedno številko, ta letos sploh ne bo volil, tem¬ več šele čez dve leti. Prav zaradi tega se lahko zgodi, da bo nekdo letos vo¬ lil dvakrat, torej občinske¬ ga odbornika v občinski zbor, ker stanuje v volilni enoti z neparno zaporedno številko, in odbornika v zbor delovnih skupnosti, ker tudi dela na območju volilne enote z neparno zaporedno številko. Zgodi pa se lahko, da bo ta ali oni volil samo enkrat, ker npr. stanuje na območju volilne enote z ne¬ parno zaporedno številko, a dela na območju volilne enote, ki ima parno zapo¬ redno številko, ter zaradi tega tukaj letos ne bo volil in obratno. Nekateri pa, kot že rečeno, letos sploh ne bo- IZBIRANJE KANDIDATOV Mnogi pravijo temu »evi¬ dentiranje«. Mi raje upo¬ rabljamo domač izraz: iz¬ biranje kandidatov za voli¬ tve. Prej je to delo bilo pre¬ puščeno samo političnim ak¬ tivom. Z razširjanjem socia¬ listične demokracije pa je prav vsakemu volivcu dana pravica in možnost, da predlaga svojega kandidata za občinskega odbornika ali za .republiškega poslanca. To možnost Vam dajemo tudi mi, saj Vam v tej šte¬ vilki prilagamo posebno kandidatno listo in Vas pro¬ simo, da po treznem razmis¬ leku napišete v njo čitljivo ime in priimek tistega ob¬ čana, ki ga prav dobro po¬ znate ter ste uverjeni, da bo res uspešno vršil to po¬ membno dolžnost. Tako izpolnjeno kandi¬ datno listo vrnite ali v pi¬ sarno krajevne skupnosti oziroma krajevnega urada ali pa na naslov: Občinska volilna komisija pri SZDL, Ljubljana, Celovška 121/IV. Lahko pa oddaste izpolnjen obrazec tudi v nabiralnike našega lista. Kaj želimo doseči s tem Vašim aktivnim sodelova¬ njem pri izbiri kandidatov? Predvsem želimo dati vsem občanom možnost: • da lahko sami postavljajo kandidate, saj jim zaupamo in vemo, da se bodo potru¬ dili ter izbrali najboljše od najboljših. Razen tega že¬ limo • da se število izbranih kandidatov razširi tudi na druge občane, ki imajo po¬ trebne lastnosti in sposob¬ nosti za vršenje tako po- do volili, ker pač stanujejo in delajo na območju volil¬ nih enot s parno zaporedno številko. V tem je torej vsa skrivnost! STALNO POMLAJEVANJE SKUPŠČIN S tem da se vsako drugo leto v vsakem zboru vseh skupščin izmenja polovica občinskih odbornikov oziro¬ ma poslancev, se te skup¬ ščine stalno obnavljajo in pomlajujejo z novimi za¬ stopniki volivcev, kar vna¬ ša v skupščine vedno novo življenje. Obenem pa omo¬ goča tudi, da se sestava teh skupščin nenehno izboljšu¬ je. V tem je tudi bistvo le¬ tošnjih in vseh naslednjih volitev. membnih družbenih dolžno¬ sti. DOKONČNO KANDIDIRANJE Ko bomo zbrali vse pred¬ loge občanov oziroma nji¬ hovih organizacij o izbra¬ nih kandidatih za pomla¬ danske volitve, bomo prešli v drugo fazo priprav za vo¬ litve. To fazo imenujemo kandidiranje. Vse zbrane predloge bomo poslali pri¬ stojnim volilnim organom, ki bodo nato na zborih vo¬ livcev oziroma zborih de¬ lovnih skupnosti predložili vse kandidate v potrditev. Na teh zborih volivcev oziroma zborih delovnih Komuna je v teh dveh le¬ tih ob skupnih naporih vseh občanov in proizvajalcev naredila velik razvoj pred¬ vsem na področju urbaniz¬ ma ter komunalnega in sta¬ novanjskega urejanja. Skup¬ ščina se je prizadeto bavila z urejanjem gospodarskih problemov delovnih organi¬ zacij, ki so bistvene tudi v bodoče za boljšo material¬ no bazo komune. Manj uspešno je ob tako inten¬ zivnem razvoju navedenih skupnosti se boste pogovo¬ rili in končno odločili: ali boste za Vašo volilno enoto postavili samo enega kan¬ didata ali več in katere. Tako dokončno izbrani kan¬ didati bodo nato dejanski volilni kandidati, med kate¬ rimi boste na dan volitev iz¬ brali tistega, za katerega menite, da bo najbolje opravljal to dolžnost nasled¬ nja štiri leta, da bo čutil potrebo, da se občasno se¬ staja s svojimi volivci tudi izven zborov volivcev na nevezan razgovor o vseh pe¬ rečih vprašanjih, da Vam bo tolmačil vse aktualne probleme ter da bo znal za¬ govarjati tudi Vaše res nuj¬ ne in potrebne zadeve na sejah skupščine itd. Kje bomo dokončno izbirali kandidate za volitve? Iz vseh zbranih predlogov bomo dokončno zbirali kan¬ didate za volitve — na zborih volivcev za tiste kandidate, ki jih bomo volili v volilni enoti, kjer stanujemo, — na zborih delovnih skupnosti za tiste kandida¬ te, ki jih bomo volili v vo¬ lilni enoti, kjer smo zapo¬ sleni, — na občinski skupščini za tiste, ki smo jih predla¬ gali za republiške poslance. ZDAJ STE VI NA VRSTI! V tem smo Vam prav na kratko obrazložili postopek za letošnje in tudi vse pri¬ hodnje volitve, pri katerih sodelujejo občani že od vse¬ ga začetka in ne šele na dan volitev. Več o tem boste lahko zvedeli na samih zbo¬ rih volivcev oziroma iz knji¬ žice: Kako volim, ki bo v kratkem izšla. Zdaj pa: vzemite v roko kandidatno anketo, ki je priložena tej številki lista ter jo izpolnite! Še bolje pa je, če se o Vašem kandida¬ tu pogovorite še z Vašimi prijatelji in sodelavci! področij, zaradi zaostalosti in prehitrega naraščanja po¬ treb, uspela jačiti in razvi¬ jati področje tako imenova- • KATERE SO NAJPOMEMBNEJŠE naloge Članov zk V ZVEZI Z BLIŽNJIMI VOLITVAMI? (Nadaljevanje s 1. strani) Sekretarja občinskega ko¬ miteja ZKJ smo v zvezi z: volitvami zaprosili, da nam. pove tudi nekaj o najpo¬ membnejših nalogah komu¬ nistov v zvezi s pomladan¬ skimi volitvami. TOVARIŠ LUDVIK GO¬ LOB nam je v zvezi s tem odgovoril: Menim, da je v zvezi z vo¬ litvami sedaj najpomemb¬ nejša naloga evidentiranje- kandidatov. Komunisti naj: se zavzemajo predvsem za. to, da bodo vsi kandidati za¬ res izbrani demokratično, da bo v popolnosti spoštovano- načelo javnosti kadrovske politike. S to nalogo je po¬ vezano naše delo na zborih občanov. Na teh zborih je- po mojem mnenju naše os¬ novno poslanstvo v tem, da tolmačimo in se zavzemamo za kriterije, ki jih mora iz¬ polnjevati kandidat za ljud¬ skega odbornika. Javne razprave v najšir¬ ših okvirih naj izoblikujejo kriterije. Tako bo odpadla bojazen političnih delavcev ali kar celotnih krajevnih političnih aktivov, da bo- takšno široko zbiranje pred¬ logov za kandidate lahko pripeljalo v skupščine lju¬ di, ki po svojih osnovnih kvalitetah ne sodijo tja. V pripravah na volitve ima zelo odgovorno nalogo- občinska volilna komisija. Mislim, da mora biti njeno- delo povsem samostojno in ne smemo dopuščati, da bi bila komisija podvržena vplivu raznih zunanjih či~ niteljev, zlasti ne kakršne¬ mu koli administrativnemu, vmešavanju in intervenci¬ jam. Ob zaključku bi rad po¬ udaril le še to, da je jav¬ nost dela VIII. kongresa ko¬ muniste postavila pred iz¬ redno odgovorne naloge. Kongres deluje v občanih neposredno. Za naše bodo¬ če delo, za naš vpliv, je iz¬ redno pomembno prav se¬ daj, kako bomo svoje delo zastavili člani ZK. Končno želim vsem čla¬ nom Zveze komunistov in občanom srečno in uspešno novo leto. Ludvik GOLOB nih družbenih služb. Edino pri zdravstvu beležimo vid¬ nejši napredek. V tej intenzivni dinamiki našega družbenega in samo¬ upravnega razvoja smo pre¬ malo poglabljali sistem ne¬ posredne demokracije, pred- (Nadaljevanje na 3. strani) Cim boljše kandidate boste izbrali in nato izvolili, tem boljše bo potem delo občinske in republiške skupščine. Ka¬ kor vidite: vloga, ki Vam je zaupana, ni ravno nepomemb¬ na, saj imate pravico, da že od vsega začetka sami aktivno sodelujete pri izbiranju in dokončnem določanju kandi¬ datov za letošnje aprilske volitve. Izkoristite priložnost in možnost, ki Vam jo nudimo! Sodelujte aktivno! Pomagajte izbrati najprimernejše občane za vršenje te pomembne dolžnosti. Kako bomo volili? KAKŠEN JE POSTOPEK ZA VOLITVE? Volitve se za občana ne začno več šele na dan volitev, ko dobi v roke volilni listek in ko mora obkrožiti ime kan¬ didata, ki ga želi za svojega občinskega odbornika oziroma republiškega poslanca. Priprave za volitve so se začele za vse volivce, ki sta¬ nujejo ali delajo na območju volilnih enot z neparno šte¬ vilko, že danes, ko ste prejeli v roke to številko občinske Javne tribune, kajti sedaj tudi Vi aktivno sodelujete tudi pri pripravah za volitve. Kako? Pa poglejmo! Več povezave z občani Struktura današnje skupščine in njenih organov je od¬ raz potreb in nalog, ki so se ob volitvah postavljale pred našo komuno. S tega stališča je skupščina in njeni organi — gledano v celoti — uspešno izpolnjevala naloge, ki so se v tej mandatni dobi postavljale pred njo. Ob kritični oceni dela skupščine in njenih odbornikov tudi ne smemo pozabiti, da smo nenehno poudarjali, da funkcija odbor¬ nika ni samo zveneč naslov, temveč družbeno odgovorna dolžnost, ki jo odbornik sprejme ob izvolitvi v predstav¬ niško telo. Pri vsej presoji aktivnosti in dela občinske skupščine in njenih organov moramo ostati še vedno pra¬ vični, ker je odbornik prav tako človek z vsemi svojimi dobrimi in slabimi človeškimi lastnostmi. Konstruktivna kritika naj pozitivno deluje na njihovo nadaljnje sodelo¬ vanje in razvoj. ŠIŠENSKA TRIBUNA 3 Kdo in kje bo volil? Na zadnjih volitvah maja 1963 smo vsi volivci na vseh volilnih enotah prvič po sprejetju nove ustave SFRJ volili vse odbornike občinske skupščine ter vse poslance republiške m zvezne Skupščine. Letos se prvič začenja značilna sprememba v našem volilnem'sistemu, in sicer: da volimo polovico odbornikov občinskega zbora in zbora delovne skupnosti ob¬ činske Skupščine, — da volimo polovico poslancev v vse zbore republiške skupščine. Da bi lahko začeli s to spremembo v našem volilnem sistemu, je začasni občinski ljudski odbor naše občine na podlagi 157. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin na prvi seji obeh zborov dne 28. marca 1963 sprejel odlok, ki do¬ loča, katere volilne enote občinskega zbora in zbora delovne skupnosti imajo dvoletni in katere štiriletni mandat. Da bi bilo volivcem, ki stanujejo oz. so zaposleni na območju naše občine, jasno, katerim odbornikom občinskega zbora in zbora delovne skupnosti občinske skupščine spomladi poteče dvoletni mandat in bodo za¬ radi tega razpisane nove vo¬ litve, navajamo v nadaljeva¬ nju te volilne enote kakor tudi njihova območja. Vsak zaposlen volivec voli dva¬ krat, in sicer: VOLILNA ENOTA 1 Dose ianji odbornik: Vida STEPIŠNIK — , t Celovške ceste, in si¬ cer v :,na stran od štev. 2 do vkl.jv •> o §t. 30 in leva stran od št< v. 1 do vključno št. 33 . Gospodarske organizacije bodo morale vprašanje iz¬ voza obravnavati kot prio¬ ritetno nalogo, tudi zato, ker bo oskrba z reprodukcijskim materialom iz uvoza nepo¬ sredno pogojena z devizami, ki jih bodo gospodarske or¬ ganizacije same ustvarile z izvozom svojih izdelkov. Zbori volivcev bodo mo¬ rali podrobno obravnavati te postavke iz predlogov za letošnje izdatke in se odlo¬ čiti, katere zadeve naj ima¬ jo prednost, kajti jasno je, da bomo morali potrebe nujno zožiti in vskladiti z dohodki občine. Ti dohodki pa so tesno povezani z le¬ tošnjim sprejetjem stopenj prispevkov in davkov obča¬ nov. Program izdatkov je torej v popolni odvisnosti od dohodkov, to je od viši¬ ne prispevkov in davkov, kakršne bo občinska skup¬ ščina sprejela hkrati z le¬ tošnjim družbenim planom. Jasno je torej: več kot bo¬ mo želeli sredstev za druž¬ bene službe, investicije in Osnova za razpravo v le¬ tošnjem družbenem planu in proračunu naj bo ugo¬ tovitev, kakšni so bili lan¬ skoletni rezultati v gospo¬ darstvu in družbenih služ- Na podlagi 11-mesečnih statističnih podatkov o lan¬ skem gibanju gospodarstva ugotavljamo, da bodo go¬ spodarske organizacije s se¬ dežem na območju naše ob¬ čine v večini primerov za- PANOGA industrija kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt Celotno gospodarstvo Navedeni rezultati so bili doseženi pri 6 °/o povečanju zaposlenih, kar ustreza lani sprejetemu planu. K tako ugodnim rezultatom v go¬ spodarstvu je vsekakor pri¬ pomoglo boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet z raz¬ širitvijo dela v več izmenah in boljša organizacija dela. KAJ PA INVESTICIJE? Investicijska vlaganja (no¬ ve investicije) so v 9-meseč- nem obdobju znašala okoli 3 milijarde dinarjev, od če¬ sar je odpadlo na gradbena dela 28 «/o, na ostalo opre¬ mo (stroji in podobno) pa 72 odstotkov. Značilno je, da so bile investicije vložene predvsem tja, kjer so čim- prej koristile namenu. Ugodno je tudi to, da so pretežni del investicij finan¬ cirale gospodarske organi¬ zacije iz lastnih sredstev (amortizacije in poslovnega _IN DEKSI _ Ocena real. 1961 Ocena re al. 1964 Plan 1964 j Realizacija 1963 105.7 121,8 100.8 74,8 138.9 142,1 108.2 126,3 113.2 124,5 112.9 133,0 120,1 157,3 sklada), in sicer okrog 76 %, ostalo pa je odpadlo na kre¬ ditiranje poslovnih bank. V kreditiranju investicij je bi¬ la udeležena tudi občina s sredstvi občinskega investi¬ cijskega sklada in s sred¬ stvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij v skupnem znesku 351 milijo¬ nov dinarjev. Pretežni del teh sredstev je odpadel na soudeležbo pri gradnji tovarne kombinata Iskre, medtem ko so bila ostala sredstva dana neka¬ terim industrijskim, trgov¬ skim, gostinskim in obrtnim gospodarskim organizaci¬ jam. Nihče nima pravice, da o nečem odloča sam. Zadeve, ki prizadenejo občane, je treba obravnavati z njimi in pri tem upoštevati voljo večine. UGODNI NOVI INSTRUMENTI V DELITVI DOHODKA Na lanskoletni gospodar¬ ski razvoj so ugodno vpli¬ vali tudi instrumenti v deli¬ tvi dohodka, zlasti zaradi ukinitve prispevka in neka¬ terih olajšav plačevanja pri¬ spevkov iz dohodka. Gospodarske organizacije so lani razpolagale z znatno večjimi sredstvi za osebne dohodke in sklade kot npr. v letu 1963. Podatki iz 9- mesečnih periodičnih obra¬ čunov dokazujejo, da so se sredstva čistega dohodka gospodarskih organizacij (za osebne dohodke in sklade) v tem obdobju dvignila od 10 milijard 793 milijonov na 17 milijard 279 milijonov oziroma za 62 %>. Ta odstotek zvišanja je še znatno večji, ker je bil lani ukinjen tudi prispevek v družbene investicijske skla- Kljub sicer ugodnim re¬ zultatom v gospodarstvu ob¬ čine pa planirani obseg iz¬ voza ni bil v celoti dosežen. Lanski plan je predvideval, da bodo gospodarske orga¬ nizacije izvozile skupno za 9,526.000 dolarjev oziroma za 48 °/o več kot v letu 1963. V devetih mesecih prejšnje¬ ga leta je bil izvoz realizi¬ ran s 6,900.000 dolarji, kar pomeni, da je plan izvoza realiziran z 72,4 %>. Raču¬ namo, da je bil letni plan izvoza do konca preteklega Število otrok, vpisanih v prve razrede, sicer upada, toda povečuje se število učencev v višjih razredih, zlasti zaradi priselitev no¬ vih družin na območje naše občine. Zaradi večjih zahtev v višjih razredih osnovnih šol (kabineti, učilnice) je prenapolnjenost šol tem bolj očitna. V osnovnih šolah naše ob¬ čine je skupno 6427 otrok, katere poučuje 316 učiteljev v 236 oddelkih. Lani plani¬ rana sredstva za potrebe os¬ novnega šolstva v višini 409.884.000 dinarjev so bila v teku lanskega leta pove¬ čanj na 489,939.000 dinarjev predvsem zaradi nujnega zvišanja osebnih dohodkov prosvetnim delavcem. Za enega šoloobveznega otroka so torej znašali stroški šo¬ lanja okoli 78.000 dinarjev. Gimnazijo v Šentvidu poseča okoli 500 otrok Ker primanjkuje učilnic v tej gimnaziji, obiskuje sko¬ raj 100 otrok gimnazije v drugih mestnih občinah. Za potrebe osnovne dejavnosti gimnazije je bilo po lan¬ skem planu namenjeno 46.780.000 dinarjev. Iz istih razlogov kot v osnovnem šolstvu pa so se stroški po¬ večali na 56,041.000 dinar¬ jev. Poprečni izdatek na enega gimnazijca je torej znašal 112.000 dinarjev. Glasbeno šolo z vsemi od¬ delki v Šiški, Šentvidu, Me¬ dvodah, Vodicah in Šmart¬ nem obiskuje blizu 1050 učencev. V tem letu se je razširil zlasti pouk harmo¬ nike, baleta in splošni na¬ uk o glasbi. Za osnovno de¬ javnost te šole je bilo lani izdano 45,522.000 dinarjev ali 45.000 din na učenca. ® Strokovno šolstvo je bilo financirano po medobčin¬ skem skladu za strokovno šolstvo, v katerega je obči¬ na prispevala iz svojih do¬ hodkov 224,025.000 dinarjev. V vzgojno-varstvenih zavodih imamo 743 varstva potrebnih otrok kar znaša 35 ®/o več, kot so normalne kapacitete v teh zavodih, v jaslih pa 35—40 otrok. Prispevek staršev tem zavodom se med lanskim le¬ tom ni povečal, zato pa je bilo iz sredstev sklada za šolstvo namenjeno 50,077.000 dinarjev ali poprečno 67.000 dinarjev na varovanca. VEDNO VEČ SREDSTEV ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Na območju občine delu¬ jejo tudi zavodi in društva, ki nudijo občanom možnost dopolnilnega in širšega iz¬ obraževanja, ter inštitucije, ki zagotavljajo občanom amatersko umetniško delo¬ vanje. To so: • delavska univerza, ki je vključila v izobraževalni proces nad 1000 občanov in je za svojo dejavnost preje¬ la iz občinskih sredstev 6.133.000 dinarjev, ® ljudske knjižnice v Šiški, Šentvidu in Medvodah, ki so izposodile nad 90.000 knjig skoraj 30.000 čitate- ljem in so razpolagalo z 8.585.000 dinarji. V obnov¬ ljenem goričanskem gradu je bil odprt ® etnografski muzej z zbir¬ ko azijskih etnografskih predmetov, in urejena spo¬ minska soba IV. pokrajin¬ ske konference KPJ za Slo¬ venijo. Občina je tudi pod¬ prla dejavnost ® Svobod, klubov družbenih organizacij in prosvetnih društev na območjih posa¬ meznih krajevnih skupno¬ sti. Dokaj široko dejavnost je razvila tudi ® občinska zveza za telesno vzgojo, saj je v 24 telesno-* vzgojnih in športnih dru¬ štvih vključeno čez 5770 ob¬ čanov, predvsem mladine, del športnikov pa je vklju¬ čen v društva izven občine. Vsa ta društva so prejela 19.403.000 dinarjev za svojo dejavnost, za adaptacijo in druge investicije pa 28,888 tisoč dinarjev. • Za osnovno dejavnost 18 krajevnih skupnosti na ob¬ močju naše občine je bilo lani porabljeno 5,800.000 di¬ narjev, in sicer izključno za osebne dohodke in funkcio¬ nalne izdatke vodstev teh skupnosti. ® Občinskim odborom ob¬ činskih zvez in društev je občina dotirala 38,610.000 di¬ narjev, s čimer je podprla njihovo dejavnost (občinski odbori: SZDL, Zveze borcev NOV, ZMS, RKS itd.). ® Za socialno skrbstvo je bilo lani porabljeno 225 mi¬ lijonov dinarjev. V vsoti je upoštevano tudi 53 milijo¬ nov din za stanovanja čla¬ nom ZB in 23,423.000 din za odplačilo anuitet in obvez¬ nosti. Vse ostalo pa se na¬ naša na razne podpore in družbene pomoči socialni in vzgojno ogroženi mladini, žrtvam fašističnega nasilja, ostarelim socialno šibkim občanom in podobno. • V zdravstveno varstvo je bilo lani vloženo 199,815.000 dinarjev. Poleg investicij v domove otroških kolonij na Pagu in v Poreču v znesku 72.078.000 dinarjev in odpla¬ čil anuitet ter obveznosti za zdravstvene domove in bol¬ nišnice v znesku 59,994.000 dinarjev so se ostala sred¬ stva porabila predvsem v preventivno zdravstveno varstvo in brezplačno zdra¬ vljenje nepremožnih. • V komunalni dejavnosti se je za vzdrževanje in či¬ ščenje cest, nasadov, kana- (Naclaljevanje na 7. strani) 109,9 125,8 Šišenska tribuna 7 Lani: delno izvršeno (Nadaljevanje s 6. strani) lizacije in javne razsvetlja¬ ve porabilo lani 185,668.000 dinarjev, za nove komunal¬ ne investicije pa 795,048.000 dinarjev. Nova investicijska vlaganja so bila pretežno izračunana po programu Največji izpad je nastal pri soseski S-6, ker smo v planu predvidevali, da bo že lani v mesecu maju razpi¬ san natečaj za oddajo zem¬ ljišč na območju te soseske, kar pa ni bilo izvršeno za¬ radi neizdelane urbanistič¬ ne dokumentacije. Po napo¬ vedovanju projektantov te dokumentacije in po priča¬ kovanju sklada bo glavni Neizvršena oziroma delo¬ ma izvršena so bila nasled¬ nja planirana komunalna dela: SOSESKA S-3 — ureditev zelenic pri li- tostrojskih blokih: izvršeno ca. 50 %, ostala dela so pre¬ dvidena letos, — javna razsvetljava pri litostrojskih blokih: izvrše¬ no ca. 65 »/o, ostanek pre¬ nesen v letošnje leto, — a reditev zelenic pri li¬ tostrojskih blokih: izvršeno ca. 65 °/o, drugo preneseno v letošnje leto. SOSESKA S-4 — ureditev trga pred ob¬ čino : izvršeno ca. 80 °/o, osta¬ lo predvideno v letošnji plan, — javna razsvetljava trga pred občino: izvršeno 80%, ostalo predvideno v letoš¬ njem planu, — vodovod na območju Tržne ulice in ulice Na Ja¬ mi: izvršeno 50 %, ostalo predvideno v letošnjem planu, — plin na območju Tržne ulice in ulice Na Jami: iz¬ vršeno 80 %, ostalo predvi¬ deno v letošnjem planu, — ureditev cestišč na ob¬ močju Tržne ulice in ulice Na Jami: dela niso bila iz¬ vršena niti ne bodo letos iz¬ vedena, ker jih zaradi grad¬ nje stanovanjskih objektov ni mogoče izvesti (gradbi¬ šče), — rušenje na območju Tržne ulice in ulice Na Ja¬ mi: le delno izvedeno, osta¬ lo je preneseno v letošnji plan. SOSESKA S-5 — ureditev prometnih po¬ vršin med Tugomerjevo in Šišensko cesto: realizirano 80 »/o, ostalo preneseno v le¬ tošnji plan, — zelenice med Tugomer¬ jevo in Šišensko cesto: rea¬ lizirano 80 %, ostalo prene¬ seno v letošnji plan, — kanal v Bizjanovi ulici: dela se niso izvajala, ker Mestna kanalizacija ni pri¬ spevala svoje soudeležbe; delo preneseno v letošnji plan. SOSESKA S-6 V tej soseski je bilo izve¬ deno samo povečanje števi¬ la svetlobnih mest v Lako- tencah in izdelani načrti za komunalne naprave, vsa druga planirana dela niso sklada za komunalno ureja¬ nje mestnih zemljišč. Zara¬ di manjšega dohodka sred¬ stev v ta sklad pa planira¬ na dela niso bila v celoti iz¬ vršena, saj je bil komunal¬ ni prispevek realiziran ko¬ maj 40,7%. projekt ureditvenega načrta te soseske gotov v začetku letošnjega leta. Na neizvršitev planiranih del v drugih soseskah sta vplivali prav tako nedokon¬ čana dokumentacija oziro¬ ma pomanjkanje finančnih sredstev, ki niso bila zbra¬ na zaradi premajhnega za¬ nimanja interesentov. bila izvršena zaradi neure¬ jene urbanistične dokumen¬ tacije, kakor tudi zaradi po¬ manjkanja finančnih sred¬ stev. Vsa ta dela so predvi¬ dena v letošnjem planu. SOSESKA S-7 — asfaltiranje Sojerjeve ulice: delo ni dokončano za¬ radi nevarnosti posedanja tal na trasi, kjer je bila iz¬ vedena nova kanalizacija in je preneseno v letošnji plan, — ureditev ovinka na Vodnikovi cesti 257: ker ni¬ smo uspeli preseliti stranke, delo ni izvedeno in je pre¬ neseno v letošnji plan, # CESTE — ureditev ceste prek Svetja do tovarne Celuloze Goričane: ca. 80% planira¬ nih del je izvršeno, ostalo pa bo izvršeno letos, in si¬ cer iz sredstev sklada za ce¬ ste, — obnovitev opornega zi¬ du ob potoku pri Gasilnem domu Sora: delo ni izvrše¬ no in je preneseno v letoš¬ nji plan (financira sklad za ceste), — popravilo betonskega podstavka ob Sori za pranje perila: ni izvršeno in je pre¬ neseno v letošnji plan, — razširitev ceste v Pra¬ protnico: izvršeno okoli 70 odstotkov, dela bodo nada¬ ljevali letos (financira sklad za ceste), — dovozne poti v Gunc- Ije: delo ni popolnoma do¬ končano ter bo nadaljeva¬ no letos, in sicer iz sred¬ stev sklada za ceste. # KANALI — asanacija potokov v Tacnu: izvršeno približno 20 % del, ostalo bo nadalje¬ vano letos (iz sredstev pro¬ računa s soudeležbo Vodne skupnosti), — asanacija potokov v Dravljah: izvršeno okoli 70 odstotkov, dela bodo nada¬ ljevali letos (iz sredstev pro¬ računa), — hudournik Gunclje: ni izvršeno; dela so preložena v letošnji plan (financira proračun s soudeležbo Vod¬ ne skupnosti), — kanalizacija Šmartno: delo ni izvršeno, ker še ni dokončno urejena vodovod¬ na napeljava; delo bo zače¬ to letos in bo financirano iz sklada za komunalno ure¬ ditev, — vodovod na Vodnikovi cesti od Kamnogoriške do Kovaške ulice: dela se še niso pričela in so začasno odložena, ker po mnenju Mestnega vodovoda investi¬ cija ni rentabilna zaradi premajhnega števila pri¬ ključkov. SOSESKA PRŽANJ A + B — kanalizacija : izvršena 70 %, ostalo preneseno v le¬ tošnji plan, — vodovodno omrežje in odškodnina za zemljišče: ker ni bilo priliva komunalnega prispevka, se dela niso pri¬ čela in so prenesena. v le¬ tošnji plan. SOSESKA MEDVODE- SVETJE Izvedeno je bilo le pove¬ čanje števila svetlobnih te¬ les v starem naselju Svetje, druga, lani planirana dela, so prenesena v letošnji plan (ker urbanistična dokumen¬ tacija ni bila pravočasno iz¬ delana). INDUSTRIJSKA CONA Ureditev Stegenske ulice k tovarni Iskra in podvoza pod železniško progo: ni iz¬ vedeno, ker še ni rešeno vprašanje trase nove avto¬ ceste na Gorenjsko; dela so prenesena v letošnji plan. VODICE Komunalna ureditev zazi¬ dalnega območja: ni izve¬ dena niti ni predvidena v programu za letos, ker na tem območju ne pričakuje¬ mo gradenj v večjem ob¬ segu. — kanalizacije: Pod Ho¬ mom — Medvode; Plešca do Sore; Vaše in Studenčice; Zbonik; Šmartno — Prešni¬ ca: dela na vseh teh kana¬ lizacijah (manjšega značaja, in to predvsem vzdrževalna) bi morala izvršiti krajevna skupnost, niso pa bila iz¬ vršena in so prenesena v le¬ tošnji plan (financira sklad za ceste); © VODOVODI — ureditev vodovoda v Mednem: potreben material je nabavljen, položitev je predvidena letos, — ureditev vodovoda Žaj¬ dela—Žontar: ni izvršena, pač pa je predvidena v pro¬ gramu Vodovoda Kranj za letos, — ureditev vodovodov v Zbiljah, Vašah in Studenči- cah še ni bila izvedena: ta dela manjše vrednosti bi morala izvršiti krajevna skupnost; niso pa bila izvr¬ šena ter bodo izvedena le¬ tos; ® JAVNA RAZSVETLJAVA — povečanje števila svet¬ lobnih teles v vasi Sora: ni izvedeno in bo upoštevano v programu za letos, — povečanje števila svet¬ lobnih teles v Zbiljah: ni iz¬ vršeno lani niti ne bo letos, ker je bilo ugotovljeno, da to ni nujno potrebno, — povečanje števila svet¬ lobnih teles na starem gra¬ du Smlednik: zaradi preob- sežnosti del (finančna sred¬ stva) ni bilo izvedeno niti ni predvideno za letos. neizvršena lani planirana KOMUNALNA DELA DELN IZVRŠENA KOMUNALNA DELA IZDATKI, KI NE BREMENIJO SOSESK KAJ NAJ STORIMO? ® Preberite doma, v delovnem kolektivu, v društvu ali v družbi somišljenikov vse te predloge ter se pogovorite o njih! ® Podčrtajte tiste, za katere menite, da so nujni in neod¬ ložljivi! © Vsekakor pa dodajte še nove, če ste prepričani, da so res neobhodni! ® Pridite na prvi zbor občanov ter tam zagovarjajte in po¬ jasnjujte ta svoja stališča! INVESTICIJSKI IZDATKI IZPOD 10 MILIJONOV SOSESKA S-8 — ureditev Dolomitske in Bohinjčeve ulice — podalj¬ šek do Vodnikove: dela niso izvršena in so predvidena letos. VIŽMARJE NAD KLANCEM — ureditev cestišč pri vrstnih hišah: za ta dela se pripravlja dokumentacija, izvršitev je predvidena v programu za letos, — vodovodno in električ¬ no omrežje pri vrstnih hi¬ šah: ni izvedeno, ker spada v pristojnost Mestnega vo¬ dovoda in Elektro Ljublja- na-mesto (na podlagi pra¬ vilnika o splošnih pogojih za dobavo električne ener¬ gije so odjemalci dolžni pri¬ spevati dobavitelju soraz¬ meren del sredstev kot svoj prispevek h graditvi teh na¬ prav); vodovod je v letoš¬ njem programu. SOSESKA ŠENTVID I — vodovod za šolo v Šent¬ vidu: delo ni izvedeno in je v planu proračuna za letos. MEDVODE-PRESKA — dograditev škarpe v Preski: delo ni izvedeno, je pa v planu za letos (finan¬ cira sklad za ceste), — dograditev kanalizaci¬ je in vodovoda v Preski: pripravlja se dokumentaci¬ ja, izvedba pa je predvide¬ na v programu za letos. Iz obrazložitve neizvrše- nih komunalnih del je raz¬ vidno, da je njihova izved¬ ba skoraj v celoti predvide¬ na v programu Sklada za komunalno urejanje mest¬ nih zemljišč za tekoče leto. Pri tem je treba upošteva¬ ti, da program sklada zaje¬ ma delo v skupni vrednosti 2.937,650.000 dinarjev in da PREDVIDENI dohodki skla¬ da za leto 1965 znašajo le eno četrtino tega, zato je nujno, da se ta program predvidi kot dolgoročni pro¬ gram za 3 do 4 leta. (Nadaljevanje na 8. strani) 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA V Zelje večje od možnosti (Nadaljevanje s 7. strani) Občani, odločite sami, ka¬ tera dela v tem programu naj se prvenstveno izvajajo že letos in ali se naj v celo¬ ti izvrše letos lani izpadla komunalna dela! Lani je bilo v šolstvu in¬ vestirano 313,334.000 dinar¬ jev. Največ je bilo investi¬ rano v gradnjo nove šole Na Jami, in sicer 195 milijonov din. Zgradba je že pod stre¬ ho in bo letos dokončana ter bo jeseni sposobna za red¬ ni pouk. S tem se bo ob¬ čutno ublažila prenatrpa¬ nost drugih osnovnih šol v Šiški. Razen tega smo investi¬ rali v dograditev prizidka in nabavo opreme za šolo Preska, zaključena so bila dela v šoli v Vodicah in na¬ bavljena oprema za to šolo. Za dozidavo stanovanjskih prostorov in delavnic pri šoli Topol je bilo uporab¬ ljeno 18 milijonov din. Na¬ peljan je bil vodovod in centralna kurjava v šoli Šmartno, izdelani so bili načrti za telovadnico pri gimnaziji v Šentvidu, v de¬ lu so pa načrti za novo šo¬ lo v Smledniku. Ni pa bilo možno realizi¬ rati načrtov za telovadnico v šolah Preska in Vodice ter prizidka v Šmartnem, kar je predvideno letos. Tu¬ di v Šentvidu pri šoli Fran¬ ca Rozmana-Staneta nismo dvignili stavbe za eno nad¬ stropje, ker bi ojačenje te¬ meljev in usklajevanje fa¬ sade z urbanističnimi zahte¬ vami terjalo prevelika fi¬ nančna sredstva in bi bila -ta nadzidava dražja od no¬ vogradnje. V prednjem pregledu smo skušali na kratko prikazati, kakšna so bila vlaganja v razvoj družbenih služb. Kljub temu, da so se so¬ razmerno visoka sredstva občine v strukturi izdatkov uporabila za te službe, po¬ trebe še zdaleč niso bile po¬ krite, zato naj imajo vsa neizvršena dela prednost v letošnjem družbenem planu. LANSKA LETNA REALIZACIJA Zbirna realizacija občinskega proračuna in skladov za lansko leto je naslednja (v tisočih din): Dohodki: 1. Proračunski dohodki in dohodki sklada za šolstvo ' 3,101.734 2. Izvirni dohodki Sklada za ceste 38.564 3. Dohodki Sklada za komunalno urejanje mest¬ nih zemljišč 587.199 Skupaj 3,727.497 Izdatki: 1 . Šolstvo, prosveta in kultura 1,324.331 2. Socialno skrbstvo . 225.005 3. Zdravstveno varstvo 199.815 4. Komunalna dejavnost 1,022.027 5. Državni organi 333.428 6. Dejavnosti krajevnih skupnosti, družbeno¬ političnih organizacij, društev, telesne vzgo¬ je in rekreacije 126.601 7. Gospodarski posegi 97.959 8. Ostale proračunske obveznosti: —• Mestni svet 188.097 — obveznosti in anuitete za družbeni standard 28.334 — obvezna proračunska rezerva 181.900 Skupaj 3,727.497 MEDOBČINSKA VZGOJNA POSVETOVALNICA neobhoden člen za zdrav razvoj otrok in mladine Predlogi za družbeni plan skupščine naše občine vse¬ bujejo tudi postavko 15 mi¬ lijonov kot delež naše ob¬ čine za zgraditev vzgojne posvetovalnice, in sicer med Zvezno in Vodnikovo cesto ter cesto Na Jami in zdrav¬ stvenim domom dr. Petra Deržaja. V času, ko posvečamo vedno večjo skrb za razvoj družbenih služb in negospo¬ darskih investicij, je grad¬ nja vzgojne posvetovalnice izrednega pomena. To je namreč ustanova, ki nudi strokovno pomoč otrokom in staršem razvojno mote¬ nih otrok (s prirojenimi psi¬ hičnimi in organskimi okva¬ rami ali pa takih s pridob¬ ljenimi motnjami kot posle¬ dico napačnih vzgojnih pri¬ jemov, slabih medsebojnih odnosov v družini, zanemar¬ janja, neugodnih izvendru- žinskih vplivov itd.). S takimi otroki se sreču¬ jemo vsakodnevno na cesti, v lokalih, v šoli ali doma. Vzgojna posvetovalnica ima za obravnavanje takih mo¬ tenj posebno specializirano strokovno ekipo, v kateri so psihologi, pedagogi, socialni delavci, zdravnik-pediater in psihiater ter defektolpg. Posvetovalnica nudi stro¬ kovno pomoč staršem, šo¬ lam, socialni in zdravstveni službi. Pravočasno posveto¬ vanje običajno prepreči stopnjevanje motenosti in s tem za družino in družbo večje neprijetnosti. Zoran JELENC Zlasti bodo morali zbori volivcev v delovnih organiza¬ cijah zavzeti določena stališča v pogledu višine sredstev, ki jih bodo posamezne delovne organizacije prispevale kot soudeležbo za strokovno šolstvo, za sofinanciranje konkret¬ nih investicij družbenega standarda npr. pri gradnji šol, zavodov otroškega varstva, obratnih ambulant, cest itd. Predlogi in želje občanov za 1965 PREGLED PREDLOGOV IN ŽELJA ZA LETOŠNJI PLAN IN PRORAČUN V pregledu vseh prejetih predlogov in želja za letos, razvrščenem po posameznih dejavnostih, prikazujemo za¬ radi primerjave tudi lansko letno potrošnjo. Zaradi laž¬ jega pregleda ni predlog razdeljen na posamezne uporab¬ nike družbenega premoženja, razen v tistih primerih, kjer obravnavamo posamezna dela na določenih področjih, zla¬ sti pri novih investicijah. Porabljeno Predlogi lani za letos (vse v tisočih dinarjev) I. ŠOLSTVO, PROSVETA IN KULTURA in sicer: a) šola na Jami 300.000 b) šola v Smledniku 100.000 c) prizidek k šoli v Šmartnem 50.000 č) telovadnica pri gimnaziji Šentvid 100.000 d) igrišča pri šoli H. Smrekar 20.000 e) prizidek pri vrtcu Šentvid 10.000 f) načrti za osemletko, gimna¬ zijo in otroški vrtec v so¬ seski S-6 20.000 Skupaj a—f 600.000 — za investicijska popravila v obsto¬ ječih šolah in vzgojno-varstvenih za¬ vodih 60.514 72.646 — druge investicije v prosveti in kul¬ turi, za popravila, adaptacije in uredi¬ tve domov družbenih organizacij, ure¬ ditve otroških igrišč na območju ob- (predvideno 297 stalnih podpirancev s poprečno 10.000 din za osebo mesečno) — podpore družinam kadrovcev in žrtvam fašističnega nasilja, pomoč TBC bolnim, dijaška pomoč šoloobvez¬ ni mladini in socialno ogroženi mladi¬ ni ter pomoč za oskrbo otrok v vzgoj¬ no-varstvenih zavodih 11.257 17.950 — oskrba v domovih odraslih 22.971 34.000 (v domovih odraslih je predvideno po- (Nadaljevanje na 9. st KJE BOMO VOLILI? (Nadaljevanje s 4. strani) 8. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Lojzka JERMAN — Gradbeno podjetje šiška — ZRKM Gameljne — Komunala Vodice — GP Gradis — gradilišče šiška — del zasebnega sektorja obrti. 9. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Mira FROLOV — Lek — Pekarna šiška — Dekor — Dimnik — Mizarstvo šiška — Mizarstvo Dravlje. 11. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Franc HRIBAR — Ljubljana-transport 12. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: ing. Albin PITAMIC — Tiki — Mestna plinarna — Unltas — Monter — Elektromehanika — Kovinar 15. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Zoran MIHLER — Iskra z obrati: Elektronika, Feriti, Magneti in Keramika — del zasebnega sektorja obrti. 20. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: in?. Marko CELARC — Litostroj — del. 21. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Jože KUŠAR — Litostroj — del. 22. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Franc LANGERHOLC — Litostroj — del. 24. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Stane CERAR — LIBIS — Toplovod — ASP — Avtopopravljalnica — Mehanična delavnica Ilirija — Elektrotermo — Graverstvo — Učila — Krovstvo-kleparstvo — Inštitut za turbinske stroje — Avtoobnova — Indos — Planica šport. 25. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Draga MESEC — Iskra — Pržanj. 31. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Mija PLANKO — Tekstilna tovarna Medvode — Komunala Medvode — Veletrgovina Loka — obrat Medvode — družbeni in zasebni sektor obrti (področje bivše občine Medvode). 32. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: ANTON PETROVČIČ — Komunala šiška — Indop — Kamnolom Podutik — Gradbeno poletje Tehnika gradilišča v šiški — GP Slovenija-ceste — gradi¬ lišča v Šiški — GP Sava Jesenice — gradili¬ šča v Šiški — Stavbenik — gradilišča v ši¬ ški — GP Pionir — gradilišča v ši¬ ški. @ druga podskupina: 1. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Marjan JAKUS — KZ Šentvid — Ribogojnica — zadružni sektor kmetijstva — Agrokombinat — Vodice — Agrokombinat — Valilnica Šentvid — Agrokombinat — Smlednik — Agrostroj. (Nadaljevanje na 9. strani) Šišenska tribuna 9 PREDLOGI IN ŽELJE OBČANOV ZA LETO 1965 a) rekonstrukcija Lepodvor- ske in Žibertove ul. (od Med¬ vedove do Polakove ul.) 5.000 b) ureditev dohodov na cesto v KS Litostroj 450 c) asfaltiranje Kebetove ul., (vmesnih prehodov med blo¬ ki in cestišč pred 17. in 18. blokom na terenu KS Šercer- jevo) 14.000 č) ureditev cestišč v Guncljah in Malih Vižmarjih (I. faza) ter asfaltiranje kolesarske ste¬ ze skozi Gunclje 3.500 d) asfaltiranje ceste Medvode —Svetje; kockanje ceste Med¬ vode —Stari klanec •—tovar¬ na Tesnilka; rekonstrukcija ceste Motel Medno—Slavkov dom (I. faza); ureditev ceste Zg. Senica s priključkom na cesto II. reda Škofja Loka— Jeperca in izgradnja mostu v Preski ter rekonstrukcija ovinka pri šoli Preska 22.300 e) gramozen je ceste od Hart¬ mana do Sore; rekonstrukci¬ ja ceste od Robeske poti do mostička in deviacija potoka lani letos Ločnica (na področju KS Tr¬ novec—Topol) 10.750 f) obnovitev opornega zidu na občinski cesti pri Smledniku; asfaltiranje cest. II. in III. re¬ da (I. faza 6 km a 40 milijo¬ nov) na območju KS Smled¬ nik 240.000 g) asfaltiranje ceste v Šent¬ vidu od pošte do otroškega igrišča; ureditev ceste od Tra¬ te do Toplovoda; rekonstruk¬ cija ceste III. reda Šentvid— Horjul na- odseku od Celov¬ ške ceste do tovarne Iskra Pržanj 58.000 Skupaj - rekonstrukcija cest 354.000 B. Iz sredstev Sklada za komunalno urejanje mestnih zem¬ ljišč Dohodki tega sklada so prvenstveno sredstva, zbrana iz komunalnega prispevka, ki ga vplačujejo koristniki mest¬ nih zemljišč, razen tega pa tudi dohodki iz ostalih virov (dotacije, krediti itd.). Sklad je pripravil predlog potrebnih sredstev za komunalno ureditev v višini 2 milijardi 938 mi¬ lijonov din. Toliko sredstev prav gotovo ne bo mogoče zbrati, zato naj občani sami odločijo, katera komunalna dela naj imajo letos prednost. Vsaka soseska naj bi upoštevala višino predvidenih sred¬ stev, ki bodo zbrana, in sicer po stanovanjskih soseskah: lani letos (Nadaljevanje na 10. strani) KJE BOMO VOLILI? V SKUPINI PROSVETE IN KULTURE (Nadaljevanje z 8. strani) 1. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Neva MILADINOVIČ — Šola Zvonka Runka — Vzgojno-varstveni zavod M. Majcen — Vzgojno-varstveni zavod Sp. Šiška — Knjižnica — Muzej NOB. 4. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Tone SIGULIN — Šola Franca Rozmana — Šola Alojza Kebeta — V. gimnazija — Glasbena šola — Šentvid 70 — Šola DSNZ. 5. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Marjan TAVČAR — Šole v Medvodah — Šola Frana Milčinskega — Nižja gasilska šola Medvode — Nižja glasbena šola Fr. Štur¬ ma — Šola Šmartno, Vodice — Vzgojno-varstveni zavod Vo¬ dice. V SKUPINI ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA 1. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: dr. Boris ŠUŠTERŠIČ — Železniški zdravstveni dom. 2. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik: Franc VIDMAR — Bolnica dr. Petra Držaja. V SKUPINI DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZA¬ CIJAH IN DRUŠTVIH 2. VOLILNA ENOTA: Dosedanji odbornik: Slavica PAVLIC — Sklad za zidanje stanovanj- skih hiš ohčine — Postaja LM šiška, Šentvid, Medvode — Šentvid 70. VOLITVE NOVIH REPUBLIŠKIH POSLANCEV Tudi polovici republiških poslancev, ki smo jih volili volivci z območja naše ob¬ čine, poteče letos izjemni dvoletni mandat. Zaradi te¬ ga bomo letos volili polovi¬ co novih republiških poslan¬ cev za — republiški zbor, — gospodarski zbor, — socialno-zdravstveni zbor, — prosvetno-kulturni zbor in za — organizacijsko- politični zbor. REPUBLIŠKI ZBOR Volivci, ki stanujejo na območju 63. in 65. republiške volilne enote, bodo spomladi volili ■ svojega predstavnika v republiški zbor, in sicer: 63. VOLILNA ENOTA, _ki zajema območje terenov Litostroj, Zg. šiška in Dravlje. Dosedanji poslanec: Cvetka ŽORŽ 65. VOLILNA ENOTA, _ki zajema območje terenov bivše občine Medvode. Dosedanji poslanec: Dominik T OMAZIN Volivci, ki delajo v spodaj navedenih delovnih organi¬ zacijah, bodo prav tako spo¬ mladi volili svoje predstav¬ nike v razne zbore republi¬ ške skupščine, in sicer: GOSPODARSKI ZBOR 37. VOLILNA ENOTA, ki zajema naslednje delovne organizacije: Ingrodex, Plutal, Torbica, čevljarsko obrtno po¬ djetje šiška, »Peko«-posloval- nica Šiška, Pivovarna Union, Alko, Hotel Bellevue, vsa go¬ stinska podjetja in Hotel Ili¬ rija, Slovenija-les in Metalka- obrata Vižmarje, vsa železniška podjetja v šiški, železniški po¬ staji šiška in Vižmarje, PTT Šiška in Šentvid, ŽTP-nadzor- stvo prog, Kompas-garaže, Slo- (Nadaljevanje na 10. strani) 10 mm: . W- A *• **?*»•»: '***''■ ,x- .♦*■■%» Vse se menja, staro se umika novemu' NAŠI ZVEZNI POSLANCI Pred dvema letoma smo izvolili v: — zvezni zbor zvezne skupščine Edvarda Kardelja -— gospodarski zbor zvezne skupščine Milana Vid¬ marja — socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine Dolfko Boštjančič — prosvetno-kulturni zbor zvezne skupščine dr. ing. Milana Osredkarja — organizacijsko-politični zbor zvezne skupščine Janeza Zemljariča Vsi navedeni poslanci imajo štiriletni mandat in zaradi tega ne bomo volili letos novih zveznih po¬ slancev. ŠIŠENSKA TRIBUNA Zanimive in spodbudne spremembe v obdavčitvah KAKŠNE IN KOLIKŠNE PRISPEVKE IN DAVKE BOMO PLAČEVALI LETOS Temeljni zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti in zakon o prispevkih in davkih občanov v osnovi spreminjata dosedanja načela o financiranju in predpisovanju prispevkov in davkov ter postavljata občinske samoupravne organe pred mnogo odgo¬ vornejše naloge. Bistvo je v tem, da bo višina prispevkov in davkov, ki jih občinska skupščina samo¬ stojno sprejema, odvisna od programa del in dejavnosti, ki jih bomo sprejemali s svojim družbenim planom in proračunom. Zato bomo morali nujno temeljito pretresti in pre- diskutirati občinski program razvoja, zlasti na področju družbenih služb in komunalne dejavnosti ter tako prečiščen program uskladiti z občinskimi dohodki, ki pa so neposred¬ no vezani na višino davkov in prispevkov občanov. —- Če prispevkov in davkov letos ne bomo bistveno zvi¬ ševali od obremenitev, ki so veljale lani (razen določe¬ nih izjem, kjer bo treba le¬ te še znižati kot npr. v kme¬ tijstvu, zasebni obrti), lahko predvidevamo letos nasled¬ nje dohodke: Proračunski dohodki Bruto realizacija (skupno za zvezo, Del, ki ostane republiko in občino) občini lani letos letos (vse v tisočih din) GLAVNI DOHODEK OBČINE Prispevek iz osebnega do¬ hodka iz delovnega razmer¬ ja združuje bivši proračun¬ ski prispevek in dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka. Predvi¬ devamo, da bo znašala skup¬ na stopnja tega prispevka 17 °/o (lani 17,25 %), ki se de¬ li: 3% zvezi, 7 % republiki in 7 °/o občini. Ta prispevek predstavlja glavni dohodek občine. Ce bi republika pred¬ pisala zase višji odstotek, npr. 7,5 %>, bi pri predvide¬ nem skupnem 17 °/o prispev¬ ku ostalo občini 158 milijo¬ nov manj sredstev, če se ne odloči za zvišanje skupne stopnje. Vsak odstotek nad predvideno 17 °/o stopnjo po¬ meni novih 316 milijonov občinskih dohodkov. DOHODEK IZ KMETIJSTVA Prispevek od osebnega dohodka iz kmetijske dejav¬ nosti združuje bivšo dohod¬ nino in občinsko doklado. Po dosedanjih predpisih smo osnova: katastrski dohodek prva varianta od 50.000 do 250.000 od 250.000 do 500.000 nad 500.000 druga varianta od 50.000 do 200.000 od 200.000 do 400.000 od 400.000 do 600.000 od 600.000 do 800.000 od 800.000 do 1,000.000 od 1,000.000 do 1,300.000 nad 1,300.000 dohodnino obračunavali po zvezni lestvici, in sicer od 9 do 35% v skladu z višino katastrskega dohodka med 30 do 800.000 din, pri kata¬ strskem dohodku nad 800 tisoč din pa po stopnji 40%. Razen dohodnine smo obra¬ čunavali občinsko doklado v prvem in drugem proizvod¬ nem okolišu od 40 do 90 %, v četrtem pa od 3 do 11 %. Po novih predpisih pa je predvideno, da kmetijski proizvajalci plačujejo od skupnega katastrskega do¬ hodka posameznega gospo¬ darstva prispevek od oseb¬ nega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer po pro¬ gresivnih stopnjah, ločeno za posamezni proizvodni okoliš. Proizvodni okoliš Po predlogu mestnih ob¬ čin bi obračunavali prispe¬ vek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po na¬ slednji lestvici Proizvodni okoliš KJE BOMO VOLILI? (Nadaljevanje z 9. strani) venija-vino, Slovenija-avro, skladišče Šiška, Dežnik, zaseb¬ ni obrtniki na območju šiške, Šentvida, Vižmarij in terenov Šmartna do Vodic, Avtotehna, poslovalnice-prodajaine Tovar¬ ne mesnih izdelkov, Cosmos, Jugotehnika skladišče Šiška, Galis, vse poslovalnice »Prehra¬ ne« in »Mercatorja« v Šiški, Tr- gohlad in Uprava trgov, DeSi- katesa-poslovalnica Šiška, B> sanka-predstavništvo Šiška, Volna-poslovalnice Šiška, Kovi- na-poslovalnica Šiška, Mesari¬ ja Škofja Loka.prodajalne ši¬ ška, Tobak-prodajalne šiška, Kinematografsko podjetje-ob- rati šiška, Petrol-črpalke v Ši¬ ški, Spectrum, Javor, Elektro- vod in nove poslovalnice pro¬ dajalne in predstavništva tr¬ govskih podjetij Contal, Slov - nija-avto in Astra, Mavrica-Cc- lor, Veletekstil, Grmada-poslov- na enota šiška, Emba, Emona- poslovalnice šiška, Ljubljanske mlekarne-poslovalnice šiška. Drogerija, Labod-sprejemališč« Šiška, Brivnice in česalnice- obrati šiška in Brivsko-frizer- sko podjetje — obrati šiška, Kurivoprodaja, Modna krojač niča, CZP Pravica — posloval¬ nica Šiška, Veletrgovina Sara¬ jevo — predstavništvo šiška Veletekstil — obrat šiška, Gra dbeno podjetje šiška, ZRKM Gameljne, Gradbeno podjetje Gradis — gradilišče šiška, Lek, Žito — poslovalnice šiška, De¬ kor, Obrtno podjetje Dimnik, Mizarstvo šiška, Ljubljana- transport, Tiki, Mestna plinar¬ na, Unitas, Monter, Elektro- mehanika, Kovinar, Narodna banka — podružnica Šiška, Ko¬ munalna banka — ekspozitura Šiška, Tiskarna Narodne ban¬ ke, krajevne skupnosti: Milana Majcna, Hinka Smrekarja, Šer- cerjevo, Litostroj, Zgornja ši¬ ška, Dravlje, Šentvid; Avto- montaža, pleskarstvo Sloga, Pleskarstvo Kebetova, Olepša, va, Iskra Pržanj, Iskra-TEN, Iskra-magneti, feriti in kerami¬ ka, Gradbeno podjetje Megrad — obrat Vodice in Dravlje, Ob¬ nova. Dosedanji poslanec: Milan ŠPOLAR SOCIALNO- ZDRAVSTVENI ZBOR: 38. volilna enota, ki zajema naslednje zdravstve¬ ne ustanove: železniški zdrav¬ stveni dom, ZD Šentvid in ZD Medvode. Dosedan j i _poslanec: Marjan ŠENK PROSVETNO-KULTURNI ZBOR: 37. volilna enota ki zajema naslednje zdravstve- in zavode: Osnovna šola Zvon¬ ka Runka, Vzgojno-varstveni zavod Lepodvorska 5, Vzgojno- varstveni zavod Celovška cesta, Knjižnica šiška, Muzej ljudske revolucije, Osnovna šola Hinka Smrekarja, IKŠ — Kurilniška 3, IKŠ — Litostroj, Vzgojno- varstveni zavod Litostroj, Os¬ novna šola Valentina Vodnika, Sava-film, Vzgojno-varstveni zavod Zg. Šiška, Vzgojno-var. stveni zavod Šentvid, Vajeniški dom Šentvid, Zavod za glasbe¬ no vzgojo. Dosedanji poslanec: Ive ŠUBIC ORGANIZACIJSKO- POLITIČNI ZBOR: 38. volilna enota ki zajema naslednje ustanove: Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine šiška, Postaje LM Šiška, Šentvid in Medvode, vo¬ livci ustanove Šentvid 70. Dosedanji poslanec: Lojzka SMOLIČ ŠIŠENSKA TRIBUNA 11 Spremembe v obdavčitvah ' (Nadaljevanje z 10. strani) Glavna značilnost obeh variant je v tem, da predvi¬ devata oprostitev plačeva¬ nja prispevka na splošno do 50.000 din katastrskega do¬ hodka in v celoti v četrtem proizvodnem okolišu. Druga varianta je v stopnjah mi¬ lejša v III. proizvodnem okolišu in pri nižjih kata¬ strskih dohodkih, ostrejša pa v I. proizvodnem okolišu in pri višjih katastrskih do¬ hodkih. Po odloku skupščine naše občine so kmetijske obde¬ lovalne površine in gozdovi na območju naše občine razdeljeni na tri proizvodne okoliše, in sicer: I. proizvodni okoliš obse¬ ga katastrske občine: Bri¬ nje (del), Bukovica, Drav¬ lje, Gameljne, Polje, Rep- nje, Skaručna, Sp. Šiška, Stanežiče, Šmartno pod Šmarno goro, Šentvid, Ta- takse Šiška, Hraše, Medvode, Mo¬ še (razen naselja Dragočaj- na), Preska, Senica, Sp. Pir¬ niče, Zg. Pirniče, Zapoge, Zbilje. II. proizvodni okoliš ob¬ sega katastrske občine: Veš¬ ča, Moše (naselje Dragočaj- na), Sora, Glince (razen na¬ selja Toško čelo), Smlednik. III. proizvodni okoliš ni predviden. IV. proizvodni okoliš ob¬ sega katastrske občine: Glince (naselje Toško čelo), Rašica, Golo brdo, Studen- čice, Topol, Žlebe, Šenkov turn. V smislu 49. člena zakona o prispevkih in davkih se dohodek od gozda ne obra¬ čunava pri katastrskem do¬ hodku, pač pa je osnova pri¬ spevka vrednost posekanega lesa. Po predlogu naj bi se ob¬ računaval prispevek po stopnji 40 °/o od obračunane Oprostitev je predvidena v istih primerih kot pri gozdni taksi. Na področju kmetijske po¬ litike lahko občinska skup¬ ščina predpiše oprostitve in olajšave od plačevanja pri¬ spevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, in sicer: v primerih zaradi osebnih, družinskih in po¬ sebnih razmer zavezanca prispevka in najmanjšega z odlokom določenega oseb¬ nega dohodka — zlasti če preživlja mladoletne otroke, ali za delo nezmožne odras¬ le družinske člane — ali če zaradi ostarelosti ali hujše trajne bolezni ne more zem¬ ljišča primerno obdelati in nima dovolj za delo zmož¬ nih družinskih članov, ka¬ kor tudi, če ne more oddati zemljišča v zakup. Prispe¬ vek se ustrezno zniža, če je zavezanec imel v letu, za katerega se odmerja prispe¬ vek, večje izdatke za zdrav¬ ljenje ali v primeru smrti družinskih članov. DOHODEK OD ZASEBNE OBRTI Prispevek osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti Tudi ta prispevek združu¬ je bivšo dohodnino in ob¬ činsko doklado. Predvideni pa so štirje načini obraču¬ navanja prispevka iz do¬ hodka : PO PAVŠALNI OSNOVI Prispevek po pavšalni let¬ ni osnovi, katerega plačuje¬ jo občani, ki samostojno opravljajo storitveno obrt¬ no dejavnost. To pomeni, da bo tem obrtnikom, ki opravljajo storitveno obrt¬ no dejavnost, kamor spada tudi zasebno gostinstvo, pri¬ spevek odmerjen po pavša¬ lu, za leto dni vnaprej. Osnova za izračun pri¬ spevka pa ne sme presega¬ ti višine poprečnega letnega osebnega dohodka, ki ga do¬ seže delavec z ustrezno kva¬ lifikacijo v rednem delov¬ nem času v gospodarskih organizacijah iste ali po¬ dobne dejavnosti. Tudi stop¬ nja prispevkov po pavšalni letni osnovi sme dosegati največ stopnjo, ki je pred¬ pisana za osebne dohodke iz delovnega razmerja. Tako sta predlagani dve varianti za obračun prispev¬ ka po pavšalni letni osnovi: Stopnja letni bruto osebni dohodek I. varianta II. varianta do 900.000 do 1,100.000 do 1,300.000 do 1,500.000 do 1,800.000 nad 1,800.000 PO LETNEM ZNESKU Prispevek v pavšalnem letnem znesku bodo plače¬ vali tisti zavezanci, ki oprav¬ ljajo obrtno ali kakšno dru¬ go gospodarsko dejavnost g o/ 0 15 °/o ne glede na g 0 y o višino osnove 10 °/o 12 % 14% 17% priložnostno, ali v manjšem obsegu, torej tisti, ki se po¬ leg redne zaposlitve ukvar¬ jajo s svojim dopolnilnim delom, kot postranskim po¬ klicem ali opravljajo dolo¬ čene storitve s svojim fizič¬ nim delom. Sem spadajo tudi obrtniki, ki nimajo stalnega poslovnega mesta, kakor tu¬ di vaški obrtniki in gostil¬ ničarji, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in je taka obrtna dejavnost le vzporedna ali občasna. Da zavezanec opravlja storitve¬ no obrt v manjšem obsegu, naj bi se tudi smatralo, če ima obrtnik več kot 60 let in če ne zaposluje tuje de¬ lovne moči (niti vajenca). Letni pavšalni prispevek naj bi znašal: za opravlja¬ nje gradbenih in montažnih storitev, avtomehaničnih, avtoličarskih, popravljanje električnih aparatov in stro¬ jev 30.000 din, za vse druge storitvene dejavnosti 5000 dinarjev. OD KOSMATEGA DOHODKA V odstotku od kosmatega dohodka se predpiše stop¬ nja prispevka, kadar gre za storitve, ki jih opravljajo občani državnim organom ali drugim organizacijam, pa niso v delovnem raz¬ merju. Prispevek se plačuje zlasti od raznih dohodkov iz provizij pri prodaji srečk, knjig, časopisov in podob¬ nih uslug, ki jih opravljajo občani za jugoslovansko lo¬ terijo, za ustanove za var¬ stvo malih avtorskih pravic, knjižne in časopisne založ¬ be. Nadalje se plačuje od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti in do¬ hodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, Osnova za prispevke od obrtnih dejavnosti po de¬ janskem dohodku se ugo¬ tavlja za leto dni nazaj, in sicer: — pri zavezancih, ki so dolžni voditi poslovne knji¬ ge na podlagi bilance. Po predlogu naj bi poslovne knjige vodili le davčni za¬ vezanci, ki ustvarjajo' pro¬ met nad 15 milijonov. — pri zavezancih, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, pa na podlagi napo¬ vedi zavezanca. Oprostitve in olajšave od plačevanja prispevka od obrtne dejavnosti predpisu¬ je občinska skupščina. V primerih zaradi starosti, so¬ cialnega stanja in bolezni sklepa o znižanju občinski svet za družbeni plan in fi¬ nance po predlogu upravne¬ ga organa, ki je pristojen, za finance. V prednjem smo navedli najvažnejše vrste prispev¬ kov, torej prispevke iz kme¬ tijske dejavnosti, gozdar¬ stva in obrtnih dejavnosti. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK Od drugih prispevkov in davkov, ki jih predvideva novi zakon, bi bilo primer¬ no navesti še krajevni sa¬ moprispevek. O uvedbi te¬ ga samoprispevka odločajo zbori občanov in se lahko uvede za zgraditev komu¬ nalnih, kulturnih, zdrav- delovne in druge organiza¬ cije. Ze po dosedanjih predpi¬ sih so se ti primeri obrav¬ navali v istem smislu in no¬ vi predlog ne vnaša bistve¬ nih sprememb. Z razliko, ko je odstotek v nekaterih pri¬ merih nižji in znaša od 10 do 20 % od posameznega kosmatega dohodka. PO OSEBNEM DOHODKU Po dejanskem osebnem dohodku pa plačujejo pri¬ spevek od obrtnih dejavno¬ sti zavezanci, ki se ukvar¬ jajo z obrtno proizvodnjo, in drugi, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne pla¬ čujejo po pavšalni letni os¬ novi, v pavšalnem letnem znesku ali v odstotku. Osnova za ta prispevek se ugotavlja po dejanskem do¬ hodku na podlagi vodenih poslovnih knjig ali na pod¬ lagi davčne napovedi zave¬ zanca. Predvsem se to na¬ naša na proizvodne obrtne dejavnosti. Osnova* za izračun pri¬ spevka pa načeloma ne mo¬ re biti nižja od poprečnega letnega osebnega dohodka, ki ga doseže delavec z ustrezno kvalifikacijo v red¬ nem delovnem času v go¬ spodarskih organizacijah iste ali podobne dejavnosti. Enako tudi stopnja ne more biti nižja, kot velja za oseb¬ ne dohodke delavcev v dru¬ žbenem sektorju. Za proizvodno obrt se predlaga lestvica prispev¬ kov iz osebnih dohodkov v dveh variantah, in sicer: stvenih in drugih objektov, ki imajo neposreden pomen za občana. Ta se uvaja na predlog krajevne skupnosti na podlagi zborov volivcev tistega območja, za katero se krajevni samoprispevek uvaja ali na podlagi refe¬ renduma. Krajevni samo¬ prispevek se uvede v goto¬ vini, delovni sili, materialu in drugih storitvah, mora pa biti izražen tudi v vredno¬ sti. Krajevni samoprispevek se uporabi za namene, za katere je bil uveden, ter se o uporabi sredstev sestavi zaključni račun, ki se pred¬ loži v potrditev organu, ki je ta samoprispevek uvedel. ODGOVORNA NALOGA OBČANOV Kot vidite, ne prihajamo letos na zbore volivcev z že izdelanim osnutkom progra¬ ma proračunskih dohodkov in izdatkov, pač pa Vam predlagamo vse želje in po¬ trebe, ki smo jih doslej pre¬ jeli. Naloga vseh občanov je, da temeljito proučijo te predloge in se preudarno odločijo za tiste, ki so naj¬ važnejši, pri čemer pa mo¬ rajo upoštevati prvenstveno potrebe tistih dejavnosti, ki so zajamčene z našo ustavo. Proučite torej pazljivo še enkrat vse te predloge! Po¬ govorite se o tem z drugimi in pridite na zbor občanov z dobro premišljenimi do¬ končnimi predlogi! KDAJ IN KJE uradne ure ZA STRANKE Tovariš urednik, bralci lista bomo zelo hvaležni, če nam boste na stalno določenem mestu v listu dajali tudi informacije o uradnih urah za stranke v raznih uradih, zavodih, servisih itd. S tem bi nam prihranili mnogo jeze in ne¬ potrebno izgubljanje časa. ODGOVOR: Sprejemamo Vašo pobudo in vabimo vse, da nam sporoče vsako spre¬ membo v času, ki ga imajo za sprejemanje strank. Te objave so brezplačne. URADNE URE ZA STRANKE Upravni organi občinske skupščine — v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure — v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure Komunalna banka — vsak dan od 7.30 do 11.30 — v sredo tudi od 16. do 18. ure — v soboto samo od 7.30 do 10. ure Zdravstveni dom Dežurna služba — ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutraj — ob nedeljah in praznikih vso noč in ves dan telefon: 3-33-42 in 3-32-21 Otroški dispanzer Ambulanta za bolne otroke posluje vsak dan od 7. do 13. ure Občinske zveze družbenih organizacij vsak dan od 7. do 14. ure v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v soboto od 7. do 12. ure Društvo upokojencev v ponedeljek in petek od 16. do 18. ure v sredo od 9. do 11. ure NUJEN JE ARHIV O MODERNIZACIJI NAŠE OBČINE Tovariš urednik, v nekaj mesecih bo sre¬ dišče naše občine popolno¬ ma spremenilo svojo zuna¬ njo podobo. Le težko si bo¬ mo sodobniki predstavljali, kakšno je bilo še. pred krat¬ kim okolje n. pr. nekda¬ nje Celovške ceste. Za za¬ namce pa bo nedvomno za¬ nimivo, kakšna je bila Šiška kot dolga predmestna vas. Zaradi tega menim, da bi morala naša občinska skup¬ ščina zbirati tudi fotograf¬ sko dokumentacijo tega raz¬ voja za morebitne poznejše razstave, študije, primerjave itd. Predlagam, da občinska skupščina prek našega ob¬ činskega lista razpiše od¬ kup najboljših fotografij iz izgradnje, rekonstrukcije itd. Fotosi naj bodo v veli¬ kosti 18 krat 13 cm. M. V. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! osnova letni bruto Stopnja osebni dohodek I. varianta II. varianta 12 ŠIŠENSKA TRIBUNA NAŠI KRAJI IN LJUDJE BUKOVICA-ŠENKOV TURN ® Letna konferenca SZDL Bukovica-Šenkov turn ko¬ nec prejšnjega meseca je bi¬ la ob razmeroma skromni udeležbi.(27) vseeno zelo za¬ nimiva. Poročila in razpra¬ va so pokazali, da obstajajo na področju te krajevne skupnosti tako rekoč vse vrste družbenih organizacij in društev, vendar bi njiho¬ vo delo lahko bilo mnogo uspešnejše, če bi še bolj uveljavili načelo koordini¬ ranega sodelovanja in na¬ črtnega programiranja de¬ la. Tako bi namreč razpo¬ ložljivi kadri ob danih sredstvih in možnostih lah¬ ko dosegli vsekakor boljše uspehe. ® Zahvala občanov Občani iz Bukovice in Utika, zbrani na proslavi počastitve »Dneva JLA«, so ob tej priložnosti proslavili tudi odprtje vodovoda v na¬ seljih Utik in Bukovica ter hkrati poslali naši občinski skupščini naslednje zahval¬ no pismo : Najiskreneje se zahvalju¬ jemo občinski skupščini za vso pomoč in razumevanje, ki ste nam ga izkazali ob graditvi vodovoda. S tem ste nam omogočili, da smo prišli do zdrave pitne vode. Ob tej priložnosti vas tudi naprošamo, da bi pomagali pri gradnji vodovoda tudi vasem Koseze in Šenkov turn, da tudi oni čimprej pridejo do zdrave pitne vode. DRAVLJE ® Mladina v Klubu V Klubu Draveljčanov je zopet vse razgibano. Pionir¬ ji se marljivo udejstvujejo v raznih interesnih krožkih, še prav posebno pa v svo¬ jem lutkovnem gledališču. Mlajši mladinci imajo v okviru kluba vsako soboto popoldan organizirano siste¬ matično filmsko vzgojo z rednimi kino predstavami. Vsak torek je za mladino organizirana tudi sistema¬ tična plesna šola pod vod¬ stvom plesnega učitelja Jen¬ ka. Razen tega deluje v ok¬ viru kluba tudi zabavni an¬ sambel ter več drugih inte¬ resnih skupin, knjižnica itd. V okviru Kluba Dravelj¬ čanov so pred kratkim pri¬ redili tudi večer afriške liri¬ ke z gostovanjem dijakov I. gimnazije. Posebno veliko zanimanje je bilo za veseli večer, na katerem je nasto¬ pal ansambel »Boris Frank s svojimi Kranjci«, saj je bila dvorana kina Dravlje nabito polna razigranega občinstva. ® Desetletnica Lutkovnega gledališča s premiero igre Naceta Simončiča »Kljukče- ve počitnice« je bila res le¬ po doživetje. Vsekakor bi bilo prav, če bi prizadeva¬ njem teh mladih entuzia¬ stov posvetili več pomoči in pozornosti ter jim omogoči¬ li še nadaljnji kvalitetni razvoj in napredek. MILAN MAJCEN ® Letna konferenca SZDL na območju krajevne skup¬ nosti Milana Majcna (konec prejšnjega meseca) je poka¬ zala precejšnjo aktivnost na vseh področjih krajevnega družbenega dela. Izražena je bila tudi želja po boljšem obveščanju občanov o raz¬ nih problemih komune. Ne¬ dvomno bi tu lahko precej pripomogel tudi krajevni družbeni center kot koordi¬ nator programov dela vseh krajevnih družbenih organi¬ zacij, kjer bi občinski od¬ bornik in drugi izvoljeni člani raznih samoupravnih organov lahko tolmačili pe¬ reče komunalne probleme. PODUTIK • Letna konferenca SZDL na območju krajevne skup¬ nosti Podutik, ki je bila ko¬ nec prejšnjega meseca, je mimo organizacijskih vpra¬ šanj zajela zlasti razna pe¬ reča komunalna in gradbe¬ na vprašanja tega okoliša. Med drugim so sprejeli tudi osnutek plana nujnih vodo¬ vodnih, cestnih in drugih del v višini 4 milijone din. Iz¬ volili so tudi nov upravni odbor s tovarišem Jankom Šinkovcem na čelu. Vseka¬ kor bi bilo priporočljivo, če bi občinski odbornik priha¬ jal občasno v krajevni druž¬ beni center na nevezane razgovore z volivci o raznih tekočih vprašanjih. TACEN • Program kulturno-pro- svetne dejavnosti na območ¬ ju krajevne skupnosti Ta¬ cen obsega delo v 5 sekci¬ jah. Dramska sekcija bo le¬ tos gostovala predvsem po drugih krajih s »Kranjskim Janezom«. Izobraževalna sekcija že uresničuje letoš¬ nji program z 10 predava¬ nji. Tudi klubska sekcija je bila lani zelo aktivna, saj je priredila več poljudno znan¬ stvenih predavanj ter zelo uspelo šolo za starše, zato tudi letos ne 'bo zmanjšala svoje aktivnosti. Težave so le s pevsko sekcijo (po¬ manjkanje pevovodje) ter z Tovariš urednik, leto za letom doživljamo isto. Zaradi lažje in eno¬ stavnejše letne inventure prenehajo poslovodje posa¬ meznih trgovinskih poslo¬ valnic že v začetku meseca decembra naročati novo bla¬ go. Pri tem mislijo le na to, kako bi sebi in svojemu osebju olajšali znane, zelo neprijetne in zamudne let¬ ne inventure. Obratno pa prav konec koledarskega leta prav v zvezi z dedkom Mrazom in novoletnimi prazniki, izpla¬ čanimi nagradami in trinaj¬ stimi plačami, izvrše potro¬ šniki mnogo večji pritisk na tržišče. Konec vsakega poslovne¬ ga leta opažamo prav zara¬ di tega v vseh trgovinskih lokalih isti pojav: na eni strani občutno osiromašenje ponudbe v pogledu asorti- mana in kvalitete blaga, na drugi strani pa vsako leto večji pritisk potrošnikov na tržišče. Tudi konec lanske¬ ga leta so bile vse trgovine prepolne potrošnikov, ki pa niso mogli vedno in povsod kupiti tega, kar so želeli. Zadovoljevati so se morali z nakupom neustreznega, tu in tam tudi nekurantnega blaga, čeprav so imela pro¬ izvodna, uvozna in veletr- govska podjetja v svojih skladiščih dovolj najrazno- vrstnejšega kvalitetnega blaga. Vprašujem Vas: O Doklej bomo občani kot potrošniki še žrtve komodi- tete in brezbrižnega odno¬ sa trgovinskega kadra do kupcev? • Kdaj bomo tudi pri nas spremenili nemogoč sistem, da ostajajo trgovine kar po več dni »zaprte zaradi in¬ venture«? © Kaj naj storimo potroš¬ niki? I. F., Sp. Šiška ODGOVOR: Problem je res pereč, toda ni nerešljiv. Trgovinsko podjetje »Mi- gros« v Švici opravi npr. in- zabavno sekcijo (domačini si vendar žele ustrezne za¬ bave in razvedrila). Korist¬ no bi bilo vsekakor tudi so¬ delovanje prosvetnih delav¬ cev. ZGORNJA ŠIŠKA ® Letna konferenca SZDL v Zg. Šiški je pokazala zelo razgibano in plodno delo, čeprav se je 35 sej v dve¬ letni dobi udeleževala ko¬ maj polovica izvoljenih od¬ bornikov, dejansko delo pa je slonelo na 2 do 3 aktivi¬ stih, kar pa pri 3620 članih SZDL in nad 500 članih ZKJ nikakor ni pravilno. Vzrok pasivnosti članstva je iskati predvsem v preslabi povezanosti z njim in pre¬ slabi informiranosti ter ne¬ upoštevanju mnenja obča¬ nov, kar bo vsekakor treba popraviti. venturo po vseh svojih tr¬ govinskih poslovalnicah od 18.30 do 20.30, to je v — dveh nadurah, ne da bi po¬ trošniki to začutili v kakrš¬ ni koli neprijetni obliki. Na¬ ša trgovinska podjetja poši¬ ljajo svoje poslovodje na prakso v razna sodobno ure¬ jena trgovinska podjetja v tujini. Vprašanje je samo: zakaj in čemu izkušenj iz te prakse ne presajajo tudi k nam? Kaj naj v tem oziru store potrošniki in ali so res popolnoma brez moči? Posamezni potrošnik tu res ne more ničesar storiti, toda tudi potrošniki imajo možnost, da prek potrošni¬ ških svetov (ki žal tudi sami bolj ali manj brezbrižno ži¬ votarijo le na papirju), zla¬ sti pa prek zborov volivcev in zborov občanov ter svo¬ jih občinskih odbornikov iz¬ vrše določen pritisk, da se zgoraj navedene razmere postopoma zboljšujejo in končno v celoti odpravijo nezdravi pojavi konec vsa¬ kega koledarskega leta. ZNIŽANJE OBČINSKEGA DAVKA NA VINO Tovariš urednik, pred meseci je bil ukinjen zvezni prometni davek na Rešitev: osnovanje kra¬ jevnega družbenega centra kot koordinatorja sodelova¬ nja vseh krajevnih družbe¬ nih činiteljev na enotno programiranem delu z ob¬ čani. REKREACIJA Občinsko prvenstvo mlajših mladincev v košarki in strelstvu V drugi polovici prejšnje¬ ga meseca je bilo v fizkul- turnem domu v Zg. Šiški občinsko mladinsko prven¬ stvo v košarki, ki ga je or¬ ganiziralo šolsko športno društvo Valentin Vodnik. Gd 8 povabljenih osnov¬ nih šol so se udeležili tega tekmovanja le mladinci in mladinke s 3 osnovnih šol. Najboljše rezultate so do¬ segli mladinci in mladinke z osnovne šole Valentina Vodnika. Ta dan je bilo tudi občin¬ sko tekmovanje mlajših mladincev v streljanju z zračno puško. Najboljše re¬ zultate so dosegli mladinci Opeka, Bizjak in Tropan, vsi z osnovne šole v Zg. Šiški. vino in druge alkoholne pi¬ jače. Tudi nekatere občin¬ ske skupščine so nato ustrezno znižale ta davek. Kako je s tem v naši ob¬ čini? A. B. ODGOVOR: Tudi naša ob¬ činska skupščina je izvedla določeno znižanje občinske¬ ga prometnega davka na vi¬ no in druge alkoholne pija¬ če. Najbolj pozitivno pri tem je, da se je prejšnja obdav¬ čitev od višine prodajne ce¬ ne sedaj spremenila tako, da je obdavčitev določena le na količino ne pa na prodajno ceno. Tako je stimulirana večja potrošnja kvalitetnih vin, ki so bila prej zaradi višjih prodajnih cen mnogo občutneje obdavčena ter za¬ to seveda tudi še občutneje dražja kot cenejša in slab¬ ša vina iz drugih republik. Sedaj se plačuje od vsa¬ kega litra 60 din, od litra piva 50 din, od žganja 250 din in od drugih alkoholnih pijač 300 din občinskega prometnega davka. Zaželeno je seveda, da bi to znižanje prometnega davka občutili predvsem potrošniki oziro¬ ma da se bodo alkoholne pi¬ jače v naših gostinskih lo¬ kalih dejansko pocenile. KAKŠEN BO LETNI DOHODEK OBC. SKUPŠČINE (Nadaljevanje z 11. strani) Predvideni letošnji dohodki občinske skupščine bi torej v smislu navedenih predlogov znašali (v tisočih): I. Dohodki občinskega proračuna 3,276.728 II. Dohodki cestnega sklada 78.086 Skupaj 3,354.814 III. Dohodki sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč 700.000 Za izvedbo vseh predlaganih del po navedenih predlogih bi potrebovali: I. Izdatki, ki bremenijo proračun in cestni sklad 5,071.725 II. Izdatki, ki bremenijo komunalni sklad, že znižani 1,621.000 (po programu sklada znašajo vsa dela, ki naj bi jih izvajali, 2 milijardi 937 milijonov 650 tisoč dinarjev) Razlike so torej naslednje: I. Višek izdatkov nad dohodki, ki bremeni ob¬ činski proračun in cestni sklad 1,716.911 II. Višek izdatkov nad dohodki, ki bremenijo sklad za komunalno urejanje mestnih zem¬ ljišč 921.000 Zahvaljujemo se za vse novoletne čestitke, zlasti naših fantov v JLA. Obenem sporočamo, da bomo vse sprejete dopise in članke v raznih rubrikah objavili v prihodnji šte¬ vilki lista. Vabimo vse, da nam pošiljajo dopise in vpra¬ šanja, ki jih zanimajo. UREDNIŠTVO NgNj Predlogi in pritožbe občanov | INVENTURA V DVEH NADURAH