Štev. 19.
V Mariboru, 10. oktobra 1896.
Tečaj XVII.
I /. b a j a 10. iii 25. rine
vsakega mescca.
Stoji za odo leto j?!d -pol leta 1 „ 60 četrt „ — r 80 Posamezne štev.
15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr.
Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo se u p r a v n ist v 'u v Mari bor. Odprto reklamacije so poštnine proste'.
GrlasiLo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
ji. -———- -Izdajatelj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dop is i
pošiljajo sc n r c d n i š t v u v Maribor, Reiscrstrassc 8.
Pismom, na katera so želi odgovor, naj se pr dene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise sc ncoziramo.
Nefrankoiana pisma, se nc sprejemajo
Rokopisi in na oceno poslane knjigo sc no vračajo.
Cesarjeva zahvala.
Predsednik „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" je prejel pismo, ki se glasi v prevodu: \ Nr. 239/Pr. -v
Gospodu Luki Jelene u, predsedniku društva „Zaveza slov. učit. društev"
v Št. Juriju pri Kranju.
Njih c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo vsled razpisa visokega e. kr. namestništva v Trstu z dne 20. septembra 18(J(>, št. 1754 naročiti, da sc naznani pri glavni skupščini „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Opatiji navzočemu slovenskemu in hrvaškemu učiteljstvu isterskemu na njegovih Nj. c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu brzojavno izraženih čutilih zvestobe in udanosti Najvišja zahvala.
Jemljem si čast, to naznaniti častitenni predsedništvu.
V o loško, 28. dne septembra 1896.
C. kr. okrajni glavar: Fabiani s. r.
O gojitvi značajev.
(Govoril pri zborovanju ^Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta meseca 189(1. 1.)
(Dalje.)
Zgodovinske osebe se morajo pa tudi prav živo, jedrnato iirnavdušeno slikati, kajti le take slike gataejo učence, dočim mrtva in medla sltka učenca prav nič ne gane in navadno tudi ne zapusti ni kakega sledu. Zato bi morata biti tvarina za zgodovinski pouk v šolskih berilih prav skrbno izbrana, ter bi se morata prav živo obravnavati, kajti le tako se doseže namen, katerega ima zgodovinski pouk, da namreč mlada srca ogreva in navdušuje za vse, kar je lepo, blago in plemenito. Po mojih nitjih tudi v tem oziru nismo čisto na pravem potu. Mi se oziramo le na znanje zgodovine, njena nravstvena stran pa se vse premalo povdarja. Ali ne vedo naši srednješolci vse vladarje imenoma našteti in čas, kako dolgo so delovali? Ali ne vedo povedati vse vojskovodje'.in bitke z letnicami vred? Ako jih pa vprašaš kaj o značaju tega ali onega moža, ne vedo ti prav nič povedati. Ta pouk obtežuje le spomin, srce pa ostane pri njem popolnoma prazno.
Kako veličastne so 11. pr. osebe starogrških državnikov in vojskovodij, kakoršna sta bila Miltijades, Temistokles in drugi, ali pa Hamilkar in Ilanibal, o katerem Niebur pravi, daje bil prvi in največji človek, kar jih zgodovina pozna; Fabricij, Kato itd.
19
Ravno tako veličastne so tudi osebe, kakor Tomaž Mor, kralj Alfred, ban Zrinjski, Ciril in Metod, Lavdon, Princ Evgen, Radecki, Marija Terezija, Jožef II., Krištof Kolumb, Slomšek, Vodnik in še več drugih. Utis teh podob je tako mogočen, da jih človek, ki jih je le jedenkrat gledal z duševnimi svojimi očmi, pač nikdar več ne pozabi.
Pa tudi navadno kmečko življenje ima mnogo velikih značajev, koje je tembolj potrebno otrokom kazati, da tako uvidijo, da zamore človek v vsakem stanu značaj en biti, in da ima pravi značaj pri najpriprostejšem človeku ravno tisto veljavo, kakor pri najimenitnejšem.
„V jeziku se kaže duh in značaj narodov", pravi Herder v svojih pismih. Da se po govoru kaže premnogokrat značaj človekov, omenil sem že poprej. Zato je pa tudi jezikovni pouk velike važnosti pri gojitvi značajev, kajti z jezikom ne izrazujemo le svojih misli, temveč mi kažemo tudi, kakšna je naša volja, naše čutenje, po čem hrepeni in teži naše srce. Zato je potrebno, da govori odgojitelj vedno jasno, razločno in pravilno, da je vsaka njegovih besed dobro premišljena, izbrana in lepa, kajti le taka beseda najde v srcu gojenčevem pravi nravni odmev. Z največjo skrbjo se je odgojitelj u ogibati vsakega manj dostojnega izraza. Vedno pa je učencem kazati moč in lepoto jezika, jakost in krepost izraza ter jih je napeljevati, da to moč in lepoto tudi sami čutijo in izrazujejo v svojem govoru, v branjih, katera znajo na pamet in katera predavajo. Jezikovni pouk je toraj pri gojitvi dovolj važen, in bodi vsakega odgojitelja skrb, da se jeziku, v kojeru poučuje svoje učence, popolnoma priuči, da pozna vse njegove posebnosti, da pozna zlasti tudi prav dobro duševne proizvode v tem jeziku, da je dobro preučeval slovstvo v dotičnem jeziku. Odgojitelja, ki dobro ne pozna tistega jezika, v katerem poučuje in odgojuje njemu izročeno mladino, si niti misliti ne morem, in kar naravnost povem, da tak odgojitelj ne more posebno dobro uplivati na utrditev dobrih in krepostnih značajev.
Da tudi lepo petje mogočno upliva na srce, tega mi pač skoraj niti omeniti ni treba, »Lepo petje, lepo srce", dejal je Slomšek. Lepa pesem vzbuja in oživlja v našem srcu naj plemenitejše čute, ona vnema in krepi v nas rodoljubje, pogum, človekoljubje, in še druge uzvišene kreposti. Lepa pesem, ki pride od srca iu gre k srcu, navadno več izda, nego sto in sto še tako gorečih besed. Lepo petje mnogo pripomore, da se utrdi nraven značaj v mladini in je torej dobro in potrebno, da se v narodni šoli z največjo marljivostjo goji.
Nadalje je potrebno, da se mladina že od prve mladosti odgojuje tako, da se vedno oziramo na razmere, v katerih utegne kedaj živeti. L o kadar se bode ljudstvo tako odgojevalo, da postane vsak srečen in zadovoljen v svojepi stanu, da bode ponosen na svoj od Boga mu določeni poklic, še le potem, pravim, postala bode narodna odgoja v istini značajna in ker se bofle dovolj ozirala na naravne razmere mladine, bode odgoja tudi naravna. Omika je sicer vsem ljudem potrebna, vendar pa se naj podava vsakemu po njegovih potrebah in razmerah. Ni je večje napake pri odgoji mladine, nego če se hoče napačno umljeni splošni omiki na ljubo vse človeštvo spremeniti v neko jednako zmes, in uzrok velike neznačajnosti naših dni je gotovo tudi ta, ker se hočejo odpraviti naravne od stvarnika postavljene meje raznih narodnih skupin, ker se dandanašnja odgoja vse premalo, ali skoraj nič ne ozira na stanovske, družbinske, narodne in politične razmere človeštva.
Mnogo se bode v tem oziru doseglo, ako se mladina tako odgojuje, da se že v prvi mladosti privadi delu, raznovrstnim opravkom. Po delu utrdi se volja, po delu dobi človek zaupanje do samega sebe, v svojo lastno moč, po delu se človek nauči zanašati se v prvi vrsti na-se in ne na druge, po delu pride človek do prave samostalnosti, utrdi se nravno in
fizično, po delu postane človek velika nravna oseba, koje nikaka burja ne podere, koja se uspešno ustavlja vsem nenravnim uplivom in naj pridejo od koderkoli. Zato so pa tudi vsi veljavni pedagogi z vso odločnostjo zahtevali, da se z odgojo mladine združi tudi primerno delo. Možje, kakor Locke, Niemaver, zahtevajo, da se med šol. predmete uvrstijo tudi ženska in deška ročna dela. Rousseau pa pravi svojemu Emil-u: „Uči se rokodelstva, pri katerem bodo imele roke več dela, nego glava." Ravno tako zahteva tudi naš Slomšek, da sc otroci zgodaj privajajo raznovrstnim opravkom, kajti to je najboljše sredstvo, da se obvarujejo pohajanja, lenobe, ki je vseh grdob grdoba. Za časa, ko otroci obiskujejo šolo, se posebno priporočajo povrtna dela. Zato so dobro urejeni šolski vrti neizmerne važnosti pri odgoji mladine. Dobro urejen šolski vrt, kojega učenci sami obdelujejo in oskrbujejo, ni le v gospodarstvenem oziru največje važnosti, temveč on tudi kaj dobrodejno upliva na vso učenčevo nrav, na njegovo telo tako dobro, kakor na njegov duh in voljo ter tako neposredno tudi na njegov značaj. V šolskem vrtu sc otroci privadijo marljivosti, tukaj se v njih vzbuja veselje in ljubezen do naravne lepote, sploh v šolskem vrtu zasadi se marsikatera kal, ki bode v poznejših letih poznala lepo cvetko v značaju. Ravno tako dobro uplivna so tudi deška ročna dela.
Najbolj razvila se je ta ideja na Danskem in v Svediji in to po prizadevanju Danca Clauson-lvaas-a, ki sc je celo svoje življenjo trudil, da to misel dejansko izvrši. V teh dveh deželah so se z vsakdajno šolo združile tudi delavnice, tako, da si otroci nekaj ur bistrijo glave, nekaj ur pa urijo roke. Kako bi se tudi pri nas šola tako pre-ustrojila, da postane tudi šola delavnica, to vprašanje rešiti bode treba v bližnji prihodnosti. Se-le kadar se to zgodi, postala bode šola vzgojevalnica naroda v besede pravem pomenu. Dandanes se sicer mnogo učimo, zmoremo pa le malo, in to zato, ker sc vse človeške moči ne razvijajo jednakomerno. Zato je potrebno, da se povsod poleg šolskih vrtov osnujejo tudi delavnice, v katerih se bode mladina brez vsakega siljenja vadila in urila v raznovrstnih opravkih. Tako se bode nagon po napredku spravil v pravi tir, tako se bodeta red in nravnost, ki povsod razpadata, še najložje ohranila. Delo toraj in bodi si že tako ali tako, je nravno dejanje, ker izvira iz nravnih nagibov, teži po nravnih smotrih, delo toraj je velik pospešitelj pravih in poštenih značajev.
Tako odgojena mladina sc bode v poznejšem življenju ravno tako krepko ustavljala raznim nenravnim vplivom, kakor sc bode tudi varovala bede in siromaštva, Beda in siromaštvo pa, katero se dandanes tako grozno širi med ljudstvom, najbolj ovira značajno izrejo otrok. Beda in siromaštvo slabi moč in silo človeško, ono skali skoraj vsako veselje v rodbini, ono je največja zapreka dobre vzgoje in torej tudi vzgoje blagih in plemenitih značajev. Srečni ljudje so navadno tudi dobri ljudje; ljudje pa, ki trpe pomanjkanje za življenje najpotrebnejših reči, pač ne morejo biti srečni. V srcih takih ljudi kaj rada tli zavist do drugih srečnejših. Za dobre in lepe nauke taki ljudje malo marajo, skrb za življenje pri njih tako prevladuje, da uduši vsaki drugi plemenitejši čut v njihovem srcu. Siromaštvo je glavni uzrok, da jb domača odgoja tako zanemarjena, da so otroci revežev tako izprijeni, da jih nobena šola več popraviti ne more. Skrb za ohranitev telesa v osiromašenih rodbinah popolnoma prevladuje, kako se razvija duh, srce in volja, po tem nihče ne vpraša, ker za to ni časa. Manj ko bode toraj med narodom siromaštva, tem bolja bode vzgoja, temveč tudi dobrih in lepih značajev. Pospeševati občno blaginjo v besedi in dejanju, se pravi pospeševati značajnost naroda, in kdor v tcin oziru blagonosno deluje, pridobil si bode za srečo naroda neizmernih zaslug.
Nadalje bodi odgoja mladine jednotna tako, da se domača in šolska vzgoja popolnoma vjemata, da obe težita le po jednem in istem smotru, vzgojita krepostne značaje. Ta preuzvišeni smoter mora odgojitelj vedno imeti pred očmi, in na ta jedini smoter mora
19*
vedno in dosledno obračati tudi pozornost učenčevo. Vse, kar lii utegnilo učenca od tega smotra odvrniti, mora se opustiti Napačno jc toraj, gojencu velevati, da mora zato priden biti, da bode kedaj velik in imeniten gospod, da bode potem dobro živci na svetu ; popolnoma napačna jc pri prvi odgoji mnogojezičnost, ki je dandanes v vseli boljših rodo-vinali običajna. Napačno in trdnim značajem na kvav je, da se že pri početnem pouku učita po dva ali celo po trije jeziki. V starem Rimu je bil že poprej imenovani Kato največji nasprotnik grške omike, dejal je, naša mladina naj se privaja starorimskim čednostim, naj se dobro priuči svojemu maternemu jeziku, to bode ohranilo njo in rimsko državo; ko bode pa pri nas prevladala tuja omika, tuji jezik, tuje šege in navade, konec bode nas in naše države, kar se je tudi zgodilo. Tudi Dr. Lindner je bil odločen nasprotnik mnogojezičnosti pri prvi odgoji mladine. In poglejmo naše slovenske razmere! Zakaj sc pa v naših omikanih krogih odgoji tako malo značajnih rodoljubov? Največ jc temu kriva dvo- ali celo trojezičnost. Otroci tako odgojeni končno niti ne vedo prav, kateri je njihov materni jezik, kajti odgojevali so se v vseh, in to največ tako, da so opazili, da se tujemu jeziku pripisuje večja veljava, nego domačemu. Ako so potem taki ljudje če že ne odločni nasprotniki, pa vsaj malomarni in brezbrižni za domačo stvar, ako v njihovem srcu ne tli tista ljubezen, tisto navdušenje za dom in narod, kakor v tistem, ki se je že od prve mladosti odgojeval v prav narodnem duhu, ki je pil ljubezen do domovine z maternim mlekom, tedaj se pač ni čuditi. Mnogojezičnost je mnogo, mnogo kriva, da se po naših boljših rodovinah odgoji toliko narodnih mlačnežev, narodnih odpadnikov in nasprotnikov, sploh toliko neznačajnikov. Ded in oče bila sta še goreča rodoljuba, sin in vnuk pa sta prava turška janičarja. To jc tisto shvatanje po raznih smotrih, ki zabranjuje razvoj krepostnih značajev, ki je nam Slovencem odgojilo že toliko in toliko grdih in ostudnih poturic. Če hočeš toraj, da bodo tvoji otroci kedaj značajni rodoljubi, da bodo tebi na čast in veselje, da bodo trdni stebri drage domovine, odgojuj jih v prvi dobi jedino le v svojem maternem jeziku. Drugo jim potrebno znanje pridobili si bodo lahkotna pozneje, ne da bi radi tega kaj izgubili na svojem značaju.
(Konec sledi.)
-©se-
VIII. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 19. in 20. avgusta meseca v Opatiji.
n.
Zborovanje delegacije. (Dalje.)
Besedo dobi sedaj gospod Radoslav Knaflič, kateri poroča v smislu svoje v 15. štev. »Popotnika" objavljene razprave o vprašanju: »Kako praznuj slovensko učiteljstvo 501et-nico slavnega vladanja Njih Veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I." ter utemeljuje svoje dotične stavke (glej »Pop." štev. 15 str. 2.'52), o katerih se je vnela precej živahna debata. Pri glasovanju se poročevalčevi predlogi odklonijo in sprejmejo se predlogi gospoda Dimnika, namreč:
1.	»Zaveza" osnuj v proslavo plodonosnega Soletnega vladanja našega presvetlega cesarja društvo »Samopomoč" za vse slovenske krajevine.
2.	»Zaveza" vspodbudi po jedno okrajno učiteljsko društvo na Štajerskem in Primorskem, da osnuje v proslavo oOletnice Njih Veličanstva »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta na Štajerskem oziroma na Primorskem."
3.	Direktorij in upravni odbor »Zaveze" naj proučujeta na podstavi poročila gosp. R. Knafliča »Narodne (ljudske) knjižnice", ter stavita na podlagi tega prihodnji delegaciji oziroma glavni skupščini konkretni predlog o »Narodnih (ljudskih) knjižnicah".
Sklene se še, da se ti predlogi, kakor tudi pismeni predlog gospoda Porekarja o rokotvomem pouku priporoča glavnemu 7,boni v vsprejem, potem pa gospod predsednik naprosi gospoda Nerata. da prevzame predsedništvo, on pa predlaga delegaciji, da imenuje c. kr. dež. šolskega nadzornika na Primorskem, veleblagorodnega gospoda viteza lvlodiča, radi njegovih ogromnih, nevenljivih zaslug za povzdigo ljudskega šolstva v tej deželi kakor na slovstvenem polju, častnim članom „Zaveze". Ta predlog našel je navdušen odziv pri zborovalcih in se predsednistvu soglasno naroča, da javi ta sklep brzojavno novemu častnemu članu.
Potem pa gospod predsednik zaključi zborovanje delegacije, ki je trajalo blizo tri ure.
III.
Glavni zbor
se jc vršil v isti dvorani dne 20. avgusta, pričel pa se J/4 čez 10. uro dopoludne.
Kot vladni komisar je počastil zborovanje, kakor smo že omenili, c. kr. okr. glavar v Voloskem, gospod pl. Fabiani, kot gostje pa državna poslanca gg. Spinčic in Koblar, deželni poslanec gospod Jenko ter okrajni šolski nadzornik gospod F. Uršič.
Otvarjajoč glavni zbor, pozdravil jc predsednik „Zaveze" gospod Luka, Jelene navzoče tako-le:
„Slavn i zbor!
V poseben ponos si štejem, da mi je dana prilika, pozdraviti slovensko in hrvatsko učiteljstvo istersko na avstrijski Rivieri, v svetovnoznani divni Opatiji. Pozdravljene vele-cenjene gospice učiteljice, pozdravljeni sodrugi dragi iz vseh slovenskih pokrajin, ki ste prihiteli tu sem v krasno Liburnijo, da podamo roke hrvatskim učiteljem isterskim. Dosihdob smo bili sicer slovenski učitelji združeni s hrvatskimi brati v ,,Zavezi!<, vendar smo se komaj poznali po imenu; skupno spoznavati se med seboj, tega nismo imeli priložnosti. Odslej bode to vse mogoče. Med nami ne bo več mej, temveč ista stanovska čast iu ponos, ista bratovska ljubezen bode nas trdno vezala ter nam dala priliko, da se bodemo spoznali ne le po telesu, ampak tudi po srcu in duhu. Saj so Vaši napori, bratje Hrvatje, naši napori, Vaše težnje naše težnje! Pri zboru v prijateljskem krogu se hočemo truditi k skupnemu delovanju, kazoč svojemu narodu, da z dušo in telom živimo za šolo, ki jedina le more ljudstvo izobraževati ter razširjati prosveto v najbolj zapuščene kraje, da živimo za šolo, kakeršno tirja sedanji vek.
Če bode narod videl, da posvetimo vse svoje duševne in telesne moči njemu, vzgo-jujoč in učeč mu najdražji zaklad, ne bode li povzdignil glasu in naročil svojim zastopnikom, da nam olajšajo naše gmotno stanje? Tudi v tem pogledu spregovorimo resno besedo!
Slavni zbor! Včerajšnja delegacija je postavila na dnevni red današnjega glavnega zbora jako važna vprašanja, vprašanja, ki se v prvi vrsti tičejo nas in našega šolstva. Treba je, da rešimo ta vprašanja sebi in šolstvu v korist in čast. Zato pa prosim slavni zbor, da se posvetovanja prav živo udeleži. Vsak naj pove svoje misli in skušnje, ker le skupno delo rodilo bode mnogo dobrega sadu.
Slavni zbor! Kjerkoli je zbrano slovensko in hrvatsko učiteljstvo istersko, spominja se presvitle naše cesarske hiše Habsburške. Raduje se ž Njo v Njenih jasnih dnevih, toguje z Njo v dnevih žalosti. Letos je zadela cesarsko rodovino bridka izguba. Dne 19. maja je umrl brat našega presvitlega cesarja, nadvojvoda Karol Ludovik. Splošna žalost je zavladala po vsem širnem cesarstvu, katero je izgubilo mogočnega zaščitnika in pospesitelja umetnosti in znanosti. Pokojni nadvojvoda je bil blag človek, mož izrednih krepostij. Zato je umevna žalost vse cesarske rodbine, katerej pa bodi v tolažbo prisrčno sočutje vseh avstrijskih narodov. Slava njegovemu spominu !
Njemu pa, kojemu se ima zahvaliti ljudsko učiteljstvo vse, vse: Njemu, očetu ljudske šole in njenemu mogočnemu zaščitniku, našemu viteškemu cesarju Frančišku Jožefu I. prosimo obilo blagoslova iz nebes ter Mu zakličimo i/, dna svojih src: Slava, slava, slava!
Prav presrčno pozdravim tudi vse mile in drage goste, imenoma: preblagorodnega gospoda okrajnega glavarja kot predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta voloskega, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika gospoda Fr. Uršiča. državnega poslanca častitega gospoda Spinčiča ter deželnega poslanca isterskega. gospoda Jenkota, ki so počastili naš zbor se svojo navzočnostjo ter s tem pokazali simpatije našemu stanu in simpatično priznanje našim naporom. Živili!
Osmi glavni zbor »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" je otvorjen."
Predlog, naj se vpošlje brzojavnim potom izraz udanosti zbranega slovenskega in hrvaškega učiteljstva pred Najvišji prestol, se z burnim odobravanjem vsprejme in se takoj potrebno ukrene. Na to obvesti gospod predsednik zborovalce, da je delegacija imenovala c. kr. dež. šolskega nadzornika, Veleblagorodnega gospoda viteza Klodiča, častnim članom »Zaveze" (odobravanje) in naprosi gospoda tajnika, da prebere za današnji glavni zbor po delegaciji določen dnevni red. Preden pa se začne o tem razpravljati, pozdravi še okrajni glavar gospod pl. Fabiani zbor v svojem in v imenu okr. šol-kega sveta voloskega, želeč učiteljstvu pri zborovanju mnogo uspeha za šolo in zboljšanje učiteljskega materielnega stanja. (Odobravanje in »živio"-klici.)
Potem je nastopil nadučitelj iz Mokronoga, gospod Jernej Ravnikar in poročal »o sijajnem gmotnem stanju slovenskega učiteljstva". Njegov govor, katerega pričnemo priobčevati v celoti prihodnjič, bil je spremljen z burnim odobravanjem. Resolucija pa, katero je stavil na koncu svoje razprave, pa se je en bloc sprejela. Glasi se tako-le:
Osmi glavni zbor »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Opatiji dne 20. avgusta meseca 1896. 1. izjavlja:
»Z ozirom na vedno rastoči duševni in telesni napor ljudskega učitelja terja se dandanes od njega toliko, da pri sedanjem žalostnem položaju, glede službenih, gmotnih, družbenih in pravnih razmer, nikakor ne more, kakor do sedaj, vseh svojih močij posvetiti z uspehom vzvišenemu poklicu. Nepovoljni odnošaji v učiteljskem stanu so že tako neznosni postali, da se je mnogo učiteljev vsled postranskih opravil ugonobilo; drugi zopet, ki nimajo prilike s takimi postranskimi službami izboljšati si svojega slabega gmotnega stanja, zro z nekako nemo obupnostjo v še bolj žalostno bodočnost — in le redki so med nami, katerim je osoda bila vsaj toliko mila, da se jim godi malo boljše. — Kolikor pa se je do sedaj storilo za učiteljstvo. je tako bore malo, da še vredno ni kake omembe. Vse uravnanje učiteljskih plač po raznih kronovinah bile so do sedaj samo slepilo nasproti ljudstvu, češ, za učiteljstvo se je storilo dovolj, več se ne more. Ne pomisli pa se, da večina učiteljstva živi v največji bedi in revščini. Posledica temu je vedno pomanjkanje učiteljev, kar pa se je še posebno v najnovejšem času jelo občutno kazati. Sicer nameravajo temu nedostatku nekoliko pripomoči z ustanovitvijo deželnih konviktov (odgojišči) za učitelje, kar pa baje ne bode dosti pomagalo. Nasprotno smemo o tem že danes izraziti svoje pomislike, kajti marsikateri mladenič se vsled tega ne bode maral posvetiti učiteljskemu poklicu. S takim duševno nezrelim učiteljskim naraščajem se tudi narodovi naobrazbi ne bode koristilo. Šola, narodna izomika, ljudsko blagostanje ohrani se le tedaj na površju časa, ako sc tudi učitelj v službenem, gmotnem, družabnem in pravnem oziru vzdržuje na površju časa.
Naslanjaje se na to izjavo danes tukaj zbrano slovensko učiteljstvo terja:
1.	Uvaževaje prežalostno gmotno stanje vsega slovenskega ljudsko-šolskega učiteljstva — in glede na to, da v kratkem izboljšajo plače c. kr. uradnikom, duhovnikom in častnikom, zahtevamo, da se tudi ljudskim in meščanskim učiteljem, ki so za državo in deželo vendar najvažnejši činitelj, letni dohodki uravnajo tako, da bodo jednaki onim e. kr. uradnikov v 11., 10. in 9. plačilnem razredu za učiteljstvo ljudskih ter v 10., 9. in 8. plačilnem razredu za učiteljstvo meščanskih šol.
2.	Predno stopi ta uravnava v veljavo, dovolijo naj se v ta namen povsodi in takoj primerne draginjske doklade.
3.	Ker deželni zbori najbrže tudi vprihodnje ne bodo upoštevali § 55. državnega zakona z dne 14. maja meseca 1869. L, da bi učiteljem plače uravnali tako, da bi ti zamogli vso svojo moč obračati v svoj poklic ter da bi jim tudi v resnici bilo mogoče, svojo rodbino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja, sklene se, visoko c. kr. vlado naprositi, da blagovoli šolo vsprejeti v svoje področje, to je, ljudska šola naj se podržavi.
4.	V dosego tega naj »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" stopi v dogovor z drugimi deželnimi učiteljskimi društvi v Avstriji, da ukrenejo skupno vse potrebno.
5.	Vsa ta društva naj visokemu c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje predlože »skupno spomenico", v katerej naj se razkrije gorje in prežalostno gmotno stanje vsega ljudsko-šolskega učiteljstva po avstrijskih deželah.
6.	Ako deželna učiteljska društva — oziroma »zveze teh društev" — spoznajo za potrebno, pošlje naj se v ta namen posebna deputacija do ministerskega predsednika, naučnega ministra — in celo do Nj ego ve ga Ve Iičanstva, presvetlega cesarja in vladarja. Manjše dežele bi bile zastopane po jednem, večje pa po dveh ali treh odposlancih.
7.	Službena leta naj se vsled težavnega in napornega dela, ki ga ima učitelj pri vzgoji in pouku mladine, skrčijo na 35 let, uštevši tudi leta začasnega službovanja.
8.	Naslov »podučiteljev" naj se odpravi brezpogojno.
9.	Tajna kvalifikacija je nekaka nenravna in nepotrebna uredba, toraj naj se odpravi.
10.	Šolski zakon o nadzorovanju šol predela in popravi naj se v tem smislu, da se krajnim šolskim svetom vzame pravica nadzorstva v pedagoškem in didaktičnem oziru; prepusti pa naj se jim samo oskrbovanje stvarnih šolskih potrebščin.
11.	Glede na to, da pri sedanjih družbenih razmerah dobra vzgoja mladine posebno blagodejno vpliva v korist in blagor državi in deželam, skrbi naj se za večjo izobrazbo učiteljstva. Ako bi država to zahtevo odklonila, naj potem dežele to velevažno vprašanje prevzamejo same v svojo skrb po vzgledu Dunajskega mesta,
12.	Posel »občinskega tajnika" je časten in tak, da ga sme učitelj v prostem času opravljati; toraj mu tega višje šolske gosposke tudi ne morejo in ne smejo zabraniti, ker ne nasprotuje zakonito določenim naredbam.
13.	Pri bodočih volitvah v deželne zastope naj se po vseh slovenskih pokrajinah postavi vsaj jeden kandidat iz vrste učiteljev v imenik poslancev, da ti potem kot izvedenci v šolskih zadevah pri sklepanju novih šolskih zakonov, ali pa pri preosnovi že obstoječih, zamorejo vedno svoje mnenje izražati s pedagogko-didaktičnega stališča. Ti zastopniki iz učiteljskega stanu bili bi toraj naši pravi zagovorniki in nekako poroštvo za boljšo prihodnost vsega slovenskega učiteljstva,"	(Konec sledi.)

I
V.
()<l učiteljskega banketa v Opatiji.
(Napitnica.) (Konec.)
Cieero je zapustil svojo „katedro"; Sila svoja „kola"; Slana „vse prežlahtne rožice"; Stare svoje sinove in umike; Kralj in perzijski Šah — držeča se izreka:
„Da vsi smo si jednaki In vsi se trudimo" — zapustila sta svoji „državi", — le da se udeležita skupnega veselja. Dva lepa para: Sivee Sivka in Samec — Vida ljubita Jarm-a; zato sta se podala sem, kjer se. nahaja tudi Notar, s katerim bodo napravili „vse za prav". Gospod Ilauptmann je prišel nekoliko popred z veliko trumo svatov kot „Quartiormacher".
Oče Marko, sem prišedši, Seštel je glave svojih dragih in glej 1 žena Fortuna je, ta Majhen tudi, torej njegove družine
Ne manjka nihče vsili.
Oblak in Megla sta se vzdignila in podala se tja, kamor pride tudi Eegen, Krivec, Jug, Piš, Sturm, Šumi, pa tudi Schdnwetter. Da veselje „n a ras te", dospel je sem tudi Kvas, in da radost podkurita, sta zraven tudi Iskra in Požar.
Da ne trčimo ob zakon, da gre vse po paragrafih, pridružil se nam je sam Lex in vsled tega je tudi samo Kavs in „ravsa" med nami ni. Vsak narod, vsak kraj Ima svoje „šege" In tu v Opatiji, Kjer pravi je raj, Veselje obilo, I!i Šege ne bilo? —
Med nami je tudi tak, ki je danes „vesel" na kvadrat. Vesel „od zibeli do groba" po očetu in „vesel" danes po — Opatiji. Samega veselja vsklika danes Vodopivec;
„Kdo bo tebe vodka troštal, Ko te jaz zapustil bom ?" in je danes vodo ,,zapustil" ter se lotil poštene trtne „žiipe".
Kaj bi tega-le ne pili Ki je fin in dober mošt ? Kaj veseli bi ne bili Ko je z nami sam naš Trošt?
Res, veseli bodimo! Saj se tu nahaja sam Car, llerzog, Stritar, Šiler in Manzoni —■ vsi možje, ki bi bili lahko včasih izbirčni; a če je njim tukaj dobro biti, mora biti tudi nam in posebno onemu, ki je vsak dan — Trpin.
Pri vsakem veselju oziroma pojedini se dobi Kapun, Grah, Jane, Štrukelj; torej tudi potrata. Tako je danes v Opatiji.
Ce tudi Nerat — vendar je prišel z nami.
Nespametnim ljudem bi lahko rekli: „Le išči si „šacev" prijatelj drugod A vedi, da pravi dobe se le tod."
Sem naj pridejo, kjer se nahaja pravi pravcati Šac.
Te je Dovžan, mora priti in I Titi v Opatijo.
II temu veselju je „prigalopiral" tudi lielec.— Cvirn se je „nategnil" do Opatije. Kit je prišel „dihat." čisti zrak. Smole je došel iskat prijateljev, katerih bi sc „prijel". še vsakdanji neprijetni „križi" nas ne zapustijo; kako bi nas zapustil naš Križ?
Zdaj pa tudi tebi nekaj v tolažbo in veselje, tebi, ki
Zapuščen v kasarni se „kislo" držiš Z vojaško monduro na sebi Ter z nami h ,,Zavezi" sem-le si želiš, A dano veselje ni tebi, — tebi, ki si v kratek čas gotovo prepevaš : Ti hentana kasarna, Ti hentano peni, K sta mene zapisala H soudaškemu stanu; tebi naj služi v tolažbo,
Da cesar da pol hleba In kar je treba; in da kdor je dober za cesarja, ne bo nikdar brez ljub'ce.
Večkrat c'lo z dvema se bo veselil, Z eno na rami in drugo ob strani.
Vrhu tega se bo zanj ,,vnela" in zanj bo ,,gorela" dolga, suha, tenka in vitka gospodična „viržinka"; proti koncu meseca pa, — ko nastane v žepu „camera oliscura", ko ni notri več bele „svet.le" podobe, takrat bo pa „vlekel" kratko, debelo in zajetno gospo-dičino „šušterco". —
To ime gospodičina spomni me, da se obrnem do Vas, č. č. gospe in gospodične. ■— Katerih je več tu v Opatiji, nas moških ali vas žensk ? Vi pravite, da je moških več, jaz pa nasprotno trdim; ker prišlo vas je toliko, da presegate število v koledarji. Evo dokaza: V koledarji najdemo namreč skoraj same moške in le malo žensk. Nahajajo se samo: Plaha, Košuta, sladka Rozina, trdna Skala, vzvišena Osana, opotočna Fortuna, krotka Sivka, lepa Vida, narodna Šega in „0j zlata ti Svoboda 1"
Samo devet in glejte koliko vas je. Če nikjer ne, je tukaj umesten izraz: „Prišlo Vas je več kakor mogoče". Zato pa privoščim vsem krasnim, ljubeznivim, nežnim, ljubkim, zalim, blagim, divnim, milim, vrlim, narodnim našim tovarišicam in drugim gospem in gospodičnam, da
„Dokler človeški rod Ima po zemlji hod Naj bi slovelo Slovensko dekle!"
In zdaj ? —
Predragi slovenski kolegi in koleginje tužne Istre in vi mili bratje in sestre hrvatskega nje dela!
Vam, ki ste nam pokazali,
„Pa tukaj je pravo veselje doma", ki ste nas prepričali, da
„Ovdje ljubav mora cvast'" Vam — sedaj, ko so:
„Puna srca, pune čaše", Vam dvignem te poslednje, Tebi častita duhovščina, Vam prijateljem našim in naše mladine in — ne štejte nara v greh nekoliko egoizma — tudi nam,
ki smo „prilukamatijali" iz severnih pokrajin, dvignemo jih na zdravje, rekoč:
„I'og živi dolgo brate naše, Bog živi nas — sodruge Vaše; liog živi naše dične Gospe in gospodične Bog živi vse nas v slogi, Delavnosti, ljubezni!
Potem gotovo pride oni „dan krasan", ko bo človek lahko veselega srca vsuliktiil: „Zora puca, bit če dana!" Potem še le nastopi oni srečni čas, „Ko naš dom bo zopet videl Zlato zvezdo srečnih dni."
Potem napoči tista zlata doba, „Ivo srečna bode nam mladina In lepa naša domovina!" Agul Kot'.

Društveni vestnik.
Iz „ Zaveze slov. učiteljskih društev". Logaško okrajno učiteljsko društvo uložilo je spomladi t. 1. potom „Zaveze" na vis. c. kr. učno minister-stvo prošnjo za napravo slovenskih stenskih zemljevidov za slovenske ljudske šole. — Na dotično ulogo došla je nasledna rešitev: „Z. 1273.
Wird dem Ilerrn Oberlehrer Lukas Jelene in St. Georgen infolge Erlasses des boben k. k. Mini-steriums fiir Cultus und Unterricht vom 10. Mai 1. J., Z. 11.823, mit dem Bemerken riickiibermittelt, dass von einer Ilerausgabe kartografiseher Lehrmittel durch den k. k. Sclmlbiicherverlag abgesehen verden muss, dass sich jedoch in dem vorliegenden Falle die Verlagsbuchhandlung Eduard Ilolzel in Wien (IV., Luisengasse 5) bereit erklart hat, die ange-strebten Lehrmittel auf eigene Gefahr und Kosten herzustellen.
Weiters wird Ihnen eroltiiet, dass in der Verlagsbuchhandlung Eduard Ilolzel in Wien die Schul-wandkarte Oesterreich - Ungarn nach Vinc. Ilaardts gleicher Wandkarte, fiir slovenische Schulen bearbeitet unter dem Titel: „V i n c e n z II a a r d t-ova m o-narhija A v s t ro - Og er s k a, za slovenske šole priredil p r o f. S i m o n R u t a r" ersehienen und die Verhandlung vvegen deren Zulassigerkliirung zum Gebrauche in allgemeinen Volks- und Biirger-schulen im Znge ist.
K. k. Bezirkshauptinannschaft itrainburg, am 24. August 189G.	Detela m. p."
D. Č.
Ljutomer. (Okrajna učiteljska k o n-ferencija) za šolska okraja Ljutomer in Gornja Radgona se je vršila dne 11. julija mes. v telovadnici ljutomerske Franc Jožefove šole. Konferencije se je udeležilo 42 učiteljskih oseb, med njimi 4 gosti, go-spici učiteljici Marija in Antonija Štupca od Sv.
Marka, gosp. nadučitelj Slane od Sv. Bolfenka in gosp. Kryl iz Ljutomera.
I.	Ko je učiteljski pevski zbor prav /lovršeno zapel Schneider-jevo „Avstrija moja", otvori gosp. c. kr. okr. šol. nadzornik ravnatelj Ranner konfe-rencijo ob	uri s prijaznim pozdravom gosp. uradnega voditelja plem. Supančič (kateri je bil vsled uradnih poslov samo pri otvoritvi navzoč) in zbranega učiteljstva ter z izjavo naše udanosti do presvitlega cesarja, kateremu zakličemo navdušeno trikratni „Zivio" in „Slava!"
Nadalje omenja gospod nadzornik trpke osode, katera je zadela cesarsko hišo vsled smrti blagega cesarjevega brata nadvojvode Karola Ludovika(f 19. maja) ter prečita došlo mu Najvišjo zahvalo za izjavo sočutja, poklonjeno imenom učiteljstva.
Gosp. nadzornik imenuje svojim namestnikom v v predsedstvu gosp. nadučitelja Robič-a v Ljutomeru, za zapisnikarja pa sta bila izvoljena gospoda Vogrinec (Kapela) in Čeli (Ljutomer).
II.	Gosp. nadzornik prečita in razjasni 10 dospelih ukazov štaj. dež. šolskega sveta.
III.	Iz obširnega poročila gosp. nadzornika o svojih opazkah pri nadzorovanju šol ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja povzamemo sledeče točke: Vseh razredov je bilo letos 44, v te je hodilo 2002 dečkov in 275 deklic, skupaj 4077 otrok. Šolski obisk je bil letos posebno v zimskem tečaji precej boljši od lani, akoravno so ga tu pa tam tudi ovirale nalezljive bolezni; sploh pa je šolski obisk veliko boljši na tistih šolah, kjer delujejo vrli, za šolo in za svoj poklic vneti učitelji. Šolsko-uradni spisi so bili večinoma v redu, le nekaj ne-dostatkov se je našlo glede na šolsko matico, šolsko kroniko, glede knjižničnih zapisnikov in odpustnic. Popravljanje, oziroma pregledovanje zvezkov se je vršilo večinoma redno. Učni vspehi v pisanju, spisju in risanju so bili še. precej po vol j ni. Pri pravopisju
naj se strogo gleda na pravilno izgovarjanje besed. Šolska disciplina je bila večinoma dobra. Učna snov je bila precej dobro izbrana, na vseli stopinjah je treba ozirati se na glavne predmete in še posebno na to gledati, da so otroci v materinščini dobro podkovani. Slabo nadarjene otroke naj učitelj (učiteljica) ljubeznjivo podpira. Glede vzgoje nam je gosp. nadzornik obširno in temeljito razjasnil vsebino § 21 šolskega in učnega reda ter govoril o smotru šolske vzgoje. Navedel nam je tudi vsa ona sredstva, katera se učitelju ponujajo v to zelo važno svrlio. Glede na učno metodo priznava gosp. nadzornik, da se je pri slov. čitanju, računanju, zemlje-pisju in pri drugem deželnem jeziku obrnilo zopet mnogo na bolje. Gosp. nadzornik priporoča učiteljstvu vestno pripravo na pouk, marljivo čitanje peda-gogiških knjig in inštrukcij k učnim načrtom, posvetovanja o ukazu dež. šol. sveta dne 28. nov. mes. 1891, št. 7222. Gosp. nadzornik upa, da bode za napredek vneto učiteljstvo drugo leto pokazalo še povoljtiejše napredovanje, zlasti v telovadbi, v ženskih ročnih delih (v šivanju) in v šolskih vrtili, tako, da dove-demo naše šole vsako leto na višjo stopinjo, kar zahteva tudi čast napredujočega učiteljstva. — To poročilo našega vseskozi izkušenega nadzornika smo vzeli z zadovoljstvom na znanje in gotovo se bodemo drage volje ravnali po njegovih nasvetih.
O četrti točki dnevnega reda: „Po katerih na čelih naj se poučuje v razredih z oddelki V" poročal je nadučitelj Cvahte od Male Nedelje ter utemeljeval načela, po katerih bi se naj poučevalo v razredih z oddelki.
Tovdarjaje, da je le tisti učitelj v šoli pravi mojster, kateri more vsem otrokom dati v istem času primerno delo, opozarja poročevalec na težkoto in imenitnost oddelčnega pouka, ki sloni na temelju pravilnega posrednega in neposrednega pouka.
Konečno je podal poročevalec poslušalcem učno sliko oddelčnega pouka v tretjem razredu (1. in 2. oddelek) trirazredne šole, zbravši načela, po kojih se naj poučuje v razredih z oddelki, v nasledne vodilne stavke:
1.	V razredih z oddelki je ves učni uspeh odvisen od pravilnega posrednega in neposrednega pouka.
2.	Posredni pouk mora biti vedno naravna posledica podavanja, toraj navadno poprej se vršečega neposrednega pouka.
3.	S posrednim poukom se še le sme takrat začeti, kedar se je učencem s pomočjo neposrednega pouka razjasnilo, kar jim je treba izdelati.
4.	Tikajoč se razdelitve učne tvarine in časa se pripomni, da naj bodo pri posrednem pouku merodajne potrjene razdelitve učnih ur; pri sestavi omenjenih razdelitev se naj kolikor možno ozira na polurno menjavo učnih predmetov.
5.	Pri pouku v nekaterih predmetih, n. pr. v veronauku, v branju, v pisanju, v realijah, v petju,
v telovadbi in deloma tudi v ustmenem računstvu, je mogoče poučevati oba oddelka skupno. V takem slučaju je pa treba učitelju poskrbeti, da se od leta do leta učna tvarina primerno menja tako, da bodo učenci zapustivši razred, popolnoma kos učni tvarini, ki je bila predpisana za isti razred.
0. Sredstva, katera učitelju pri oddelčnem pouku pomagajo, so ta le:
a)	dobra disciplina;
b)	temeljita priprava od strani učitelja in zanimivo podavanje učne tvarine;
cj pri posrednem pouku se naj nikdar ne pozabi ponavljati in popravljati; sploh pa naj veljajo tukaj ista načela, kakor pri neposrednem pouku.
7.	Težkote in ovire pri posrednem in neposrednem pouku v oddelkih so naslednje :
a)	slaba nadarjenost posameznih učencev;
b)	motenje tistih, kateri izdelujejo pismeno nalogo od strani onih učencev, koje učitelj neposredno poučuje;
cj šolska oprostitev, katera gre po zakonu otrokom zadnjih dveh šolskih let. Posredni pouk je za te učence brez pomena, ako se opira na neposredni pouk iz onega časa, ko niso bili v šoli;
il) neredno in malomarno šolsko obiskovanje.
8.	Zgoraj naštetim oviram se naj upre učitelj na ta-le način:
aJ z veliko marljivostjo;
b)	s posebnim ozirom na slabo nadarjene učence;
c)	z dobro disciplino;
d)	z uplivanjem na štariše, da pošiljajo otroke redno v šolo in pa da zahtevajo redno šolsko oprostitev za svojega otroka le v izvanrednih slučajih sile in potrebe.
Razgovora so se udeležili gg. Herzog, Erschenjak, Sadu, Schneider in predsednik; stavke smo deloma jednoglasno, deloma z dostavki omenjenih govornikov odobrili in sprejeli. Za to praktično razpravo se je gosp. predsednik poročevalcu imenom zborovalcev zahvalil.
V. Gosp. nadučitelj Robič je poročal o razvrstitvi učne tvarine za prostoročno brezpično risanje v ljudski šoli ter predložil na podlagi dotične lanske konferenčne razprave:
a)	risarsko zbirko, prirejeno za nižjo stopnjo (sestavil g. Čeh);
b)	risarsko zbirko, prirejeno za srednjo stopnjo (sestavil poročevalec);
ej risarskti zbirko, prirejeno za višjo stopnjo (sestavil g. Karba).
Vsakej zbirki je dodano posebno navodilo, v katerem se nahajajo najpoglavitnejša metodična načela za brezpično prostoročno risanje v zvezi z geometričnim oblikoslovjem na dotični stopnji. Jako zanimivo poročilo o teh zbirkah, s katerimi je dovršil naš stalni odbor res težavno, trudapolno in zelo mudno delo, pojasnila sta gg. Robič in Karba | z izbornim učnim poskusom na tabli; obema je gosp.
predsednik izrekel imenom konferencije priznanje in zahvalo. — Poročilo o metodiki brezpičnega prostoročnega risanja preloži se na prihodno zborovanje ljut. učit. društva.
Ker seje gosp. nadzornik popoludne moral vrniti v Ptuj, prevzel je predsedstvo g. nadučitelj Robič.
VI.	Gosp. nadučitelj Erschenjak je poročal o načrtu, po katerem naj bi se vršila 1. 1898. šolska slavnost SOletnice vladarstva presvitlega cesarja ter predlagal več primernih nasvetov v vsprejem. — Predsednik nasvetuje, naj se poročilo vzame na znanje, a o načrtu za slavnost, oziramo o posameznih nasvetih, naj se še danes ne sklepa, ker v tej zadevi še je pričakovati posebnih določb od strani vis. dež. šolskega sveta. Konferencija se strinja z nazori gosp. predsednika.
VII.	a) Predsednik poroča o stanju šolskih vrtov v ljutomerskem okraju ter se nadeja, da bodo šolski vrtnarji zanaprej še bolj vstrajali v uspešnem delovanju zunaj šole, osobito v šolskem vrtu ter poskrbeli za to, da bodo šolski vrti zares ustrezali svojemu vzgojevalnemu namenu.
Priporoča tudi obračati večjo pozornost na vzgojo hrušek, domačih in ameriških trt ter pristop k štajerski vrtnarski družbi, katera posebno šolsko vrtnarstvo pospešuje.
h) Gosp. Erschenjak in predsednik poročata o stanju okrajnih učiteljskih knjižnic; poročili se vzameta na znanje in predlogi za nakupovanje novih knjig se sprejmejo.
VIII.	Od samostalnik predlogov smo sprejeli nasledna dva, katera je stavil g. Robič :
1.	Slavni okrajni šolski svet se prosi, naj blagovoli šolske zamude glede na izvršitev dotičnih kazni hitreje obravnati, ker kazni, izvršene še le več mesecev po zamudah, svojega namena — pospeševati šolski obisk — ne dosežejo.
2.	Gosp. okr. šolski nadzornik naj blagovoli posredovati:
a)	da dobimo konferenčne elaborate od 1. 1894. in 1895. nazaj;
b)	da se blagovoli vis. dež. šolski svet ozirati na naše lanske sklepe glede na izdajo nadaljevalnih zvezkov šolskih zakonov ozir. ukazov in inštrukcij k učnim načrtom glede ostalih predmetov.
Po dognanem vsporedu izrazi predsednik svojo zahvalo poročevalcem za njihov trud in vsem članom konferencije za veliko zanimanje, s katerim so se udeležili današnjih obravnav, katere naj bi bile koristne za nas in za šolstvo obeh šolskih okrajev. (Odobravanje.) S to željo je predsednik zaključil konferencijo ob '/»•''• uri, ko je trajala nepretrgano G ur. — Z veseljem še zabeležimo, da so se skupnega obeda pri g. Sršenu — kateri nam je izvrstno postregel — udeležili vsi člani konferencije. Tako je prav I Živela kolegijalnost!
Kam ešč a n s k i.
Črešnice pri Celju. (O zborovanju učit. društva za celjski in laški okraj dne 20. sept. mes. t. 1.) To pot smo prvokrat zborovali v počitnicah in sicer posebno zato, da bi ustregli želji nekaterih učiteljev-vojakov, ki so med tem časom bili pri vojaških vajah v Celju. Navzočih je bilo 36, med njimi 17 tovarišev-vojakov; udov je došlo 23, kot gostje so nas pa počastili nastopni tovariši: Crnelič, Gajšek, Hausmann, Jeranko, Kajnih, Kokot, Lovrec, Ogorelec, Rozina, Rošker, Rosenstein, Stritar in Zacherl. Zal, manjkalo nam je pa — glave; kajti predsednik, tovariš Brezovnik, ki seje že veselil, da Iti mogel zopet priti v naše kolo, sc je zadnji dan nekaj prehladil in mu je zdravnik za-povedal, doma ostati; obolel je pa tudi podpredsednik, tovariš Gradišnik. V zadregi smo naprosili tovariša nadučitelj a Lopan-a, da je vodil zborovanje. Tovarišem se je poznalo, da jim rojijo po glavi „počitniške muhe"; kajti opazovali smo le malo zanimanja, discipline ni bilo nikakorsne. 01» 11. uri se je zborovanje začelo, čez pol ure so se pa tovariši že jeli razhajati in kmalu po dvanajstih smo morali zborovanje skleniti, ne da bi se bil mogel vspored po vsem rešiti. — Pričakovali smo tudi novega c. kr. okr. glavarja, visokr. grofa Attems-a, kije bil društvenemu predsedniku že poprej blagovolil obljubiti, da nas o priliki tega zborovanja osebno počasti. Deputacijo, ki se mu je šla poklonit, je prav prijazno sprejel, zanimal se je za društvene razmere, izrekel je pa obžalovanje, da mu to pot ni moči priti k zborovanju, ker se mora odpeljati, a obljubil je, da nas pri jednem prihodnjih zborovanj gotovo počasti se svojo navzočnostjo.
Po kratki pevski vaji otvori tovariš Lopan zborovanje ter v svojem nagovoru vse zbrane prijazno pozdravi; spominja se v toplih besedah pokojne tovarišice, blage gospe Knaflič-eve, rekoč, da je še na smrtni postelji naročila svojemu soprogu, naj nam sporoči njen zadnji pozdrav. V znak so-žalja vstanejo vsi navzoči raz redeže. Blaga tova-rišica ostane nam vsem v trajnem spominu; omenja nadalje drugo, a veselo vest, namreč, da je presvitli cesar podelil našemu starosti, tovarišu K o d e r m a n-u, srebrni križec s krono ter naznanja, da od-likovanec, ki ni mogel priti k današnjemu zborovanju, izreka srčno zahvalo vsem onim tovarišem, ki so se udeležili dotične slavnosti.
Ilazgovarjalo se je o zadnji okrožnici štaj. „Leh*erbund-a" od 14. jul. mes. t. 1. Glede na preo-snovo pokojninskega zakona se društvo izjavi, da se sicer strinja z nasveti mariborskega učiteljskega društva, toda ta zadeva naj se ne obravnava posebej, nego naj se smatra kot del naših letos v Gradcu določenih tirjatev in naj se s istimi skupno predloži vis. dežel, odboru. — Za Dittes-ov spomenik se ne dovoli n i k a k o r š e n prispevek. — Društvo „Selbsthilfe" štaj. učiteljev pošilja 6 :ztisov
pravil in več oglasnic ter še jedenkrat prav iskreno vabi k pristopu. — Nabirali so se naročniki za Volarič-eve skladbe, ko,je misli založiti „Zaveza" ; do zdaj se je oglasilo še le 8 naročnikov.
Tovariš Schmoranzer podava o vprašanju: „Ali bi ne kazalo v na šili ljudskih šolali, osobito v j ed n or a z r e dn icah, se okoristiti B e 11 - L a n e a s t r o v e metode?" Po njegovem mnenju bi bila ta metoda pri p o-srednem pouku, čigar naloga je jedino le vaja in ponavljanje, neizmerne koristi. Učitelj naj se izbere izmed najzanesljivejših učencev pomagače, ki nadzorujejo in vodijo vaje posrednega pouka. Vsakemu prideli skupino učencev, recimo 1—2 klopi, katero nadzoruje tudi pri neposrednem pouku. Tako uravnan posredni pouk je temeljitejši in vspešnejši, učitelj si prihrani časa in zato lahko neposredni pouk hitreje napreduje. Pomagač občuje s svojim oddelkom šepetaje. S tem se sicer deloma ruši disciplina, a toliko vender ne, če so otroci nenadzorovan brez dela. Sploh pa je vsak posredni pouk zlo in če je to zlo neobhodno, treba si je izvoliti ono, 1 i nam največ koristi. In tako potrebno zlo je uvedenje Bell-Lancastrove metode. — Nikakor pa ne gre, to metodo uvesti v njenem celem obsegu, namreč
tako, da učitelj razdeli ves pouk med takoimenovane »monitorje" a sam taiste le nadzoruje, liki pazniku v tvornici; kajti pomisliti je treba, da vsak po u k bodi vzgojevalen, nevzgojeni panemore vzgajati. — To je nekako jedro tega prav poučnega in vsega premišljevanja vrednega govora, za katerega smo podavatelju prav hvaležni.
Tovariš K r a j n c, ki j e v 1 e t o š n j i h počitnicah obiskoval tečaj za deška ročna dela n a I) u n aj u, poroča, kako je ta pouk uravnan, navaja zanimive podatke, kako so že pričenši v starem veku do danes razni pedagogi in drugi veliki možje uvaževali potrebo ročnih del, potem pa je bil prisiljen — prenehati; kajti večina tovarišev je že odšla, peščica, ki nas je še ostala, uhajala je pa k krasnim izdelkom, koje je bil prinesel na ogled. Zares, čudili smo se, da se je moči v petih tednih privaditi tolike spretnosti. Tovariš Ivrajnc hi še marsikomu zelo ustregel, ko bi hotel svoje izdelke razložiti še o prihodnjem zborovanju in nadaljevati podavanje o tem predmetu. Zagotavljamo ga, da bo imel hvaležnejše poslušalce nego to pot. Prihodnje zborovanje bo najbrž dne 2. novembra mes. t. 1.
B r i n a r, zapisnikar.

Viktorija
(Nekrolog. V vedui spomin svoje
V nadzvezdnih višinah je na povelje Najvišjega zašumol lahnih kril angel smrti. Spustivši se nad nekdaj slovanski Gradec v tiho bolniško sobo, se dotakne z belo roko bolnice - trpinke, jej zatisne trudne oči v sladki večni spanec ter odvede v brzem vzletu njeno dobro dušo k večnemu stvarniku v neminljivo življenje. Božji sel je izvršil svoje poslanstvo in uzorne tovarišice naše, gospe Viktorije Knaflič-eve, učiteljice v Št. Lenartu nad Laškim trgom, ni več med nami. Preminula je po dolgotrajnej mučnej bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, Potuh-nena jetika, ki je uničila življenje vseh njenih bratov in sester v cvetu let, tudi njej priletnej ni prizanesla. Bolehala je sicer mnogokrat, toda vselej je okrevala, a poldrugo leto sem ni pomagalo več no-bedno zdravilo. Nadejaje se zboljšanja, je obiskala kopališče Dobrno, odkoder se je po jednomesgčnem boravku podala v sloveči Gleichenberg, a uprav tam je izvedela strašno potrdilo svojega prepričanja, da je izgubljena. Telesne moči so jej jele naglo pešati, oropana vsakega upanja na okrevanje, se je odločila iskati v težkej bolezni pribežališče v bolnišnici v Gradcu. — Čeprav v boljšem bolniškem razredu skrbno strežena in zdravljena od več zdravnikov, jej je potuhnena jetika naglo razdejala pljuča, da so
Kn a II i (Veva.
nepozabne tovarišice spisala Milena.)
Ko zjutraj, ko zjutraj napočil je dan.
Zvenel po dolini je zvon glasan , . .
Krilan.
| se končno v sedmih tednih v pravem pomenu besede posušila. Vsprcjemši večkrat sv. obhajilo, je iskala uteho v Bogu. V tolažbo sta jo vsak dan obiskovala sin in soprog, katera sta, stanujoča v Gradcu, večji del dneva prebila ob njenej postelji. Zadnje dneve njenega življenja so nehale bolečine in dne 31. vel, srpana meseca je ob 5. uri zjutraj brez borbe, brez trpljenja z ljubeznjivim smehljajem na ustnicah v naročju usmiljenih sester mirno in tiho v Gospodu zaspala. Dozdevalo se je, kakor da bi bil res prišel iz nebes božji sel, jo poljubil na blede ustnice, za-tisnil oči ter jo odvedel seboj v božji raj.
Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, V mrtvaškem potu nam pred koncem dneva Molče trobental bo: „Memento mori!"
Dr. Fr. Prešeren. Žalostno so doneli zvonovi v Št. Lenartu, na-znanjujoč vsej fari in šolskej občini presunljivo vest, da je v Gradcu umrla ljubljena in čislana učiteljica. Baz šolskega poslopja in raz hiše učiteljskega stanovanja ste veli dve črni zastavi. V srcih faranov se je vzbujalo sočutje in žalovanje, ki se je razodevalo z besedami: »Kako jih je vendar neizmerna škoda,
kako so bili dobri in ljubeznivi!" itd. in zvečer je iz vseh hiš kipela k Bogu vroča molitev za pokojno. Njeno truplo je v tem počivalo na mrtvaškem odru v posebnej s črnimi preprogami prevlečenej sobi vGraškej bolnišnici, obdano z mnogimi lučicami in lepimi venci. Kropile so jo roke tujih ljudi. V Gradcu je navada, devati na oder v bolniških mrtvaških sobah tudi pokojne bogatejših domačinov, čeprav niso umrli v bolnišnici, radi česa je ondi vedno mnogo kropilcev.
........nevzdramno spi
Strudila jo je težka hoja In ženo množica ljudi Z mladiko oljkovo kropi' Želeč jej večnega pokoja.
S. Gregorčič.
Pokojna se je dne 2. kimovca meseca t. 1. v precejšnjej udeležbi Graških Slovencev- in Nemcev-neučiteljev v mrtvaškem vozu. okrašenem z venci v lepem sprevodu prepeljala k večnemu počitku na St. Petersko pokopališče. Zamolklo žalostno so doneli zvonovi stolne cerkve, mimo katere se je pomikal sprevod, opominjajoč: ,,1'rah si in v prah se hodeš spremenil".
Zamolklo v stolpu zvon zvoni, Na grobji je tema ljudi — tema ljudi. Mrliča v zemljo devajo, In žalostno prepevajo — prepevajo.
Krila n.
*
* *
Tam nad Laškim trgom se v krilu zelenih hribov razprostira fara Sv. Lenart. Akoravno se že šteje dne 7. kimovca meseca, vejeta raz šolskega poslopja in raz učiteljskega stanovanja še vedno dve dolgi črni zastavi. Pred cerkvenimi vrati si ogleduje zbrana množica razobešeno fotografijo pogreba v Gradcu. Iz šolskega poslopja stopa molče in žalostno dolga vrsta šolske mladine v hišo božjo, kjer stoji pred oltarjem božjim postavljen katafalk, katerega so odrasla dekleta okrasila z venci. Šolska mladina in ljudstvo je klečalo vtopljeno v žalostne občutke zreč z nemim spoštovanjem na katafalk, raz katerega vise med svežimi in umetnimi venci črni trakovi s pozlačenimi črkami: „V miru počivaj! Sladko spa-vaj ! Zadnji pozdrav !" itd. K nebu je kipela tiha pobožna molitev ljudstva za ljubljeno, nepozabno učiteljico. Sv. maša zadušnica in mrtvaške molitve so končane. Šolska mladina in odrasli hite v šolsko poslopje, kjer je dal krajni šolski svet po lepem presunljivem nagovoru razdeliti mnogo lepih spominkov na pokojno. Krilati angelj stoji pod vrbo žalujko nad kamenitim grobom držeč v roki gorečo bakljo, kakor da bi hotel reči: „Na svidenje nad zvezdami!", a na zadnjej strani so tiskani razun imena rojstva iu smrti pokojne tudi lepi izreki, kakor : „Zalostni bodete, a vaša žalost se bode v veselje spremenila" (Jan. IG. 2U), „Sveta in zveličavna je misel, moliti za mrtve" in „Ljubite sveto vero in svoj mili slovenski narod!".
Gospa Viktorija Knaflič-eva, rojena s priimkom Milek-ova dne 3. velikega travna meseca 1. 1802. v Ljubljani, je dovršila učiteljišče 1. 187(>., katerega leta je nastopila svojo prvo službo na Dobrni. Od 1. 1878. do 1. 1892. je službovala v Šmarjah pri Jelšah, a potem do svoje smrti v Št. Lenartu. Povsod so jo radi njene mirnosti, ponižnosti, dostojnosti in blagega srca visoko čislali. Njeni učenci in učenke se jc s hvaležnostjo spominjajo. Bila je spoštovana od tovariši« in tovarišev; kajti cenila je kolegijalnost in stanovski ponos nad vse. Zborovanj svojega učiteljskega društva se je rodno udeleževala s takim veseljem, da se jej je zdel biti dan izgubljen, ako bi se zborovanja ne udeležila. Videča, da se ne vrne nikdar več v kolo svojih tovarišic in tovarišev, se je iz bolniške postelje poslovila v ganljivem pismu od Celjsko - Laškega učiteljskega društva in od učiteljstva končajo: „Z Bogom drage tovarišice in tovariši, nad zvezdami se vidimo!" Na smrtni postelji je naročila izročiti učiteljskemu društvu in učiteljstvu svoj zadnji pozdrav, a bolelo jo je srce, da se slovensko učiteljstvo radi oddaljenosti ne bode moglo udeležiti njenega pogreba; zato je izrekla presrčno prošnjo, da bi blagovolili vsi oni, kateri bi se inače v Št. Lenartu njenega pogreba udeležili, mesto potnih troškov in vencev poslati primerne zneske družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Odlikovala se je z globokočutečo nežnostjo, bila je vrla učiteljica, uzor skrbne matere, mile soprogo in dobre gospodinje. Govorila je več modernih jezikov, a slovenski je ljubila nad vse. Skrbela je, da so se v družini nahajale vse potrebne slovenske knjige in časopisi. Ni torej čudo, da obžaluje vsakdo njeno smrt, kdorkoli jo jc poznal. Nad odprtim grobom sta jokala soprog in sin, ker sta izgubila ljubo soprogo in nežno mamico, solzile so se usmiljene sestre, videč v njenem trpljenju Jobovo potrpežljivost, v odprti grob so zrli z nemim sočutjem udeleženci pogreba. Na katafalk v Št. Lenartskej cerkvi so zrli otroci potrtega srca, ker so postali sirote brez drage učiteljice, žene in dekleta, ker so izgubile svoj uzor, vse učiteljstvo je vzelo s sožaljem smrt svoje spoštovane tovarišice na znanje.
Pustite me, da na gomilo Predrago siromak hitim, Da tam goija si lajšam silo, Da burno srce umirim.
Krila n.
O smrt, ukrutna Morami! Ti si si iz učiteljske ! sredine izbrala veliko žrtev! V tihej zemlji počiva sedaj marljiva učiteljica šol v Dobrni, Šmarjah pri Jelšah in v Št. Lenartu. Odvzela si učiteljstvu kolegijalno tovarišico, cvetju našega vrta vneto vrt-narico, družini nežno soprogo in skrbno mamico, j cerkvi verno služkinjo, občini zavedno občanko, a narodu navdušeno rodoljubkinjo! Mladina ljuba! Sirota si postala! Zapustila te je ona, ki te je gle-
dala z ljubeznijo, Iv i je videla v tebi boljšo prihodnost naroda, ki ti je bila učiteljica in mati ob jednem. Onemela so usta, ki so k tebi govorila iz prepričanja in zanosom, ugasnila je svetloba očij, ki so te tolikrat ljubeznjivo gledale, nehalo je biti sreč, ki je bilo polno plemenitih občutkov. Ločiti smo se morali od nje. Ločitev je težka! Jedino upanje nas tolaži, da se vidimo nad zvezdami, kakor se je ona poslavljala od nas.
Ločitev je naša osoda
Svidenje upanje naše!
Tovarišiee, tovariši! Ako vas vodi kedaj pot v nemški Gradec, pojdite na St. 1'etersko pokopališče, ondi najdete skrbno gojen grob s kamenitim križem in slovenskim napisom, darujte jedno minuto v pobožnem spominu onej, ki nam je bila vse življenje uzor poklica in kolegijalnosti!
Zdaj bivaš vrh višave jasne Kjer mraka ni, kjer ni noči Tam solnce sreče ti ne vgasne Resnice solnce nc stemni.
S. Gregorčič.
Dopisi in druge vesti.
Frankolovo. (K oder m a no v a s 1 a v 11 o s t.) [Konec.] Gosp. profesor je dal pesem v več sto iztisih tiskati in pri tej priliki razdeliti med šolsko mladino in druge udeležence.
Gosp. profesor pa je hotel hvaležnost do svojega prvega učitelja še drugače pokazati. Izprosi si besedo ter v prekrasnem pedagogično-didaktičnem govoru razlaga pomen te slavnoti. Povdarja imenituost hiše očetove, hiše božje in hiše šolske ter kako naj bodo vse tri vedno v lepem soglasju. Naglaša velike zasluge slavljenčeve, ki deluje po geslu slavnega češkega rodoljuba Viljema Bernsteinskega, namreč: „S sosedi živini, z istoverci verujem, z brati umiram". Razlaga pomen tega gesla, spominja se lepih naukov, katere je slavljenec cepil v otročja srca, spodbuja njegove učence, kako naj mu bodo vsi kot svojemu največemu dobrotniku hvaležni, rekoč, da čim bolj je kdo izobražen, tem bolj je tudi hvaležen svojim dobrotnikom. Povdarja tudi velike zasluge slavljenčeve za domačo občino, katerej je skozi jedno perijodo žu pa 11 o val, v katerej vodi že mnogo let pisarniške posle in je vsem občanom ljubeznjiv svetovalec. K sklepu razvije v krasne okvirje vdelano diplomo častnega občanstva, katero mu občinski odbor izroči in za katero se slavljenec ves ganjen zahvali.
Besede gosji, profesorja so segale poslušalcem globoko v srce. Akoravno je govor trajal gotovo nad pol ure, vendar se ves čas nihče niti ganil ni. Videl sem marsikatero solzno oko, videl sem pa tudi, kako so Frankolčani s ponosom zrli na svojega ožjega rojaka, kojemu so se svetila na prsih razna odlikovanja, kajti na izrečno prigovarjanje si jih je moral ta dan pripeti.
K sklepu še stopi pred slavljenca droben dečko, učenec 1. razreda ter z ljubkim glaskom jiove nastopno, od domače učiteljice gdč. Lešnjak nalašč za to slavnost sestavljeno pesmico:
„Pod jesen gre ! A čas noben Ni kmetu ljubši kot jesen. Pomlad je čas cvetu in nad, A čas skrbi in dela tudi, Po leti mož potan se trudi, A jesen da mu hlad in sad.
Za strah in skrb in trud obilo Mu vrt in polje da plačilo. Jednako v žitji! Kdor se v cvetji I11 žitja svojega poletji Ne plaši truda in skrbi, Pač srečen je v jeseni dni Vesel sc v prejšnje dni ozira Mirno oči v prihodnje vpira. Ti delal si kot malokdo! Ti delal si ob času cvetja, Zvesto si delal pol stoletja Zvesto, pogumno in krepko. Kar sil Ti dalo je nebo, Posvetil vse si ti mladini Posvetil vse si domovini. Ti domu si buditelj bil, Ti domu si učitelj bil, Za dom si vrl boritelj bil. Ti delal si; jesen je tu, Prišel je Tebi čas sadu.
Bog čuvaj Te še mnogo let, Da srečen zreš slovenski svet!"
S tem je bil vspored dovršen. Otroci so bili še obdarjeni se žemljami in potem so se radostno razšli. Visokor. gosp. okr. glavar posetil jo še v spremstvu slavljenca domačega gosp. župnika in gosp. grajščaka, potem se pa je odpeljal.
Opoldne se nas je zbralo okoli 40 oseb v lepo okrašeni gostilni gosp. Dom. Bezenšeka, kamor nas je povabil slavljenec na banket. Tu se je vnela vsestransko živahna zabava in vršilo se je mnogo krasnih napitnic. Prva napitnica, katero je govoril slavljenec, veljala je presvitlemu cesarju. Mogočni „živio"-kliei so zadoneli po sobani in zapela se je zopet prva kitica cesarske himne. — Potem povzame besedo gosji. Brezovnik, jiredsed. učit. dr. za celjski in laški okraj ter čestita slavljencu v imenu društva. Ozre se nazaj na čas, ko je bilo učiteljstvo vsled novega šolskega zakona rešeno marsikaterih sjion in ko je začelo snovati mej seboj društva po geslu: „V združitvi je moč". Jedno izmed prvih takih društev se je ustanovilo v Celju in današnji slavljenec mu
je bil soustanovitelj ter mu je ostal zvest ud do današnjega dne. Učiteljstvo je pa tudi vsikdar zaupalo temu svojemu tovarišu in to je kazalo s tem, da ga je zaporedoma izvolilo kot odposlanca k dež. učit. konferenci in kot svojega zastopnika v okraj, šol. svet. — V imenu duhovščine čestita slavljeneu č. g. Ogrizek, župnik črešniški ter po daljšem nabožnem nagovoru povdarja vrline slavljenčeve rekoč, da „koder" hodi, povsod je „Mann" in to je vrli naš Koderman. — Gosp. Lj. Tribnik, nadučitelj žreški, pripoveduje iz svoje nježne mladosti, ko je še bival v hiši svojega očeta, nadučit. slivniškega, da je bil ljubljenec takratnega ondotnega mladega podučitelja; kot 41eten razposajenček je bil najraje pri njeni, da celo v šolo je večkrat zahajal k njemu in je imel ondi nekak otroški vitec. Tisti mladi učitelj ni bil nihče drugi, kakor današnji slavljenec, kateremu govornik izrazi svojo hvaležnost. — Gosp. Brinar napije blagi soprogi slavljenčevi, katera, žal Bog, radi bolezni ni mogla biti v naši sredini, in njegovim uzorno vzgojenim otrokom. — Gosp. A. Gradišnik napije v navdušenih besedah slavnemu rojaku slovenskemu, predsedniku jugoslovanske pevske zaveze, prvemu slovenskemu ste-nografu itd., gosp. prof. Bežen šeku, kije nesel kulturo med naše južne brate in oslavil slovensko ime daleč po Evropi. — Ta povdarja moč in milobo slov. pesmi ter napije učiteljem in duhovnikom kot pospešiteljem slovenskega petja, — Gosp. Gnus napije diki slov. učiteljstva, predsedniku učit. društvu za celj. in laški okraj iu njega častnemu članu, gosp. Brezovniku, ta pa najstarejšima udoma učit. društva, gg. Kodermanu in Vrečer-ju in najnovejšima, gg. Brinar-ju in Schmoranzer-ju ter vsem onim, ki so vmes. C. g. župnik Kos napije slavljeneu kot svojemu mnogoletnemu prijatelju ter na prijateljsko in složno delovanje med duhovniki in učitelji. — Slavljenec se zahvali za vse čestitke, posebno zahvalo pa še izreče gosp. profesorju za veliko ljubav in požrto-valnost, kojo mu je skazal o priliki te slavnosti. Napivalo se je tudi na ostale šestere brate gosp. prof. Bezenšeka in na njih sivolasega očeta, mnogoletnega prijatelja in pobratima slavljenčevega, na zastopnice nježnega spola, na gosp. Tribnika, na kraj. šol. svet, na občino, na reditelja banketa itd. Celo 1 Dietni sinček slavljenčev se je oglasil ter krepko predaval „Pesem učiteljev", glej štev. 8 let. „Vrteča"). Glasilo se je ubrano petje učiteljev-pevcev, po posameznih napitnicah so pa z bližnjega grička grmeli topiči. Vsa čast tudi izvrstni kuhinji in spretni kuharici, gospej Bezenšek-ovi, kakor tudi pristni črešniški kapljici, ki nam je vedrila duha in ogrevala srce! — Polni navdušenja in najlepših spominov na to krasno slavnost smo se proti večeru jeli razhajati. Tebi pa, dragi slavljenec, kličemo še jedenkrat iz dna srca:
„Bog živi te še mnogo let,
Da srečen zreš slovenski svet! Sosed.
(Imenovanje.) Davorin J ud nič, učitelj I v Trnovem, je imenovan suplentom na c. kr. učiteljišču v Kopru.
(X a u č n o m i n i s t e r s t v o) je v nekem konkretnem slučaju razsodilo, da ima vsled disciplinarne preiskave iz službe odpuščeni učitelj tako dolgo pravico do alimentacije, dokler odpustni odlok ne postane pravomočen.
(Spominska plošča) nepozabnemu Andreju Praprotniku se odkrije 18. t. m. v Podbrezjah.
(Na ljubljanskih učiteljiščih) je letos 92 možkih in 178 ženskih gojencev.
(Zaprta šola.) Na dekliški šoli v Kranju baje, kakor poroča „S1. N.", letos ni pouka, ker so se za to šolo določeni prostori porabili, novo poslopje, katerega zgradbo je sklenila občina, pa še ni sezidana.
(Mestna višja dekliška šola v Ljubljani), po občinskem svetu z veledušno podporo slovenskega mecena Josipa Gorupa ustanovljena in od visocega ministerstva za bogočastje in pouk potrjena, se otvori dne 1. novembra meseca t, 1. v Cojzovi hiši na Bregu št. 20, II. nadstropje. Podrobnosti slede svoječasno.
(Za ji o b o 1 j š a n j e m a t e r i e 1 n e g a s t a n j a) postaja gibanje med učiteljstvom splošno. 21. m. m. je bilo občno zborovanje učiteljstva na Salcburškem, kjer so se z ozirom na zboljšanje materielnega stanja stavile iste terjatve, kakor o binkoštih v Gradcu, namreč: za ljudske učitelje plače 11., 10. in 9., za meščanske učitelje pa plače 10., 9. in 8. čin. reda državnih uradnikov, za učiteljice 90 °/o> za učiteljice ženskih ročnih del pa 50 °/u-
(Ponesrečen učitelj.) 25. pret. m. okoli sedmih zvečer bil je v Selenburgovih ulicah v Ljubljani učitelj Leopold Z u p i n iz Brusnice v novomeškem okraju tako nesrečno povožen, da se mu je zlomila leva noga v golenici.
(Naznanilo i 11 poziv.) V pondeljek 26. dan t. m. odkril se bo na Sladki gori pri Poličanah nagrobni spomenik, katerega so tovariši omislili nekdanjemu tamošnemu učitelju Jakobu Vodlaku. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša, potem odkritje spomenika z nagrobnim govorom in petjem: „Nad zvezdami", na to priprost skupni obed. Tovariši! zberimo se ta dan prav ninogobrojno na Sladki gori in pokažimo, kako cenimo svoj stan! — Kdor se namerava udeležiti, naj blagovoli to do 22. t. m. naznaniti šolskemu vodstvu na Sladki gori. — Smarsko-rogaško učiteljsko društvo, dne 1. oktobra 1896.
S t r m š e k.
(V. izkazek. Za V. Ribnikarjev nagroben spominek) so darovali: Slav. učiteljsko društvo v Gorenjemgradu 2 gld. in društveniki 2 gld., slav. učit, društvo oLr. Konjice 2 gld. 50 kr., slav. učit. društvo za mariborsko okolico 4 gld. 35 kr., slav. sežansko uč. društvo 5 gld., slav. slov. uč. društvo v Ljubljani 5 gld, gg.: Franc. Papler, nadučitelj v
Borovnici; 5(1 kr., And. Grčar, Jan. Pianecki, Miška Razinger, vsi v Radovljici, Fr. Rus i/. Rlcda, Jož. Ažman, Jos. Gorečan i z Radeč, po 50 kr. — Udje ,,društva učiteljev in šol. prijateljev okraja logaškega" so darovali in sicer: gdč. učiteljice: Olga Leskovec 1 gld., M. Mlakar 1 gld., M. Galle 50 kr., Jos. Fortuna 50 kr., Fr. Stepischnegg 50 kr., liaf. Jnglič 50 kr., Olga Gasperin 1 gld., Evg. 1'eliani 1 gld., Mar. Dovgan 50 kr., Mar. Šušteršič 1 gld., Jos. Šušteršič 1 gld., Viljem. Leskovec 1 gld., A. lVevec 50 kr., Iv. Perušek 1 gld. Gg. učitelji: Jos. liencdek 2 gld., Iv. Poženel 1 gld., K. Dermelj 1 gld., Ferd. Juvanel 1 gld., R. Piš 1 gld., II. Likar 5 gld., J. Leban 1 gld., Ivan Šcmrl 2 gld., Avg. Korban 1 gld., Kasp. Gasperin 2 gld., J. Zebre 1 gld., F. Wigele 1 gld., J. liozja 50 kr., T. Sckuller 50 kr., A. Sežun 1 gld. 50 kr., M. Kabaj 1 gld., A. Likozar 1 gld. 50 kr., Iv. Pipan 1 gld., A. Novak 1 gld. 50 kr., A. Levstek 1 gld., J. Vogelnik 1 gld., L. Punčuk 1 gld., L. Rožič 1 gld., Lav. Perko 1 gld., 1'. Repič 2 gld., J. Turk 1 gld., A. Pin 1 gld , Iv. Šega 5 gld., J. Kernc 1 gld., Iv. Tkuma, okr. šol. nadz., 1 gld., F. Oswald, katebet v Idriji, 1 gld. 50 kr., J. Regen 1 gld. 50 kr., J. Ferjančič 1 gld., J. liolta 50 kr., S. Jan 1 gld., Fr. Petsche v Starem trgu 1 gld., A. Leveč 1 gld. 50 kr. in J. Leveč 50 kr., oba v Starem trgu. Skupaj 80 gkl. 35 kr. Srčna hvala! Do sedaj je nabranih 17C gld. 85 kr.
Ob jednem dovoljujem si še jedenkrat apelovati na ona slavna društva, koja še niso doposlala že dovoljenih zneskov, da jih blagovolijo kmalu doposlati. Dol. Logatec, 5. okt. mes. 1896.
Ivan Šega.
s»-Razglas.
V šolskem okraju Rogatec je umestiti sledeča učna mesta detinitivno ali pa tudi provizorično:
1.	V K os tri vn i ci jedno učiteljsko in jedno podučiteljsko mesto, III. plačilni razred.
2.	Pri Sv. Florijanu jedno podučiteljsko mesto, III. plačilni razred.
3.	V Žet al ah jedno učiteljsko in jedno podučiteljsko mesto, III. plačilni razred.
Pri vseh treh podučiteljskih službah se dobe tudi proste sobe.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s spričevalom usposobljenosti in z dokazom avstrijskega državljanstva predpisanim potom do 18. rine oktobra meseca t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet Rogatec, dne 19. septembra meseca 1890. 1.
2—2	Predsednik: Scherer s. r.
Vabilo.
Dne 22. okt. mes. t. I. odkrije se nagroben spominek nepozabnemu tovarišu V. Ribnikarju v Dol. Logatcu. Odkritje vrši se po ob 10. uri dopoludne darovani slovesni sveti maši z nagrobnim govorom in petjem. Po odkritju skupni obed. *) Da se pa ta poslednja čast, namenjena v dokaz spoštovanja in ljubezni dičnemu bivšemu predsedniku „Za-veze" zamore povspeti do one stopinje, kakoršno je v istini zaslužil blagi pokojnik, in da pokažemo svetu, kako znamo ceniti svoje voditelje tudi po smrti, zato si dovoljuje podpisano predsedništvo najuljudneje vabiti slavna društva, da blagovolijo poslati svoje zastopnike k tej svečanosti.
Predsedništvo „društva učiteljev in šol. prijateljev okraja logaškega" v Planini, 5. okt. mes. 1896.
Ivan Šega s. r.,	Josip Benedek s. r.,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Listnica. Radi naraslega gradiva morali smo nekaj že postavljenih dopisov odložiti. Prosimo torej gg. dopisnike potrpljenja; polagoma pride vse na vrsto, tudi razprava o Schiessl-ovi teoriji. — Ker nam vedno prostora primanjkuje, prosimo še enkrat p. n. gg. poročevalce, da se pri svojih poročilih omejujejo le na bistveno in važno ter nam pošiljajo kolikor možno kratke in jedrnate dopise, to pa vselej najmanj pet dni prej, ko izide do-tična številka, v kateri se naj dopis objavi, siccr želji ne moremo ustreči!
*) Radi obeda naj se blagovoli oglasiti vsak udeleženec pri g. J Šegi v Dol. Logatcu.
št. 26!i. Služba podučiteljice.
Na štirirazredni dekliški šoli v Ljutomeru se bode podelila 1. dne novembra meseca t. 1. začasno služba podučiteljice.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožne prositeljice naj vložijo svoje prošnje, opremljene s spričalom zrelosti oziroma učne usposobljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva itd. do 20. dne oktobra meseca t. I. pri krajnem šolskem svetu Franc Jožefove šole v Ljutomeru. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 17. septembra 2—a	meseca 1896. 1.
Predsednik: Supantscliich *. r.
133'	Razglas.
Izpiti učne usposobnosti za občne ljudske šole prično v letošnjem jesenskem obroku pri podpisani komisiji dna 2. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj.
Po predpisu opremljene prošnje dovoljenja k tem izpitom morajo priti predpisanim potom najpozneje do 28. oktobra mes. 1.1, ravnateljstvu komisije.
G. kr. izpraš, komisija za občne ljudske in za meščanske šole,
v Mariboru dne 28. septembra meseca 1896. 1.
Vsebina. 1. O gojitvi značajev. (III.) — II. Vili. skupščina „Zaveze slov. učit. društev". — III. Listek.
(Od učit. banketa v Opatiji.) (Konec.) — IV. Društveni vestnik. — V. Viktorija Knafličeva. (Nekrolog.) — VI. Dopisi in druge vesti. — VII. Natečaji in inserat.
Lastnik in založnik: „Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)