19. iste v._V Kranju, dne 13. maja 1905._VI. leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarslg list. =
Izhaja vsako soboto zveo»r. — Stane za celo leto 4 K. za pel leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravnUtvo se nahaja v hiši st. 105 nasprot1 iupni leta 1 K. Za druge države stane K f>60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpoftiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje  za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
pm~w> ^>d*»»~i iTni_'"'*i«r ¥ ^Ii^iO**—fli" < * >/~» i ~~*ti, *~ *» ^>f*i^—rr» * » * i/*pr~nVTr-* >f*»    o, * ^~mf~y*—»Aji* i\^~mf**—«rt/Trt^>j"»i^MV n,rMj~~»«^ir\^~ir^~^/~*w~ir^ *rri
Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev.
Dne 14., 15. in IG. t. m. zboruje v Vo-loski-Opatiji kongres slovanskih Časnikarjev. Slovenci bodo na tem shodu tudi Častno zastopani, saj se je v zadnjem času osnovalo društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Velikega pomena je to društvo za Slovence. Naj sledi na tem mestu prav dober članek iz «Mira».
(Časništvo je velemoč,» je dejal največji nemški državnik, in njegove besede, ako so bile že tedaj resnične, so resnične tembolj v sedanjem času. In ako je časništvo tako velikanskega pomena za velike narode, koliko večjega pomena je šele za manjše narode, kaleri se ne bojujejo za svetovno oblast, temveč samo za svoj obstanek, katerim se gre samo zato, da se prebudijo k boju za obstanek. In tak narod je naš slovenski narod.
Pri nas ima časništvo ono važno nalogo, da daje narodu svete in navodila, kako naj najboljše porabi svoje moči v dosego edinega cilja — narodne osamosvojitve. In ako to velja za ves slovenski narod, koliko bolj mora še veljati za posamezne dele naroda, kjer je narodna zavest šele v povojih, kjer se borijo skoraj šele posamezniki, kjer je večina naroda še igrača v rokah naših narodnih nasprotnikov! Tu je časopisje edino sredstvo, s katerim se more kaj doseči, tu je časopisje edina nada narodnih boriteljev, da bodo
PODLISTEK.
Snubitev In ženitev.
Konec.
Nekega dne jo vpraša jeclja je: «Ali je kaj novega, ljuba?*
«Nič posebnega, kakor koklja je izvalila piščeta! Šestnajst jih je, dve jajci sta pa za nič!»
»Nisem se motil!* si misli sam pri sebi. Ničesar ne ve od te velike sreče. Skoro neverjetno, da bi se moje kronice tako obrestovale.*
Dnevi so tekli in teden je pri koncu. On si pa ne upa ničesar omeniti svoji dekli. Časnik prinese naznanilo, ako se po preteku treh mesecev dobitki ne vzdignejo, pripadejo k loteriji nazaj.
Tudi to naznanilo je bral Anže. Ubožec ni mogel več jesti ni pili, še manj pa spati. Dvajsetkrat je že hotel Mici povedati, pa vedno mu nekaj zapre usta.
narodu kedaj prišli boljši časi. In take razmere so pri nas na Koroške,!. Med tem, ko preplavljajo naši narodni nasprotniki celo deželo s svojim ogenj in žveplo pljuvajočim časopisjem na vse, kar je slovenskega, ko z drugimi poštenimi in nepoštenimi sredstvi delajo vedno le na to, da bi zadnji Slovenec čimprej izginil iz nekdaj samoslovcnskega Koro-tana, moremo mi koroški Slovenci postaviti temu navalu nasproti edino-le naš edini slovenski list. Kako mu je torej naloga važna, kolika mu je odgovornost! Koliko se pričakuje in zahteva od njega! — Pa ne samo pri nas, le poglejmo tudi v druge slovenske dežele, kjer se mora Slovenec boriti z naj-zagrizenejšimi nasprotniki! Povsod iste zahteve, povsod isto pričakovanje.
Nihče nam torej ne more zamerili, ako potemtakem tudi vprašamo: Kdo pa so tisti, katerim je naložil narod na rame to sicer res lepo, vzvišeno nalogo, pa ž njo tudi vso ono velikansko odgovornost? Kdo pa so tisti, ki v resnici žrtvujejo vse svoje dejanje in ne-hanje, vse svoje znanje, vse svoje moči, edino le narodu, edino le narodovemu obstanku, narodovemu napredku? — To je naše knji-ževništvo, naše časnikarstvo!
Poglejmo pa, kaj ima slovenski časnikar za svoj trud, za svoje delo ? Dokler mu more roka držali pero, dokler mu ne opešajo duševne in telesno moči, dokler more delati, toliko časa mu še gre ali malo slabše ali malo boljše, tedaj pa, ko mu je po večletnem napornem delu usahnila tvorna sila, tedaj
Pa povedali ji hoče, naj velja kar hoče. Ali kako začeli ? . . . Zapove ji, naj zakolje kokoš in speče velik kos svinjetine. Iz kleti prinese par steklenic vina, katere je imel zakopane pod drvami. Nazadnje še da denar za kavo, čaj in druge sladkarije.
Mica si misli, da je gospodar izgubil pamet. In ko ji Anže zapove, naj vzame stol ter se naj vsede, je bila trdno prepričana, da se mu moti, Upreli se mu hoče s silo.
.Preveč imam dela in tudi se ne spodobi, da bi sedela zraven vas,* mu odvrne.
(Vsedi se, ako ti rečem,* zapove nestrpno Anže.
Mica je slišala praviti, da se ne sme bedaku ustavljati, ampak mu izpolniti vsako željo. Brez daljnega ugovora sede k njemu.
«Vzemi, draga Mica, jej in pij, kar ti poželi srce!* govori Anže in ji polaga najboljše kose na krožnik.
pa je prepuščen svoji časnikarski usodi, brez pokojnine, brez podpore, brez vsega. Slovenski časnikar s svojim časnikarjenjem do-sedaj še ni toliko zaslužil, da bi nakladal kapital v hranilnico, in ko ni več za službo, ga pač čaka usoda prvega pravega slovenskega časnikarja — Jakoba Alešovcn, ki je s palico v roki kot slepec prosil milodarov, dokler ga blagodejna smrt ni rešila življenja in trpljenja.
Taka usoda se kaže po dosedanjih razmerah onim ljudem, od katerih dandanes narod zahteva največ. Ni torej čudno, da je začelo časnikarstvo samo mislili na to, kako bi se ubranilo take usode, in v ta namen se je ustanovilo v Ljubljani »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev*.
Namen društva je: 1. združevati in podpirati književnike in Časnikarje ter pospeševati slovensko književnost in časnikarstvo; 2. ščiliti koristi in varovali ugled književniškega in Časnikarskega stanu ter preskrbljevati članom službe in zaslužka; 8. podpirati prave člane, njihove vdove in sirote ter si v ta namen ustanoviti podporni pokojninski zaklad, člani društva se delijo v a) prave člane, ki so 1. književniki in časnikarji po poklicu, 2. drugi pisatelji in časnikarji; b) ustanovnike; c) podporne člane. Pravi član skupine a) 1. so vsi oni pisatelji in Časnikarji obojega spola, ki se posvečajo izključno ali vsaj pretežno pisateljskemu ali časnikarskemu delovanju, ali pa so v stalni obvezi s časnikarskim podjetjem. Pravi člani skupine a) 2. so so vsi drugi pi-
Molče južinata, kar pretrga Anže lihoto: «Kaj misliš, Mica, je li zime še dovolj časa, da se oženim?*
«Seveda še ni prepozno. Res ste že stari, a vendar še močni in zdravi,* odgovori Mica.
(No, ako tako misliš kakor govoriš in, če si z menoj zadovoljna, se lahko poročiva. Kaj rečeš k temu?*
Ko je Mica pekla kokoš in svinjsko pečenko, je mislila vsakojake reči o gospodarju. A tega niti sanjala ni.
(Vi se le šalite,* reče po kratkem molku.
(Kaj še,» odgovori resno Anže. -Star sem, nimam žene ne otrok, sam živeti nočem več. Potem me tudi še veže hvaležnost, ker si me rešila iz vode.*
Mica ni vedela, ali sanja ali bdi. Nazadnje pa le reče <da», da starega ne raz-žali . . . Seveda! . . .
Kmalu potem sta bila zaročenca mož in žena.
satelji in časnikarji, ki se bavijo postransko s pisateljskim in časnikarskim delovanjem. Taki člani plačujejo vpisnino in letni donesek, kakor to določa občni zbor. Ustanovnik poslane, kdor plača enkrat ali v desetih obrokih tekom dveh let društvu 200 K. Podporni član more hiti, kdor hoče pospeševati ozna-čr-ni namen društva ter plačuje vpisnino in letni donesek, kakor to določa občni zbor. Vpisnina znaša po določbah občnega reda 2 K; članarina za prave člane skupine 1. znaša po 1 K na mesec, za skupino 2. pa 0 K na leto; letni donesek za podporne člane znaša 4 K.
Komur je torej mar, da bo imel slovenski narod med seboj ljudi, ki bodo vedno in vselej pripravljeni posvetiti na književniškem in časnikarskem polju vse svoje moči narodnemu delu, bo skušal po svojih močeh podpirati novo ustanovljeno društvo, katero resa va slovenski književniški in časnikarski slan najhujšega, namreč brezupnega pogleda v čas starosti in onemoglosti. — Res je, da smo Slovenci majhen narod, ki ni ravno preveč oblagodarjen s pozemeljskimi darovi, in da je naše razmere res težko primerjati razmeram, ki vladajo pri drugih narodih, ali vzlic temu naj pripomnimo, da bi naš narod vsaj primeroma moral toliko storiti za svoje književništvo in časnikarstvo, kolikor store drugi narodi za svoje. Ako imajo nemški, italijanski, francoski, angleški časnikarji društva, katera imajo milijone na razpolago za svoje člane in njih rodbine, zakaj ne bi slovenski narod žrtvoval nekaj kronic v enak namen.
Obračamo se torej do našega naroda s polnim zaupanjem, da bo storil v tem oziru svojo dolžnost, kajti ako ima književništvo in časnikarstvo svoje dolžnosti napram narodu in jih tudi vrši z vso požrtvovalnostjo, ima tudi narod svojo dolžnost napram knji« ževništvu in časnikarstvu, katero naj bi vsaj vršil, kolikor mu razmere dopuščajo. Nadejamo se torej, da se bo priglasilo čim večje število podpornikov, a da ne bodo usta-novniki izostali, smemo ravnotako pričakovati, saj so ravno tako posamezniki, kakor tudi razna narodna društva v mnogih slučajih naravnost navezana na književniško in časnikarsko pomoč in delo. In roka roko umiva!
Kdor želi natančnejše proučiti društvena pravila, naj se blagovoli obrniti ali na društ-
Komaj sta prišla iz cerkve domov, vpraša Anže ženo glasno se smejaje: »No, Mica, kje imaš svojo srečko?«
»Kakšno srečko?
«No, tisto loterijsko, številka štiriintrideset.«
«Ne razumim te — —.»
«E, ti znaš prav dobro,» reče neprijazno. »Srečko, katero si kupila za dve kroni, kateri sem ti jaz daroval.«
Žena se glasno nasmeje.
«Oh, tisti dve kroni,» začne jecljaje. »Veš kaj, jaz sem večkrat slišala, da se pri loteriji malokdaj kaj dobi ... to zimo pa je bilo zelo mrzlo . . .*
«No---in?» jeclja Anže bled kakor stena.
«In namesto srečke sem kupila kožuhove čižme . . . Celo zimo me ni nič zeblo v njih . . . Smeš mi verjeti ... — —--
•Sto vragov . . .» zastoka Anže . . .»
_ Prev. I, st,
veno vodstvo v Ljubljani, ali pa na uredništvo »Gorenjca«, katero mu bode vsak čas rado postreglo.
Svoj poziv zaključujemo z iskreno željo, da bi se resno upoštevale te naše besede, in da ne bi se morda vrgla tudi ta stvar na stran, Kakor se je že vrgla marsikatera dobra stvar. Dobro organizirano književništvo in časnikarstvo bo več koristilo narodu, kakor marsikatera stvar, za katero se dandanes žrtvuje tisoče. In pomni naj se, da je časništvo — velemoč.
Naprava za vodno moč pri Žirovnici.
Tovarna za izdelovanje strojev v Leo-bersdorfu, tvrdka Ganz & Co., namerava v svrho, da preskrbi več krajev na Gorenjskem z električno silo, zgraditi na potoku Završnica pri Mostah napravo za vodno moč z električno centralo. Iz načrtov je razvidno, da se imajo napraviti približno 6 kilometrov oddaljeni od vasi Moste v kraju »na jezerci« (visočinska točka 883 metrov, pare. št. 1467/3, 1458/9 in navzgor, davčna občina Doslovče) trije jezovi v jarkih potoka Završnica v svrho, da se zajezi in nabere voda izza ozemlja Stola in pa Zelenice prihajajočih izvirov tega potoka. Od tod se bo napeljala voda po železnih cevih, vkopanih v zemljišča zasebnih lastnikov, v dva betonirana vodobera; prvi na vrhu griča Godašnica, drugi pa na vrhu griča Sivna blizu vasi Moste. Od drugega vodobera bo dotekala voda po železni glavni cevi, ki se ob vznožju griča razdeli v potrebne postranske vodovode, naravnost k turbinam v hiši za stroje, kjer bo svojo živo moč izpreminjala v električno silo. V svrho, da se v potrebi lahko pomnoži gonilna moč, namerava se zgraditi še četrti jez v jarku potoka Završnica, in sicer pri Fran Paplerjevi žagi, parcele št. 106/4 davčne občine Žirovnica, odkoder se bo voda potom železne cevi (morda pa tudi le po primernem kanalu) čez parcele št. 933 in 931/1 davčne občine Žirovnica napeljala do centrale za proizvajanje elektrike. Namerava se tudi vodo izza postranskih potokov na desnem obrežju Završnice (Godašnica, Rupapotok, Melpotok i. t. d.) po najkrajši poti potoni cevi napeljati ali v glavno vodovodno cev ali pa v omenjena vodobera. Električno centralo se namerava zgraditi na parceli št. 884 davčne občine Žirovnica, kjer se nahaja sedaj tovarna za izdelovanje parket Ivana Copa iz Most, če pa to na tem mestu radi nad to tovarno se nahajajočih vodnih naprav zasebnih upravičencev ne bi bilo mogoče, postavila se bo centrala na parceli štev. 864 davčne občine Žirovnica poleg predilnice Marije Čopove iz Most. Vsa voda iz strug za dotok in odtok k turbinam se bo napeljala po najkrajši poti nazaj v slrugo potoka Završnica.
O načrtu se razpisuje v zmislu § 60. kranjskega vodopravnega zakona z dne 15. majnika 1872, dež. zak. št. 16, obravnava na licu mesta na dan sredo 17. majnika 19 05 s sestankom ob poldesetih dopoldne na državni cesti pod železniškim mostom v Mostah, katera obravnava se bode eventualno naslednje dni nadaljevala.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor. V seji dne 4. maja se je nadaljevala debata o carinskem tarifu. — Posl. FormaneK je v svojem govoru izjavil, da trgovinska pogodba z Nemčijo posebno hudo škoduje kmetijskemu prebivalstvu na Češkem. Prečital je resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj skrbi za izvoz domačega ječmena. Končno je izjavil, da njegova stranka nima zaupanja do vlade. Trgovinski minister baron Call je opozarjal na nedogledne škodljive posledice za našo celokupno produkcijo, ako ne bode trgovinska pogodba urejena do 1. marca 1906. V ta namen je posebno priporočal, da se carinski tarif neizpremenjeno sprejme. — Dne 5. maja nadaljevala se zopet razprava o carinskem tarifu. Poslanec Schrott je izjavil, da pomeni novi carinski tarif, kakor tudi trgovinska pogodba z Nemčijo, veliko nevarnost za Tirolsko. — V seji 7. maja je govoril v glavni razpravi o carinskem tarifu samo poslanec Prašek, nakar se je glavna debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika. Poslanec dr. Baxa (glavni govornik proti) je poudarjal v svojem govoru, ako bodo Nemci grozili z nemškim državnim jezikom, potem bo treba nastopiti z edinim sredstvom, ki je proti temu na razpolago ter storiti parlament brezploden. Prorokoval je tudi, da pride brezpogojno revizija dualizma v gospodarskem, političnem in državnopravnem oziru.
Agrarci, naprej I Izid zadnje dopolnilne volitve v kmetskih občinah na Češkem je najhujši udarec za mladočeško stranko, odkar ta obstoji. V tem okraju je takorekoč tekla zibelka Mladočehom. 33 let je bil v tem okraju voljen Mladočeh. Sedaj je zmagal v tem okraju agrarec.
Za gligolico. Dalmatinski duhovniki so izdali v Zadru razglas, h katerim se poživljajo škofje, da v Rimu energično zahtevajo glagolico.
Dalmacija. Prišlo je do združenja de-želnozborskih strank v Dalmaciji. Vsekakor jako vesel pojav.
Upokojen je sekcijski šef v ministrstvu za notranje zadeve, grof Anton Pace, ki je bil pri ministrskih uradnikih sploh skrajno nepriljubljen. Tudi je med njim in med slovenskimi naprednimi poslanci vladalo ostro nasprotje. Grof Pace je bil svoj čas resni kandidat za mesto deželnega predsednika na Kranjskem.
Nemiri na Ruikem. Poljska socialistična stranka je izdala poziv, v katerem poživlja delavce, naj se vrnejo na delo, ker še ni prišel čas, da bi se pričela splošna revolucija. Delavci naj pot rpijo ter se pripravijo na končni boj za svobodo. — V industrijskem mestu Oržehov - Sujevo so bili baje veliki nemiri ter so nezadovoljni delavci zažgali 50 poslopij. — V Lungansku so bili o praznikih tudi večji nemiri. Kmetje so oropali 20 graščin.
Dogodki ▼ Haoedoniji. Čimdalje jasneje se kaže, da so grške čete v turški službi. Turškim vojakom je ukazano, da ne smejo streljati Grke, a Čestokrat se zgodi, da vzamejo Turki Grke, ki so bili ranjeni, v svoj tabor ter jih zdravijo. Tudi gredo turške oblasti grškim duhovnikom na roko pri agitacijah za grško vstaško gibanje. Boji v Macedoniji se med srbskimi, bolgarskimi in grškimi vstaši nadaljujejo na veselje Turčije. Sedaj prihaja vest, da namerava črnogorski knez prevzeti incijativoza zvezo slovanskih držav na Balkanu.
1. priloga »Gorenjcu" št. 19 iz 1.1905.
Novice iz Kranjske gore.
— Sedaj smo imeli hudo zimo. Veliko snega, pa vseeno jo je jel sneg po birati proti Prisanku. Prišel je prvi maj, katerega je mlada in stara deca težko pri čakovala. Pregovor pravi: Veselje se izpre obrne v žalost in žalost v veselje, in glej tudf naša žalost, ki >mo jo imeli cel čas, se bode
v mesecu majniku izpreobrnila v veliko ve selje. In čujte, zakaj! Hočem vam pove dati. Naš zaljubljeni .organist" Francelj je jel pobirati svoja šila in kopita skupaj, da jo odrine iz priljubljene mu Kranjske gore, čeravno mu je težko zapustiti vasico, ki mu je prinesla marsikak božjak v njegovo nenasičeno malho. Francelj jo bo odkuril. Na odhod .velezaslužnega mežnarja in orga-nista" se naši farani že pripravljajo. Hudo-mušneži celo trdijo, da stare ženice že pridno nabirajo starih podplatov in cokelj skupaj, da pripravijo slavljencu kres. Mi želimo Franceljnu edino le srečno pot.
— Nazarensk, tako je vzdihnil naš Francelj zadnjič, ko ste ga, g. urednik, malo okrcali: »Kaj sem pa naredil, da me imajo spet. To so nehvaležniki, ki ne znajo ceniti mojega delovanja."  Kaj pa imenujete
vi delovanje? Morda sovraštvo in prepir, katerega sejete med mirne ljudi, ali požrtvovalnost glede katoliškega izobraževalnega društva, ki ima največje grešnike v svoji sredini? Ali morda to, ker tako pridno hujskate proti Jeseniški Straži" in »Slovenskemu Narodu", češ, ne berite te liberalne cunje, to je greh, in ne pridete v večno življenje, kajti te liste pišejo ljudje, ki so brezverci. Ah, tako to imenujete delovanje. Hvala vam, Francelj, da ste nam to povedali. Ko bi vas ne imeli pri nas, bi bili mi najbolj zabiti ljudje, ali obžalujemo, ker ste vi najbolj potrebni izobrazbe.
— Aretiralo je pred kratkim tukajšnje orožništvo šest oseb, katere je izročilo tukajšnjemu okrajnemu sodišču. Dotičniki so rabili 12 letno deklico. Trije izmed are-tovanih so bili celo člani tukajšne marijine družbe.  Tako se vzgajajo marijini otroci.
— Izvestni ljudje hočejo imponirati tukaj s tem, da zabavljajo na različne načine proti naprednim časopisom. Mi te osebe danes samo opozarjamo, da se naj poboljšajo, ker drugače bomo proti takim resno postopali, da jih bo zabavljanje kmalu minilo.
Loške novice.
— Vojaški dolžnosti se je odtegnil. Anton Čadež, samski 27 letni delavec iz Hotovelj, občina Poljane, je bival skoro 10 let v Ameriki ter se je lansko jesen povrnil v domačo vas. Orožniki so ga pa, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti, aretirali in izročili tukajšnjemu c. kr. okrajnemu sodišču. Cadež trdi, da je američanski državljan.
— Poškodoval mlada drevesca. Isti orožniki, namreč gornjevaški, so izročili dne 6. t. m. tukajšnjemu c. kr. okrajnemu sodišču Jakoba Kržišnika, rojenega 1. 1885 na Logu, občina Poljane. Na dr. Tavčarjevem posestvu je iz zgolj hudobije poškodoval veliko število mladih drevesc. Tak vandalizem zasluži, da se eksemplarično kaznuje.
— Napadli so v nedeljo 7. t. m. na Lontrgu pod lipo trije domačini 39 letnega
Italijana Aleksandra Antoniacomija ter ga je eden izmed njih udaril po glavi, da je padel in si pri tem zlomil desno nogo v piščali in golenici. Poškodovale« so odpeljali v deželno bolnico v Ljubljano, storilce pa v tusodne zapore.
— Diletanlje slovenskega bralnega društva so minulo nedeljo uprizorili igro <Brat Martin*. Kdor pozna igro, ve, da je ni lahko uprizoriti na odrih, kakršne imamo po deželi. Treba je tudi osobito za glavne uloge (brat Martin, Črviček, Urša, Kremen) izvežbanega igralskega osobja. In v tem se slovensko bralno društvo lahko ponaša. Ne bomo kritikovali posameznih nastopov, iz-kratka: igra je bila skrajno vestno naštudirana, zato je bil nastop vseh igralcev popolnoma siguren. Zasluga na tem gre topot g. Janezu Kermelju, ki je režisiral igro in je poznat kot izboren in talentiran igralec slovenskega bralnega društva. Vsled premajhnih prostorov marsikdo ni dobil vstopa. Konečno naj še omenimo, da je postregel gostilničar g. Franc Sušnik, kakor vedno, tudi ta večer, gostom z okusnimi jedili in dobro pijačo.
Novice iz Cerkljan.
— So li klerikalci pošteni? Ne. To se je pokazalo pri obravnavi proti g. J. Lapajnetu pred okrajnim sodiščem. V dopisih izpod Grintovca je bil vedno nesramno napaden. Iz dotičnih dopisov so klerikalci prepisali dotične obdolžitve ter jih z dvajsetimi podpisi poslali v Ljubljano. Ker dotična ovadba ni odgovarjala resnici, je g. L. vložil proti dvajsetim podpisancem tožbo. Sedaj je začelo skrbeti klerikalne slamorezce, kaj bo in pri obravnavi so preklicali dotične obdolžitve.
— Zelo velikodušnega se jeskazal g. L., ki je odpustil vsem podpisancem, da ne bodo imeli nikake kazni, nego samo sodne stroške.
— Izjemo je delal le Drnjovali Go-drnjov iz Smartna. Hotel je imponirati s svojo prismuknjenostjo, zato bode teden dni sedel v neprostovoljnem stanovanju. On misli, da se morajo basni, pravljice in utopistične praznarije, katere pripovedujejo Lampe, Krek, Beštar in drugi tem podobni osrečevalci takoj uresničiti.
— Kmetje! Tukaj imamo zopet dokaz, kako naši politični čronosuknjarji in njih zavezniki spravljajo ljudi samo v nesreče. Najprej ljudstvo podivjajo s svojimi priliznjenimi govori; kakor hitro gre kmet pobirat kostanj iz žerjavice, takrat se skrijejo; sami med seboj se pa smejejo v pest. Ni li res tako?
— Tudi v tem slučaju je bilo tako. Skoro vsem podpisancem je bilo žal, da so podpisali ovadbo, ker so jih zvijačno vjeli. Sami pravijo, da niso vedeli, kaj so podpisali. Tudi govore: mislili smo, da kapelan Bešter in Avman kaj vesta, zato smo se zanesli, da se nam ne bo nič godilo, Če na katoliški podlagi malo obrekujemo, sedaj pa vidimo, da smo se zelo opekli. Ker sta nas silila posebno ona dva, Glavačev in Goder-njov, naj ti nosijo stroške.
—- Prav imate! Kdor je izsilil na sleparski način iz vas podpise, tisti naj nosi troške. Kmetje, tožite dotične osebe zaradi sleparskega izsiljevanja podpisov,
— Drugič pa ne vernjte političnim črnosuknjarskim prerokom in njih zaveznikom. Ti ribarijo v kalnem. Sejejo sovraštvo med stanovi, med kmeti, med sosedi, med vaščani samo zato, da obrnejo pozornost od sebe. To se vidi pri predlogi o duhovskih plačah; ker ste volili Šušteršiča, Pogačnika, Demšarja i. t. d., bo treba plačevati enajst milijonov več na leto za duhovske plače.
— Ko bode zopet prvi začel sejati prepir, sovraštvo i. t. d. povejte mu, naj opravlja svoja dela, t. j. spoveduje, uči otroke, ne pa meša. Saj je vendar Kristus rekel: (Moje kraljestvo ni od tega sveta.*
— Če bi hoteli biti nagajivi, bi pisali lahko dnevnik iz kakega farovža. To bi bili šele (ocvirki*.
— Svetinje po kroni ne bodo rešile marijinih devic Zopet je bila jedna izbacnjena iz njih častitljive srede. Zakaj? Gotovo ne zato, ker je molila rožnivenec! In «fanen-muterca* ima lahko dopadanje nad takimi sestrami v gospodu!
— Sadno drevje cvete pri nas prav lepo, osobito hruške in češplje.
Jeseniške novice.
— Inšpektor Priseli, uradnik c. zr. državnih železnic, ki živi od denarja po večini slovenskih davkoplačevalcev, dela na Jesenicah z vso vnemo za vsenemško propagando. Ni čuda, da je morala država pri al-pinskih železnicah prekoračiti proračun za celih 90 milijonov kron, ker se njeni uradniki zanimajo bolj za politiko kakor za svoje uradne posle. Inšpektorju Frischu svetujemo, da naj bi se raje zanimal za škandalozna pota na Jesenicah, po katerih ni človek varen življenja, ker jih je železniška uprava skoz in skoz nerodno zabarikadirala. Polovica tukajšnjih uradnikov pri žel. upravi se zanima za nacijonalno-nemško politiko in vse to se godi pod upravo inšpektorja Frischa. Mi pa danes vprašamo, kam gre ves denar, katerega plačuje država za novo železnico, ker so plačan delavci tako škandalozno ? Zakaj se dovoli ta potrata z denarjem pri stavbi ? Naj si vendar ogledajo gospodje na Dunaju, kako škandalozno se dela pri tej železnici. Vsaka stavba zase je tehnični monstrum. Z materijalom in-denarjem mečejo kar skozi okno, delavce pa odirajo. Kranjska industrijska družba je dobila zadnjič cele vagone železa pod škandalozno ceno, katero je stalo avstrijske davkoplačevalce drag denar, v stavbo bohinjske železnice. Ali plačujemo državljani razne železne izdelke zato tako drago, da jih dobiva Luk-man za staro železo? Ali se gradi železnica le za to, da dela na naših tleh vsenemško propagando?
Rusko-japonska vojna.
Japonska pisma z onega sveta. V zadnjem času, pišejo «Birž. Vjedomosti*, dajo japonske dame vsem vojakom, ki odhajajo na bojišče, jako lepe in elegantne dopisnice. Da se razlikujejo od navadnih, so te dopisnice narejene iz svilenega papirja ter okrašene z alegoričnimi vinjetami in napisi orientalskega sloga. Te dopisnice se vtaknejo v posebne svilene vrečice; vojaki jih nosijo na prsih.  Predno pa odidejo v boj, narede
na dopisnice naslov in podpis. Oni, ki najdejo ubite vojake, jim odvzemo dopisnice, jih oddajo polkovni pisarni, ker jim pritisnejo žalni pečat ler pošljejo na označeni naslov. Na ta način prihajajo na Japonsko »pisma l onega sveta«. Vsa i a pisma imajo isto vsebino: «Ko dobite le vrstice, bo že vse odpuščajoča prst krila junaka, ki je padel na bojišču in neprenehoma mislil na slavo in moč svoje ljubljene domovine, Japonske. Ne objokujte ga, nasprotno, veselite se in zavidajte ga za njegovo lepo junaško smrt, ne pozabite njegovega imena ter spominjajte nanj vsakogar, ki gre na vojsko. Junaki Japonske se ne bodo utrudili nikdar. Draga naša zemlja, je zemlja junakov. Blagoslavljam prijatelje in pozdravljam sovražnike. Zemlja me je spravila ž njimi«. Potem sledi podpis.
Nova japonska bojna ladja. Na angleški ladjedelnici Barrow v Furnessu bodo 4. julija spustili v morje japonsko bojno ladjo «Katori». Ta ladja bo ena največjih na svetu. Kumovala ji bo princezinja Arizugava, ki sedaj s svojim soprogom potuje na Nemško. Nova bojna ladja je gotova že dolgo časa, a so odložili spuščanje v morje do dohoda prin-cezinje. «Kotori» bo tako velika, kakor angleške ladje vrste <Lord Nelson»; ima namreč 10 tisoč ton.
Ruski generali. Generala Kuropatkin in Kaulbars sta obiskala Gunčulin. General Cerpickij še ni popolnoma ozdravel, a polkovnik Abcjev je te dni razpršil dva švadrona japonskih dragoncev ter jim vzel 250 glav gojene živine. Bivši načelnik generalnega štaba general Saharov odide na Ručko. »Lokal-anzeiger poroča, da vsled slabega zdravja odide z bojišča tudi general Kuropatkin.
Iz Petrograda poročajo, da je četrto rusko brodovje pripravljeno za odhod v Azijo in da je že zbrano v Kronstadtu.
Po poročilu »Novega Vremena« z bojišča je imel velik kozaški oddelek pod vodstvom generala Rennenkampfa triurni boj z japonsko konjenico za posest nekega mostu. Japonci so bili v popolnem neredu vrženi nazaj ter so pustili na mestu mnogo mrtvih, vjet-nikov in veliko število konj.
Jfovičar.
Stoletnica Schillerjeve smrti. Dne 9.
t. m. je poteklo sto let, odkar je umrl veliki nemški pesnik Friderik Schiller. Prav je, če Nemci časte tega svojega moža. Nikakor pa ni bilo na mestu, da so se na nekaterih kranjskih srednjih šolah tudi slovenski dijaki silili k praznovanju tega slavja, ko vundar nikomur ni prišlo na misel, da bi se praznovala kaka Prešerenova obletnica na teh zavodih. Zadovoljstvom konštatiramo, da se na naši gimnaziji ni vršila taka slavnost.
Vsak po svoje 1 Ze večkrat smo povdar-juii, da vodoma nikomur ne delamo krivice in zato smo tudi že večkrat in tako tudi v predzadnjem listu prostovoljno in lojalno popravili krivico, storjeno vsled netočne informacije. Tako bomo postopali tudi v prihodnje, ker se nam ta pot zdi poštena, čeprav z ozirom na te popravke trdi «Slovenčev» dopisnik, da naši bralci sedaj lahko uvidijo, da priobčujemo napade na neljube nam osebe, četudi vemo, da niso opravičeni. Ne gre nam v glavo, kako je prišel novičar do toga duhovit ogo <logičnega« zaključka. Če kdo vedoma
piše neresnico, to je če laže, gotovo ni zapisal laži z namenom, da bi jo prihodnjič prostovoljno popravljal. Falot piše vedoma neresnico in storjene krivice tudi ne popravlja. In tak falot je »Slovencev* dopisnik, kateremu smo že opetovano dokazali neresnico, katere pa Še doslej ni nikdar preklical, najmanj pa še prostovoljno. Tako bo postopal tudi v prihodnje, ker pod poslaniško immuniteto stoječega odgovornega »Slovenčevega* urednika ne moremo prisiliti, da bi priobčil popravek. Novičar bo tedaj lagal naprej, mi so bomo pa držali svojega načela. Vsak po svoje!
Koncert se vrši danes, 13. maja 1905 v prostorih «Gorenjskega Sokola«, na korist pevskemu fondu čitalniškega pevskega zbora. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: g. K. Mah-kota (bariton), g. J. Lapajne (klavir) in slav. meščanska godba v Kranju. Spored: 1. A. Ned ved: »Avstrija moja*, moški zbor; 2. V. VVlassak: »Praznik kronanja*, simfonija, svira godba na pihala; 3. a) K. Löwe: »Ura«, balada, opus 123 št. 3., bariton-solo a sprem-ljevanjem klavirja, b) H. Wolf: »Jutranja rosa«, bariton-solo s spremljevanjem klavirja; 4. A. Förster: »Povejte ve, planine!«, moški zbor; 5. V. Parma: Potpurri iz «Legionarjev», svira godba na pihala; 0. a) Dr, R Ipavec: «Če na poljane rosa pade*, bariton-solo s spremljevanjem klavirja, b) Fr. Gerbič: »Sklepala roke si bele*, bariton-solo s spremljevanjem klavirja. 7. A. Hajdrih: «Hercegovska*, moški zbor; 8. E. Grieg: «Nova zemlja*, moški zbor in bariton-solo s spremljevanjem orkestra, opus 31. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 00 vin., za dijake 40 vm. PreplačHa se hvaležno sprejemajo.
Koncert Narodne čitalnice t Kranja.
Zanimanje za to v velikem slogu zasnovano prireditev je splošno in se obeta istej prav znaten obisk iz mesta in okolice. Pričakuje se celo nekaj odličnih gostov iz Ljubljane. Dne 11. t. m. se je vršila v Sokolovej dvorani glavna vaja in so se prisotni veščaki izrazili o vspehu v vsakem oziru kaj pohvalno. Nekatere točke učinkujejo uprav veličastno. Z veseljem torej pričakujemo nocoj obilo umetniškega užitka.
Odbor Narodne čitalnice t Kranju nam naznanja, da sedeži v Sokolovej dvorani, kjer se vrši nocojšnji konceij, niso numerirani, da dobe torej najboljše sedeže oni obiskovalci, ki pridejo prvi. Sploh bi se utegnilo primeriti, da vsled pričakovanega mnogobroj-nega obiska zakasneli gostje sedežev sploh ne bodo dobili.
Izza kalil. Kakor se čuje, nameravata tukajšnje bralno društvo in meščanska godba prirediti skupno veliko gozdno veselico, in sicer prve dni meseca junija.
Meščanska godba sodeluje pi i današnjem koncertu »Narodne čitalnice*. Jutri, v nedeljo dne 14. t. m. priredi v slučaju ugodnega vremena I. pešizlet (koračne vaje) čez Primskovo v — prijazni Šenčur, kjer je daljši odmor. K tem vajam so povabljena tudi tukajšnja uniformirana društva. Odhod točno ob pol 2. uri popoldan iz Pungrata, kjer je zbirališče povabljenih društev.
Promenadni koncerti se vrše, pričenši od 20. t. m., vsako prvo in tretjo soboto v mesecu zvečer ob 8. uri na glavnem trgu. Mirozove pa namerava, kakor v drugih mestih-letoviščih, prirediti godbeni odbor me-
seca julija in avgusta, vsako drugo in četrto soboto.
Grobišče ▼ Lajna se je sedaj ob priliki reguliranja okrajne ceste zopet jelo raziaka-vati. Prekopal se bo svet pod okrajno cesto in ob isti ležeči občinski pašnik. Prekopavanje nadzoruje in vodi za deželni muzej kustos g. dr. Walter Šmid. Grobišče v Lajhu je v Avstriji največje iz dobe preseljevanja narodov ali iz takozvane frankovske dobe.
Poroke. Gospod Fr. Komatar, gimnazijski profesor v Kranju, je poročil gospico Kristino Roossovo iz Kranja. — Gospod K. Polajnar, kavarnar v Kranju, je poročil gospico Leopoldino Dobrinovo. — Gospod Viljem Požgaj, knjigovez v Kranju, je poročil gospico M. Bizjakovo. — Gospod J. Laus, c. kr. gozdni asistent z Bleda, je poročil gospico Jelo Pavlošičevo, hčerko c. kr. nad-poštarja v Radovljici.
Podporniki .»Droitra slovenskih knji-iemikov in časnikarje?". Društvu so pristopili kot podporniki in plačali prispevek tile gospodje, oziroma dame, in sicer: Auer Juro 4 K, Bonač Ivan 4 K, dr. Brettl Ed. 4 K, Čuden Franc 2 K, dr. Furlan I. 4 K, Gerber Ana 3 K, Gionlini M. 4 K, Gorše A. 4 K, Hribar Drag. 4 K, dr. Jenko Iv. 4 K, Klein Terezina 3 K, Lavrenčič Jos. 4 K, Mejač Iv. 3 K, dr. Mtinda Franc 4 K, Murnik Ivan 4 K, dr. Oražen Ivan 4 K, Perdan Jos. 2 K, dr. Pire M. 4 K, Planinšek K. 1 K, dr. Praunseis Al. 4 K, Rohrman Viktor 4 K, dr. Seli midi tiger K. 4 K, Sou vari Fr. K s. 4 K, dr. Stare Josip 4 K, dr. Tekavčič Fr. 4 K, dr. Tominšek Fr. 4 K, dr. Novak Fr. 3 K, Bahovec Jernej 4 K, Bayr Ot. 2 K, Poklukar
I. 4 K, vitez Bleiweis Janko 4 K, Hubad Matej 4 K, dr. Kokalj Al. 4 K, Legvait I. 4 K, Lozar Pavel 3 K, Lilleg Al. 2 K in dr. Lukan Frid. 5 K. — Odbor izreka vsem ča-stitim darovalcem svojo najiskrenejšo zahvalo v nadi, da so jim pridruži še obilo plemenitih posnemalcev!
Radovljiška podružnica iIot. plan. društva priredi v nedeljo, 14. majnika izlet k Tomčevi koči in k rudokopom na Begunjšici, odtod pa po dolini Završnice v Moste in v Žirovnico. Odhod ob šestih zjutraj od gostilne g. Avsenika v Begunjah. Vsi člani in prijatelji društva se vabijo, da se udeleže tega lepega izleta.
II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev. Podpisana družba priredi konci meseca junija ali v pričetku meseca julija 1.1.
II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev, kakor lansko leto v Švico, letos na Gorenje Štajersko, oziroma na Koroško. Potovanje bo trajalo 3—4 dni, stalo bo okoli 60 K z vsem vred in se bo vršilo pod vodstvom mlekarskega nadzornika, gosp. J. Legvarta. Natančen spored in čas se bo še določil in pravočasno objavil. Podpore za to potovanje se ne bodo dajale ter bo moral vsak udeleženec vse stroške sam pokriti. Potovanje se priredi, če se zglasi 10 udeležencev. Udeležitev je zglasiti do 20. maja 1.1. Za sedaj je nameravano ogledati hleve in planinsko gospodarstvo uzorne kmetije benediktinskega samostana v Št. Lambertu, živinorejski zadrugi v Knittelfeldu in Judenburgu, mlekarsko zadrugo v Št. Štefanu, štajersko deželno šolo za živinorejo in planinarstvo v Grabnerhofu, rejo simo-dolske govedi in angleških prašičev na posestvu kneza Schwarzenberga v Muravi, štajersko deželno kmetijsko šolo v Grotenhofu
in Gradcu, vzorno perutninarstvo na Štajerskem deželnem posestvu v Feldhofu, viteza Plessin^a obširno in vzorno rejo prašičev v Waldeggu in viteza Rosmanita vzprno perutninarstvo v Rolweinu pri Mariboru. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 10. maja 1905.
Pri podjetništvu Madile na Jesenicah se je z delavci postopalo tako krivično, da so bili le-ti, okoli 000 po številu, primorani štraj-kati. Stavka je že končana, ker se je saj v nekaterih točkah ustreglo upravičenim zahtevam zatiranih delavcev.
Lepe raiglednice pokojnega biskupa Jos. Juraja Strossmaverja (komad stane 10 vin.) posebej ter Ljubljane s kamniškimi planinami In Ljubljane z mestnega trga, dalje z doprsnimi slikami slovenskih pesnikov Valentina Vodnika, dr. Franceta Prešerna in Simona Gregorčiča, vse tri vkupaj v okroglem formatu (komad stane 10 vin.) priporoča Jernej Bahovec, trgovina s papirjem v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2.
Ilkai posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva <Merkur*. Išče se: pomočnik špec. široke, potnik špec. in 3 učenci za Ljubljano; pomočnik špec., 5 pomočnikov mešane, 2 učenca in učenka za deželo ter praktika nt za Jagerndorf. — Službe išče: 2 pomočnika manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske, 10 pomočnikov mešane, pomočnik modne, 2 kontorista in kontoristinja. *  * *
Nevarna nalezljiva bolezen Miliaria, se je zadnje tedne zanesla od nekod v Dol. Stražo pri Novem mestu. Bolezen je najprej stična vročinski bolezni. Zbolele osebe tožijo o neznanski notranjski vročini, a kmalo začno kri bruhati iz sebe, in po životu, zlasti prsih se pokažejo temne pege, liki črne osepnice. Misli se, da so jo zanesle Lahinje. Bolezen se rapidno širi, in je že okuženih več vasi. Bolezen se najraje loti mladih, nosečih žen; zbolelo jih je že okrog 30, 5 pa jih je umrlo. Smrt nastopi v dveh ali tteh dneh.
Hvaležni dedič. Iz Zadra se poroča, di je v bližnjem kraju Poglizza živel kmetovalec Jožef Peko, vdovec z dvema otrokoma in 80 letno teto, ki mu je testamentarično prepustila polovico svojega premoženja. Ker mu je teta predolgo živela, zaprl jo je pred kratkim v sobo in odšel s svojima otrokoma proč za tri dni. Ko se je vrnil, bila je starka mrtva. Pripovedoval je sicer, da je umrla naravne smrti, toda sodna obdukcija je pokazala, da je žena lakote umrla. Ljubeznivega nečaka so zaprli.
Gospodarstvo. Tedenski sejm v Kranja dne 1. t. m.
Prignalo se je glav 105 goveje živine, 7 telet, 252 prašičev, 3 ovce, — koz, — buš 50 kg pšenice K 10-25, prosa K 9'50, rž K 9'—, oves K 7-75, ajda K 8-50, krompir K 8*50.
Hcetna hranilnica ▼ Kranja. V mesecu aprilu 1905 je 321 strank vložilo 88.991 K 82 vin., 340 strank dvignilo 68.980 K 52 vin., 5 strankam se je izplačalo posojil 15.070 K — vin. Stanje hranilnih vlog 3,729.860 K 59 vin. Stanje posojil 2,038.179 K 31 vin. Denarni promet 296.495 K 87 vin.
Poskusit« I Vzorek dragovelhtot
Vjdrova žitna kava
Poltnt 5 kg. poalijka U 4 K 50 h franke II
„D0MACI PRIJATELJ"
•     «IM otf|omolcom tisto*) poillli.nl moioinlk.
Vvdrova tovarna iltne kave Praga-VIII.
Veliko izber
otroških
vozičkov
od 9 do 50 kron,
BelskO kislo TOdO, zaboj s 50 steklenicami 8 K;
Rogaško kislo VOdO, zaboj s 25 pol-litrskimi stekl. z zab. in stekl. 7 K;
najboljše strune za citre, gosli in kitare, kakor tudi razno špecerijsko in galanterijsko blago po najnižjih cenah priporoča
Magda Rant, Kranj
Savsko predmestje št. 14.
Ker nameravam gostilno opustiti, imam pa še precejšno zalogo vina, točim od sedaj naprej vino čez ulico po sledečih cenah:
Dolenjsko, belo, liter 24 kr. Dolenjsko, rdeče, liter 32 kr. Istrijansko, črno, liter 36 kr.
Svarim
vsakogar, da naj ne kupi od Barbare Koijek, po domače Robldove Barbe
iz Kranja, kakih čevljev, ker ona nima nobene pravice prodajati mojih čevljev.
Franc RakOVC, čevljar v Kranju.
•Kolesa
66—a
stara in nova in vse, kar zraven spada,
se vedno dobivajo pri Pavlu Bizjaku, Kranj it. 118.
J!žL!i čvrst in pošten
deček
kot postavljalec sa kegljišče Petra Mavrja v Kranju. Opravljal bi tudi lahko druga lažja dela v hiši.
Oglasiti se je pri g. P. Mavrja v Kranja.
Najboljša
Najcenejša
kolesa
ur in šivalni stroji -m
se dobe pri 65—8
£ovrencuJUboijuv7(ranjti.
62-JJ
Olilio.
A 164/6 8
Na prostovoljno prošnjo dedičev po umrli gospodični Emi Remschagg, posestnici vile na Primskovem, dovoljuje se
prostovoljna dražba.
1. Zapuščinskih premičnin, kakor pohištva, kuhinjske oprave in posode, perila, dragocenosti i. t. d.
2. Zemljišča vlož. štev. 165, davč. občine Primskovo, to je vile štev. 77 z vrtom in njivo.
Za dražbo premičnin se določa narok na
16. maja 1906, dopoldne ob O. uri
in eventuelno prihodnje dni na Primskovem št. 77, za prodajo vile pa narok na 20. maja 1905 ob 10. url dopoldne istotam. Premičnine se bodo oddajale le za ali nad cenilno vrednostjo proti takojšnemu plačilu. Dražbeni pogoji glede zemljišča se smejo upogledati pri sodišču. Glasom teh pogojev je izklicna cena, pod katero se zemljišče sploh ne odda, ustanovljena na 7000 K; varščine položi vsak ponudnik 700 K, ostanek kupnine pa je plačati v treh mesecih.
Izkupilo se bo za zapuščinsko maso Eme Remschagg sodnijsko hranilo. Vknjiženih upnikov na posestvu ni.
O. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek II.,
dne 3. maja 1905. -
Pogačnik s. r.
Ta pod to varstveno znamko znani Fallrjavi rastlinski esenčni fluor je, kar »pričujejo zdravniška pohvalna priznanju in približno 60000 priznalnih pisem, izvrstno vsako bolezen odvra eujoče, polajtevalno, lečilno in domače zravio, ki ze i pridom uporablja zlasti pri protinu in | revmatičnih bolečinah, nadalje pri bodljajib, trganju po udib, pri glavo- in zobobolu, pri bole-' činab v prsih, v vratu in v krilu Ur premnogih drugih bolestih, ki so nastale vsled pre-hiajenja, kakor tudi pri krču in in nervoznosti. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic stane franko
kor tudi pri krmi in in nervoznosu. iz mann au o uvojnaun sietienic 5 kron. Dobi se pri to s!. PsIsHuo •tusJes, Elzin trg, Hrvaško.
pre-tnko 64-6
Jeller £lSa 5rlUJd
Loterijska, srečka one 6. nuja 1.1
Gradec: 80
r»9
22
8
4H
1
V/*y«?/n požgaj Jrfdr. J>ožgaj roj. Bizja^ poročena
V Kranju, S. maja 1905.
Učenca
ki ima veselje do t i skars I v a, I vsaj dvema gimnazijskima razredoma, sprejme takoj
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Učenca
za pekovski obrt se sprejme tako].
Ver se itve v tipravnistvu »Gorenjca«. 32—11
3 do 4 vajeni
drvarji
se sprejme v delo razcepitev 400 do 500
sežnjev bukovin drv. Najraje se pa še odda
vse delo enemu podjetniku. Plačilo po dogovoru.
Naslov pove upravnUtvo -Gorenjca'-. 60—2
P
šc dobro ohranjena, se takoj proda. Povpraša naj se v upravništvu >Gorenjca«, 61—8
Jan. Šumija ml. v Kranju
se da v najem za tri leta.
Natančneje se izve na domu. 78—1
Stanovanje
z dvema sobama, kakor tudi dve me-blirani sobi, se odda v savskem predmestju št. 32.
Več pove upravniStvo  Gorenjca«. 71—1
Krepkega, poštenega
hlapca
se išče. Nastop takoj.
Vec se iive v upravnUtvu >Gorenjca». 72—1
Izšla je knjiga o
,0sebni dohodnini'
obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce
za napovedi, hišne izkaze i. t. d. Uredil in sestavil Valentin 2un, c, kr. davčni nadzornik.
Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivana Pr. Lampretn, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 1*20, s poštnino vred K 1*30.
Hiša št. 5
v Kranju (Kokriško predmestje) z vrtom se proda iz proste roke. Kupnina se lahko plača tudi v obrokih.
Pojasnila daje Rudolf Kokalj v Kranju. 03-2
Proda se še skoro novo
damsko kolo
po nizki ceni.
Kje'? pove upravništvo »Gorenjca«. 64—2
]f aznanilo preselitve.
P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej
v moji novi hiši na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo.
Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da mi isto tudi nadalje ohraniti blagovoli.
Ljubljana, dne 8. maja 1905.
69-1
Josip Mayr
lekarnar.
t ml
Traverse, železniške šine, vedno sveži Roman- in Portland-cement, cevi iz kamenščine za vodovode, dimnike, stranišča 1.1, d., kakor tudi vse drugo za stavbe potrebno blago priporoča po najnižjih cenah Trgovina z mešanim blagom PeterMajdič .Merkur', Kranj. Zaloga Tomaževe žlindre in nepremočljivih voznih plaht.
66-4
63^0
TapetniK in preprogar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-85
I. Sittisr
lirar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
MIMBM Ot JU1< MUH3   CONCÚUH8 1
Zobo-
Oton 5eydl
pri g", dr. E.Crlobočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operaoije izvršuje tu apecijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »3 <»
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
-v LJubljani.-
JOS. IFEIBl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulloe it. 4.
Stavbeno-umetno In koiitrokcllsko klloCavilcarstvo.
Žično omreije na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omreije, vrtna vrata, balkoni, verande, stolpne krize, Štedilnike itd.
Špecijaliteta: 108-49
valjični zastori (Rollbalken).
NikfliiaxU anker-remont. roskupf, železničarjem dobro poznana, najtrpeznejsa in natančna ura, praT Ano kolesje. Pokrov stanovitno bel |fld. 8'76, najfinejša znamka, gld. 6 50. 114-45
160-26
Iz Ljubljane v
Novi York
% dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez plačno.
FR. 8BÜNW, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko .jelen'.
Ono je gZ9* zajamčeno čisto "lUBJ in brez vsake škodljivo primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-46 ime „Schicht" in varstveno znamko „Jelen".
Dobiva se povsod!
«*        JURIJ SCHICHT m
(GnW najVcJlja toVarna sVoje Vrste na eVropsI,«« Kontinentu. JfaW
9297
Cjniljsu (Kotizfj)
na Marije Terezije testi
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta : Gostilniški atoli.
97-60
Mtdrooi Iz žična-tef,a omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za ipalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Izšla je
Jobra Kuharica44
spisala M i n k a V a s i <"• e v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; oena 6 K, po posti 6 K 65 h.
Ohseza na 576 straneh vet nego 1800 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega slrokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—29
44444444*444**444*44444444*44444
Krojaški salon za gospode
Ivan Magdič
Ljubljana, Stari trg* 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnallh iz najmodernejšega in najboljšega totemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin 221.20 za Sokole.
Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozldkl  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za MovISČa 52 gld.
špecljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, oele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
«7
Najbolje za zobe
g. t
10449
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v I4jublja.nl priporoča kot  posebnost  žage   in vae
stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
tovarniška zaloga
121 81
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopoftljejo na zahtevanje zastonj.
Imam v kleti 26—13
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
He, prijatelji «-w Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, Je Jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej I Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
Jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti Žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Izdaja konsoreij « Gorenjca t,
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv, Pr. Lani prêta v Kranju,
510