The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper »» United States of 'America štev. (no.) 97 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST Vi AMERIKI ®e»lo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE zveze v ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) Najstarejii in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. chicago, ill., sobota, 19. maja — saturday, may 19, 1934 LETNIK (VOL.) XL1II Tržaški škof v sponi s fašizmom-Ljudstvo za Roosevelta Tržaški škof, msgr. fogar, imel toliko juna- štva, da je javno povedal resnico o faši-*? stih. — časopisje v italiji pod suženjsko i cenzuro. — fašistično časopisje besni nad škofom. p Rim, Italija. — Nepopisno ogorčenje je nastalo med fa- v. sizmom po celi Italiji nad škofom v Trstu, Msgr. Fogarjem, ker je imel ta toliko poguma, (la je povedal javnosti par bridkih resnic o fašizmu. Časopisje ga žigosa, da je njegovo Mišljenje protiitalijansko in Protifašistično in njegovo vedenje tako, da ga dela neprimernega za škofovsko mesto. Vihar je izzval škof Fogar s Svojim govorom, ki ga je imel Pred nekaj dnevi v semenišču v Gorici, ko se ie iavno izrazil, da se pod fašističnim režimom Potroši milijone lir v korupcij-ske svrhe in da fašsti pod krinko patriotizma uganjajo take stvari, o katerih se sploh ne more govoriti. V svojem govoru je škof izvajal, da katoliška duhovščina v Itali ji sploh nič ne ve o zlu in krivicah, ki se danes gode in • polna. ..Času-. Disje mora molčati in se podvreči v tako skrajno sužnost, da niti vatikansko glasilo, Os-servatore Romano, ne sme pisati, kar bi želelo. Njemu samemu, škofu, pa je prepovedalo. da bi izdal v javnost, koliko je število slovanskega prebi-' valstva v njegovi škofiji, in te-£a je okrog 200,000. Poleg te omembe slovanstva y njegovi škofiji je pristavil \ skof tudi, da je ravno jugoslo-j vensko prebivalstvo najbolj verni del njegove črede, s či-^er je seveda Italijane najbolj Živo zadel in ta del njegovega lovora je dal glavni povod, da So ga proglasili za protiitalijan-Rkega. Razmerje med Italijo in ^goslavijo je namreč stalno kolj ali manj napeto, ako že ne Nravnost sovražno, in vsakdo, ki se upa v Italiji izgovoriti do-kro besedo v prilog Jugoslovanom, je ožigosan kot izdajalec. bolj pa so se ti odnošaji pokrili zadnje dni, ko je Ogr-ska, zaveznica Italije, vložila ^r°ti Jugoslaviji pritožbo pri narodov. NEDOBRODOŠEL NAZI Jugoslavija ignorirala Hitlerjevega odposlanca. Dunaj, Avstrija. — Iz Bel-grada prihaja poročilo, ki kaže, da med jugoslovansko in nemško nazijsko vlado ne obstojajo posebno prisrčni odnošaji. Skozi Jugoslavijo je namreč poto-j val v Grčijo odposlanik kanclerja Hitlerja, H. Goring. Ko je bil v Belgradu, je hotel obiskati kralja Aleksandra, toda avdijenca mu ni bila dovoljena. Nemški konzulat je priredil Goringu banket, a večina članov jugoslovanske vlade je povabilo nanj odklonila. -o- imeniten izgovor Chicago, 111. — Pred sodnikom je stal v sredo črnec Wm. Woods, katerega je tožil Th. Karshas, 3118 W. 16th St., da je v njegovem stanovanju raz- ši SPORAZUM ' GLEDEJREBRA Tozadevni predlog pride kratkem v razmotrivanje. £ IZIDI GLASOVANJA Pretežna večina odgovorov v slamnatem glasovanju se izraža za Raosavclh. Toča in požar v Rakitni New York, N. Y. — Revija Rakitna, 30. aprila. — Danes "The Literary Digest" sporoča popoldne, nekaj minut pred pol 'prve rezultate "slamnatega 3. uro se je nad Rakitno spro- jzadejal ostro zasekano rano. glasovanja", ki ga je pred'stila nevihta s točo, kakršne ,To jo je omamilo, obležala je kratkem započela med prebi- [prebivalci te revne vasi že dol- sredi valov in utonila. Selščica ------- ^---------?----— valstvom Amerike in iz katere- !g0 vrsto let ue pomnijo. Tre- KRI7FM $VFT A ga se ima razvidtti> a,i se skalo je neprenehoma, kakor UililiLiM tj f Lil /1 ,stvo še vedno strinja s politiko 'da se je obljubljal konec sveta, predsednika Roceevelta. V vse 'strela za strelo je sikala skozi kraje Amerike je bilo poslanih jozračje. Okoli 3. ure je med 15 milijonov glasovnic z vpra- [grozotnim treskom planil iz šanjem "Ali se strinjate v ce- skednja posestnika Jožeta Rota jnil truplo h kraju, obenem pa loti z delovanjem in politiko proti nevihtnemu nebu rdeči 'sta prihitela k vodi cestar Fran Rooseveltovega prvega leta?" petelin. Požar se je z bliskovito Štiglic in gostilničarjev sin Ja-Do zadnjega četrtka je prišlo naglico razširil na sosednji llo- jnez Dolenc. Skupno so poteg-44,909 odgovorov. Od teh jih tov kozolec, odtod pa na obe nili Šifrerjevo iz vode ter obje odgovorilo z "da" 29,724 in strani, in sicer je ogenj zajel j vesti 1 i o nesreči tudi oblasti v nikalni odgovor je dalo 15,185 skedenj in kozolec posestnika Škofji Loki. Po ogledu so pre-oseb. Zanimive .so pripombe, ki Borštnika in koaolec ter hišo [peljali ponesrečenko v mrtvašnico v Staro Loko, kjer so da- Jugoslavije. žrtev elementarne nesreče: nevihta s točo in strelo povzročila katastrofalen požar, ki je oškodoval tri posestnike. — smrtna nesreča v selščici na gorenjskem.—druge vesti tem je padla t..ko nesrečno v vodo, da je zadela z levim sencem v robat kamen, ki ji je pri- Washington, D. C. — Z zagovorniki uveljavljenja srebra je v senatu prišel predsednik Roosevelt do sporazuma in tako bo prišel tozadevni žakonsk predlog v razmotrivanje še tekom tega usedanja kongresa, ki se ima zaključiti okrog 5. junija. Po sporazumu se bo moralo za denarno podlago vzeti 25 odstotkov srebra proti 75 odstotkom zlata. Predsedniku pa se bo dala pravica, da bo smel nacionalizirati vse zaloge srebra, kar jih je v Ameriki. srebra, kar jih je v Ameriki. -o- potres povzročil paniko Plymouth, Zap. Indija. — V velikanski strah so spravili prebivalstvo tukajšnjega mesta po- ', tresni sunki, ki so se ponavljali | skozi štiri dni. Zbežalo je iz ^ mesta na polje, kjer je kleče , pri skupni molitvi prosilo za odvrnitev potresne šibe. -o- župan zbežal iz svoje-ga mesta Buenos Aires, Argentina. — V malem mestu Frias, ki šteje kakih 8000 prebivalcev, je iz-, bruhnila črna kuga. Ko je u-j mrlo na njej 12 oseb, se je žu-| pana in drugih mestnih uradni-j kov polastila panika. Namesto, ' da bi bili prebivalstvu v pomoč in mu dajali potrebna navodila, 'so prepustili me.sto njega usodi in zbežali iz njega. norveška ostane pri ligi narodov Oslo, Norveška. — S pičlo večino glasov je v sredo tukajšnji parlament zavrnil predlog, j ki ga je stavilo delavstvo, da • naj Norveška izstopi iz Lige ■ narodov. Tisti, ki so predlog zagovarjali, so povdarjali, da nima Liga izkazati nikakih u-spehov. Ni se ji posrečilo, da bi preprečila tekmo v oboroževanju, male države pa bolj ogroža, kakor pa jih ščiti. obtožba zaradi kršenja pravilnika Rock lord, 111. — Narodni delavski urad v Washington's j v sredo obvestil tukajšnjo National Lock družbo, da Se ji bo odvzel plavi oi\:l inv'oo vlad;!, nastopila proti njej zaradi kršenja zakona -za narodno obnovo. Družba se ie namreč upirala, da bi dovolila svojim uslužbencem svobodno organiziranje, kakor mu je zasigurano po omenjenem zakonu. — Dublin, Irska. Aero-plan obeh ameriških i letalcev, ki sta preletela Atlantik z na menom direktnega poleta v Rim, se je bol j pokvaril, kakor se je sprva mislilo, in je moral biti prepeljan v tukajšnjo de-avnico. Vzelo bo več dni, pred-no bo popravljen. — London, Anglija j; — Nižja zbornica je v sredo zavrnila zakonski predlog, po katerem bi bilo v Angliji prepovedano pristašem raznih političnih strank nositi posebne i niofrme. Predlog je-bH-nap«*.^u pretil Mosleyevi fašistični stranki. — Riga, Latvija. — Nad celo državo je bilo v sredo proglašeno obsedno stanje in parlament je bil razpuščen, ko je obstojala nevarnost, da prično socijalni demokrati z nemiri. — Valence, Francija. — Tukajšnji okraj, ki leži v južni Franciji, je tekom enega mese-co doživel v sredo že tretjikrat močne potresne sunke. Na mnogih hišah so popokali zidovi. rekordna suša Chicago, 111. — Prva polovica letošnjega maja je bila tako suha, kakor še ni zaznamovano nikdar prej v tukajšnjih uradnih zapiskih. Vse skupaj je bilo tekom tega časa padavin dve stotinki inča. Zadnji dež, ki je nekaj zalegel, je padal 11. aprila. Farmarji ne' vedo, kako bodo izhajali letos. Cena njih pridelkom, kar jih pač bo, se bo vsled suše brez dvoma znatno dvignila. je nesla truplo ponesrečenke skoro dva kilometra daleč proti Škofji Loki, nekako do soteske pod Ljubnikom, kjer je okoli 1. opazil truplo ribič Rihteršič, ki je lovil ribe. Hitro je poteg- eiflsovniee. Takn s*» i« n<->ki na-I t>..i,:4.„:si..j „„ u:i; 4.« '««» finimi trimln nhHn<»iV«»l? Sifrerjeva je bila zadnje tedne doma, sicer pa v službi jako pridno in delavno dekle. Službovala je največ po župniščih, dalje časa tudi v Stari Loki. -o- Vodovod gradijo Dne 23 aprila so pričeli z gradnjo vodovoda na Vrhu pri Sv. Trojici pri Moravčah za vasi Viševek, Vrh in Žeje. Zajetje (studenca in jama za rezervoar Karshas, 3118 W. 16th St., da ie v njegovem stanovanju razni okno, se splazil skozenj, si ;ezul čevlje in se skril pod posteljo. Črnec pa je sodniku ves dogodek čisto drugače razložil. Dejal je, da je šel na porč o-menjene hiše samo, da bi se odpočil. Ker je bil strahovito truden, se je naslonil na okno, in to se je zdrobilo, on sam pa je padel naravnost v stanovanje. Ker pa je bil tako neznansko truden, se je hotel naspati, predno bi odšel, in zato je zlezel pod posteljo in si sezul čevlje. Brihtnenui črncu je bilo naloženo 30 dni zapora. republikanci se vesele zmage v pennsylvaniji V svojem govoru je škof tudi ^menil, v kako nevarnost spravna fanatični fašizem katoliško ye,'o. Povedal je, da se je že 5'odilo, ja so fašisti umirajoča oblekli v črno srajco in ga ^avajali, da je ob smrtni uri *'ical Mussolini j evo ime name-sto Kristusovega imena. . v vrtinec, ki je zabesnel o-t1,Q8' škofa Fogarja, je bil polnjen tudi neki drugi duhov-iz mesta Ligaro, po imenu (j°ri Filiplic, ki je obdolžen, !jg drži s Slovani. Ta duhovnik '• ' kakor govori obtožnica, h v! v cerkvi slovensko službo i« je molil, da bi božja Pre-v *}ost pomagala škofu Fogar ju ^iegovi stiski. Zahteva se, da ta duhovnik izžene iz škofje. . Zameril se je škof fašistom 1 s tem, ker se ni hotel od-vi. Povabilu, da bi blagoslo-feta^P°menik, katerega so po-fašisti Oberdanku, ita- Philadelphia, Pa. — Nepopolni rezultati senatorskih primarnih volitev, ki so se vršile pretekli torek v Pennsylvaniji, izkazujejo na republikanski listi zmago dosedanjega senatorja D. A. Reeda nad governer-Ijem Pinchotom, in sicer za kakih 100,000 glasov. Pinchot, dasi republikanec, je bil vnat ! boritelj za delavske pravice in .zagovornik Rooseveltove politike, dočim se je Reed ob pogostnih prilikah pokazal strastnim nasprotnikom Roosevelta. Republikanci se vsled tega vesele Reedove znrrige, češ, da je prebivalstvo zdaj prvikrat pokazalo, da se z Rooseveltom in njegovim pregra.aom ne strinja. Od demokratske strani pa se v tem oziru izidom volitev ne pripisuje tolika važnost. — , Pennsylvania je namreč bila že | od nekdaj strogo in trdovratno republikanska in je še vedno zavrnila vsakega kandidata, ki je količkaj dišal, da se strinja s politiko kaka druge stranke. I Tako je bila ta država tudi ena I med šesterimi, ki so v 1932 volile za Hooverja. lijanskemu špijonu, katerega so avstrijske oblasti dale ustreliti, ko je bil Trst še pod Avstrijo. oseb. Zanimive so pripombe, ki so jih posamezniki pripisali na glasovnice. Tako se je neki nasprotnik izrazil: "Sem za to, da se Roosevelta postavi pred sod-nijo," a nekdo drugi je napisal: '("Hvala Bogu, da je Amerika prišla končno vendar do veli-jkega voditelja." Neki drugi je izopet dejal: "Roosevelt bi moral pograbiti kapitalističnega bika pri rogovih, namesto, da ga lovi za rep," nasprotno pa zopet drugi: "Sem republikanec, a nisem volil za Hooverja, in bom leta 1936 zopet volil Roosevelta." -o- naziji aretikali tri an-gleže Berlin, Nemčija. — Iz nepojasnjenih vzrokov je policija v nekem mestu blizu Dessau aretirala nekega angleškega časni-j kar j a, njegovo ženo in njenega jbratranca. Na posredovanje angleškega poslanika je bila Itrojica drugi dan izpuščena, i._ _____K„:,'„ „„ . """"'I JV , skedenj in kozolec posestnika Borštnika in kozolec ter hišo jI 'posestnika Andreja Gruma. j: I Rakitniški gasilci so bili ta-koj na mestu, vendar kljub vsej > svoji požrtvovalnosti niso mo- 1 igli požara ne udušiti, niti ome-Ijiti. Vsi objekti so pogoreli do tal. Gasiti so pomagali prav Vsi vaščani. Rešili so, kar se je re-' šiti1 dalo, a to je bila le Borštni-;kova slamoreznica. Škoda je J .tem večja, ker je imel Rotov ' 'skedenj tudi kaščo in pod, Borštnikov pa pod. Posestni-' kom je zgorelo tudi vse kmetijsko orodje, vozovi in drugo. sta že iskopana. Če pojde vse Rakitna, Čeprav samo tri ure [delo posreči, bo do jeseni, če že oddaljena od Ljubljane, trpi ne prej, vodovod gotov. Vodovod zadnja leta takšno pomanjka- bo za te vasi velike vrednosti, nje, da slabotni otroci včasi tako za domačine, kakor tudi za med poukom omedlevajo. To tujce-izletnike, ker poleti v teh se je zadnje mesece že nekaj- krajih usahnejo vsi studenci. !krat primerilo. Ob takem sta- nekaj denarne pomoči je dala nju je tem bolj pojmljivo, kako banska uprava, drugo bodo pa je s požarno nesrečo treh sova- domačini odslužili z lastnim de-ščanov prizadeta vsa vas. Fa- (tlako). talno je pač, da si je april za _ - svoje slovo izbral vpra v Rak it- Konji so se splašili no. Ali sodeč po velikem žare- j Na cesti pri Zavrhu nedaleč nju, je bilo od nevihte priza- od Maribora so se splašili ko-deto še eno naselje onkraj Kri- nji jn povozili 371etnega vini-ma. čarja Ernesta Trampuša. Dobil je tako hude poškodbe, da so nezavestnega odpeljali v mariborsko bolnico. toda policija se je izogibala dati pojasnilo glede aretacije. Dejala je samo, da so se omenjeni itrije sumljivo obnašali in da naj bodo hvaležni, da so sploh bili izpuščeni. ---o- Smrt v Selščici Škofja Loka, 30. aprila. socijalisti v milwaukee se pokazali širite "amer. slovenca"! Po tragičnem naključju je na-- šla v nedeljo popoldne smrt v » valovih Selščice Angela Sifrerjeva, ko se je vračala s Križne gore proti domu. Šifrerjeva, stara 36 let, je nameravala v Škofjo Loko in se je zarana praznično oblekla. Okoli 10. je zapustila svoj dom na Praprot-nem, kjer je stanovala z materjo Marijo, in se je preko ta-mošnjega mostu odpravila še prej na Križno goro, da nabere šopek šmarnic, ki so jih pozneje, ko je bila že mrtva, res na- Nova zveza Vegetarijanci, to je taki, ki uživajo samo rastlinsko hrano, so se združili in ustanovili nekako zvezo vegetarijanskih društev v Jugoslaviji. Vegetarijanska društva se v zadnjem času v Jugoslaviji silno množe in štejejo že veliko članov. -o-- Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl An-'ton Žagar, delavec iz Zagorja, ... . v vt i ■ x star 49 let. — V Ljubljani je sli v njenem žepu. Nekaj cez i , T * , .. umrla Ivana Zontar. — V Ptuju je umrl Franc Potočnik, industrijalec in posestnik, rojen Iv Polhovem gradcu, star 55 let. i --o-- poldne je krenila preko Bukov-rčice nazaj domov, najbrž v ( mnenju, da ima še dovolj časa ' do Škofje Loke, kjer je nameravala posetiti cerkveni koncert. — Angela si je hotela pot skrajšati. Sezula je nogavice in čevlje in je skušala Selščico jerskem je ogenj upepelil hiši prebresti, ki pa je precej dero- jco in gospodarsko poslopje po- Gorelo je V Framu pri Račah na Šta- čevlje in je skušala Selščico jerskem je ogenj upepelil nisi-prebresti, ki pa je precej dero- jco in gospodarsko poslopje po-ča in ponekod celd nevarna, sestnika Franca Srancerja. — iTo pa je bilo zanjo usodno. Vse Zgorelo je tudi veliko mrve, go-jkaže, da je Šifrerjevo sredi spodarsko orodje in ves živež. 1 vodnega toka spodneslo. Pri Škoda znaša nad 30,000 Din. r > aw^JBHKiWiiaBiii^^ -^ijmfp-;-;-, Milwauski socijalisti so imeli svoje prvomajske proslave sicer nekaj dni pozneje, ko pa so jih obhajali, so se jih udeležili skoraj polnoštevilno. Gornja slika nam kaže prizor, ko so se | demonstranti po končani povorki po mestu zbrali pred mestno hišo. MSEjajK AMERIKANSKI SLOVENEC* &MERIKANSKI SLOVENE C | £r*i in najstarejii *lo?$n$k| I The first and the Oldest Slovene\ tot v Ameriki, News-paper in Amerim ^•tuiovljra ieta {»l K»tobU«ii«d ISM, ishejn vsak da11 razua a*dol], pon*- Issued daily, *xcowt Sunday. Mon-•«likov In dnevov po pramikik. flay and iht day after holiday«, Izdaja In titka! Published by 2 £01 MOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in oprav«! Address of publication offic«: t*48 W. Cerrnak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago j Telefon: CANAL 5544 Phone. CANAL 5544 Naročnina: Subscription: ut celo leto_____$5.00 For one year------$5.00 'a pol leta______2.50 For half a year-------2.S0 lm četrt leta________1.50 For three months-------1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: c» celo leto______~_$6.00 For one year -----------..----$6.00 Za pol leta_________3.00 For half a year-------3:00 (% četrt leta ______________1-75 For -three months ........................1.75 ifc. A Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo ' mP biti d°P°slan* na uredništvo vsaj dan in pol pred wife "Z" dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko v tednu i® do četrtka dopoldne, — Na dopis« bros pod-pisa m n« ozira. — Rokopisov uredništvo no vrača. ife^" fc^lSr? Entered as second class matter November 10,' 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the PO OU» Act of March 3, 1879, Čigava bo Evropa? V Berlinu je pred tedni izšla velezanimiva knjiga prof. Burgdorferi a z naslovom: "Umiranje belih narodov". Pisatelj pride v končnem zaključku do mnenja, ki preseneti vsakega Nemca, ki je bil doslej uverjen o čistokrvnosti in svetosti svojega plemena. Narodi Kvrope štejejo danes okoli pol miljarde ljudi. Po. 80 letih bo po mnenju, prof. Burgdorferi a narastla na 600 milijonov ljudi. Vendar ne bodo beležili vsi narodi enak prirastek, največji delež na njem bo imela vzhodno Evropa. Ta razvoj se kaže že izza stoletja. Leta 1810 je štela skupina germanskih narodov 59 milijonov ljudi, romanska milijonov in slovanska 65 milijonov. Z drugimi besedami: evropsko prebivalstvo se je razdeljevalo malodane enakomerno na vsa tri glavna evropska plemena. Danes se je to razmerje že precej b.premenilo. Leta 1980 je štela germanska skupina 149 milijonov ljudi. Vsak drugi Evropejec je torej Slovan in vsak tretji je pripadnik germanskega plemena. Leta 1960 bo razmerje še neugodne,jše za Nemce. Tedaj bo okoli 160 milijonov germannskih, 188 milijonov romanskih in 808 milijonov slovanskih prebivalcev v Evropi. Pisatelj je mnenja, da bolehajo narodi evropskega zahoda in severa na posebni bolezni, ki jo imenuje "biološko sklorozo" in ki narode uspava in .jim jemlje življenjsko silo. M'ladi pa so po njegovem mnenju slovanski narodi, M sej nahajajo v neprestani ra-ai. Bo tej knjigi bi bila narodno-,soci-' jalistična teorija o bodlčem tretjem nemškem cesarstvu torej ! napačna. Da pa je omogočil izdajanje- svoje knjige, h koncu1 pripominja, da ne igra v toliki meri število kot "kvaliteta" glav j v zgodovini važno vlogo. To mnenje pa naj ostane Nemcem neoporečeno! -—o-—--- Nov način vojskovanja j Pariški "La Croix" objavlja te dni svoje misli o novem načinu vojskovanja in pravi: "V časopisih beremo o državljanskih vojnah, o fašističnih umorih, o političnih atentatih, o komunističnih prelivanjih krvi, o anarhističnih umorih. Vse to beremo, in še to, da ima "mobilna garda' pravico, da mirno strelja po državljanih. Pri tem pa vsaka stranka zatrjuje, da gre le za upravičeno življenjsko obrambo. Toda zakaj uporabljati bombe, krogle, puške, kanone, ko imamo še druga sredstva, da med seboj obračunamo. Saj elb-1 veški .jezik razpolaga s tolikimi izrazi, da jih imamo na rkžpo- j hi go za vsake prilike. Zmerjamo lahko, lažerno, obroku jemo, če mislimo, da se upravičeno branimo. Zakaj segati po nloril-nih orožjih, ko se lahko obstreljujemo z besednimi projektih. In časopisje naj bi prevzelo obrambo interesov, mesto da .jih brani.] o mori i ne cevi. Ali bi ne bilo mnogo boljše, če bi državi, ki si hočeta napovedati vojno, dali nalog svojemu tisku, da začne z bombardiranjem sovražnika. Če je sodobnemu človeštvu res potrebno neko odvodno sredstvo za njegovo histeričnost, ali r.i mnogo boljše, da ga gre iskat v tiskarno, kot pa v puškarno?" ~-0—— . TARZAN V NOTRANJOST! ZEMLJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisa!: EDGAR RICE BURROUGHS DENARNE POŠILJATVE • 1W1. »y Elij« ftlco Bunougtu, Inc. Ali rlgbt« raerrtd. v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolariih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5. pošljite....? 5.75 Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10. pošljite...,:?!0.85 Za $10.00.......... 400 Din Za $15. pošliite....$16.00 Za $12.25.......... 500 Din Za $25. pošljite—$26.00' Za $24.00..........1000 Din Za $40. pošljite—-$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Jana se jc tafeoj vrgla na tla in se skrila v visoko travo Enako je napravil tudi Tarzan. Komaj Ssla;b,i] a na tleh, sta že nedaleč; pred seboj optjirila skozi travne bilke velikanskega Gyora. Tafžan se je nekoliko dvignil, da bi to zver boli natanko ogledal. Gyo'r, ki je bil nedaleč pred njitfta, je začel bežati nekako v krogu okoli njiju. Glavo je. dvigal visoko in pazno motri! okoli, da bi kaj zapazil. "Mas še ni opazil," pravi Tar-zan. "Nekaj drugega tudi še prihaja," pravi Tarzan, "ker slišim neko nenavadno šumenje. "Ne vidim pa ne, a naj bo karkoli hoče, z vso silo drvi." Komaj-nekaj trenutkov preteče iti že sc o-glasi zopet Tarzan rekoč. '"Tam gredo, čez oni grič, cela vrsta jih je. cela vrsta mož." Nekaj je še nerazumljivo mrmral, nato zopet nadaljeval. "Kaj pa je t«?, na čem pa jahajo?" Jana se .j»5 komaj dvignila od strahu čez visoko travo in tudi Tarzan je postal malodušen. Rdeča Roža Zoraraa je zatrepetala in -preplašeno odgovorila TarzSnti. "To niso noberli možje, to šo I-Ioribi, o katerih sem ti že poprej pravila, ki iezdijo Ink hrbtih velikih mdčeradbv Go-robbrcv. — Če nas ti dpažijo, fimo izgubljeni, ker nihče ne more tako hitro teči, kot teče go-robor." — Ko je gyor opazil Horibe, še -j? Stisnil k tlom in si skril svojo glavo nižje v travo, misleč da. ga ne, opazijo. Medtem je pa že nad petdeset Horibov jprillo za njim. Tarzan je videl, da so bili Horibi oboroženi z nekakimi dolgimi,' dasi nekoliko nerodnimi sulicami. Jezdili so, v ravni črti za svojim vodjem.. Ko je fcyor začel bežati hitreje, so 'fie tudi Horibi s svojimi gorobori spustili v divji dir. Tarzan je pri tem opazil, kako čudne živali so gorobdri, na katerih ao jezdili Horibi. Horibi so 32 tako razbežali po planjavi, da so napravili krog okoli divjega gyora, ki jim sedaj ni mogel več uteči. Vsaka iluzija je -lepa samo dotlej, dokler ne spoznaš, da 'je iluzija. I " -- Ko so Talleyrandu sporočili Napoleonovo smrt, je dejal , .samo: "To je novica, a noben dogodek več." Niso vsi sistemi sistematični. Zakaj bi tega ne smeli trditi 0 gospodarskem sistemu? ! Egoizem je svet samo, če ne škoduje skupnosti. Toda kdaj ji je že koristil? 1__^^^^_ I KAJ PIŠE ROJAK IZ ST. LOUIS East St. Louis, III. Poglejmo nekoliko delavske razmere, ker Amer. Slovenec je delavski list, delavci ga največ berejo in zato bi morale biti delavske razmere večkrat poročane, ko kaj drugega. Če človek ne dela, ni kruha. —Ko sem pred nekaj meseci potoval po Livingston, Stanton in Be-nel, Gasphe, sem povsod opazil slabe delavske razmere. Na Livingston se že več let slabo dela, komaj po en dan v tednu, velikokrat pa tudi nič. Če pa delavci delajo, se morajo siromaki še takrat ubijati in mučiti s kamenjem, ker v tamoš-njem premogovnem rudniku je med premogom veliko kamenja in če premoga dobro ne očistiš kamenja, dobiš ukor od kom-panijskih kopačev, ali pa odpust od dela. — Tudi jaz sem delal-tam že leta 1914, a sem imel ta čas več prepira kot kaj drugega. Imel sem za tovariša trdega Nemca in še pijanca povrh. Kadar je bilo treba kamenje doli vlačiti, je kar palec dal v usta in rekel, da je bolan in 'se odpravil domov. Koristi pa 'seveda nisva imela od tega ne j jaz ne on, ker kamenje nas je še vedno čakalo tam. Nazadnje 'sem naznanil delodajalcu, naj I pošlje koga, da bo kamenje Idoli počistil. Delodajalec mi je pa rekel, naj grem nazaj na j delo, da mi bo že nekaj dal za i to delo. Delal sem po osem ur, pred plačo je pa prišel okoli in se je ozrl ni vame, samo v strop je gledal. Ko mu povem, koliko ur smo delali, se je samo smi-jal in rekel, da imamo dosti časa ter mi obljubil dve uri pripisati, delal sem pa 24 ur. Tako torej izkoriščajo delavce po premogorovih. — Enkrat se pa nikakor nisem hotel poravnati z delodajalcem in »em poklical i "feringtora" iz Springfield«, i Mislil sem, da bo on zame kaj 'napravil, pa je napravi! z k kompanijo in sem tožbo izgubil, poleg tega pa še delo. Namesto, da bi še potem delavci za me1 potegnili in šli na štrajk, so šli kar naprej v rov tisto kamenje premetavati zastonj. Jaz sem pa prodal mojo "šfendo" in šel na Royalton, 111. Tam je še precej dobra organizacija, v Livingston jo imajo pa samo na papirju. Dela se sedaj po teh krajih prav slabo, na Livingston po en dan, 11a Stanton po en dan. Mandolaf je pa zaprt že par let in rojaki nimajo nikakega zaslužka, dasi so dobri, po večini Hrvatje, pa tudi1 Poljakov in Italijanov ne manjka. Slovenec je samo eden,; Marn; je postrežljiv človek, j samo če bi imel s čim. Na Hils-j boro dela samo en rov po dva dni v tednu, na Witt so pa rovi; že dolgo časa zaprti in ravno | tako na Coalton. — Na Coalton ' je umrla dobro znana, ne rav-1 no stara, dobra žena Kolenc. J — Na Witt je umrl rojak Trti-j pej (Trupey), doma s Kalobjev na Štajerskem, ki je bolehal že| dolgo časa. Zapušča žalujočo ženo in par hčera. Bil je priden ! in delaven, star že blizu 80 let.' Njegova žena je še čvrsta in je tudi stara že do 75 let. — No-1 komis rov še najbolje dela, po dva, včasih po tri dni v tednu.1 Na Glasphey clela en rov po en j dan, drugi po dva dni na teden, 'delavci se pa izmenjujejo tako,1 da ta teden delajo eni, drugi |-teden drugi, da tako vsi sku-! pa j nič ne zaslužijo. — Pred nekaj dnevi sem bil tudi na Naylor in Neelysville, Missouri. Tudi tam se rojaki muči jo in ! delajo, a ne morejo ničesar prodati. Tudi živina nima nobene cene. Prešiči so po dva do tri cente, teletina po 1 ih pol centa, govedina po lc, jajek pa po 8c do 10c ducat. Kako more kmet še živeti v teh časih, ko (vse tako, poceni prodaja, mi tukaj v mestih moramo pa vse tako drago plačevati, zlasti za meso. Ves dobiček pa vzamejo .veliki trgovci in fabrikantje, medtem ko farmar in delavec ne dobista nič. — Krompir po farmah lepo kaže in je že velik. Ravno tako fižol, zelje, solata, paradižniki (tomatoes), čebula in drugi pridelki. Vinska trta tudi prav lepo kaže. V Neeylesvflie res vše prav lepo izgleda in rojaki imajo jako lepe farme, ker je tam okoli dc-bra zemlja. — Pozdrav vsem farmarjem in čitateljem tega lista. Steve A. Fabjan. " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast aH tjSaftec, kakor že nanese naše delovan je."—Riev. Černf. KAKO SMO SE IMELI NA ŽE-NITOVANJU NA WILLARDU j Chicago, lil. j Ljudje na svetu vse dočakajo' in doživijo in tako smo tudi mi doživeli te dni nekaj izrednih momentov, kateri bodo nam ostali v najlepšem spominu. Bilo je v četrtek jutro 10. maja, ko smo se odpravili na pot proti Willardu, Wisconsin, iz Chicage. Slučaj je namreč hotel, da smo morali na to pot. Naš sin Anton, pa gdč. Frances Dolenc, hčerka dobroznane slovenske družine Dolenec na Willardu, Wis., sta namreč sklenila, da se poročita in da bota za naprej skupaj vlekla voz življenja. Poroka se je vršila 12. maja na Willardu, Wis., v fari, v kateri je nevesta doma. Pa o tem malo več pozneje. Potovali smo iz Chicago po cesti štev. 41. Vožnja je bila seveda krasna v lepem majniko-vem dnevu, da ni ravno v tem času divjal nad Wisconsinom in Illinoisom silni prašni vihar,,ka-; koršnega še ne pomnijo. Vse pokrajine so bile zakrite s cOlinii oblaki prahu, da vozniki niso videli 50 čevljev predse. Naši vozniki so morali biti skrajno previdni, da niso zavozili s ceste, zlasti na ovinkih. Med potjo smo se ustavili v Milwaukee in ker je bil ta dan praznikVnebohod,smo bili tamkaj pri službi božji, nakar smo nadaljevali našo pot proti Willardu. Marsikaj lepega bi videli med potjo, kar pa je nam zakril prašni vihar, da ni bilo videti drugega kakor neprestano prašno meglo. Ob drugi uri popoldne v četrtek smo dospeli na Willard. Ustavili smo se v tamkajšnem slovenskem župnišču, kjer je nas sprejel naš znanec še iz Chicage brat Fr. Humil Savel, ki gospodinji preč. g. župniku Father Murnu. G. župnika ravno tr-enotno ni bilo doma, mudili so se v Green-woodu po nekih poslih. Pozneje so prišli in smo se prijateljsko Sestali tudi ž njim. Nato smo obiskali nevestine starše in mnoge druge znance v naselbini, katere mnoge že nismo videli nad 58 let. Slovenska naselbina v Willardu je krasna far-marska naselbina, kjer so naseljeni slovenski farmarji. Kakor so pripovedovali, je bila tu pred 30 in 35 leti še skoro sama prerija in gozdovi. Pridne slovenske roke so vso pokrajino očistile, obdelale in zdaj se tu razprostirajo najlepše slovenske kmetije, na katere je človek lahko ponosen. Kmetije dičijo lepi domovi, moderno urejeni veliki a-merikanski farmarški hlevi in druga poslopja, sploh vse kar se za moderno urejene farme potrebuje. Z nami je potovala na ženilo-! vanje in na par dnevni oddih tu-, di Mrs. Mary Grill in njen sin Charles iz Chicage. Nastanili: smo se pri znancih. Mi smo bili j pri dobroznani družini Šeliškar-| jevi, kjer smo uživali njihovo! gostoljubnost, drugi zopet drugje. Prišla je sobota, dan ženito- vanja, ki se je vršilo ob 9. uri dopoldne v slovenski cerkvi sv. Družine 11a Willardu. Poročno sv. mašo je daroval preč. g. žup-! nik Father Anzelm Murn, kateri! je izvršil tudi poročne obrede, j Father Murn je imel ob tej pri-1 liki krasen nagovor na poročen-ca, kateri je naredil najlepši utis tudi na vse ostale prisotne pri poročnih obredih in sv. maši. Po poroki se je vršil za jut rek in ko- j silo in 11a to mali obvoz. Zvečer pa se je vršilo ženitovanje v cerkveni dvorani sv. Družine na Willardu. Udeležba znancev ta-' ko naših, kakor seveda zlasti še domačih in znancev nevestinih 1 staršev je bila do 150 ljudi vsega skupaj. Bil je to res lep prijateljski slovenski ženitovanjski sestanek, ki bo nam vsem ostal v spominu vse žive dni. Ne bomo opisa vali gostije same, saj to itak vsak ve, kaj se 11a takih ženitovanjskih gostijah vse uživa. Za nas je bil to res prav srečen dogodek, ker kakor smo že omenili sestali smo Se z mnogimi starimi znanci iz mladih let, ki jih nismo videli že 35 let. Marsikaj smo se porazgovarili o tem in onem v taki domači družbi, kakor tudi o sedanjih razmerah, kako je tu in tam. Skoro prehitro je minul čas, ko je bilo treba domov z svatbe. I11 potem v nedeljo se je pa zopet vršila druga gostitev, nekaka ponovitev ohceti na nevestinem domu. Zopet je bilo vse luštno in veselo in kako ne, saj takih dnevov ni vsak dan. Omenimo naj še to, da je v soboto na ženitovanju nas presenetil preč. g. župnik s posebnim pismom, ki jim ga je za to priliko pisal naš sin ženinov brat, Fr. Leonard Bogolin, OFM., bo-goslovec v Mariboru, Jugoslavija, kjer študira za duhovniški redovhiški stan in bo posvečen, če bo vse po sreči za duhovnika prihodnje leto. Nastala je tihota v dvorani, ko se je oglasil preč. g. župnik, da ima poseben pozdrav za današnja novoporočen-ca. Vse je utihnilo in preč. g. župnik je začel Si tati pistno, ki se je glasilo: "Predraga novoporočenca! Danes sta pred altar jem sklenila roke in vstopila v zakonsko tovariši j o ustanovljeno in posvečeno od Boga samega. Opominjam Vaju, da vedno imata pred očmi poveličan izvir te tovariši-je, katero ste danes zjutraj tako slovesno posvetili. Vaše upanje in želja, moj dragi brat in moja draga sestra, je moje upanje in želja, namreč, da najdete srečo in zadovoljnost v Vajini poroki. Pozabiti, predragi, pa ne smemo, da sreča in blagoslov v Vajini družini bo Varna dana, samo če povabita v Vajin dom Jezusa; in 011 bo ostal tamkaj med; Vama le tedaj, če bo vladala v Vajinih srcih ljubezen in strah božji. Vedite pa, da Jezus napravi svoje bivališče saMo tam, kjer kraljuje ljubezen. On ne more živeti kjer ni miru! Naj torej vlada v Vajinih srcih ljubezen — ljubezen čista, goreča in neizpremenljiva! Nadalje, skušnjave in bridkosti so delež človeštva, zatorej bo Vaša potrpežljivost mnogokrat preizkušena; toda če utripa resna ljubezen v Vajinih srcih, bota prejela blagoslov in milost premagati vse te težave. Še en večni ideal, bi Vania I predočil: Katoliško družino I Namreč, zidajta Vajino družinsko življenje na trdnih skalah katoliških principov, zakaj kakor pravi sv. pismo: "Blaženi vsi, ki se v svetem strahu bojijo Boga, ki stanovitno hodijo po Njegovih potih« Vživali bodo od truda svojih rok; vsi blaženi bodo in dobro se ji® bo godilo. In žena bo kakor rodovitna trta ob stenah Vaše hiše in otroci Vaši bodo kakor mlade oljke okrog Vaše mize. Glejte torej, tako sta blagoslovljena mož in žena, ki se boj i ta Boga!" Izrečem Vama moje najiskre-nejše čestitke! Dasiravno nisem navzoč telesno, vendar vedita, da sem med Vami v duhu ta treno-tek. Danes jutro pri službi božji — obhajilu in v molitvah se VaS 'spominjam in moja prošnja je ista, kakor zdaj Vama želim, namreč : ! Da blagoslov miru, ljubezni in sreče, vedno ostane v Vaši družini in da milosti Vsemogočnega Boga pridejo nad Vaju tako, j da skušnjave in bridkosti Vašega zakonskega življenja spreminjajo v sladko veselje! S pozdravom Vam in vsed navzočim ostanem, Vajin ljubi brat Fr. Leonard." Pismo so poslušali vsi z po-sebno pozornostjo in je naredil" jna vse res ganljiv utis. Upajmo, j da ženinov brat Fr. Leonard 'srečno dočaka svoje posvetitve j prihodnjo leto in da tudi nam jvsem ljubi Bog, če je tako Nje-:; jgova volja ohrani življenje, tel' j da se na njegovi novi maši vsi 'srečno sestanemo prihodnje leto-Dopis se je zavlekel. Še marsikaj' bi bilo za zapisati, toda vsi dogodki v teh par dneh so se tako hitro vršili naprej, da je ča$ našega bivanja med gostoljubnimi prijatelji Willardcani k J i vrt hitro potekel in morali sni« nazaj v Chicago na naše domove-Tem potom naj iskrene je zahvaljujemo drage Willardčane, naše gostitelje in vse druge, s katerimi smo se imeli priliko srečati te dni, Imenovali bi vsakega 'posebej, pa se bojimo, da bi ka-iterega izpustili, ker mnogih j imen se ne moremo spominjati-I Zato naj velja ta zahvala praV jvsem, kar koli je kdo imel oprav-jka z nami, na kakoršen koli način. Hvala Vam Willardčani, kadar pridete v Chicago bomo skuhali povrniti na kak način. Tako smo skušali opisati ne-jkoliko naš poset v prijazni slovenski naselbini Willardu in či-tatelje ki so se mudili s čitanjem j teh vrstic pa prosimo, da natf> oproste za ta obširni dopis. Pozdrav vsem Willardčanom .in vsem naročnikom in čitateljem Amer. Slovenca! Mr. in Mrs. Anton Bogolin st. "Naš list 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme prema" gati tudi njen najhujši sovroš1 nik. depresija!" -------- ■ ■ ■ Sobota, 19. maja 1934 * (71) Sobota, 19. maja 1984 •amerikansk1 slovenec Stran § BIVŠA GANDI-IIJEVA UČENKA Nila Cram Cook iz Iowe, ki je prebila nekaj mesecev v družbi indijskega učenika, mahatme Gandhija, kot njegova učenka, a se je naveličala njegovega strogega reda, kaže na ogrnji sliki neko indijsko godalo, ko je imela predavanje o Indiji na neki newyorski višji šoli. razumnosti, razumnost ženske v njeni lepoti. Med ženskami je najlepša najboljša, med moškimi pa najdo- izgubil svojo učiteljsko službo in brotnejši najboljši. neki Anglež mu je ukradel izum Mož je, iz katerega izvira že- in ga dal patentirati ter sezidal na, jv Birminghamu v Angliji prvo Pokoriti se ženskam: to je pot tovarno za jeklena peresa. Sicer v peklo. Ženska brez sramu je kakor jed brez soli. Srce je slepo, če oko gleda. Ženske so kakor mačke: padejo vedno na noge. Ljubezen je kakor karavanski 'ni pisalni pripomoček, seraj: v njem najdeš samo to, kar si vanj sam prinesel. Umri, da te bom mogel ljubiti. Ce je tvoj glas tožeč kakor slavčevo petje, ni to nobena ljubezen ; če si sposoben umreti brez tožbe: to bi ljubezen lahko bila. Najbolj nežne besede imajo na ženske manj vpliva nego nema darila. --o- so poznali že davno prej kovinska peresa, toda dosti prida riiso bila. Nemec Buerger je izum izboljšal in si lahko lasti zaslugo, da je pregnal stara gosja peresa, ki so bila dolga stoletja edi- RAZNOTEROSTI LJUDOŽRTVO NA ANGLEŠKEM jo posamezne bakterije dokaj močne žarke. Slednji so dvigali v posameznih slučajih kazalec galvanometra do 16 m visoko. 'Raziskovalec je točno premeril dolžino žarkov in potem pričel oddajati radio valove iste dolžine, kako da bi hotel brzojaviti. Takoj je ugotovil, da imajo omenjeni radio-valovi posebno lastnost, da obujajo v krvi najnevarnejše bakterije in druge po-vzočitelje kužnih bolezni. V ta namen so bili raziskovalcu prostovoljno nr. razpolago njegovi sotrudniki: zdravniki in vojaki, sami krepki zdravi možje v starosti od 27 do 33 let. 'Čim so bili izpostavljeni "kužnemu valu", so vsi brez izjeme oboleli. Vendar niso "morilni žarki" nevarni ža človeka neposredno, nego samo ustvarjajo za obolenje razpoloženje. Dokazano je tudi, da se lahko zajezijo in preprečijo kakor vsi radio-valovi. Utegnili bi igrati večjo vlogo v bodoči vojni samo pri nepričakovanem napadu ali pri nasprotniku ki ne pozna sličnega "naprednega orožja". SAJ ŠE NISMO TAKO STARI! V Pragi so priredili slavnosten koncert na čast glasbenika Josipa Suka, ki je dočakal 60 let. Suk je eden najznačilnejših živih čeških skladateljev, čigar ime je znano tudi izven češkoslovaških meja. Malo prej se je,POKOPALIŠČE SE JE VSULO v Pragi raznesel glas, da se Suk v mestu Londonderry na se-namerava odpovedati glasbene-' vernem Irskem se je pripetil ne-mu delu. Tako je izstopil iz če-'Imvaden dogodek. Zid, ki drži škega kvarteta. Za vse to je zve- .katoliško pokopališče, ki leži več del T. G. Masaryk, ki zelo ljubi i metrov nad cesto, je popustil in glasbo in glasbenike. Hudo mu,Pokopališče se je z velikanskim je bilo, ko je zvedel, da namera- gruščem vdrlo na cesto. Na dan va Suk popolnoma opustiti glas-ls0 se Pokazale velike množine lo-beno delo. Masaryk je sam pri- ban' 111 človeškega okostja. Ne-sostvoval slavnostnemu koncer-jke*?a potnika je nagrobni kamen tu. Z začudenjem je na progra-1raniL Na tem pokopališču je po-mu zagledal novo Sukovo sklad- kopanih več tekih svetnikov, bo, ki je nosila značilen naslov | 0 "Epilog". Masaryk je vzel v ro- ,OD KDAJ POZNAMO JEKLE- življal. To .je bil nemški učit Buerger, ki je jeklena peresa iaumi!. Zaradi čudnih spletk je ŠIRITE A MER. SLOVENCA! ŽELODČNI NERED JE ;fj "Chicago, Hl.-rBolSI sem bila dve j loti; ves moj sistcfrn je trt! zastrupljen j in shujšala sem za 51 funtov. V Uikem | stanju sem začela jemati. Newburg, O. i Kdor le čaka, ta pričaka. Ta-j ko se glasi pregovor. Tudi mi' smo Čakali celih 32 let. Končno; Je le prišel tisti dolgo priča ko- ( vani čas, da bo prvikrat pristopil pred oltar naš rojak, Rev. Ludvik Kužnik. Še v stari do-! movini so rekli: Nove .maše ne zamudi, akoravno greš tako da-' leč, da si podplate na čevljih izrabiš. Tukaj v Ameriki nam' ni treba hoditi, ker imamo v to 1 potrebna vozila. Ker je družina! Kužnik tukaj dobro poznana, j Priljubljena in spoštovana od J vseh, kateri jih poznamo, naj hti bo dovoljeno bolj obširno opisati. Oče novomašnika, Frank Kužnik je prišel v Ameriko leta 1901, to je pred 33 leti. Doma je iz vasi Doljni Go-bodol, fara Mirna peč na Dolenjskem. Kakor vsi priseljenci, si je dobil delo v železo livar ni. Kot mlad in podjeten mladenič si je mislil: Bog je ustvaril dekleta zato, da se možijo in da fantje postanejo možje. Dana mu je bila prilika, da se seznani s poštenim slovenskim dekletom, došlirri iz stare domovine. Seveda, posledice so bile, da sta si v cerkvi sv. Lovrenca obljubila večno zvestobo. Mati novomašnika je došla iz stare domovine leta 1904. Doma je iz vasi Verd, fara Vrhnika, iz čislane in spoštovane družine v ondotni okolici. Pri hiši se je reklo pri Markotovemu Janezu. Pred zakonom se je pisala Marija Firrlan. Ker sta pa oba 'dla podjetna, sta si mislila: Kaj, ko bi skušala še kaj drugega kot samo delati v zaduhli tovarni. Nudila se jima je prilika, ko je rojak Anton Marinke odhajal v staro domovino in •|0 h°tel prodati gostilniško Prostore. Sklop je bil storjen. Kupčija potrjena ter nastopila VE-yostiiniskot nova prodajalca. V njih gcfctilni ni, bilo nikdar ponočnega razgrajanja. Njuna želja je bila: Tudi gostilničar mora biti pošten. Ko •ie pa prišla: v veljavo prohibi-cija, sta gostilniško obrt prodala in kupila trgovino z obuvalom in obleko na 3525 E. 81st .Street, kjer vodita pošteno svo--; jo obrt še sedaj. V zakonu se 'je1 rodilo 13 otrok, trije so umr->:li, 10 jih je še živih. Ilev. Ludvik Kužnik, novomašnik, je -'drugi rojeni sin. Še kot mali deček je bil pohleven in ponižen. . Pohajal je v šolo sv. Lovrenca. ■ Po končani šoli je šel v nadaljnje študije v Cathedral Latin School. Angelj varuh, katerega I je vedno prosil za pomoč, mu i'je stal ob strani, da je z uspeli hom dokončal učenje. j Po milosti božji in po svoji II odločitvi se je vpisal v St. Ma-1 ry's Seminary, kjer je dokončal ' jz velikim uspehom cilj svojega ' bodočega življenja. Dne 27. maja bo prvikrat zapel prelepo ' pesem pred oltarjem v cerkvi sv. Lovrenca, "Slava Bogu . . ." Staršem, bratom, sestram, stri-' com in tetam, katerih ima g. • novomašnik veliko, pa kličem: najlepše čestitke. Veliko ste " imeli skrbi, veliko stroškov. Ko 1 je pa vaš sin, vaš vnuk dosegel ^najvišji cilj, katerega more do-".seči revni zemljah, bo vse po-"jzabljeno, ob navzočnosti ko bo-' ste gledali vašega sina, vašega vnuka, kateri bo prvikrat pre-M jel v svoje posvečene roke na-] šega gospoda Boga. Vam, go-3 spod novomašnik pa želim: Go-! spod Bog, v čigar službo ste sto-' i pili, naj Vas obilno blagoslovi. 71 Vaše delovanje med nami Slo '| venci naj bo uspešno. Veliko bo • |dela v vinogradu Gospodovem, "iVaša vztrajnost, vaša požrtvovalnost bo s pomočjo božjo : nam Slovencem v tolažbo, v po-"jmoč in našim dušam v zveliča-i.nje. Ne samo mi farani fare sv. ". Lovrenca, tudi vsi.katoliški Slo-" | venci v širni Ameriki in v stari 1 domovini se z vami veselimo ! vaše prve nove maše. Bog je • solnce Vaših dni, novomašnik i .bodite pozdravljeni. Roka naše--jga gospoda Boga, v čigar služ- - bi ste, naj vas vodi po vseh sto-. pinjah, katerih bote imeli v o- - bilnosti, da čim več neumrjočih ) duš popeljete pred Stvarnika - nebes i i zemlje. To Vari želim - jaz, to Vam želimo vsi katoliki - Slovenci. Bog z Varni. c J. Resraik. NEWBURCSK1 POPOTNIK Teta iz Argentinije je bila na konju, mlini pod zemljo! — Tako skačemo pri nas s konja ne samo na zemljo, ampak celo tako hudo, da smo ostali pri 'Mlini pod zemljo". To je nam-reč igra iz rimskih časov ko je krščanski cesar Teodorij prelagal pogana Maksima L 388. Ko je v slavnostnem sprevodu l-rišel zmagovalec v Rim, so pogani hoteli, da se postavi spomenik boginji Viktoriji — 2hiagi. A odločen je ostal cesar lr> celo ukazal podreti zadnja Poganska svetišča. Pri tem so ^'■zkrili silne grozovitosti. Podani so bogovom darovali človeške žrtve, našli so cel kup člo-veških kosti. Nekateri lakom-J1'ki so imeli pod zemljo velikanske prostore za ročne mli-Te so vrteli sužnji. Delo je 'nlo mučno in poostreno do skrajne neznosnosti. Zato so delavci hitro umirali. Lastnik plinov je dal napraviti nad Podzemeljskim prostorom piv-nico in v njej prožna tla. Gostu hipoma udri a tla, ko je stopil v gostilno, padel je pod j<:ni!jo, dokler ga ni smrt reši-.j1 temnice. Tako je zašel neki . e°dozijev vojak v to ječo, pa našel izhod in Teodozij .je ^'•Pravil te roparske jame. To Zgodovinski temelj igri "Mli-111 Pod zemljo", ali "Zadnje ure !'°Kanstva v Rimu", katero so Si'aii pri naa v Newburgu' igral-^ dramatskega društva "Krka" :s. Materinski dan v počast na-p"!1 materam, ko se je vsa fara 'Pravljala za prvo novo mašo. V prijetnem okolišu, po zmerni ceni. TLI)! K K DNA ODPl.UTJA Z DOBRO ZNANIMI KABINSKIMI PARNIKI Izborne železniške zveze od-Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali hamburg^american line NORTH GERMAN LLOYD 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. mmmm CHICAGO, ILL. V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $LOO Naroča se od; Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS J N OVA M ASA V F ARI SV. LOVRENCA V CLEVELANDU ljubi, vse razume in vse odpušča. Mati hodi s svojim otrokom celo f.ivljenje, četudi je mrtva. O mati, kako iznajdljiva, kako je globoka ljubezen tvoja za otroka. Saj nam je njen nauk (Slomšek) kot jutranja zarja, njen bogoljuben zgled mu je za vse žive dni lepa bela luč; materin spomin spremlja človeka prav po angelsko na vseh potih ; in čeprav tak človek včasih zaide, prej ali slej ga rajne matere duh na pravo pot povrne. Blagor torej sinu, ki dobrega očeta, dvakrat blagov njemu, ki dobro krščansko mater ima. Zato spoštujmo njene zlate nauke in jih spolnujmo. Siroh nas uči: Kdor spoštuje svojo mater, je kakor oni, ki zbira zaklade. Kakovost Točnost Poštenost — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogftl Leavitt Street CHICAGO. ILL. PRVI SLOVENSKI POffiEBNI ZAVOD V OBČA« Louis J. Žefrait 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phofte Canal 4611 Na razpolago noč in dani — Najboljši automobili za pogrebe, krste in žemfcova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. "Stran" 3' •AMERIKANSKI SLOVENEC * SoEofa, TO. maja T0"3*? ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX Prevela KRISTA HAFNER Vrnil se je in šel k hčerki v kapelico. Bila je vsa polna Italijank v svetlih rutah, ki so se gnetle na svetem mestu in molile. Bile so prav tako goreče v molitvi ko v jedi in morda tudi v ljubezni. V kotu je ena tešila svojega malega in niti za hip se ni odtegnila zamaknjen ju in molitvam svojih tovarišic. Ko so deklice iz zavoda, ki so prišle prejšnji večer, pričele peti, se je vse ljudstvo, močno nadarjeno za petje, dvignilo in navdalo ga je'sveto navdušenje. Duhovnik je končal mašo. Ko je dajal zadnji blagoslov, je Mark spoznal priorja; ujel je njegov svetli in mirni pogled in zdelo se mu je, da je bil njegov blagoslov namenjen predvsem njemu. V trenutni občutljivosti je videl povsod svojo žalost, čeprav jo je skrival in o kateri ni hotel vedeti, kako se bo razvozlala. V obedniei, kamor je odvedel Julko in gospo Acherjevo, ki še nista bili zajtrkovali, je Mihael Monestier materinsko stregel hčerki in ji nalival že drugo čašico kave. "Ne veste, kako tu vsi jedo, ker je zastonj," je razlagal Marku. "Saj ne govorim o tistih deklicah iz zavoda; te so mlade in hodile bodo še ves dan. Vsi se polnijo. . . Pravkar si je neki Nemec nalil že šesto čašo." "In zraven je prigrizoval slaščice," je pazljivo dostavila Silvija. Tudi ona se je najedla po mili volji. Mark je zdaj vedel, zakaj je bila tista odhajajoča starka tako rdeča v lice. Julka pa je imela več domišljije in je nerodno razpravljala o najnovejši učenosti, ki jo je bila dobila od gospe Acherjeve. "Papa, tu je polno vojaštva." "Vojaštva?" "Da! Za Napoleonom je prišel sem Karel Veliki. Tudi general iz Marin. . . iz Marenga, ki so ga pokopali tu v cerkvi." "General Desaix." "Da! V snegu je umrl. Zato so mu postavili čisto bel spomenik." Zunaj se je zaslišal po hodnikih in stopnicah velik trušč in deklici sta pohiteli z zajtrkom. "Deklice. . . deklice odhajajo." Stekli sta pred vrata. Profesorji so s težavo urejevali učenke, slabo navajene na red. S čistimi glasovi so začele angleško himno, da s tem pokažejo menihom svojo hvaležnost. Oče hišnik se je na pragu smehljal in pozdravljal pevke. Nato so deklice pozdravile vse naokrog in vsa četa je odšla na pot. Zadnji sta izginili deklici s plavimi lasmi, ki sta zaključevali sprevod in poskakovali skupaj, držeč se čez pas. "Tudi mi odhajamo," je rekel Mihael Monestier. "Voz je že pripravljen. In vi?" "Mi jutri," je izbegaval Mark. "Dovolijo vam kljub pravilu? Gotovo radi gospe Romenay?" "Da ,radi njenega zdravja." "Priporočite me pri njej, prosim. Tudi Vi bi morali v Caux. Milo podnebje je tam in u-dobno, v zavetju in v svežem zraku. Otroka bi imela druščino." Še je silil vanj, skoraj moledoval je, tako zelo je želel Silvi j i druščine. "Da, morda." "Prav, prav. Čakal vas bom." Nežno je ponesel hčerko na blazine v kočiji in, ko se je Julka še vedno genljivo poslavljala od prijateljice, se je nagnil k njej in jo objel: "Na svidenje, mala! Vaš atek mi je obljubil, da Vas pripelje v Caux, ko Vaša mama ozdravi." "Mama?" je vprašala začudeno. Davno že ni nihče več izgovarjal tega imena vpričo nje. . . Tudi ona ni nikoli več o njej govorila, skoro pozabila je nanjo. Ta klic pa jo je močno vznemiril, kakor bi ji bil kdo povedal nad vse napeto pravljico. V hipu je vsa zardela. "Mama je nekaj tako dobrega," je znova začel gospod Monestier. Tudi on je stopil v voz in ponovil: "Na svidenje, na svidenje!" Odpeljali so se, že davno so izginili za ovinkom in Julka se še vedno ni zgenila. Mark, ki ni bil slišal, se je čudil njenemu miru, še bolj pa ga je presenetil pogled, s katerim se je ozrla nanj: "Kaj ti je? Ti je žal za Silvi jo?" "Oh ne, ne! Govoril je o mami." "Kdo?" "Silvin oče. Da zdaj počiva in da je bila tako dobra. Otrok je zahrepenel po nečem novem in se dvignil na prste kakor bilka, ki se poganja k svetlobi. Očividno je čakala neke obljube, novice, nečesa, kar je blizu. Vsa je trepetala in moledovala z očmi. Obvladalo jo je čustvo, ki ga ne bi znala izraziti, in vsa je bila vzhičena. Kaj ji oče ne bo ničesar povedal? Ce bi jo odvedel k umirajoči od včeraj, bi se moral z njo razgovoriti, in zdaj se je kot kak čudež nudila prilika za ta razgovor. Ju"ka Je Čakala, Mark pa je molčal. Ni ponovila prošnje. Motila se je, to je vse. Hitro se je potolažila, kakor je to-v njenih letih običajno. Kakor odrasli ljudje je za hip odprla vrata v spomin, da sprosti iz njegove kletke živo resničnost; videla je svojo mamo iz prejšnjih časov, tesno zavito, mamo, ki je lepega dne izginila, ne da bi Julka vedela, zakaj in kako. Videla jo je prav pred seboj in vendar to ni bilo res: torej je mogoče tudi bede sanjati, toda vse hitro izgine. Toliko veselih stvari je na svetu, posebno še na Velikem Sv. Bernardu, kamor ljudje prihajajo in odhajajo kakor v velik mlin. Marka, ki ga je bit spravil v zadrego njegov lastni molk, je rešil Edmond Baulaine. Iskal ga je, da bi ga prosil za voz. "Vaš voznik trdi, da ostanete v gostišču. Preden pa sem se ga polastil, sem hotel vprašati še Vas." "Res je prost." "Kakšno srečo ima," je nadaljeval mladi mož in se silil v smeh. toda ta smeh je bil spa-čen. "Prost! Kako lepa beseda je to! Se Vam ne zdi? Prostost je prvi pogoj našega življenja, in jaz se dolgočasim povsod." Z roko je pokazal gore, ki so obdajale poslopje,'Chenalette in goro Mort: "Posebno tukaj ne morem dihati. Vse me duši." Toda svoj dolgčas bo ponesel s seboj v vse kraje kamor mu bo skušal uiti. Mark ga je začudeno opazoval. Poznal ga je, ko je bil še vesel dečko, poskočen šaljivec, ki ga je dičila nežnost in ličnost, ki jo dajejo drobne in pravilne poteze in ki tolikokrat vara. Zdaj pa ga je videl vsega zdolgočasenega, trpečega, zanemarjenega. Strast, ki se ji je bil vdal do skrajnosti, ga je tako spremenila. Svojo ljubezen je vlačil za seboj kakor kaznjenec svoje verige. "Obvestiti grem Maneto," je sklenil, "vedno se tako dolgo pripravlja." In odšel je kakor trdo vklenjen in nezadovoljen zakonski mož. (Dalje prih.) " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam ra«t ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe. Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' ■ ■ IGRE ZA NAŠE ODRE KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC. (Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............................................... 35c ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. SOc BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ SOc BENEŠKI TRGOVEC, VV. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v S. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Carodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (ni). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Zid (m). —- Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem .......................................................................................... DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .................................................................................... DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................. 75c EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge ...................................................................................... GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ........................................................ 35c KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv^ Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih .............................-................................................ ^5c K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih ........*................................................................................. ^c KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju........................................ 30c KRALJ LEAR. \V. Shakespeare. Zaloigra v 5. dejanjih........$1.00 KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v 5. slikah ...................................................................... 25c KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) ..........'................................................... 75c LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ *5c LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5. dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 4Sc LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v 5. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost vstajenja v 5. dramatiskili slikah ........................................ 50c MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikali) .................................................................. 50c NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih..:................. 20c NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko .............................................................................................. 50c 1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike. 2. Ženin iz Nazareta. .Slavospev v dram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž). 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih...........20c NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v 1 dejanju ........................................................................................ 40c ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ SOc PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih...................... 60c POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ 15c PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v enem dejanju ................................................................................ SOc PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejtnjih............ 45c RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c ZA NOVI ROD. Stanko Majcem. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka ........................................................................................ 45c ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 2. snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Župan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c •3. snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m), — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh -^ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... 50c 9. snopič. -- Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (ni). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (ni). — Pastirci in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c 13. snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). » Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c 14. snopič. — Sv. Boštjan (ni). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ........................................................................................ 30c 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............. 30c Naročilom je priložiti denar, oodisi v gotovini. Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS --.L—...*—tt . . .....f == i ■ ■ pl'^^^'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO I O TEM IN ONEM 000000^00<>00**00*v*10<>000<>0000000<>04><>0<><><><><>0<>0"/ m NOVO LEŽIŠČE ZLATE RUDE Nedavno so odkrili v angleški koloniji Kenia v vzhodni Afriki nova, obširna ležišča zlate rude. Ta najdišča leže v apostolskem vikariatu Kisumu, ki ga vodijo misijonarji Mill Bili iz Londona. Apostolski vikar tega vikaria-ta Gorgonius Brandsma, ki je bil pred kratkim na Nizozemskem posvečen za škofa, je na svojem povratku v misijone obiskal sv. očeta in nam je dal zanimive podatke o svojem misijonskem okrožju. "Predvsem me naslov "škof zlatonosnih poljan" ni očaral. Tudi vemo iz izkušnje, da nikjer v Afriki taka najdišča niso bila v korist domačinov, temveč celo nasprotno, v njihovo telesno in moralno suženjstvo. K sreči je vlada v koloniji Kenia izvedla najostrejše ukrepe, da bi se pri nas v Kakamegi kaj takega ne pripetilo. V novo imenovano komisijo za varstvo domačinov je bil tudi'izvoljen apostol, vikar. Že nekaj let pred najdbo zlata v Kakamengi je naš misijon v tem kraju prav lepo uspeval in zato nas je ta novost upravičeno navdala z bojaznijo. Hvala Bogu, naših črncev življenje je o-stalo razmeroma nespremenjeno. Samo nekaj kilometrov od zlatega polja leži naš misijon, kjer uspešno delujejo mill-hillski misijonarji in uršulinke. Na praznik Kristusa Kralja je bilo sprejetih prvih šest postulantk v novo ustanovljen red redovnic-domačink. Ce bi vsaj nekaj od zlata pripadalo našemu misijonu, bi nam prišlo izredno prav, ker misijonske naloge in uspehi v Kisumu rastejo z ogromno naglico. V prvih osmih letih obstoja misijona je bilo podeljenih 50.000 krstov. Od ustanovitve misijona — leta 1925 — je bilo tam samo 1500 katoličanov, sedaj jih je kljub smrtnim slučajem, precejšnjemu izseljevanju itd. že 42.707. Pred 30 leti smo še lahko govorili o teh naših ljudeh, da so divjaki'; od danes naprej v štirih letih pa upamo, da bodo imeli že prvega s vo j ega d uho vnika-m i si j onar j a. Trdno zaupamo v mučence iz Ugande, ki so tu v visoki časti, in v pogostno prejemanje svetega obhajila. Zadnje leto smo razdelili nad pol milijona obhajil: to daje našim vernikom svojstven značaj in jih dela za vnete apostole. Številna spreobrnjenja ne gredo toliko za naš račun, temveč so v prvi vrsti delo krepkega jedra naših najstarejših kristjanov pod vodstvom številne, tisoč ljudi obsegajoče čete ka-tehistov. Edino tako nam je bilo mogoče, da smo v preteklem letu krstili 500 odraslih." -o-- KONEC PARALIZE? Pri paralitičnem obolenju je ena izmed čestih slabih posledic ta, da se kpžne klice po zdravljenju skrijejo v najbolj skrite kotičke osrednjega živčnega sistema, kjer jih ne doseže nobeno zdravilo. Človek je na videz zdrav, Wassermanno-va reakcija krvi je negativna, toda čez leta in mogoče desetletja so postali nevarni mikroorganizmi spet virulentni in povzročajo težko obolenje. Medicina se je že nekaj časa bavila z vprašanjem, kako bi takšne povzročitelje bolezni u-ničila še med počivajočim stanjem v možganih in hrbteničnem mozgu. Ugodno rešitev je našel sedaj prof. dr. Kerl z dunajske vseučilišče klinike za spolne in kužne bolezni. Mislil si je: če prinaša postopek z malarijo po Wagner - Jaureggu zdravje tudi pri izraziti paralizi, tedaj bi moral tem bolje že prej, torej v zgodnjem stadiju krvnega obolenja, uničevati bolezenske povzročitelje, tako da ne utegnejo izzvati novih napadov bolezni. Ta postopek je uporabil prof. Kerl prvič že pred sedem leti v raznih zgodnjih stadijih si-filide pri bolnikih, ki jim je možganska voda izkazovala pozitivno Wassermanovo reakcijo. Bolniki s takšno reakcijo v možganski vodi veljajo za kandidate paralize in tabesa. Kerlovi uspehi so bili prav dobri, a šlo je za to, da li so trajni. Sedaj je Kerl objavil poročilo o svojih poskusih, ki obsegajo kakšnih 2000 primerov. V večini primerov je Wasserman-nova reakcija postala negativna in takšna tudi ostala. Posamezne izjeme so brez pomena, ker je n. pr. pacientka s povratnimi znaki rodila popolnoma zdravega otroka. -o—— ZAMENJANI MRLIČ Neki kitajski trgovec iz Sang-haja se je dal z rikšo peljati v mesto. Spotoma mu je postalo slabo, a kuli se ni ustavil, ker mu itak ni mogel pomagati in je menil dospeti čim prej v mesto. Ko je prispel tja, je neki mimoidoči zaklical, da pelje mrtveca. Kuli se je ustavil kakor okame-nel, pristopil je policaj in ga z mrtvecem vred spravil na stražnico. Tu so kulija zaprli, truplo pa so do komisionalnega pregleda naslednjega jutra ( bilo je namreč že zvečer) položili v neko sobo in ga pokrili z rjuho. Neki stražnik naj bi ga stražil. Mož pa se je ponoči domislil, da mu truplo itak ne more uiti in je odšel. Nočni hlad je truplu tako dobro del, da je — oživelo. Trgovec namreč sploh ni bil mrtev, temveč samo onesveščen. Seveda se je silno prestrašil, ko se je zagledal v vlogi mrliča in v neznanem kraju. Iz strahu se je skril v neki kot. Med tem se je stražnik vrnil in opazil, da mu je mrlič ušel. V silnem strahu je stekel domov, da bi se posvetoval s svooj ženo. Ta ga je pripravila do tega, da sta na pokopališču izkopala svežega ^mrliča in ga podtaknila namesto izginulega. Zjutraj je prišel komisar s ku-lijem, da ga pred truplom izpraša. Dvignil je rjuho, a kuli je zavpil: "To ni moj mrtvec! Moj mrtvec je bil mlajši!" Med tem se je prebudil trgovec, ki se je bil skril v kot, slišal kulijeve besede in uganil za kaj gre. Priplazil se je iz svojega kota. Nesrečni stražnik je moral sedaj priznati, kaj je napravil. Gotovo bi ga strogo kaznovali, da ni nekaj v obrazu pravega mrtveca zbudilo sum policijskega zdravnika. Poklicali so mrličevo vdovo, ki je priznala, da nje mož ni umrl naravne smrti, temveč da ga je bila v spanju zbodla s tenko iglo v srce. Ženo so usmrtili, stražnik, ki je bil ostavil živega mrtveca pa se je izmazal s kratko kaznijo. Katoliški Slovenci odlašajte »voje prireditve v " \ rvr?^ «rv trem Slovencu" 1 Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugosla-je izšel in smo ravnokar irejeli novo pošiljatev in ga mamo zopet v zalogi. Vsem anim, ki so zadnje čase iste-a naročili, ga bodo tc dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne oznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. m