Celje - skladišče D-Per III 19/1987 lili!! COBISS • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 2 — Leto VII — Februar 198, Sozd Merx združuje: Arin Celje. Avtotehnika Celje, Blagovni čemer Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. CTC Golte, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijs, zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje. Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje. Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobri in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvar. Zdenka Detiček. Danica Dosedl Boris Kmet. Panika llijaš. Herbert Lešnik. Bojan Deittn. Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. belo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. UL 29. novembra 16. 6301 Cdje__telefon (063) 21-332. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. 7'isk: 7 iskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Poslovna skupnost Pripombe na samoupravni sporazum Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije je poslala v obravnavo samoupravni sporazum o združitvi v Poslovno skupnost kmetijstva, ribištva in živilske industrije, po katerem naj bi se vse dosedanje poslovne skupnosti preoblikovale veno samo poslovno skupnost zaradi gospodarnejšega poslovanja poslovnih skupnosti. Samoupravni sporazum je že obravnaval strokovni kolegij kmetijstva in predelovalne industrije naše sestavljene organizacije MERX in ugotovil, da določeni členi niso najbolj v prid racionalizaciji poslovanja poslovnih skupnosti, zato je izoblikoval določene pripombe na sporazum in jih že pisno posredoval Poslovni skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije. Nekaj več o teh ugotovitvah pa nam je povedal Jože Gračnar, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa za tehnologijo, proizvodnjo in poslovno koordinacijo: Ocenjujemo, da predloženi samoupravni sporazum in način oziroma oblika združevanja v Poslovno skupnost ne sledi osnovno dogovorjenemu cilju racionalizacije poslovanja poslovnih skupnosti. Na začetnih razgovorih o preoblikovanju po- slovnih skupnosti na Komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo ugotavljali, da je v predlogu nove organiziranosti potrebno upoštevati vse druge obstoječe oblike povezovanja gospodarskih subjektov v sestavljeni organizaciji združenega dela, v Zadružni zvezi Slovenije, v splošnem združenju kmetijstva in predelovalne industrije, v poslovni skupnosti, v zbornici in podobno. Ob upoštevanju aktivnosti in nalogah vseh teh povezav pa sedaj predlagajo poslovno skupnost, ki bo opravljala tiste naloge, ki pa ne zadevajo skupnih aktivnosti v imenovanih povezavah. Nadalje so posli 10. člena samoupravnega sporazuma tako obsežni, da bi po naši oceni zahteval izredno obširen strokovni team, da bi lahko strokovno usmerjali razvoj, naložbe, združevanje sredstev, dohodkovno povezovanje, trženje, izvoz, proizvodnjo, načrtovanje in podobno vseh članic Poslovne skupnosti v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru pa bodo morale strokovne službe biti tako usposobljene, da bodo lahko pripravljale kakovostna gradiva za zbor delegatov, izvršilni odbor ter še za 3 7 odborov in komisij. Zato menimo, da je predlog samoupravnega sporazuma preširoko zasnovan in nima realnih osnov za enakovredno in kakovostno obravnavanje vseh panog, združenih v Poslovno skupnost. Že sam predlog samoupravnega sporazuma obravnava oziroma predlaga ustanovitev sklada za nekatere dejavnosti, živinorejski pospeševalni sklad. Za predelovalno industrijo tega ne predvideva. Takih neenakih pristopov do nalog v osnovni proizvodnji in predelavi pa je skozi celotni predlog kar precej. Ocenili smo tudi, da je prvi korak k reorganizaciji Poslovne skupnosti s tem predlogom samoupravnega sporazuma sicer narejen, da pa že v osnovi ne sledi ciljem, ki morajo biti odraz sedanje organiziranosti članic in drugih oblik povezovanja. Zato smo tudi predlagali Poslovni skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije, da se razprava podaljša in da predlagatelj pripravi razprave po regijah oziroma sozdih. V naši sestavljeni organizaciji si želimo pred usklajevanjem samoupravnega sporazuma skupno razpravo s predlagateljem in člani Poslovnih skupnosti. Upam, da nam bo to tudi uspelo.« Na delovnem obisku so poslovodni delavci sozda Milana Kne-Ževiča, Leona Freliha in Ivana Kukoviča seznanili predvsem s problematiko, ki danes najbolj pesti kmetijstvo in ki ni značilna le za poslovanje Merxovih kmetijskih delovnih organizacij, ampak za slovensko kmetijstvo nasploh. Vso problematiko predsednik republiškega komiteja pravzaprav dobro pozna, saj se z njo srečuje tudi ob obiskih v drugih slovenskih agroživilskih sistemih. Zato delovni razgovor ni imel namena le ponovno pretresati vseh problemov, čeprav se temu skorajda ni dalo izogniti, pač pa opozoriti na počasnost in nesistematičnost pri reševanju kmetijske problematike in na zapostavljenost tega dela gospodarstva. Reorganizacija gostinstva in turizma Iniciativni odbor je pripravil program Delati je začel iniciativni odbor za reorganizacijo Po sprejetem sklepu o pristopu k reorganizaciji, gostinstva in turizma v sestavljeni organizaciji naj bi do konca meseca aprila izdelali predlog orga- Merx, ki ga je imenoval kolegijski poslovodni niziranosti. Ta naj bi upoštevajoč Zakon o združe- organ. Iniciativni odbor si je na svoji seji določil nem delu zagotovil takšne organizacijske enote, da program dela, po katerem bi dokonča marca v vseh bodo uspešno poslovale in zagotavljale nadaljnji delovnih organizacijah gostinstva in turizma spre- razvoj, jeli opredelitve o pristopu k reorganizaciji. Za sprejem tega sklepa bo pripravil posebno študijo, ki bo Po razpravi o predloženem predlogu o reorgani-na osnovi analize sedanjega stanja in ocene možno- ziranosti bi po predvidenem terminskem načrtu do sti, ki bi jih gostinstvo in turizem imela v sestavlje- konca meseca oktobra konstituirali ustrezne organi organizaciji Mene, če bi bolje izkoristila raz- nizacijske enote, da bi z novim letom lahko začele položljive materialnem kadrovske pogoje, nakazala delati. usmeritev ob reorganizaciji. Podlaga za pristop k reorganiziranosti ne bodo le ugotovitve o primernosti na osnovi sedanjega stanja, ampak tudi predvidene spremembe Zakona o združenem delu. Tako bo dejavnost gostinstva in turizma v sestavljeni organizaciji Mera lahko pričakala spremenjeni zakon že usklajeno z njegovimi novostmi. In kdo so člani iniciativnega odbora za reorganizacijo gostinstva in turizma? Predsednik odbora je Mitja Pipan, njegov namestnik je Zvonko Strašek, člani odbora pa so še Žare Frančeškin, Jože Melan-šek, Peter Meštrov, Ružiča Mrevlje, Miro Verdnik, Marjan Trontelj, Tone Vrtič, Ivan Konečnik. Samoupravna interesna skupnost Brez novih obveznosti Leto 1987 bo prehodno leto, v katerem bi naj ustanovili samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in osnovne oskrbe. Ta zahteva, da pripravimo novo, celovito in učinkovitejšo ureditev, ki bo upoštevala vse dosedanje pozitivne izkušnje, izhaja iz družbenega načrta SRS za obdobje 1986—1990, ki proizvodnjo hrane opredeljuje kot eno ključnih planskih nalog. V SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Celje, ustanovili naj bi jo do L 4. 1987, naj bi združevali sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti za skupno dogovorjene programe za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane, za zagotavljanje nemotene preskrbe in za blagovne rezerve. Ustanovitev SIS za organizacije združenega dela ne predstavlja novih obveznosti, ampak gre v bistvu za samoupravno preoblikovanje že dosedanjih oblik združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva, preskrbo in blagovne rezerve v skladu z novim zakonom o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, ter o samoupravni interesni organiziranosti na teh področjih. Z novo SIS naj bi odpravili dosedanje pomanjkljivosti, to je podvajanje ukrepov, neusklajeno razvojno politiko, razdrobljenost sredstev in podobno in zagotovili enotnost in preglednost v republiki kot tudi v občini. Zagotovili naj bi enotno skupno urejanje teh področij in dana bo možnost odločanja združevalcev sredstev, pa tudi omogočen njihov nadzor nad namensko uporabo sredstev. Temeljni cilj pa je vsekakor pospešitev uveljavljanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in na tej osnovi uveljavljanje ekonomskih zlasti tržnih zakonitosti na celotnem področju proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne oskrbe. V novoustanovljenem SiS bodo vsa tri področja medsebojno povezan sistem, ki bo deloval tako, da b j posamezna programska usmeritev organizirana v obliki odbora, torej odbora za pospeševanje kmetijstva, odbora za preskrbo in odbora za blagovne rezerve, ki bodo sprejemali program za finančni načrt za svoja področja in skrbeli za uresničitev planskih nalog svojega področja. Zaradi učinkovitega dela bo skupščina SIS imela 40 delegatskih mest in bo enodomna. In kakšni so načrti za letošnje leto? Glede na to, da se prispevne stopnje ne spremenijo, predvidevajo, da bi za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane združili 600.000.000 dinarjev, za zagotavljanje osnovne preskrbe 200.000.000 dinarjev in za občinske blagovne rezerve 127.000.000 dinarjev. Za letošnje leto so torej zagotovljena sredstvo za delovanje odbora za pospeševanje kmetijstvi in odbora za blagovne rezerve, njihov progran in finančni načrt pa bodo obravnavali na skupš čini novoustanovljene SIS. Odprto ostaru samo financiranje delovanja odbora za zagotav Ijanje osnovne preskrbe, ker je samoupravo sporazum za združevanje sredstev za intervenciji v proizvodnji in porabi hrane v občini Celje potekel v letu 1986 in zato sredstva za leto 1987 še niso zagotovili. Zato obenem s pristopom k ustanovitvi nove SIS tudi predlagajo, da delovne organizacije pristopijo k podaljšanju SaS za združevanje sredstev za intervencije v proizvodnji ir porabi hrane v občini Celje še za leto 1987. MERK VESTNIK FEBRUAR 1987 Boljši poslovni rezultati Pravilna komercialno finančna politika Glede na to, da je delovna organizacij a Potrošnik največ ja med našimi članicami po številu zaposlenih, da so se še pred dobrim letom dni ukvarjali s težavami ter da se približujemo sprejetju zaključnega računa, smo za kratko oceno zaprosili direktorja te delovne organizacije Alojza Foršt-nerja, ki nam je povedal: »Ocenjujemo, da je bila komercialno finančna politika za leto 1986 zastavljena pravilno, zato tudi pričakujemo v vseh naših temeljnih organizacijah ob sprejemanju zaključnih računov pozitivne rezultate. V letu 1986 smo v naši delovni sredini dali zelo velik poudarek zoženju dobaviteljev zaradi ugodnejših nakupnih pogojev, ki se v veliki meri vežejo na količino odvzema, na daljše plačilne roke, kar vse dobavitelj upošteva, če ima poslovni odnos s kupcem večjih količin. V preteklem obdobju smo zelo veliko naredili tudi na obnovi in posodobitvi posameznih trgovin in odraz tega so vsekakor boljši rezultati posameznih poslovnih enot, boljši količniki obračanja in ne nazadnje večja svežina trgovin, kar pa je izredno pomembno za našega potrošnika oziroma kupca. Malo več težav smo imeli in jih tudi še imamo z veliko fluktua-cijo kadrov, predvsem prodajalcev, ki odhajajo iz naše delovne sredine še vedno zaradi nizkih osebnih dohodkov in slabih delovnih razmer. Tudi v letošnjem letu nameravamo nadaljevati s temeljito analizo dobaviteljev in nadaljnjim zmanjševanjem števila le- teli, kar bo predstavljalo še nadaljnje izboljšanje nakupnih pogojev. Z ozirom na novi zakon o skupnem prihodku in dohodku temeljnih in delovnih organizacij se bo morala tudi poslovna poli- tika gledano z vidika komerciale in financ temu prilagoditi in upamo, da smo uspeli najti način, da -ne bo preveč občutno padel obračunani dohodek delovne organizacije. Tudi v letošnjem letu bomo spremljali določene vrste podatkov in sicer mesečno in periodično, na osnovi katerih bomo sproti potrjevali pravilno usmerjenost poslovne politike in delitve sredstev za osebne dohodke.« Obnova marketa na Hudinji V okviru rednih obnovitvenih del v Potrošnikovem tozdu Prodaja Celje so pred kratkim zaključili z obnovo marketa na Hudinji. Obnovili so celotno hladilno tehniko, preuredili notranjost trgovine in s prerazporeditvijo prodajnih oddelkov povečali prodajne površine delikatesnih izdelkov. Posodobili so tudi prodajo mesa, mlečnih in suhomesnatih izdel- kov. Obnovitvena dela so veljala nekaj nad 10 milijonov dinarjev. Na koncu pa naj še izrečemo pohvalo samemu kolektivu v marketu Hudinja, saj so se izredno potrudili in z velikimi napori vseh delavcev uspeli, da je bil market na Hudinji kljub tako velikemu delu zaprt sarrio en dan. Z izvozom ne moremo biti zadovoljni Leto 1986 je na področju eko-icmskih odnosov s tujino prine-lo veliko sprememb, ki so v rea-izaciji izvoza blaga povzročile legativne rezultate. Realizacija izvoza blaga je za 14 % večja od realizacije izvoza v letu 1985, vendar s takšnimi rezultati nikakor ne moremo biti zadovoljni. Predvsem zato, ker nobena članica sozda »MERX« ni uresničila svojega načrtovalnega izvoza, tako da so 94,62 % načrtovanega izvoza v letu 1986 v glavnem uresničili zaradi izvoza po posebnem sporazumu s »PIVOVARNO« Laško. Po strukturi je v letu 1985 MOP predstavljal 75 % celotnega izvoza, v letu 1986 pa 20%. Tako spremenjeno razmerje je posledica novega sistema EOT, ki je omogočal, da izgube pri izvozu prenesemo v MOP na uvoznika blaga, vendar istočasno koristnik uvoženega blaga ni bil zainteresiran, da bi na njega prenesli izgubo iz uvoznega posla, ker. mu devize za njegovo blago REALIZACIJA IZVOZA BLAGA SOZD »MERX« CELJE V LETU 1986 (vir podatkov: CARINSKE DEKLARACIJE) v 000 din. fco jugomeja (dolar je 264.53 din) zagotavlja banka po uradnem tečaju. V letu 1986 so obstajale možnosti izvoza: mesa, konj, lesnega oglja, žitaric, povrtnin, ki pa jih zaradi neustrezne priprave blaga ali cene nismo uresničili. Ugotavljamo, da je največji problem pri izvozu kmetijsko-prehrambenih proizvodov premajhna konkurenčnost. Pri izvozu teh izdelkov se ustvarjajo izgube glede na možnost realizacije prodaje na domačem tržišču. Glede na zahodne firme, ki za blago v izvozu ustvarjajo tudi 100 % stimulacije, ukrepi pospeševanja izvoza pri nas niso dovolj spodbudni. Istočasno zahodnoevropske države ščitijo svojo proizvodnjo z uvedbo raznih prelevmanov in drugih dajatev, kar bistveno vpliva na naš izvoz Delovna irganizacija Plan celotnega izvoza 1986 Realizacija celotnega izvoza 1986 Realizacija plana v % na ta področja. Seveda ni mogoče reči, da je spremenjeni devizni režim edini CZ Celje 56.873 13.142 23.10 krivec za to, da nič ne teče po na- CZ Laško 30.772 15.758 51.21 Črtih. Verjetno bomo dosegli CZ Slovenske Konjice 34.188 — — večji odstotek realizacije izvoza CK Šentjur 146.315 45.279 30.94 blaga, ko bo vsem sozdovim čla- 1C Celje 40.954 218.317 533.07 nicam »MERX« jasno, da mo- ■OZD »MERX« rajo uvozne pravice pokriti z 1KUPAJ 309.102 292.496 94.62 ustvarjeno devizo. Biserka Sevšek Del. organizacija Generalni izvoz MOP Kooperacija Plan Real. Pl~n Real- Plan Real. 1986 1986 v % 1986 1986 v % 1986 1986 v %