OlWlff Dobrodošli na desnem bregu Mure www.verzej.si|www.centerduo.si|www.marianum.si Leto I, številka 2, september 2008 Foto: TIC Veržej Spoštovane občanke in občani! Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr., župan Občine VERŽEJ ga številka lokalnega časnika FUNKEŠNI-CA. Po pogovorih in ocenah občank in občanov je bila revija dobro sprejeta, saj je ponudila dobršen del informacij o preteklih in prihajajočih dogodkih v Občini. Od izida prve številke smo uspešno zaključili praznovanje devetega občinskega praznika, zato izkoriščam priložnost, da se vsem Vam, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k uspešni izvedbi vseh prireditev res iskreno zahvalim. Praznovanje je bilo res prisrčno, vse izvedene prireditve so bile na zelo visokem nivoju, za kar so nam čestitali številni gostje od blizu in daleč. Delo in življenje občanov in občine od izida prve številke je bilo zelo aktivno, kar bo tudi razvidno iz člankov v tej številki FUNKEŠNICE. Aktivnosti občine so se kljub počitniškemu času nadaljevale, tako da smo lahko jeseni pričeli z nekaterimi zelo nujnimi in dolgo pričakovanimi investicijami. Tako se je že začela dograditev ulične razsvetljave v Veržeju, ki bo dokončana do konca septembra, do konca leta 2008 pa bo dokončana tudi razsvetljava ob regionalni cesti. Pred kratkim pa smo pričeli z rekonstrukcijo povezovalne ceste med Verže-jem in Banovci z dograditvijo kolesarsko sprehajalne steze in ulične razsvetljave. V ta namen smo pridobili kar zajetna finančna sredstva iz strukturnih skladov EU. Pri izvedbi investicije pričakujemo zaprtje cest in moten promet, zato Vas naprošam za strpnost in razumevanje. V jesenskem času pa pričakujemo, da nam bo uspelo zamenjati dotrajano streho na Osnovni šoli Veržej. Še ena pridobitev se nam obeta. Od prvega oktobra bo v Veržeju pričela delovati zobozdravstvena ordinacija, tako da bo tudi zobozdravstvena oskrba zelo približana našim občanom. Želim Vam prijetno branje nove številke našega lokalnega časnika z upanjem, da boste dobili kar največ informacij o delu in dogajanju v naši občini. Županova beseda Slavko Petovar: »Trdno in pošteno delo« Pogovarjali smo se z županom Občine Veržej, ki je kmetijski svetovalec, župan in sedaj tudi kandidat za poslansko mesto v državnem zboru. Večina bralcev Vas dobro pozna, pa vendar prosim, da se najprej na kratko predstavite. Kot večina naših občanov ve, prihajam iz Bunčan, kjer sem bil pred 35 leti rojen v kmečki družini in te vrednote so mi ostale vse do danes. Osnovno šolo sem obiskoval v Ver-žeju, šolske klopi pa spoznal tudi na Srednji kmetijski šoli Rakičan. Šolanje sem nadaljeval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelek za agronomijo, kjer sem si pridobil naziv diplomirani inženir agronomije. Službeno pot sem tako začel leta 1999 na takratnem Živinorejskem zavodu, nato sem bil terenski svetovalec v Križevcih, za področje Prlekije. Sedaj opravljam funkcijo specialista za razvoj podeželja, kjer delujem na pridobivanju evropskih strukturnih skladov in sredstev za podjetja, kmetije in tudi lokalne skupnosti. Kar se političnega dogajanja tiče, sem od vsega začetka po ustanovitvi Občine Veržej politično aktiven, najprej sem bil dva mandata svetnik, zadnji dve leti pa opravljam funkcijo nepoklicnega župana. Če v največji spletni iskalnik vtipkamo Vaše ime, je prvi zadetek Slavko Petovar, župan Občine Veržej. Kaj ste Vi po vašem mnenju najprej? V vsakem primeru me ljudje v tem trenutku najbolje poznajo kot župana Občine Veržej. V osnovi se s to funkcijo z mano kot človekom ni spremenilo nič. Še vedno imam iste prijatelje kot sem jih imel prej, mislim, da sem še vedno isto dostopen. Kar se pa tiče službe in županstva pa lahko rečem, da sem se županstva, čeprav ga opravljam nepoklicno, lotil zelo profesionalno in mi jemlje veliko časa. Seveda pa je zjutraj najprej na vrsti tisto osnovno, služba, v kombinaciji z njo in v prostem času pa še obveznosti, ki jih opravljam kot župan. Kar se tiče medijskega vidika je županstvo vsekakor veliko bolj podprto in zato tudi bolj popularno. Za Vami je polovica mandata. Na kaj ste še posebej ponosni, da Vam je uspelo narediti, kakšni so načrti za naprej? Res, v oktobru minevata dve leti in to je obdobje, pod katerim že lahko potegneš črto, nekateri rezultati morajo biti že vidni. Nekako najbolj vesel sem, da smo končno uspeli skupaj z ministrstvom za šolstvo podpisati ustanovitveni akt o Osnovni šoli Veržej. Dobili smo novo poimenovanje javnega zavoda. S tem aktom in pa pogodbo o delitvi premoženja smo dobili osnovo, da bomo ta naš edini in največji zavod lahko tudi naprej razvijali. Glede tega so določeni postopki že stekli. Tako bo že jeseni, v t.i. krompirjevih počitnicah, zamenjana celotna streha šole in doma. Prav tako pa smo se prijavili tudi na razpis za financiranje šole, kjer bomo ob uspehu lahko dogradili potrebne prostore in sanirali še nekatere druge objekte v šoli. Naslednja pomembna investicija je bila izgradnja tribun v športno-rekreacijskem centru. Če je bil kdaj koli dvom, ali je to potrebno, lahko povem, da se ljudje v klubu zelo trudijo, nenazadnje tudi naš klub tekmuje na zelo visokem nivoju. Predvsem pa je potrebno pohvaliti delo z mladimi. Vemo pa, da je le ob dobrih pogojih dela moč pričakovati uspehe. Ponosni smo na ustanovitev TlC-a, skupaj z zavodom Marianum, ki zagotovo deluje dobro, predvsem na sami promociji Veržeja. Veliko dela je bilo vloženega v projektno dokumentacijo in črpanja sredstev iz EU za naslednja leta. Tako smo že prejeli dva sklepa o dodelitvi sredstev. Prvi je investicija v rekonstrukcijo povezovalne ceste med Banovci in Veržejem s sprehajalno in kolesarsko stezo in ulične razsvetljave ob njej. Investicija je vredna okrog 435 tisoč evrov, v ta namen smo prejeli kar 353.988 evrov nepovratnih sredstev s 2 FtinkeJn/ca september 2008 Čl HM strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Večina del se bo za ta namen začelo izvajati že septembra. Druga pomembna investicija je lokalna infrastruktura v Banovcih. Tudi za ta namen smo pridobili približno 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Sedaj bomo skušali v to investicijo vključiti še same Terme Banovci, oziroma lastnike, to je Poslovno skupino Sava. Najprej pa še moramo rekonstruirati vodovodni sistem. Tudi zato bomo skušali pridobiti kakšna sredstva. V pripravi je tudi vloga za izgradnjo kanalizacije v Bunčanih in razširitev čistilne naprave v Veržeju. Obenem pa je v sklepni fazi tudi priprava dokumentacije za rekonstrukcijo in obnovo osrednjega dela Veržeja, za kar pa še čakamo primeren razpis. Trenutno je v teku dokončanje projekta ulične razsvetljave v Veržeju. V vse te investicije je bilo potrebno vložiti veliko dela, predvsem papirnatega, saj le tako lahko zadovoljiš stroge kriterije razpisov. Mislim, da smo bili na tem področju več kot uspešni. Vemo, da kandidirate za poslansko mesto na državnozborskih volitvah. Kaj bi z morebitno izvolitvijo najprej odpadlo iz Vašega življenja? Res je, kot ste sami ugotovili, kandidiram za poslanca na listi SLS in SMS. V primeru izvolitve bi zagotovo bil prisiljen opustiti delo kmetijskega svetovalca, saj to ni združljivo s funkcijo poslanca. Župansko delo bi lahko opravljal še naprej. Nenazadnje bi s sedežem v državnem zboru lahko veliko pripomogel k razvoju tako občine kot širše prleške regije. Kakšna se Vam zdi trenutno politična scena v Sloveniji? Trenutno jo je težko ocenjevati, ker je to predvolilni čas. Na splošno se mi zdi, da manjka politične kulture. Če bi bilo le-te več, bi tudi državni zbor bil od volivcev veliko bolj spoštovana institucija kot je v tem trenutku. V zadnjem času je v političnem prostoru prišlo do velike polarizacije in naša stranka je v bistvu edina, ki je po volitvah pripravljena sodelovati tako z levo kot desno politično opcijo. Ta odprtost in pripravljenost na sodelovanje ne glede na ideološko in politično usmeritev se mi zdi ključnega pomena. S kakšnimi temelji gre Vaša politična stranka na volitve? Pri tem bi se oprl na delovanje SLS do sedaj, na delovanje naših ministrov g. Žerjava in g. Žagarja. Kljub kratkemu mandatu ministra Žerjava, je dokazal, da je iz pravega testa. Izpeljav je projekte, o katerih se je veliko govorilo, a nikdar nič storilo. Zaključuje se gradnja pomurskega kraka avtoceste, ki nas bo povezovala z ostalim delom Slovenije. Druga pomembna stvar je uvedba vinjet, ki je vsekakor bolj pravičen način plačevanja cestnin kot prej. Tako morajo po novem plačati uporabo avtoceste tudi mestni in primestni prebivalcem, ki so se prej plačilo cestnine izognili, po drugi strani pa je vožnja za nas precej cenejša. Največji ukrep ministra Žerjava pa je vsekakor to, da je dreznil v gradbeni lobij, ki bo privedel do cenejše in kakovostnejše izgradnje tako avtocest kot lokalnih cest. Minister Žagar ima velike zasluge zato, da imamo lokalne samouprave več možnosti sofinanciranja iz evropskih sredstev. Žal pa mu ni uspelo doseči decentralizacije z ustanovitvijo pokrajin, je pa res, da je bil ta projekt pripeljan najdlje, morda so bile volitve preblizu. Morda še končna misel? Prisegamo na trdo in pošteno delo, prepričan sem, da bodo to znali volivci potrditi. Ivan Kuhar Občinski svet Občinski svet Občine je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet Občine Veržej ima 9 članov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Člani občinskega sveta imajo 4-le-tni mandat. Voljeni so na lokalnih volitvah. Občina Veržej je razdeljena na 4 volilne enote: Banovci, Bunčani in Veržej z dvema enotama. Člani občinskega sveta se volijo po večinskem sistemu. Sestava članov občinskega sveta v tem mandatu: Nada Bunderl Rus, Borut Kapun, Emil Movrin, Andrej Sraka, Matija Galunder, Vekoslav Jureš, Franc Novak, Branko Seršen, Jožef Tušak. Občinski svet sprejema odločitve in sklepe na sejah občinskega sveta, ki so javne. Organizacijo in način dela občinskega sveta ureja poslovnik občinskega sveta. Občinski svet sprejema statut občine, odloke, poslovnik občinskega sveta in druge splošne ali posamične akte na praviloma rednih sejah občinskega sveta. Občinski svet Občine Veržej se praviloma sestaja enkrat do dvakrat v dveh mesecih. V dosedanjem mandatu je bilo do sedaj 15 rednih sej. Zaradi odločanja o nujnih zadevah, ko ni možnosti za to, da se hitro sestane občinski svet, pa se lahko skličejo izredne seje, ki praviloma potekajo po telefonu. Članom občinskega sveta se predstavi tematika, ti pa nato po telefonu potrdijo svojo odločitev. Odločitev na občinskem svetu je sprejeta, če je zanjo glasovalo več kot polovica članov občinskega sveta, ki so glasovali. Statut in poslovnik se sprejemata z dvotretjinsko večino glasov opredeljenih članov občinskega sveta. Seje občinskega sveta vodi župan občine, ki pa pri odločanju nima pravice glasovanja. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: september 2008 Ftinkejn/ca 3 ^ sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, ^ sprejema občinski proračun in zaključni račun, ^ ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, ^ v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ..., ^ daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino ..., ^ odloča o združevanju občine v širšo lokalno skupnost in o drugih oblikah povezovanja občine, ^ nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, ^ potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, ^ imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, ^ imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta, ^ odloča o odtujitvi in zamenjavi občinskega nepremičnega premoženja, ^ odloča o zadolževanju občine, ^ razpisuje referendum, ^ s svojim aktom, v skladu z zakonom: določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ... ter določa kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, ^ določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, ^ ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, ^ ustanavlja gospodarske družbe ali druge osebe zasebnega prava, ^ odloča o vlaganju kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava, ^ odloča o igralništvu v občini, ^ daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, in odloča o dajanju poroštev za izpolnitev njihovih obveznosti, ^ določa predstavnike občine v organih javnih zavodov in javnih podjetij, če to ni v zakonu določeno drugače, ^ določa predstavnike občine v organih družb, v katerih ima občina po zakonu predstavnika ... , ^ ustanovi komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo ter imenuje in razrešuje njene člane, ^ ustanovi svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ^•določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, ^ daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, ^ odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakon in statut občine. Bojan Ferenc . v »Ki&V-. - ¡iteSSflSv^ Obnova ceste Veržej - Banovci Občina Veržej se je uspešno prijavila na javni razpis za izbor operacij iz sredstev EU za kohezijsko politiko (Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško«) z operacijo Rekonstrukcija povezovalne ceste Veržej - Banovci in izgradnja sprehajalno - kolesarske poti Banovci - Veržej, ki zajema: ^ rekonstrukcijo obstoječe ceste Veržej - Banovci in v naselju Banovci v širini 5,0 m, ^ izgradnjo dvosmerne sprehajalno - kolesarske poti v širini 2,0 m, ^ izgradnjo pločnika v naselju Banovci v širini 1,7 m, ^ preplastitev ceste Banovci - Grla-va, ^ izvedbo meteorne kanalizacije iz betonskih jaškov in cevi, ^ izgradnjo javne razsvetljave na celotnem obravnavanem območju. Občina Veržej je julija 2008 izvedla javno naročilo za izvedbo gradbenih del. Kot najbolj ugoden izvajalec gradbenih del je bilo izbrano podjetje Se-grap, d.o.o. iz Ljutomera. Nadzor nad izvajanjem del bo opravljalo podjetje Atrij, d.o.o. iz Odrancev. Dela bodo izvedena v treh letih (2008-2010). Slavnostni podpis pogodbe med Občino Veržej (Slavko Petovar, župan) in podjetjem Segrap, d.o.o. (Miran Blagovič, direktor) je potekal v sejni sobi Občine Veržej, 9. 9. 2008. Tatjana Vokic 4 Fünkejn/ca september 2008 5 tff 15. redna seja Občinskega sveta Občinski svet Občine Veržej se je 10. julija 2008 sestal na 15. redni seji. Med 14. in 15. redno sejo je opravil kar 3 nujne izredne seje, ki so bile izvedene telefonsko, saj ni bilo časa, da bi se člani občinskega sveta redno sestali. Nujno je bilo namreč potrebno sprejeti nekaj dokumentov identifikacije investicijskih projektov (za rekonstrukcijo povezovalne ceste Veržej - Banovci in izgradnjo sprehajalno-kolesarske poti, za ureditev javne infrastrukture v Banovcih ter za projekt oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomur-ja - vodovodno omrežje za sistem C). Ti dokumenti so bili pogoj za prijavo na razpis za pridobitev sredstev Evropske unije, časa za prijavo na razpis in sprejem sklepov pa je bil izredno kratek. Na 15. redni seji pa so člani občinskega sveta med drugim sprejeli: 1. V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Prlekija, d.o.o. Predvideva se, da bi občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej ustanovile Javno podjetje Prlekije, d.o.o. Odločitev za ustanovitev skupnega javnega podjetja bi naj bila sprejeta iz razlogov, ker gre v tem primeru za hitrejši postopek pridobitve upravljavca. Takšno javno podjetje mora ves čas ostati v 100 % lasti občin ustanoviteljic, sicer ga ob začetni ali naknadni soudeležbi zasebnega kapitala v skladu s pravili prava Evropske unije zadeva obveznost pridobitve koncesije v postopku javnega razpisa. 2. Člani občinskega sveta so se seznanili s poročilom Nadzornega odbora Občine Veržej o pregledu zaključnega računa proračuna Občine Veržej za leto 2007. Nadzorni odbor Občine Veržej pri pregledu zaključnega računa ter pri izvedbi postopkov javnega naročanja pri investicijah ni ugotovila nepravilnosti. 3. Člani občinskega sveta so sprejeli plan investicij in investicijskega vzdrževanja v Zdravstvenem domu Ljutomer za leti 2009 in 2010. Bojan Ferenc Turistični ponudniki Občine Veržej se predstavijo TERME BANOVCI ® Terme Banovci so letošnji dobitniki plakete Občine Veržej. Terme Banovci v letošnjem letu praznujejo 40 - letnico ustanovitve in razvoja kopališkega turizma. Vse skupaj se je začelo leta 1968, ko so strokovnjaki takratne Ine nafte pri vrtanju namesto nafte odkrili termalno vodo. Takratni odgovorni v Stanovanjsko - komunalnem podjetju Ljutomer so se odločili postaviti manjši bazen. Novica o zdravilni moči izvira tople vode, ki naj bi odpravljala marsikatere zdravstvene težave, se je začela hitro širiti naokoli in številni radovedneži so se podali v do tedaj neznane Banovce. Po sklenitvi pogodbe o ureditvi termalnega kopališča z Zdraviliščem Radenska iz Radencev in po pridobitvi dodatnih zemljišč, se je začel hiter razvoj termalnega kopališča v Banovcih. V letu 1983 so odprli prvi naturistični kamp v Evropi (Sončni gaj), znan tako doma kot v tujini. Po izgradnji hotela Zeleni gaj, hotelskega naselja Zeleni gaj, dodatni ureditvi obeh kampov, preureditvi restavracije, postavitvi dodatnih športno - rekreacijskih površin ter z razširitvijo dodatnih wellness storitev ter druge turistične ponudbe v zadnjem desetletju postajajo Terme Banovci kraj za preživljanje prijetnih družinskih počitnic, za sprostitev ter okrepitev zdravja za starejše ter za sprostitev najzahtevnejših gostov, kar kaže tudi podatek o 94.000 nočitev v letu 2007. Pogovarjali smo se z ga. Leo Hofman, vodjo Term Banovci. Terme Banovci so danes skupaj s še štirimi termalnimi zdravilišči (Terme Radenci, Terme 3000, Terme Ptuj in Terme Lendava) združene pod blagovno znamko Panonske terme v dejavnosti Turizem poslovne skupine Sava, d.d. iz Kranja. Kaj je tisto, kar vas, po vašem mnenju razlikuje od drugih Panonskih term? Naše prednosti so predvsem v majhnosti in tesni vpetosti v mirno in tiho podeželsko okolje, domačnosti, prijaznosti, sproščenosti in gostoljubnosti do gostov, posvečanju vsakemu posamezniku in v dobro zasnovanih animacijskih doživljajskih programih, privlačnih za družine z otroki. Kako bi opredelili vaše glavne ciljne skupine obiskovalcev? Naše goste bi lahko razdelili v 3 glavne skupine, na katere se bomo september 2008 Ftinkejn/ca 5 tudi v prihodnje usmerjali. Prva skupina so družine z otroki do približno 13. leta, saj so naši vodni tobogani in druge kopališke kapacitete prilagojene predvsem mlajšim otrokom. Za to ciljno skupino je pripravljen tudi animacijski program, ki gradi na pravljičnih likih, povezanih z okoljem Banovcev (Banovski gusar, Banovske čarovnice, Banovski detektiv, Banovski vitez), skupaj z gosti pa praznujemo tudi božične praznike. Drugo skupino predstavljajo upokojenci, ki k nam, za razliko od prve skupine, prihajajo predvsem v času izven počitnic. Njim poskušamo bolj približati prleške navade, kulinariko in pokrajino skozi različne izlete in prireditve. Tretjo skupino pa predstavljajo gostje, ki si želijo čim bolj aktivnega oddiha v svojem prostem času, ki ga nimajo veliko na razpolago (prihajajo predvsem ob vikendih). Njim so namenjene predvsem naše wellness storitve ter športno-rekrea-cijske površine. V zadnjem času je kongresni turizem ena najbolj rastočih panog turistične dejavnosti. Mogoče tudi sami razmišljate o dodatnih kapacitetah za tovrstne dogodke? Naše terme so usmerjene predvsem na manjše dogodke, kot so raz- lični seminarji in delavnice, ki sprejmejo največ 50 obiskovalcev, in ki jim ponudimo tudi naš animacijski program. Na tem nameravamo graditi tudi v prihodnje, saj je naša posebnost prav majhnost. Za uspešno delovanje je pomembno tudi vzajemno sodelovanje z lokalnim okoljem. Kako Terme Banovci sodelujejo z okoliškimi prebivalci in drugimi turističnimi ponudniki v Občini Veržej? To sodelovanje se iz leta v leto izboljšuje. Intenzivno sodelujemo s TD Banovci pri vsakoletni tradicionalni prireditvi Božična vas. Vaščani naselja Banovci imajo pri kopanju 50% popust, sicer je pa za vse občane po 19. oziroma 20. uri kopanje cenovno bolj ugodno. Dobro sodelujemo tudi z Občino Veržej. Letos smo se skupaj z njimi prijavili na razpis Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za ureditev infrastrukture v naselju Banovci, kar je ključnega pomena za nadaljnji turistični razvoj. Uspešno sodelujemo tudi z Zavodom Marianum. Okoliška ponudba za Terme Banovci nikakor ne predstavlja konkurence, temveč več raznovrstne in kvalitetne ponudbe za turiste. Tatjana Vokic »Terme Banovci bodo tudi v prihodnje ohranjale svojo majhnost, domačnost, prijaznost in posvečanje vsakemu posamezniku. Gosta bomo pri nas pustili razvajati. Ponujali bomo predvsem drugačne počitnice polne doživetij in zgodb naših znanih pravljičnih junakov. Veliko pozornosti bomo tudi v bodoče namenjali sodelovanju s samim krajem Banovci in s širšim okoljem. Gostu namreč želimo ponuditi pestrost doživetij, ki jih ponuja naša pokrajina, bogata s kulturno in naravno dediščino. Želimo jih seznaniti z navadami in običaji teh krajev ter jih razvajati z izvrstnimi vini in kulinariko. Naša želja je namreč, da bi gostje začutili našo pokrajino, tako kot jo čutimo mi, ki smo tukaj doma, da se bodo o svojih doživetjih pri nas radi pohvalili med prijatelji, in da jih bodo ti spomini vedno znova privabljali v našo pokrajino ob Muri.« Lea Hofman, vodja Term Banovci 6 Fünkejn/ca september 2008 5 tff t@c center Delovanje TIC-a Veržej (junij - avgust 2008) 1.6.2008 Predstavitev na 5. obletnici delovanja TD Gradišče. 10.6.2008 Udeležba na mednarodni konferenci »Agenda za trajnostni in konkurenčni evropski turizem« in centralizirani finančni instrumenti EU za podporo turizmu, Portorož. 16.6.2008 Udeležba na mednarodnem seminarju »How to support a good lead partner«, Ljubljana. 22.6.2008 Predstavitev na Dnevu odprtih kleti Radgonskih goric. 23.-24.8.2008 Predstavitev na 46. Kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni. 16.-23.8.2008 Udeležba na 7. Mednarodni poletni akademiji »Sustainable 2020 for Rural Environment in Europe«, Želimlje. 28.8.2009 So-organizator Puščenjakovega večera v Veržeju. Rezultati spletne ankete na www.centerduo.si Funkešnica je narečni izraz za: čebulo - 18% narciso - 76% solato - 6% Skupno število glasov na dan 10. 9. 2008: 78 Dan odprtih vrat za vaščane v Sončni hiši Banovci uNa severovzhodu Slovenije, tam, kjer se zemlja dotakne neba, kot radi rečejo domačini, v idilični vasici Banovci, stoji Sončna hiša.« V sredo, 30. 7. 2008, je Sončna hiša odprla svoja vrata za sovaščane. Dizajnersko opremljen butični hotel (design boutique hotel) je prvi tovrstni hotel v Sloveniji, ki svojim gostom, večinoma iz tujine, ponuja prav posebno izkušnjo preživljanja počitnic. Sončna hiša je članica mednarodne verige Small Elegant Hotels. Sončna hiša Banovci lahko v svojih petih prostornih in unikatno opremljenih luksuznih sobah (suitih), v na novo zgrajeni vili, nudi gostoljubje za največ 18 gostov hkrati in jim tako omogoči diskretnost in udobje. Za dobro počutje gostov poskrbita tudi wellness vrt ter zdrava prehrana (zajtrki so oblikovani izključno iz bioloških in doma pridelanih sestavin). Hišna vinoteka je založena z vrhunskimi lokalnimi vini priznanih vinarjev. Sončna hiša Banovci zares predstavlja razkošje udobja. Tatjana Vokic rodošli na desnem bregu Mure • Uredniški odbor: Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Slavko Petovar, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Tatjana Vokič • Lektoriranje: Ivan Kuhar • Prelom in oblikovanje: Marko Suhoveršnik • Založnik: Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej • Tisk: Itagraf d. o. o. Ljubljana, september 2008 • Naklada: 500 izvodov • Funkešnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si TIC Veržej Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net S: www.centerduo.si september 2008 Ftinkejn/ca 7 Točenje medu Delavnice v pri Šalamunovih Čebelarskem Točenje medu je za čebelarsko družino Šalamun pravi praznik, ko z veseljem povabijo k ogledu tudi svoje goste, turiste iz bližnjih Term Banovci, sosede in znance. Povabilu se je odzval tudi TIC Veržej. Jožef Šalamun nas je najprej sprejel z odlično medico. Nato nas je popeljal na ogled njihovega čebelarsko - turističnega avtobusa v Banovcih, ki je zdaj že prilagojen tudi za kratko bivanje turistov med čebelami. V njegovem spodnjem delu se nahaja "čebelji vrtec", kjer čebele delavke skrbijo za vzgojo mladih čebeljih matic. Na koncu nas je družina Šalamun pogostila še z izvrstnimi akacijevimi krofi, medeno torto in bezgovim sokom z medom. Vsekakor bo pravo doživetje, če boste življenje čebelarske družine izkusili pri Šala-munovih v Banovcih. Tatjana Vokic muzeju v Čebelarski muzej družine Tigeli se nahaja ravno na zadnji parceli znotraj meja Občine Veržej, še posebej dragocen pa je tudi zaradi tega, ker je pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije vpisan v register nepremične kulturne dediščine. Znan je med številnimi domačimi in tujimi obiskovalci, priljubljen pa je tudi med osnovnimi in srednjimi šolami iz cele Slovenije. Dnevno ga obišče tudi več skupin osnovnošolcev in dijakov. V starem čebelnjaku iz konca 19. stoletja si lahko ogledate čebelarsko opremo, ki je še marsikateri mladi čebelar ne pozna več. Šolske skupine se najbolj zabavajo pri izdelovanju sveč iz stenja, Jožef Tigeli jim nato predstavi življenje čebelje družine, obisk pa se zaključi z degustacijo različnih vrst medu in nakupom izdelkov čebelarstva Tigeli. Med najmlajšimi so tako najbolj priljubljeni medvedki sladkosnedki. Tudi vi ste lepo vabljeni k obisku Čebelarskega muzeja. Preizkusite se lahko v izdelovanju sveč, degustirate različne vrste čebelarskih izdelkov, vstopite v časovno kapsulo slovenskega čebelarstva ali preprosto uživate na sprehodu po barvitem travniku, kjer vas čakajo drobna presenečenja. Tatjana Vokic Radi bi vam povedali Zadnji petek v maju so se v dvorani Doma kulture širši javnosti spet predstavili učenci Osnovne šole Veržej s prireditvijo, ki ima pomenljiv naslov »Radi bi vam povedali«. Kulturni program so letos pripravili že ob več drugih priložnostih, na primer ob svečanem podpisu ustanovne listine, slovenskem kulturnem prazniku, materinskem dnevu, če naštejemo samo nekatere. Tokrat je bil njihov namen le, da povedo svojim staršem, prijateljem, sorodnikom in drugim gostom nekaj o sebi, svojih občutjih, željah, hrepenenjih, skratka videnju sveta skozi mlade oči. Znano je, da obiskujejo našo osnovno šolo tudi otroci iz drugih krajev Slovenije, ki iz različnih razlogov bivajo v vzgojnem domu v Veržeju. Skupen nastop z vrstniki iz našega šolskega okoliša je vedno zanimiv, saj se nas dotakne s iskrenostjo tistih, ki jim življenje ni bilo najbolj naklonjeno, hkrati pa pokaže, da vse mlade druži želja po smehu, glasbi, plesu, toplini in sprejemanju. Učenci so program pripravili ob pomoči svojih učiteljev in vzgojiteljev in sodelovanju Glasbene šole Slavko Osterc Ljutomer in Plesne šole Urška iz Murske Sobote. Prireditev si je z zanimanjem ogledalo precejšnje število obiskovalcev, med njimi tudi župan občine Veržej, g. Slavko Petovar, in direktorica Zavoda za šolstvo Murska Sobota, ga. Irena Kumer. Najbolj pa so bili nastopajoči ponosni, da je prav zaradi njih Veržej obiskala tudi ga. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic, ki so ji zahvalili s prikupnim darilcem, izdelkom z razstave gojencev vzgojnega doma, ki so si jo obiskovalci prireditve lahko ogledali v preddverju Doma kulture. Vanda Novak OŠ Veržej 8 Fünkejn/ca september 2008 5 tff Kulturni in Jo^k/ utri Slovo od osemletne osnovne šole V minulem šolskem letu 2007/08, ko so še zadnji otroci obiskovali peti razred osemletne osnovne šole, smo se v Sloveniji in tudi v Verže-ju dokončno poslovili od nekdanje "osemletke". V letošnjem šolskem letu 2008/09 izvajamo celotni program devetletne osnovne šole. Kar pet let so otroci iz 5. razreda osemletke "preskakovali" v 7. razred devetletke, letos pa po petem razredu devetletke normalno nadaljujejo šolanje v šestem razredu. Tako se prehodno obdobje uvajanja devetletne osnovne šole pri nas končuje. Vsak konec šolskega leta zaključimo s "šolsko veselico". Za takšen, vesel zaključek, smo se odločili že pred mnogimi leti, saj vsa šolska leta naši učenci zaključijo z velikimi in pomembnimi uspehi, zato je prav, da se na počitnice odpravimo z ustrezno prireditvijo. Park pri šoli nam nudi prijetno senco, program je sproščen, veliko je glasbe in zabave, tudi "tradicionalni" hamburger mora biti. Edino ravnatelj nekoliko "zmoti" veselico z resnejšimi zadevami - kratkim govorom, predstavitvijo vsega doseženega in seveda z javno podelitvijo nagrad in priznanj, ki so jih dosegli naši učenci v preteklem šolskem letu. Minulo šolsko leto je bilo zares uspešno na različnih področjih. Že nekaj let nismo imeli dveh zlatih priznanj v tekmovanjih iz znanj. Letos je to uspelo dvema učencema devetega razreda. Uspešni smo na naravovarstvenem področju. Celo šolsko leto smo posebno skrb posvečali ravnanju z odpadki in njihovemu zbiranju. Zbrali smo kar nekaj ton starega papirja. Jeseni 2007 so učenci s pomočjo mentorice popisali divja odlagališča v naši občini. S problemom so se lahko seznanili vsi občani, saj je bila raziskava razstavljena v preddverju občinske stavbe. Na športnem področju so nas malce nepričakovano razveselili učenci 3. in 4. razreda, saj so postali državni prvaki v igri "Med dvema ognjema". Nekaj izvrstnih rezultatov je bilo v atletiki in odbojki. Da je bilo uspehov veliko, dokazuje tudi število učencev, za katere je župan Občine Veržej, g. Slavko Petovar, pripravil sprejem s pogostitvijo. Imeli smo torej res veliko razlogov, da je bila "veselica" res prava "veselica". Po tradicionalnem trobo-ju v nogometu med starši, učitelji in učenci smo se vsi skupaj odpravili na zaslužene počitnice. Borut Casar ravnatelj OŠ Veržej Zaključek šolskega leta 2007/2008 v Vrtcu Veržej Kot ob koncu vsakega šolskega leta, smo tudi letos vzgojiteljice in otroci starejše skupine pripravili zaključno proslavo, na katero smo povabili vse otroke in zaposlene v Vrtcu Veržej, kakor tudi ravnatelja, delavce šole, župana, predstavnike občine in še veliko drugih gostov, s katerimi smo v tem šolskem letu na kakršen koli način sodelovali. Deset otrok se je poslovilo od vrtca in ob tej priložnosti so iz rok ravnatelja prejeli pohvale, priznanja in medalje, ki so jih osvojili v vrtcu s svojo pridnostjo in vztrajnostjo. Vrtec Veržej je v tem šolskem letu sodeloval v turističnem projektu »Z igro do prvih turističnih korakov«. Ker smo projekt meseca junija končali, smo ob tem pripravili tudi zaključek projekta. Povabili smo gosp. Tatjano Vokic iz TlC-a Veržej, ki je otrokom izročila priznanja. Ob koncu kulturnega programa nam je kuharica Joža pripravila slastne hot-doge s kečapom in sen-fom. Okrepčali pa smo se s sokom in čajem ter zaplesali ob glasbi z zgoščenk. V imenu vseh vzgojiteljic starejše skupine bi se še enkrat zahvalila vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri tem zaključku. Otrokom, ki so se poslovili pa želimo, naj iz vrtca odnesejo le lepe spomine in se bodo radi vračali v naš - njihov vrtec, kjer jih bomo vedno pričakali z odprtimi rokami. Ob vstopu v šolo pa jim želimo, naj doživijo veliko novega, lepega in naj uživajo vsak dan in vedno sledijo svojim sanjam. Alenka Belec pomočnica vzgojiteljice september 2008 FtinkeJn/ca 9 Kulturni in Jojik/ utrip Pri čebelarju Ker smo Čebelarstvo Novak v Veržeju z otroki starejše skupine že obiskali in spoznali njihov čebelnjak, smo tokratni obisk namenili predvsem ogledu, kako čebelar pridobi med iz satovja. Pot do Novakovih je bila zanimiva, tabla z napisom »Prodaja medu - Čebelarstvo Novak« pa je naznanila, da smo prispeli do cilja. Gospod Novak nas je zelo lepo sprejel in nam povedal, na kaj vse moramo biti pozorni ob gledanju najlepšega čebelarskega opravila - točenja medu iz satnic. Celoten postopek je natančno razložil in nazorno smo si ogledali, kako pridemo do medu iz satovja in kako ga zlije v kozarce. Za vse nas je bilo zelo zanimivo in večina nas je to opravilo videla prvič. Za vsako majhno žličko sladkega in dobrega medu je potrebno veliko truda, dela pridnih čebel in dela skrbnega čebelarja. Silva Smeh pomočnica vzgojiteljice Strokovna ekskurzija Vrtca Veržej V petek, 6. junija 2008, smo se zaposlene delavke iz vrtca odpravile na ogled Škofijske gimnazije in »Hiše otrok«, ki se nahajata na Vr-banski cesti 30 v Mariboru. Tam sta nas prijazno sprejela direktor Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec in ravnateljica vrtca ga. Romana Bezjak. Predstavila sta nam sistem upravljanja in izobraževanja njihove gimnazije in vrtca, ter vizijo in načrte za nadaljnje delo. V vrtcu, ki deluje po principu Marije Montessori, smo dobile prijetne občutke domačnosti, odprtosti in sprejetosti. Prevzeli so nas predvsem novo opremljeni prostori - na razpolago imajo velike in svetle igralnice, jedilnico in večnamensko dvorano. Večina materialov, ki prevladujejo v vrtcu so strukturirani in so iz lesa. Didaktični pripomočki pa so takšni, da otroku na razumljiv, vsakdanji in realni način pomagajo pri spoznavanju in osvajanju novih znanj in spoznanj.V »Montessori« vrtcu dajejo tudi veliko poudarka na razvoju čutil, tudi zato imajo posebne didaktične pripomočke in materiale oz. igrače. Za prepoznavanje: - voha: različno odišavljene solnice, ki jih otroci lahko razvrščajo, - sluha: valji z različno velikimi semeni, ki pri presipavanju oddajajo različne zvoke, - vida: palete z različnimi barvnimi odtenki, - tipa: smirkov papir različnih debelin, - okusa: različna živila, začimbe. Seznanile smo se tudi z načinom dela vključevanja krščanskih elementov pri vzgoji predšolskih otrok. Ogledale smo si prostor, ki je opremljen z oltarjem, krščanskimi simboli in pripomočki (kelihi, križ, krstna oblačila, mašna oblačila...) Zanimivo in poučno je bilo spoznati njihov način dela in življenja v »Hiši otrok«. Gabrijela Kuhar vzgojiteljica Ob zaključku šolskega leta V Publikaciji našega vrtca Veržej imamo zapisano: »Smo vrtec, ki nudi otrokom varno, prijazno in spodbudno okolje, kjer bivajo zadovoljni, srečni ter ustvarjalni otroci in odrasli. Smo vrtec, ki razvija partnerski odnos s starši in profesionalni pristop k delu.« Vsi zaposleni v našem vrtcu smo načrtno in sistematično skozi vso šolsko leto pripravljali in izvajali raznovrstne aktivnosti, hkrati pa vedno upoštevali vsakega otroka kot individuum z vsemi njegovimi razvojnimi značilnostmi in potrebami. Vse to nam je uspevalo predvsem zaradi dobrega sodelovanja s starši, ki imajo pri tem največjo in najpomembnejšo vlogo . Z vstopom v vrtec se del otrokovega življenja prenese iz družine v ustanovo in ponovno prenaša v družino. Prav zaradi tega je naše sodelovanje s starši tesno in vsebinsko bogato. S sproščenim in vedrim vzdušjem smo se trudili ustvarjati vrtec, v katerem so se otroci, starši in mi zaposleni, dobro počutili. Vsem vam, ki ste v letošnjem letu zapustili naš vrtec, vam sedaj že osnovnošolci, pa želim veliko otroške radosti, vedoželjnosti in dobrega počutja med novimi prijatelji in učitelji. Vsem staršem pa obilo roditeljske sreče in zadovoljstva ob uspehih otrok. Vztrajnost, povezanost in sodelovanje, ki ste ga gojili z nami v vrtcu pa prenesite tudi v šolsko okolje. Bernarda Fras pomočnica ravnatelja Kulturni in Jolsk/ utri Prvi šolski dan Cin, cin, cin, cin, v šolo hitim, tam mnogo se lepih stvari naučim. Cin, cin, cin, cin, da ne zamudim, pomaga mi zvonček, ki poje cin, cin. So trenutki in dogodki v našem življenju, ki jih doživimo samo enkrat. Eden takih dogodkov je brez dvoma tudi prvi šolski dan. Beseda »PRVI« obarva ta dan z neverjetno mero vznemirjenja, pričakovanja, veselja, pa tudi bojazni, dvomov in celo strahu. In to ne velja samo za otroke, male prvošolčke, ampak se ta občutja in čustva prepletajo tudi v odraslih. V ponedeljek, 1. septembra, smo se pred Osnovno šolo Veržej zbrali učenci, učitelji in starši, da »zakorakamo« v novo šolsko leto in se podamo novim dogodivščinam naproti. Za nekaj naših prvošolčkov je bil to prav poseben dan. V šolo so prišli skupaj s svojimi starši. Po uvodnih pozdravih ravnatelja Boruta Casarja in vodja šole Ivana Poljanca, smo jih povabili v učilnico prvega razreda. Skupaj z učenci drugega razreda so ob igrah spoznali nove prijatelje, svoji učiteljici in plišastega zajčka, ki smo ga v prvem razredu poimenovali Švigazajček. Vsem učencem naše šole, predvsem pa prvošolčkom želim, da vam to šolsko leto prinese nova znanja, nove priložnosti, veliko odličnih dosežkov, dobrih idej, predvsem pa pristnih medsebojnih vezi. Vsak izmed vas pa naj v sebi odkrije vse skrite talente in razvije najboljše, kar premore. Ksenija Seršen razredničarka 1. in 2. razreda ■ "V "V "V I • Lešcecki na Balatonu v Člani folklorne skupine Leščeček, ki deluje v kulturnem društvu Veržej, smo uspešno plesno sezono kronali s tridnevnim izletom na Balaton. Tokrat nismo pilili in spoznavali novih plesnih korakov, pač pa je bil naš namen predvsem druženje. Marsikdo od nas je poprijel tudi za kakšno počitniško delo, da smo lahko skupaj uživali teh nekaj dni. Tako smo še trdneje spletli vezi, ki nas bodo vezale tudi to sezono, ki se je uradno pričela z vajami prvega petka v septembru. Pred nami so novi izzivi, ki jih želimo udejanjiti. V prvi vrsti je zagotovo Večer folklore, ki ga bomo predvidoma priredili zadnjo soboto v novembru. Lansko leto je ta večer požel velik uspeh in tudi letos verjamemo, da bo tako. Ker se naše obleke že šivajo, lahko na ta večer pričakujemo vsaj kakšen primerek novih oblek, o katerih sanjamo že, odkar smo prvič javno zaplesali. Z oblekami bomo namreč še bolj ponosno predstavljali naš kraj, tako na področju naše občine kot tudi zunaj nje. Zato že sedaj velja povabilo in nenazadnje tudi pomoč pri zbiranju finančnih sredstev za ta velik projekt. Ivan Kuhar Filipinci navdušili občinstvo V petek, 22. avgusta 2008 smo v Veržeju doživeli vrhunski glasbeni dogodek. V okviru Mednarodnega festivala zborovske glasbe ORFEST, ki že drugo leto zapovrstjo poteka v naseljih in mestih Prlekije, Prekmurja in Podravja, nas je obiskal najatraktivnejši zbor tega festivala - University of the East Chorale. Župnijska cerkev Sv. Mihaela je bila ta petek premajhna za številne obiskovalce, ki so si jih želeli od blizu ogledati in slišati prečudovite zvoke, ki so prihajali iz njihovih grl. Zbor, ki velja za enega izmed najboljših zasedb na celotni azijski celini in aktivno sodeluje na protokolarnih prireditvah filipinske vlade, aktivno nastopa na številnih odmevnih mednarodnih projektih, je v prvem delu koncerta izvajal pesmi z duhovno vsebino številnih evropskih, pa tudi filipinskih avtorjev, v nadaljevanju koncerta pa so se predstavili z nekaj avtorskimi in ljudskimi skladbami, v katerih so obiskovalci lahko prepoznali značilnosti filipinskega ljudskega izročila in tudi njihov temperament. Proti koncu koncerta so poslušalce dvignili na noge s priredbami tradicionalnih in zabavnih pesmi. Pevke in pevci, ki jih je s posebnim občutkom za odgovornost in s poudarkom na zborovski disciplini, vodila zborovodkinja Anna Tabita Abeleda-Piquero, so občinstvo celo pripravili do smeha ob prisrčni izvedbi priredbe znane skladbe Only you. Zelo hvaležni so bili vsakemu izmed obiskovalcev, ki jih je imel priložnost ta večer videti in slišati. Prav posebej so bili hvaležni tudi županu Slavko Petovarju in župniku Jožefu Krncu, ki sta pevce na koncertu posebej pozdravila. Tudi pevkam in pevcem iz daljnih Filipinov se je veržejski koncert, ki je bil po njihovem mnenju njihov najlepši, globoko vtisnil v spomin. Bilo je res čudovito. Bojan Ferenc september 2008 FtinkeJn/ca 11 Kulturn/ /n jolSk/ utr/p Pregled drugih kulturnih dogodkov 23. maj 2008 PRLEKI SMO VESELI LIDJE Pod tem naslovom je v Domu kulture v Veržeju potekalo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi, godcev ljudskih viž in etno skupin iz občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje. Srečanje je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljutomer v sodelovanju z Občino Veržej in KD Slavko Osterc Veržej. Prireditve sta se udeležili tudi Katarina Šetinc, strokovna spremljevalka programa in predsednica KD Folk Slovenija, ter Mira Rebernik Žižek, vodja izpostave Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljutomer in gledališka igralka pri KUD Ivan Kavčič Ljutomer. 6. junij 2008 KONCERT POLICIJSKEGA ORKESTRA V Domu kulture v Veržeju je nastopil Policijski orkester z vrhunsko odigranim programom pod vodstvom dirigenta mednarodnega slovesa, Milivoja Šurbeka. Nastopila sta tudi odlična solista Jurij Cizej in Matjaž Mrak. Koncert je potekal v še posebej slavnostnem vzdušju, saj Policijski orkester letos praznuje častitljivo 60-letnico svojega obstoja. Dvorana je bila zapolnjena do zadnjega sedeža, občinstvo pa je navdušeno ploskalo ob vsaki odigrani skladbi. Koncerta se je udeležil tudi Drago Ribaš, direktor Policijske uprave Murska Sobota. Po končanem koncertu so gostje nazdravili v Zavodu Marianum. Za nastop Policijskega orkestra v Veržeju je še posebej zaslužen veržejski umetnik Jožef Osterc. 7. junij 2008 KONCERT MOŠKE VOKALNE SKUPINE V Domu kulture je nastopila moška vokalna skupina iz Ver-žeja, ki deluje v okviru KD Slavka Osterca Veržej. Gostje večera so bili skupina Basillea iz Razkrižja in mladi instrumentalisti iz Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Skupino že 9 let uspešno vodi Tatjana Rozmarič Poštrak. Damjana Ferenc, predsednica KD Slavka Osterca Veržej, je podelila priznanja vsem članom moške vokalne skupine, njihovi zborovodkinji Tatjani Rozmarič Poštrak, Katji Žibrat, zborovodkinji skupine Basillea, zahvalila pa se je tudi članom skupine Basillea in mladim instrumentalistom. 8. julij 2008 8 CILJEV ZA EN SVET V VERŽEJU V organizaciji TIC-a Veržej je 8. 7. 2008 v Zavodu Marianum Veržej potekala uradna otvoritev razstave 8 ciljev za en svet (milenijski razvojni cilji Združenih narodov), skupni projekt slovenskega društva Humanitas, avstrijske nevladne organizacije Südwind in Studia Poper. Ob tej priložnosti je Rene Suša (Humanitas) predaval o sistemu pravične trgovine pod naslovom "Ali je kaj trden most", Manca Poglajen (Humanitas) pa je istočasno vodila delavnice medkulturnega dialoga in izobraževanja za razvoj za otroke. Razstava bo v prostorih TIC-a Veržej - Centra DUO na ogled do 30. 9. 2008. Tatjana Vokic Foto: TIC Veržej 12 Fünkejn/ca september 2008 5 tff Utrip ja/ezj/anjkega zavoda in župnj/e Oratorij 2008 - Odpri oči! Veržej, od 21. - 27. julija 2008 Letošnji oratorij, ki je že nekaj let vodilno počitniško dogajanje za otroke v našem kraju, je ponovno postregel z veliko zanimivega dogajanja. Vsako jutro od 9h naprej se je zbiralo nekaj čez 50 otrok in 12 animatorjev, ki jih je vodil g. Janez Krnc. Veselo dogajanje se je začelo z dvigom zastave, ob oratorijski himni. Nato so animatorji zaigrali zgodbo, ki je povezovala celotno dogajanje tega tedna. Nadaljevalo se je z jutranjo molitvijo, ki je v katehezah po skupinah odkrivala vsak dan kakšno modrost dneva, ki jo bodo skušali naši mali udeleženci živeti v svojem vsakdanu. Sledile so delavnice. Otroci so vsak dan obiskali drugo delavnico in se tako skozi celoten oratorij seznanili z različnimi veščinami. Delo je vmes prekinil zvon župnijske cerkve, ki je vse povabil k molitvi »Angel Gospodov«. Ko smo se okrepčali pri kosilu, ki so ga za nas pripravljali v Marija-nišču, smo lahko veselo nadaljevali popoldneve v različnih igrah. Dan se je končal ob 16h s spustom zastave. Teden smo popestrili s kopanjem v Termah Banovci, izletom na Gorič-ko in obiskom murskosoboške stolnice in škofa. Zaključek oratorija je bil v nedeljo, s sv. mašo v župnijski cerkvi, še prej pa smo v soboto staršem povedali in prikazali kaj vse zanimivega smo počeli in jih pogostili s piknikom. Ivan Kuhar SMC Veržej Romarski pohod na Svete Višarje Kdo bi se mogel ustavljati vabljivemu povabilu na Svete Višarje, ki je bilo na spletnih straneh Mari-janišča, zato se je verženski "Marijin kot" z velikim veseljem podal v to naporno pustolovščino. Kdo je pravzaprav »Marijin kot«? »Marijin kot« sestavlja nekaj zelo agilnih in navdušenih žena, ki ob vsaki priložnosti, zlasti pa ob večjih prireditvah rade priskočijo na pomoč Marijanišču, ko je treba pripraviti pogostitve za romarje, skupine, slavno-sti in postoriti vse tisto, kar ob takih priložnostih vidi skrbno in delovno žensko oko. Prav zaradi njihovih velikih zaslug jih g. Janez Krnc po nedeljski pozni maši rad vabi k »Štrku« na veselo druženje in koristno načrtovanje. Vsako leto jim pa skupaj z g. Mirkom pripravi tudi romanje na Svete Višarje. september 2008 Ftinkejn/ca 13 Utrip ja/ezjanjkega zavoda in župnj/e Po štirih urah vožnje stojimo v Žabnicah, v vznožju romarske poti, ki te po treh urah hoje pripelje na same Svete Višarje. Pot je zelo idilična, je kdaj pa kdaj tudi močno kamnita in do onemoglosti strma. Najbolj pogosti prizori na tej romarski poti niso samo sključena pleča obložena s težkimi nahrbtniki ampak predvsem presrečni obrazi, ki si ob brisanju pekočega znoja z vročih čel, dajejo poguma in moči s tekočimi okrepčili, ki jih nosimo s seboj. Posebno doživetje je, ko stopiš na višarsko planino, kjer se kamnita in strma kolovozna pot konča in te sprejme mehka in nežna planinska trava, ki te kar potegne v svoje gostoljubno naročje. Nad vsem tem pa žari kamnito ostenje slikovitih Beračev in pa modro nebo, ki ga tu pa tam krasijo igrivi beli oblački. Ob zeleno zaraščeni skali sredi čudovitih gorskih trav in rožic se ustavimo in si privoščimo malico. Ko se tako dodobra odpočijemo in naberemo novih kalorij, nas čaka najlepši del poti, namenjen samo za romantične in sanjave duše. Ta se namreč mehko vije med stoletnimi macesni, v prijetni senci, namesto trdega kamenja pa so tla postlana s preprogo macesnovih iglic, ki te skrite stezice vsako jesen na novo pozlatijo. Skozi goste pahljače macesnovih vej si nenehno ogledujemo visoki Mangrt, sanjavi Viš, mogočni Montaž. Z višarsko Kraljico smo se srečali pri sveti maši, kjer so se nam pridružili še nekateri Slovenci, Avstrijci in Italijani. Potem smo bili dragi gostje gostoljubnega "oštirja" Adija, v gostišču "Pri mešniku". Lazanje, špageti, polenta ... furlanska črnina ... in še kaj! Nazadnje smo obiskali še gostilničarja Jureta Prescherna iz Tarvisia, ki nam v lepi slovenščini pove zanimivo anekdoto, kako romarji, ki prihitijo z gondolo na Višarje, vsi zmedeni stojijo tik ob cerkvi in vprašujejo: "Kje je cerkev?" Tedaj jih gostilničar pelje malo naprej in pokaže križ na vrhu Lovcev (2 uri peš hoje do tja) in pravi: "Vidite, cerkev je zadaj za tisto goro. Od tu se vidi samo križ na vrhu zvonika!" Potem pa še zadnja fotografija s pogledom na idilično višarsko vas in mogočni Mangrt in takoj nato hajd v gondolo, ki nas v trenutku pripelje v dolino. Ja, lepo nam je bilo. Težko je vse to opisati, to je treba doživeti! Mirko Rakovnik Na Čarni Muri je bilo spet veselo Otroški festival, imenovan Čarna (čarobna) Mura je v soboto 7. junija, spet zbral številne animatorje in otroke iz vsega Pomurja. Mura je s seboj prinesla tudi nenavadnega gosta, zaporniškega duhovnika, Roberta Friškovca, ki je otroke zelo navdušil. Zanimive delavnice so ves dan zaposlovale drobne otroške ročice in njihovo neizčrpno fantazijo, sveta maša pa je bila višek vsega. Nenavadni gost letošnje čarne Mure ni bil nenavaden zaradi svojih dolgih las, njegov poklic je namreč za mnoge zelo nenavaden. Gospod Friškovec je namreč "zaporniški duhovnik", to pomeni, da je "župnik" za zapornike. Pa ni prišel med nas zaradi tatvine, ki jo je razodevalo geslo "Ukradli ste mi srce", ampak da bi nas navdušil za lep in prijazen odnos do vsakega človeka, da bi nam lahko mnogi priznali: Ti si mi ukradel srce! Seveda ni pa šlo brez zanimivih ročnih delavnic. Tam niso toliko poslušali, kakor ustvarjali. Najbolj zanimivo je bilo v kovačiji. Kovaški meh je razpihal vroče ognjišče, tako da je Utrip ja/ezj/anj&ga zavoda in župnye vsak kos železa takoj postal mehak. Potem pa je kovač neusmiljeno tolkel po njem s težkim kladivom, dokler se ga je še dalo oblikovati. Ko je bilo otrokom dovolj kovaškega kladiva, so se spet zatekli v mirno oazo barvanja in ustvarjanja lepih okraskov. Na koncu smo se zbrali pri sveti maši. Gospod Janez in sestra Marta sta nas je prijazno nagovorila in se zahvaljevala vsem svojim požrtvovalnim animatorjem, mi pa smo jim hvaležno ploskali. Vsi smo dobili v dar velik rdeč srček, na katerem je pisalo: »Ukradli ste mi srce«. Med mašo je bilo zelo živahno: dvigali smo roke ... mahali z velikimi rdečimi srčki ... in s priložnostnim »bandom« navdušeno prepevali. Za konec smo voditeljem poklonili spominska darila in vsem ter vsakemu posebej pomahali s srčkom v slovo s trdnim zagotovilom: Drugo leto se spet srečamo! Upamo le, da »Čarna Mura« do tedaj ne bo poniknila! Mirko Rakovnik Praznik zakonske zvestobe Zvestoba je beseda, ki jo iz naše vsakdanjosti vedno bolj izpodrivajo druge, bolj sodobne, ki "opevajo" človekovo nestalnost, bolestni strah pred vezanostjo ipd. S praznikom zakonskih jubilejev pa se zvestobo besedi, dani "pred oltarjem", daje zasluženo priznanje in pravi pomen. Vse skupaj se je začelo pred žu-pniščem, kjer so se jubilanti zbrali in ob prazničnem zvonjenju se je vila slovesna procesija jubilantov, ki je segala vse od župnišča do cerkve. Ponosno, zares ponosno, so lahko jubilanti stopali v družbi svojega sozakonca, s katerim že toliko let delijo "srečo in nesrečo ... bolezen in zdravje". Prav to daje njihovi zvestobi svetlo avreolo, ki jo danes slavimo in občudujemo. Ko so se v cerkvi namestili na slovesno pripravljene sedeže, jih je gospod župnik z veseljem in ponosom pozdravil. Mnogi so sklenili zakon prav pred tem oltarjem, zato je bila ta bližina polna blagih in osrečujočih spominov. Med njimi so bili mnogi obrazi dobro poznani, nekateri nekoliko manj, vsi pa so bili kot pisani šopek, ki krasi katedralo življenja. Kakor je bilo v cerkvi slovesno, tako je bilo v župnišču veselo in družabno. Lahko bi skoraj rekli, da mnogi pri poroki sami niso imeli tako lepega praznovanja. Ni manjkalo ne rujne kapljice (Jezus s svojo Kano galilejsko tukaj ne bi imel kaj početi!), ne drugih prleških kmečkih dobrot. Vso priznanje pa je požela požrtvovalna ekipa pomočnic, ki je praznovanje pripravila in poskrbela za vse potrebno. Zares izvrstna organizacija, ki jo preveva vzdušje optimizma, veselja, predvsem pa družabnosti. Zato jim v imenu zakonskih jubilantov in v imenu gospoda župnika kličemo: Bog vam ohrani dobre navade! Mirko Rakovnik september 2008 FtinkeJn/ca 15 Puščenjakov večer V četrtek, 28. avgusta je hvaležen spomin iz arhivov življenja oživil podobo preprostega in pobožnega posestnika iz Veržeja, Antona Puščenjaka, ki je umrl prav na ta dan pred 99-timi leti. Ob tej priložnosti smo predstavili najnovejšo knjigo g. Martina Maroše, ki je na podlagi številnih ohranjenih Puščenja-kovih pisem, orisal njegovo plemenito in svetniško podobo. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Marjete Ivančič je prepletal pričevanja in spomine s prijetnimi in uglašenimi mladostnimi glasovi. Župan občine Veržej je kakor ob vseh pomembnejših prireditvah v Mari-janišču tudi tokrat počastil spomin na tega velikega Verženca in s tem, ko je orisal pomen in vlogo, ki jo je imelo »Pušenjakovo« Marijanišče v zgodovini Veržeja, Puščenjaku dal najlepše priznanje. Salezijanski inšpektor, dr. Alojzij Slavko Snoj, je z domišljenimi potezami naslikal duhovno podobo Antona Puščenjaka in si ga upal primerjati s svetlimi in velikimi liki iz Svetega pisma. Vito Šadl pa je občuteno interpretiral Pušče-njakova pisma. Avtor opevane nove knjige pa je ob tej pozni uri že hodil po rožnatih poteh svojih zasluženih sanj. Vse zbrane pa je nagovoril z video posnetkom, v katerem je razkril, kako so ga prav Puščenjakova pisma navdušila, da je začel pisati njegov življenjepis. Vsa Puščenjakova pisma so v zvezi z gradnjo Marijanišča, to je z njegovo veliko željo, da bi se na njegovem posestvu sezidala šola, v kateri bi dobri in marljivi podeželski fantje dobili potrebno izobrazbo in vzgojo. Vse svoje premoženje je daroval v ta namen in veliko pretrpel preden je za gradnjo Marijanišča vse uredil. Najbolj boleče za Puščenjaka pa je bilo to, da sadov svoje velikodušne skrbi za mladino v Prlekiji in Prekmurju nikoli ni videl, saj je umrl dve leti prej, preden se je začela velika in bogata zgodovina Marijanišča. G. Martin Maroša odslej nenehno govori in sanja tudi o tem, kaj bi bilo potrebno narediti za 100-letnico Pušenjakove smrti. Iskreno je hvaležen vsem, ki so pripomogli, da je ob vseh herojih polpretekle zgodovine dobil Veržej tudi Puščenjakovo ulico. Zelo pa nas navdušuje, da bi mu postavili tudi spominsko obeležje. Tudi na nekdanjo Puščenjakovo domačijo je mislil. Zato ker je bila tako preprosto izbrisana iz »obličja zemlje«, bi bilo po njegovem pošteno, na gasilskem domu odkriti vsaj spominsko ploščo, ki bi domačinom in tujcem govorila o hiši, kjer se je rodil in živel velik človek, ki je imel oči in srce za potrebe kraja, zlasti za potrebe mladih. Velika gneča pri Maroševih knjigah takoj po prireditvi, je dokazovala, da je večer zelo nagovoril vsakega in marsikomu odgrnil zaveso nevednosti ali napačne poučenosti o Antonu Puščenjaku. Mirko Rakovnik 16 Fünkejn/ca september 2008 Pregled drugih dogodkov v naši župniji 24. junij 2008 Izlet na Notranjsko Skupine, ki skrbijo za urejanje cerkve in župnišča so se skupaj z g. župnikom, g. Janezom Krncem in nekaj ministranti podale na izlet na Notranjsko. Ogledali so si večje cerkve, Cerknico, Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Mali in Veliki naravni most, se z »lojtrnikom« popeljali okoli Cerkniškega jezera in okusili dobrote notranjske kuhinje. Polni prijetnih vtisov so se vrnili domov in v domači cerkvi s sveto mašo zaključili izlet. 4. do 11. julij 2008 Oratorij za družine V Zavodu Marianum je potekal tretji oratorij za družine pod geslom »Ukradli ste mi srce«. Starši in njihovi otroci so skupaj preživeli bogat in razgiban teden. 9. avgust 2008 Dobrodelni koncert za misijone Družina Ivančič, Bojana Ivančič in Mladinska pevska skupina so organizirali in pripravili dobrodelni koncert za misijone. Prisotna je bila tudi misijonarka Milena Zadravec, ki deluje v Izraelu in je spregovorila o svojem delu v Sveti deželi. Izkupiček koncerta je bil namenjen delovanju misijonov. 24. avgust 2008 Dekanijsko romanje na Ptujsko goro Tudi letos so se župljani naše župnije udeležili tradicionalnega dekanijskega romanja na Ptujsko goro. Organiziran je bil avtobusni prevoz, mnogi pa so poromali na božjo pot z osebnimi avtomobili. Darja Makoter 5 tff Društveni utrip '-it/v y < < P' .. XVII. mednarodni rally veteranov Pomurje 2008 Trg Slavka Osterca v Veržeju je bil v soboto, 7. 6. 2008, tekmovalno prizorišče" oldtimerjev", ki ga je organiziral Motoklub veteranov Murska Sobota. Mednarodni zbor okoli 150 udeležencev (Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska) je svojo 65-km dolgo tekmovalno pot začel v Murski Soboti, nadaljeval skozi Tišino, Ra-dence, Gornjo Radgono, Cogetince, Veržej in zaključil znova v Murski Soboti s podelitvijo pokalov. Tatjana Vokic Žganci in ribe na 100 in 1 način v Zgojnki, dodole in krapi so bili glavne zvezde nedeljskega (26. 5.) kulinaričnega popoldneva, ki je k Babičevem mlinu pritegnil številne obiskovalce. Za odlične specia-litete so poskrbeli člani TD Veržej. Čeprav je prireditev letos potekala prvič, je že izpolnila vse pogoje, da postane tradicionalni dogodek v Občini Veržej. Tatjana Vokic Diši po žgancih V začetku septembra (od 4. do 6.) smo izpeljali prireditev pod naslovom Diši po žgancih pri Babičevem mlinu na Muri. Projekt je bil sofinanciran s strani STO (Slovenske turistične organizacije). Pokrovitelj dogodka je bil tudi sam Babičev mlin, saj so nam priskrbeli moko za vse žgance. Izdali smo tudi brošuro z recepti za jedi iz ajde pod naslovom Diši po ajdi. Za nemško govoreče obiskovalce smo pripravili in jim ponudili recepte v nemškem jeziku. Dogodek je v soboto popestril domači ansambel Zadnji moment. Božena Kosi predsednica TD Veržej 19. srečanje krvodajalcev Slovenije 2008 Na svetovni dan krvodajalstva, 14. junija, je krajevna organizacija RK Veržej v sodelovanju z Območnim združenjem RK Ljutomer pripravila Srečanje krvodajalcev Slovenije, ki se je odvijalo na nogometnem igrišču »Čistina« v Veržeju. Na prireditvi je bilo okrog 2000 krvodajalcev iz vse Slovenije, pridružili pa so se nam tudi krvodajalci iz Avstrije in Hrvaške. Slavnostni govornik je bil predsednik RK Slovenije g. Borut Miklavčič. Ob tej priložnosti je podelil srebrno priznanje RK Slovenije g. Ivanu Veberiču za večletno požrtvovalno delo v UO RK Veržej in organizacijo pri pripravah na srečanja. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so nastopali Mešani pevski zbor TD Banovci, harmonikaš mag. Riki Zadravec in člani KUD Slavka Osterca iz Veržeja je za presenečenje poskrbel priznani slovenski glasbenik Andrej ŠIFRER, ki je prisotnim pre-mierno predstavil himno humanosti z naslovom Postoj, prijatelj moj. Za prijetno vzdušje pa je poskrbel narodno zabavni ansambel SKOK. Izvoljena je bila tudi najšarmantnejša krvodajalka. Zato bi želeli privabiti čim več mladih in zdravih ljudi, da vstopijo med krvodajalce in rešujejo življenja, kot je v nadaljevanju povedal g. Miklavčič »da naj strah od darovanja krvi ne odvrne nikogar. Darovanje krvi ga bo kot vse nas napolnilo s srečo, z radostjo, zadovoljstvom, občutkom, da smo storili pravo stvar in da je humanost in pomoč sočloveku edini pravi cilj«. Lilijana Zorec september 2008 Ftinkejn/ca 17 Društveni utrip Dirko v spomin na Janka Makoterja je dobil Tubbe BE (št. 5) z Milanom Žanom iz Komende. Na ljutomerskih dirkah 29. junija je slavil tudi Leonidas OZ (št. 10) z Renejem Hanžekovičem iz Veržeja. Kasaške dirke Veržejsko podjetje Meso-coop Hanžekovič je skupaj z gostinskim lokalom Leona iz Ljutomera, Zvezo društev kasaške centrale Slovenije in Kasaškim klubom Ljutomer na ljutomerskem hipodromu pripravilo tekmovalni dan za kasače. je povedal Rene Hanžekovič iz podjetja Meso-coop Hanžekovič. V lepem sončnem vremenu je prireditev privabila blizu 2000 gledalcev, ki so spremljali šest zanimivih preizkušenj za najboljše domače in uvožene kasače, z dosežki pa so bili v ospredju člani ljutomerskega kluba. Z odličnimi rezultati se lahko pohvalita tudi člana ljutomerskega kluba, ki prihajata iz Veržeja. Rene Hanžekovič je z Leonidasom OZ zmagal in bil z La Luno drugi, drugo mesto pa je osvojil tudi Saša Seršen s Fiorelo. V ospredju tokratnega tekmovalnega dne je bila druga dirka v spomin na člana ljutomerskega kluba Janka Makoterja. V konkurenci povabljenih domačih in uvoženih kasačev je zmagal Tubbe BE z Milanom Žanom iz Komende. Tubbe BE je bil najhitrejši že tudi na lanski prvi Makoterjevi dirki, zato je tokrat dobil prehodni pokal v trajno last. Rezultati članov ljutomerskega kasaškega kluba na dirkah 29. junija v Ljutomeru; prva dirka, 3- do 14-le-tni kasači z zaslužkom do 1000 evrov, 1600 metrov: 1. Donatello MS (Marko Slavič) 1:18,8, 2. Fiorela (Saša Seršen) 1:19,1, 3. Lamin (Darja Antolin) 1:19,9; druga dirka, 3- do 14-letni kasači z zaslužkom nad 3000 evrov, 1600 metrov: 1. Leonidas OZ (Rene Hanžekovič) 1:16,2, 2. Paris Dream (Primož Kirstl) 1:16,2, 3. Apofis (Marko Jureš) 1:16,3; tretja dirka, 3 in 4 letne kobile, 1600 metrov: 1. Ana Nina S (Janko Sagaj) 1:18,9, 2. Ribana (Marko Slavič) 1:19,0, 3. Polona (Uroš Predan) 1:19,1; četrta dirka, 5- do 14-letne kasače, predtek Agrokombinata Maribor, 2600 metrov: 2. La Luna (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:18,1; peta dirka, 3- do 14-letni povabljeni kasači, spominska dirka Janka Makoterja, 1600 metrov: 2. Tagliamento (Christian Mayr, Ljutomer) 1:14,2; šesta dirka, 3- do 14-letni kasači z zaslužkom do 3000 evrov, 1600 metrov: 1. Dawson MS (Marko Slavič) 1:18,6, 2. Lund I (Dejan Jureš) 1:19,0. Tatjana Vokic Palačinka party F soboto, 12.7. ob 14.00 vuri smo se tisti, ki se radi špilamo, dobili na Storen ploci. Tan smo kak fsako leto pekli palačinke. Do tega je prišlo zaradi otvoritve otroškega igrišča pret 7 leti, od te pa se tota tradicija drži skos fsa leta. Sestavine za palačinke dobimo sponzorirane, jajca od kuri, mleko od krof, melo pa nan mlinar šenka. Te pa še nucamo enega ali pa dvo koha, to sta bilo letos Lili pa Stanko. Obo sta šolana koha, zato so palačinke tudi skos odlične. Letos jih je bilo okoli 500. Palačink je fsako leto več! Pijačo, tisto brez alkohola, pa plin nan opčina kupi, ovo domočo pa lidje soboj prne-sejo, tak pa tudi prnesejo lidje soboj mermelodo, nutelo pa še kakšno pecivo, ka mojo tisti, ki ne jejo palačink tudi nekej za pod zob. Tudi žemle dobimo od peka. Loni nan je tudi uspelo nareti igrišče za odbojko na mifci, ki ga seveda redno nucamo. Od te dale fsakšo krot organizeramo tudi turnir. Tisti, ki zmogajo dobijo nagrade. Či ste letos palačinke zamudili, te te jih po drugo leto drugo soboto v juliji nejšle na Storen ploci. Lep pozdrav. Deca s ploca! Florijan An Kosi 18 Fünkejn/ca september 2008 5 tff Društveni utrip Medgeneracijski tabor Od 4. do 7. septembra je na Turistični kmetiji Šalamun v Banovcih potekal Medgeneracijski tabor - Banov-ci 2008, ki ga je organiziralo Medgene-racijsko društvo za samopomoč Drava v sodelovanju z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije. Tabora se je udeležilo 23 udeležencev treh generacij. Moto letošnjega tabora je bil: »Skupaj s čebelami ohranjamo naravo«. Prvi dan so se udeleženci najprej spoznavali med sabo. V večernih urah so si ogledali film in diaprojekcijo o čebelarstvu ter podrobneje spoznali tehnologijo čebelarjenja in čebelje izdelke ter pomen čebel za naravo in za ljudi. Drugi dan so v prevozni čebelarski delavnici sodelovali pri točenju medu. Pozneje pa so se v turistično-čebelarskem avtobusu, ki je prilagojen za počitek med čebelami, posladkali s tremi vrstami medu (cvetličnim, aka-cijevim in kostanjevim) ter s kosom medene torte. Starejši so si nazdravili z medico, mlajši pa z bezgovim medenim sokom. Popoldne so se po skupinah pripravljali na skupno predstavitev v večernih urah. Iz buč so izrezovali strahce, ki so jih zvečer prižgali pri skupinskih nastopih. V soboto dopoldan so izdelovali sveče in okraske iz čebeljega voska ter svečnike iz »das mase«. Popoldan je bil zelo pester, saj so se ob spremljavi harmonike in ob igrah (vroči luk) pozno v noč veselili na pikniku ob Osterčevi kamenšnici. V nedeljo so se pomenili o vtisih s tabora, si priskrbeli obilo čebeljih proizvodov za ozimnico in se po kosilu odpravili proti domu. Ob slovesu so bili enotnega mnenja, da so doživeli nepozabne trenutke in da se naslednje leto zopet vrnejo. Družina Šalamun 4. mednarodni turnir za pokal občine Veržej V organizaciji ŠD NK Veržej je v nedeljo 22. 6. potekal že 4. mednarodni turnir za mlajše selekcije za pokal občine Veržej. Na šestih igriščih v Banovcih, Bunčanih in športnem parku v Veržeju je nastopilo 44 ekip iz 21 klubov iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Skupaj je tako tekmovalo preko 450 mladih nogometašev selekcij mlajših cicibanov (U-8), starejših cicibanov (U-10) in mlajših dečkov (U-12). Pokale so podeljevali vodja mladinskega programa ŠD NK Veržej Bogdan Črnko, predsednik ŠD NK Veržej Borut Kapun in župan občine Veržej Slavko Petovar. V vročem vremenu si je turnir ogledalo veliko število staršev otrok in simpatizerjev nogometa. Nekaj rezultatov: 1. mesto v kategoriji U8 - NK Turnišče, 1. mesto v kategoriji U10 - NK Ormož, 1. mesto v kategoriji U12 - NK Železničar, 2. mesto v kategoriji U8 - NK Veržej in 3. mesto v kategoriji U12 - NK Veržej. Dušan Magdič ŠD NK Veržej Izlet na izvir Mure T D Veržej je 28. in 29. junija 2008 organiziralo izlet na izvir reke Mure. Mura izvira v Nacionalnem parku Visoke Ture v Avstriji. Udeleženci so bili zadovoljni nad videnim - izvirom Mure in lepoto avstrijskih planin. Božena Kosi predsednica TD Veržej september 2008 Ftinkejn/ca 19 Slavko Osterc (17. 06. 1895 - 23. 05. 1941) Slavko Osterc, skladatelj in glasbeni pedagog, je ena osrednjih osebnosti v slovenski glasbi dvajsetega stoletja. S svojimi skladbami je dosegel priznanje doma in tudi v evropskem ter svetovnem prostoru. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju kot prvi izmed štirih otrok kmeta Jožefa in Marije Osterc, roj. Sterniša. Osnovno šolo je obiskoval v domačem Veržeju. Po končanih petih razredih osnovne šole je hodil dve leti v ljutomersko realko. Leta 1909 se je vpisal v učiteljišče v Maribor in leta 1914 maturiral. Kmalu po maturi je pričel s službovanjem v Sevnici ob Savi, vendar le kratek čas, ker so ga leta 1915 poklicali k vojakom. Po vrnitvi, leta 1919, je nadaljeval učiteljsko delo na osnovni šoli v Krčevini pri Mariboru in leto pozneje v deški ljudski šoli v Studencah pri Mariboru. Ker je Osterca zanimala predvsem glasba, je leta 1920 opravil komisijski izpit za poučevanje glasbe in že v začetku leta 1922 nastopil kot učitelj petja, violine in klavirja na deški in dekliški meščanski šoli v Celju. Na glasbenem področju je Osterc vedno bolj poglabljal svoje znanje in se leta 1925 odločil za študij v Pragi. Leta 1927 je šolanje na praškem konservatoriju uspešno končal. Po vrnitvi je postal profesor na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Osterc je pričel komponirati okrog leta 1920, ko mu je bilo 25 let. Njegova začetna dela so bile manjše skladbe, vendar se je že takrat loteval velikih in zahtevnih kompozicijskih oblik, kakršni sta opera in simfonija. Po prihodu iz Prage je kot skladatelj zaživel s polno ustvarjalno močjo. Ustvarjal je na vseh kompozicijskih področjih, zato je njegov opus obsežen in raznovrsten. Veliko njegovih del je bilo, že za časa njegovega življenja, tudi izvedenih, ne samo znotraj slovenskih in jugoslovanskih meja, temveč tudi drugod po svetu. Med njegovimi značilnimi skladbami so orkestralna dela (Suita, Ouvertu- re classique, Mouvement symhonique, simfonična pesnitev Mati), komorne skladbe (npr. Godalni kvartet I. in II., Koncert za violino in 7 instrumentov, Suita za 8 instrumentov,...), klavirske skladbe (Bagatele, Toccata, Arabeske, Aforizmi,...), opere (Krst pri Savici, Iz komične opere, Krog s kredo, operna parodija Salome, operna groteska Dan-din v vicah in minutna opera Medea), baleti (Iz satanovega dnevnika, Maska rdeče smrti, Ilusions) ter številni samospevi in zbori. Osterc je bil eden tistih redkih starejših skladateljev, ki niso hoteli hoditi po že izhojenih domačih in tujih poteh, temveč so iskali svojo pot - iskal je nova kompozicijska sredstva, lastne forme, lastne prijeme v instrumenta-ciji. Velikokrat je naletel na odpor, vendar se za svoje poglede v glasbi ni boril le s skladbami, temveč tudi s pisano besedo ter s svojim pedagoškim delom na konservatoriju v Ljubljani. Vedno bolj se je širil krog Osterče-vih oboževalcev in učencev, katere je znal pritegniti ne le s svojo osebnostjo, ampak tudi s strokovnostjo na področju glasbe. Mnogi so ga označili kot dobrega predavatelja, predvsem pa kot zvestega in nesebičnega prijatelja. Lepe spomine nanj so imeli tudi krajani Veržeja, njegovi prijatelji in znanci, h katerim se je vedno rad vračal. Leta 1963 so Veržejci ponosno uredili spominsko sobo Slavka Oster-ca, ki je bila leta 1993 prenovljena in ima enako podobo še danes. Od leta 1963 stoji v Spominskem parku Slavka Osterca njegov doprsni kip, od tega leta naprej pa se v Veržeju vse do danes vrstijo vsakoletne glasbene prireditve, imenovane Osterčev večer. Damjana Ferenc 20 Fünkejn/ca september 2008 5 tff Napovedn/k dogodkov od 1. 9. do 31.12. 2008 Občina Veržej DATUM URA KAJ VSEBINA KRAJ ORGANIZATOR 22. - 26. 9. 2008 15.00 Delavnice umetnostnega kovaštva za dijake Izobraževalni program z zaključno razstavo in javno predstavitvijo Kovačija Centra DUO Center DUO in TIC Veržej 28. 9. 2008 9.30 Miholovo -žegnanje Zlata maša (50 let duhovništva) g. Cimermana Župnijska cerkev Župnija Veržej do 30. 9. 2008 8 ciljev za en svet Gostujoča razstava o milenijskih razvojnih ciljih ZN TIC Veržej -Center DUO TIC Veržej 30. 10. 2008 19.30 Najlepše, glih praf pesmi Koncert Kolektiva Apropos Dom kulture v Veržeju Kolektiv Apropos 25.10.2008 13.00 Pohod po učni gozdni poti »Mrtvice reke Mure« Tradicionalni jesenski pohod po murskih logih in mrtvicah Gramoznica ob železniški progi TD Veržej 15.11. 2008 Ples pritepencev Družabni ples s kulturnim programom in podelitvijo listin Verženec Terme Banovci TD Veržej (za prijave pokličite 02 588 13 59) 29.11. 2008 19.00 Folklorni večer Nastop folklorne skupine Leščeček z gosti Dom kulture v Veržeju FS Leščeček (KD S. Osterca Veržej) 5.12.2008 Slovenska razstava jaslic Razstava, delavnice, predavanja, ekskurzije Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Salezijanski zavod in TIC Veržej 6. 12.2008 15.00 Miklavževanje Obdarovanje otrok Dom kulture Župnija Veržej Terme Banovci bodo za svoje goste izvajale redni animacijski program. Za več informacij pokličite na 02 51 31 400 ali pišite na terme@terme-banovci.si. Atelje Terakota, Krapje: od 26. 9. naprej bodo vsak petek, soboto in nedeljo izvajali »Ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle«, na katerih se bodo udeleženci spoznali z osnovnimi tehnikami oblikovanja keramike. Prijave na 041 795 543 ali hramus@email.si. Spremljajte naš koledar dogodkov na www.centerduo.si. Osnovna šola Veržej DATUM URA KAJ VSEBINA LOKACIJA 22.9. 2008 dopoldan kulturni dan za višjo stopnjo Shakespeare: Vihar SNG Maribor 22.9. 2008 dopoldan nižja stopnja sajenje dreves 23.9. 2008 dopoldan 6. in 7. razredi športni - planinski dan Konjiška gora 24. 9. 2008 cel dan 8. in 9. razredi športni - planinski dan Pohorje - Lovrenška jezera 25.9. 2008 dopoldan vsi razredi naravoslovni dan - Mura 26.9. 2008 dopoldan vsi razredi športni dan - jesenski kros 6. - 10.2008 dopoldan teden otroka gledališka predstava; pregled koles 24.10. 2008 11.30 komemoracija pred šolo 24.12.2008 dopoldan jelkovanje vsi razredi šola Vrtec Veržej DATUM URA KAJ VSEBINA LOKACIJA 22.9.2008 dopoldan prvi jesenski dan sajenje dreves park OŠ 6.-10.2008 dopoldan teden otroka predstava za otroke telovadnica OŠ konec okt. 08 dopoldan mesec požarne varnosti evakuacijska vaja vrtca december 08 dopoldan veseli december s prihodom dedka Mraza Dom Veržej DATUM URA KAJ VSEBINA LOKACIJA oktober 2008 popoldan jesenski pohod vseh skupin na Jeruzalem oktober 2008 popoldan kostanjev piknik z družabnimi igrami Predstavljeni program je zgolj informativne narave. Za bolj podrobno vsebino spremljajte našo spletno stran na http://zavod.viz-verzej.si. september 2008 Ftinkejn/ca 21 Velika politika v naši majhni vasi! Pa saj sploh ni pomembno, ali je bila to naša ali njihova vas. Bila je pač vas, v kateri so ljudje mirno živeli vse dotlej, dokler se ni na njihova vrata prikradla čisto potiho in čisto nedolžno politika. Sprva je bila majhna, a je kaj kmalu postala velika, ko so ljudje ugotovili vse njene lastnosti in spoznali vso njeno slast. Sprva je bila nedolžna, kot majhen, nebogljen, še komaj rojen otročiček. Pa ni bila dolgo taka. Kaj kmalu so jo pokvarili ljudje, ki so jo otipavali in kar lezli vanjo. Nekega dne je v njihovo vas pripeljal avto iz Ljutomera. Iz njega so izstopili trije lepo oblečeni ljudje. Prvi, ki se je prikazal, je takoj nagovoril radovedne vaščane, ki so se zbrali okrog avtomobila. Pa zakaj se tudi ne bi, saj še nekateri svoj živi dan avtomobila videli niso. Avtomobil so prekrstili kar v samodrč. »Volitve se bližajo«! je pričel svoj nagovor možak, ki si je z eno roko popravljal kar naprej svoje brke, ki so mu vedno bolj in bolj lezli na usta. »Tudi pri vas bo potrebno pričeti migati. Ustanovili boste stranke in izvolili svojo Rihtarijo in Rihtarja, ki bo z vami rengiral (upravljal). Upam, da boste vsi volili mojo stranko, ki je najbolj napredna in vam največ ponuja.« Južek, ki je stal nedaleč od govornika, je kar naprej zmajeval z glavo in ko je možakar iz Ljutomera končal svoj nagovor, nejevoljno zabrundal. »Pa kaj bi mi s politiko in kaj bi mi z Rihtarijo. Smo pridni in delovni, kaj nam vi v Ljutomeru zapoveste, to tudi storimo. So naše glave ne za razmišljanje. Mi smo rojeni za pluge in brane, za krampe in motike. S politiko se more ukvarjati pameten in šolan človek.« »Tu pametna glava nima nič za opraviti. Glavno je, da boste imeli svojo Rihtarijo in svojega Rihtarja, pa še svoje peneze, s katerimi de Rihtar rengira«, se je razbohotil drugi možakar iz Ljutomera. Lipovžnikovemu Frančeku, ki pa je bil do tedaj odbornik v Ljutomeru in ko je dodobra spoznal, kaj je politika, se je začel navduševati nad novoustanovljeno Rihtarijo in dejal: »Meni se ne zdi nič narobe, če bi to bilo, kar nam ponujajo Ljutomerčani, samo s tem pogojem, da jaz, ki sem sedaj bil odbornik v Ljutomeru, postanem Rihtar. Komaj je to izrekel, že je med nje privrela Kata. »Pa ti prekleti hamlač! Tan v Lotmerko si samo dremat hodil, sedaj pa bi še rad v naši vasi vse peneze pohamla (prisvojil). Dolgo so se pogajali in se na koncu dogovorili, da bodo vseeno ustanovili Rihtarijo. Treza, ki je bila prej vsa ogorčena in skeptična, je sedaj pričela vleči vodo na svoj mlin. »No, za Rihtarco, ali ne bi kandidirala, bi pa bila lahko odbornik.« Južek jo je čemerno pogledal in ji zabrusil: »Tam, ki je potrebno odgovornost nositi, tam ti ne bi bila zraven. Do sedaj pa si nam vedno tolmačila, da smo premajhni za svojo Rihtarijo in prerevni, da bi mogli Rihtarja vzdrževati. Sedaj pa si naenkrat suknjo preoblekla.« Treza, ki s prva ni vedela, za katero in kakšno suknjo gre, je dala roke ob bok in Južeku pošteno zabrusila nazaj: »Veš kaj, mojo suknjo pa pri miru pusti. Kupila sem si jo za svoj denar in samo eno imam, zato si je ne morem čestokrat preoblačiti.« Prepir je trajal kar dolgo proti večeru, na kar so jo moški zavili v gostilno, ženske pa so šle domov živino pomolsti in večerje kuhat. Južek, ki je zadnji vstopil v gostilno, pa je poltiho zamrmral: »Ja, sedaj pa bi še nam ženske virtile!«. Janez Ferenc Prihodnjič: Volitve Rihtarja Mlinarsko besedje v Veržeju afcuk /del mlina, sestavljen iz jermena in šal, z namenom, da dviguje zrnje/ [nem. Aufzug 'dvigalo'] asperiter /vrsta čistilne naprave, sestavljena iz treh sit, ki odvajajo prah in plevel/ [lat. aspirator 'naprava za vsesavanje ali izsesavanje zraka, za čiščenje žita'] bak /manjše zobato kolo, ki prenaša moč iz velikega zobatega kolesa na ploščati prenos/ canrad /strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo/ [nem. Zahnrad 'zobnik'] gladvolcl /valj za fino mletje, za belo moko/ [nem. Glattwalze 'gladki valj'] grijespucmašina /čistilna naprava za zdrob/ [nem. Griessputzmaschine 'čistilna naprava za zdrob'] grot /lijaku podobna priprava, v katero se vsipa zrnje, da gre v predelavo/ gurtna /pas, ki poganja valj/ [nem. Gurt 'pas'] kump /čolnu podobno ogrodje, ki nosi mlinsko kolo/ • prvi /čoln, ki je prvi od obrežja, nosilni/ • zunanji / čoln, ki je drugi od obrežja, manjši/ mlin /naprava za mletje žita, tudi stavba ali prostor s tako napravo/ • kombinirani /vrsta vodnega mlina, kjer je vodno kolo na vodi, stavba mlina pa na obrežju/ • nadstropni /mlin z nadstropji/ • na vodo /mlin na vodni pogon/ • panonski /tip mlina poimenovan po Panonski nižini, zanj je značilno, da ima veliko vodno kolo, lahko je kombinirani ali plavajoči/ • plansihtar /sejalo, sestavljeno iz dvakrat po osem sit, za sejanje moke/ plavajoči /vrsta mlina, kjer je celoten mlin na vodi/ pucmašina /vrsta čistilne naprave, ki dokončno očisti zrnje, ki gre na mletje/ [nem. Putzmaschine 'čistilna naprava'] riflane /oster; tak, ki dobro melje/ [nem. riffeln 'narebriti'] sejbar /sito, priprava iz ogrodja z gosto mrežo, zlasti za sejanje moke/ [nem. Sieb 'sito'] semlete /z mlinom zdrobiti žito/ šrotvolcl /vrsta valjclja namenjena za grobo mletje/ [nem. Schrotwalze 'valj za drobljenje] trijer /vrsta čistilne naprave, ki ima bobnasto obliko/ [lat. terere 'stroj za čiščenje žita z odstranjevanjem primesi, predvsem semena plevelov'] venec /leseni del mlinskega vodnega kolesa, na njem so pritrjene tace z lopatami/ volcl /sestavni del mlina, valjaste oblike, ki zmelje zrnje/ • prvi /ki je iz enega samega dela, ene enote/ = enojni • enojni /ki je iz enega samega dela, ene enote/ = prvi [nem. Walze 'valj'] znücate /obrabiti; mlinski kamen se je obrabil, zgladil, kar je onemogočalo kakovostno mletje/ žakel /tekstilni izdelek za shranjevanje žita ali moke/ [nem. Sack 'vreča'] Ivan Kuhar Vzeto iz diplomskega dela: Ivan Kuhar, Mlinarska terminologija v Veržeju, Maribor 2007. Slovarska gesla so zaradi lažjega razumevanja prirejena. Prle-ški iztočnici sledi pomenska razlaga v poševnem oklepaju, za črno piko ( • ) je frazeološko gnezdo. Če je termin prevzet iz tujega jezikovnega sistema, je na koncu geselskega članka v oglatem oklepaju ( [] ) zapisano, od kod je prevzet. Kadar geselskemu članku ne sledi oglat oklepaj, je termin slovanskega izvora. 22 Fünkejn/ca september 2008 5 tff rožnik Ik Oster cev rtccr Foto: Marija Tivadar Slavko Petovar, župan Občine Veržej, je v svojem slavnostnem govoru izpostavil glavne dosežke Občine Veržej v preteklem letu ter napovedal prihajajoče projekte. Občina Veržej vsako leto ob občinskem prazniku podeljuje priznanja in nagrade. Pisno priznanje Občine Veržej je prejela Antonija Kegelj, ki je kot zdravstvena delavka nesebično in brez plačil pomagala vsakomur, ki je prišel k njej na dom iskat pomoč. Pisno priznanje Občine Veržej je prejel tudi Janko Žunič iz Ljutomera iz glasbene skupine Zadnji moment, ki je samo v lanskem letu odigrala kar 52 koncertov v Panonskih termah. Priznanje z denarno nagrado v vrednosti 500 EUR je prejel Ivan Veberič, ki je veliko prispeval k uspešno organiziranemu vsakoletnemu srečanju krvodajalcev Slovenije v Občini Veržej. Plaketo Občine Veržej so, poleg Draga Legena, nekdanjega župana Občine Veržej, prejele tudi Terme Banovci ob svoji 40 - letnici ustanovitve. Plaketo je prevzela Lea Hofman, vodja Term Banovci. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo še pozno v noč ob slovesno pogrnjeni mizi. Sledil je Osterčev večer z nastopom vrhunskega Tria Slavko Osterc, ki se lahko pohvali s številnimi nastopi doma in v tujini. Zasedbo sestavljajo saksofonist Dejan Prešiček, flavtistka Liza Hawlina -Prešiček in pianistka Nina Prešiček. september 2008 Ftinkejn/ca 23 TERME RADENCI 1 8 8 2 2 0 0 7 Sm HOTELS &RES0RTS Terme Radenci - v kraljestvu treh src Terme Radenci, v kraljestvu treh src... vam ponujajo: - odlične zdravstvene storitve za zdravljenje bolezni srca in ožilja, ledvičnih in revmatskih obolenj, - wellness storitve; masaže, kopeli, beauty storitve, - termalno kopališče s 1500 m2 vodnih površin (ugodne družinske vstopnice, celodnevno kopanje s kosilom, cenejše kopanje po 18.00 uri) in svet savn, - restavracijo Park s 60 sedeži v dvorani in s 60 sedeži na terasi, za organiziranje najrazličnejših praznovanj in dogodkov (obhajila, birme, poroke, zaključki...). Restavracija vam ponuja tudi vsakodnevne malice, poslovna kosila in večerje. Informacije: 02/520-10-00, ¡nfo@terme-radenci.si www.terme-radenci.si Terme Banovci Terme Banovci, vas razvajajo s svojo bogato bazensko ponudbo - bazeni na prostem, pokriti bazeni, bazen in zelenica za ljubitelje nudizma. V poletnem času poskrbijo za aktinvo preživljanje prostega časa ob bazenih z bogatim animacijskim programom. Dodatna ponudba v Termah Banovci: - svet savn, - wellness center, - samopostrežna restavracija, - restavracija za organizacijo malih in velikih dogodkov (obhajila, birme, poroke, zaključki,...). Informacije: 02/513-14-00, terme@terme-banovci.si www.terme-banovci.si Htftel a^HOIHS&RBORIS ★ * * HotelJeruzalem Hotel Jeruzalem v Ljutomeru bo s svojo gostinsko ponudbo razvajal še tako zahtevnega gosta, saj zraven dnevnih malic ponujajo tudi kosila in večerje, restavracija pa je odličen kraj za praznovanje družinskih jubilejev, obletnic, porok... ter organizacijo in pripravo različnih plesno - zabavnih večerov. Vabijo vas na novo teraso s 100 sedeži. Informacije: 02/584 16 60 info@hotel-ieruzalem.si SAftHOiaS&RESORIS