Štev. 15. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. H. aprila 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači na-, ročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema med-ništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipét reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., "Poslanom« 2˙50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Kakša naj bo politična stranka ? Če pogledamo v stoletja svetovne zgodovine, ki so že davno za nami, vidimo, da politično živlenje držav ni bilo vsigdar takše, kak je zdaj. Bila so naime v zgodovini stoletja, gda, so o vodstvi države smeli odločati samo nešterni, z drügimi rečmi, gda so samo nešterni lüdje meli pravico vladati, ljüdstvo pa je biIo v tom pogledi brez vsakših pravic. Bila so tüdi stoletja gda je v nešternih državaj odločao le eden človek, — absoluten Vladar, šteri za svoja dela ne bio nikomi odgovoren. V tistih časaj parlamentov ne bilo. Ne bilo ljüdskih zastopnikov i tak ljüdstvo ne moglo biti deležno vladanja. Zdaj je inači. Mamo parlamenta, i parlamentarno živlenje je povzročilo preobrat v političnom živlenji. Vodstva nema v rokaj samo eden človek, ali samo nešterni, nego ga ima v rokaj ljüdstvo, bolše povedano stranke, štere so zastopnice ljüdstva. Stranke teda igraju v političnom življenji velko vlogo, Ta Vloga pa je tüdi jáko Važna i odgovornosti puna. Pitanje je zdaj, kakša mora politična. stranka biti, da lahko popolnoma Zadosti (odgovori) vsem zahtevam, štere v političnom živlenji ma kak zastopnica ljüdstva ?. Vsakša politična stranka dela po go-tovom programi i izpelanje določenoga programa je pravi cil stranke. Po programi se stranka spozna. I če pomislimo, da vsakši parlament na sveti ma več strank, brez vsega nadalnoga raziskavanja lehko trdimo, da je vnogo različnih programov. Istinsko vnogo jih je i mi na tom mesti niti telko prostora ne bi imeli, da bi o vseh govorili. To tüdi namen ne, ar smo si postavili samo edno pitanje ; to naime kakša naj bo stranka, da Zadosti vsem zahtevam, štere ma, kak zastopnica ljüdstva. Ka je politika ? Vodstvo javnih poslov, šteri obsegajo vsa pitanja, ki se tičejo ljüdstev, narodov, ali držav. Politično živlenje se mora teda nanašati na vsa živlenjska pitanja. S tem smo tüdi določili, kakša mora biti prava politična stranka ; kak zastopnica ljüdstva (ednoga dela naroda, ali edne pokrajine države) mora delati po programi, v šterom so zapopad-njene vse potrebe ali vsa živlenjska pitanja tistoga ljüdstva, štero ona zastopa. To je očivesno, i razumilivo, i bi o vsakšoj stranki, stera takšega vse obsegajočega programa ne bi mela, pravili, da je njeno delovanje pomenklivo i njeni program prevozek ali ednostranski. Politična stranka mora teda v svoj program sprejeti vsa živlenjska pitanja. — A štera so ta pitanja? V glavnom jih lahko delimo v štiri sküpine: verska, kulturna, socialna i gospodarska. V tem je obseženo vse, ka se nanaša na narod i stranka, štera s svojim delom ide za tem, da se dajo tistim, štere ona zastopa, vse pravice, ki jim v tom pogledi pripadajo, popolnoma odgovarja svojoj naloga — Ka mora stranka meti pred očmi v verskom pogledi ? — Da se niti od strani državne vlasti niti od strani kakših drügih verskih sovražnikov ne brani ali ne ovira Ijüdstvi izvršavanje verskih dužnosti i pravic. Biti mora na tom, da vera Vseširom dobi mesto, štero joj ide. Posebno mora naplašati, da se vera ne odstrani iz šol ; versko se mora vzgajati, mladina od najnižje do najvišje, od ljüdske pa do visoke šole. V tom pogledi stranka ne sme popüščati, ar je verski navuk za mladino bole Važen, kak kakšašteč drüga znanost. — V kulturnom pogledi je naloga stranke, da dela za kem vekšo izobrazbo naroda. Izobrazba se pridobiva pred vsem v šolaj. Zato naj bo šolsko pitanje rešeno na te način, da bodo šole istinsko slüžile izobrazbi i to kem vekšoj izobrazbi. Drüga izobražüvalna sredstva so razna drüštva. Ar ona svoj cil samo te lehko dosegajo, če jim dela nihče ne ovira, mora stranka gledati, da se jim od strani državne oblasti zagotovi potrebna i primerna Sloboda. Program politične stranke mora obsegati tüdi socialno stran živlenjskoga pitanja, — Kelko se dnesdén greši ravno v socialnom pogledi ! Ednim stanovom se davle Prednost pred drügimi. Celo ednim ljüdem nad drügimi. Dužnosti, pravice neso ednako razdeljene. I če ravno se v zdašnjem „demokratičnom“ časi vnogo govori o bratstvi i ednakosti, se den za dnevom opaža, da smo na takši način "ednaki", da edni samo. prenašajo dužnosti, drügi pa samo vživajo pravice Prva zah- teva stranke v tom pogledi mora biti, da v istini pride do primerne ednakosti i da bo vsakši meo izvršavati pravice, štere njemi pripadejo, da bo tüdi vsakši noso dužnosti, ne pa da bi težile samo nešterne. Ostane še gospodarsko pitanje. Če tüdi smo ga na tom mesti postavili na konec, je ravno tak važno, kak ona, o šterih smo že govorili. Brez gospodarstva sploh ne obstanka. Napredek ali nazadti-vanje naroda ali države je v tesnoj zvezi z dobrim ali slabim gospodarskim stanjom. Ravno zavolo velke važnosti gospodarskoga pitanja mora politična stranka včinoti vse, ka pripomore k pozdigi gospodarskoga stanja. Pot v tom pogledi je ne ednaka, ar so gospodarstva različna. Vsakši stališ ma naime nekaj posebnoga i to ga od vseh drügih stališov- loči. Naj pa bo gospodárstvo kakšešteč, si mora stranka prizadevati, da dobi vsakši stališ, ka slüži njegovomi napredüvanji i s tem je tüdi njegova gospodarska stran rešena. Vera, kultura, socialnost, gospodárstvo — to Šo štirje fundamenti, na šterih mora biti zgrajen program politične stranke. Če štera stranka edna ali drügo izmed toga izpüsti iz svojega programa, njeno delüvanje ne obsega celotnoga življenjs-koga pitanja, zato nemre trditi, da dela v pravom pomeni v punoj meri za narod. — Fr. K. Podpirajte »NOVINE"! Zmagovalec Jernej. XV. (iz polščine R. J.) Jernej je prišeo z boja tak zmantráni, ka je več dni nikaj ne mogeo delati. To je bila velka nesreča za celo gospodárstvo, štero je tak krvávo čakalo na moško roko. Dokeč je Magda bila sama si je pomagala kak je znala. Delala je od zajtra do večera. Sosidje so njoj radi pomagali kelko so mogli, nego vse to je ne bilo zadosta. Gospodarstvo je šlo doli. Tüdi nikelko duga je bilo na njem. Ne je mogla naprej, zato je zela na posodo pri nikšem Justi, ki je bio priseljeni Nemec, si küpo od grofa preci zemle i tak bio najbouši kmet v vesi. Peneze je rad posodo liki za velki intereš. Magda njemi že je pol leta bila dužna tisto ka je zela na posodo za Jerneja pa za svoje potrebščine. Pa to nebi ravno bilo nikaj takšega. Bog je dao dobro letino zato bi se dug zlejka plačao, či bi meo što vse lepo vred djati. Jernej je ne mogeo delati kak inda. Magda njemi je toga ne vörvala. Večkrat je Šla k gospodi plivanoši pitat, ka naj včini, ka Jerneja spravi v veselje za delo. Vse zaman, on je ne mogeo. Či se je količkaj zmantrao, njemi je sapa sfalila pa križ ga je bolo. Po cele dneve je sedo pred hižov, kadio iz bele porcelanaste pipe, na šteroj je bio na-malani sam Bismarck i gledao pred sebe, kak i gleda Človik, ki je do čont trüden. Premišlavao je pri tom nikelko od vojne, od zmage, od Magde, pa tak drugo Vsefele. Gda je ednok tak sedo, je čüo odeleč Franceka jokati. Francek je prihajao iz šole i tülo, ka se je deleč naokoli čülo. Jernej je žeo pipo z vüst. »No, ti Franc ! Ka ti pá je ?« »Ja, ve pa to, ka ti je !« se čemerno zde-re Franc. „Ka tüliš ?“ „Kak pa nebi tülo, či sam pa dobo za vüha. „Što te je vdaro ?“ »Što drűgi bi me, kak ravno gospod Boege 1“ Gospod Boege je bio vučitel v Pognebini. »Kakšo pravico pa ma on tebe biti ?“ „Jo že more meti či me je pa tak .. Magda, štera je na ogradi kopala, je prišla prek prelaza i z motikov stopila pred Franceka: „Ka si napravo?" ga je pitala. „Ka sam napravo ? Boege me je zvao za poljsko svinjo, potem me včesno za vüha pa djao, ka do nas Nemci zdaj, gda so premagali Francoze, z nogami klačili, ar so oni najmočnejši. Pa jaz sam njemi nikaj ne včino, samo gda me je pitao što je najvekši na sveti, sam odgo-govorio, ka sveti. Oča. Zavolo toga me je vdaro, jaz sam skričao, on pa me obsipavao s conov Poljska svinja i djao, ka zdaj gda so oni premagali Francoze . . Francek je večkrat začno: „on je pravo, jaz sam pravo, nazadnje ga je Magda stisnola k sebi i se drla na jerneja: »Čüješ zdaj, Čüješ! ... Idi ešče v boj proti Francozom potem naj ti Nemec bije dete kak psal Idi v boj, naj ti Švab buje dete; tű maš nagrado ... idi ... !“ Tü je Magda bridko zajokala kak Francek. Jernej je napno oči, zijao naprej i se Začüdo tak, ka je ne mogeo reči povedati. Sam je ne znao ka se godi. Tak je sedo eden čas, potom se njemi je nikaj v očeh zabliskalo, krv njemi je šinila v glavo nato pa skoči, se zažene i pravi: "Ščem malo sam ž njim gučati.« Odišeo je. Ne je bilo deleč do šole. Gospod Boege je stao na dvori, okoli sebe je meo male gudeke, šterim je krűh drobio. Bio je Človik petdesetih let, jáke postave, krepek kak hrast. Ne je bio ravno debeli, samo obraz je meo tak preci pun i na tom obrazi so se bliskale velke ribje oči, pune kurajžo i ponosa. Jernej je stopo k njemi preci blüzi. »Zakaj mi tí, Nemec, biješ dete? Was?" je pitao, Gospod Boege je odstopo od njega za par stopajov, ga premero z očmi brezi kakše bojazni i djao gizdavo; »Poberi se, ti bedak polski! ,,Zakaj mi biješ dete?" je ponovo Jernej. »Ešče tebe bom, ti zabiti polski kmet. Zdaj vam že pokažemo, što je tű gospod. Idi k vragi. Idi me tožit, či se vüpaš! Poberi se včasi 1“ Jernej je zgrabo vučitela za ramo, ga ste-pao i zamuknjeno kričao: „Ali ti znaš, što sam jaz ? Znaš, što je premagao Francoze ? Znaš, što je s Steinmetzom gučao? Zakaj biješ dete, ti zamazani Švab ?“ Ribje oči gospoda Boege so vőstopile ravnotak kak Jerneji, liki gospod Boege je bio močen Človik i se je mislo Jerneje rešiti z ednim vdarcom. Kak bi z loparom vdaro je počilo po Jernejovih vühaj. Te je zdaj pamet zgübo. Takši je bio kák tam v boji, gda so Algirci pa znova bežali pred njim. Zaman je prišeo dvajsetom Oskar, sin Boegov, ravnotak močen kak oča, na pomoč. Razvila se je bitka, kratka, strašna, v šteroj je sin spadno doli oča pa je vido, ka je v zraki. Jernej ga je neseo pa je sam ne znao kam. Na nesrečo je pri hiži bio lagev, v šteroga je gospa nosila ščavo za svinje. Nikaj je štrbunknolo i potem sta se vidili iz lagva brcajočivi nogi Boegeja. Žena začne kričati: ,,Pomagajte, rešite !“ (Dale). 2 N O V I N E 11. aprila 1926. Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekla. (v zbornici, kda so razpravlali od potrošov za ministra ver.) (Nadaljavanje.) V samoj sestavi potroša vidimo drügo krivico. Pravoslavna verska uprava ma v sestavi potrošov pregled do piknjice i je natenci vse razdeljeno po vsej mogoči potrebčinaj i po krajinaj. Na pravoslavno versko upravo gledoč je potroš zdelani avtonomistično, drűge verske u-prave, med njimi najvekša katoliška, so pa cent-ralizirane. Na Siromaški šesti stranej so izkazani vsi državni pripomočki za vso katoliško cerkev v Jugoslaviji, brez vsakoga označevanja pokrajin ; izvzeta je samo Črna gora. Ka je namen, te centralizacije katoliške cerkvi, nevem. Vsil-javle pe se mi miseo, da se s tov centralizacíjov ščejo zakriti kričeče nezadostni i mali pripomočki države za kat. cerkev, za cerkev, štere kotrigo nájveč davkov Plačüjejo v državno blagajno. Či bi bili potroši razdeljeni i izkazani po posamični krajinaj, bi prišlo do tak žalostni zaklüčkov i očivesno do tak odpórnoga i Pravičnoga upiranja od strani cerkvi, da toga ugled naše države pred drügimi narodi nikak nebi mogeo prenesti i da vláda prek tej očivesni krivic ne bi mogla i v bodoče ne bi smela iti. Da se to prepreči i da se preprečijo tüdi Posledice, zato ministrstvo ver v potrošaj samo poprek izkaze državne pripomore na hasek kat. cerkvi. Samo za togavolo so po mojem mišlenji državni prispevki za katoliško versko upravo v potrošaj centralizirani. Pri toj priliki ešče moram opomenoti na edno drügo krivico. Katoliški oddelek (pri ministrstvi za vere op. uredništvo) vodita samo dva katoličana, načelnik i njegov referenf, vse drüge osebe, zvün edne Pisarniške moči, pa so pravoslavne. Naj se ne razmi ta moja pritožba za versko Odürjavanje. Povem to samo zavolo ednakopravnosti, pred vsem pa za volo bogše-ga ravnanja. Zavolo ednakopravnosti i za volo bogšega ravnanja je popunoma pravična zahteva kat. cerkvi, da kat. oddelek vodijo izklüčno samo katoličanje. Kak katvličanje ne razmemo pravoslavnoga verskoga ravnanja, posebno ne vse po natenci, ravnotak nemrejo pravoslavni razmeti kat. verskoga ravnanja. To je popunoma očivesno. Nerazmevanje i nepoznanje razmer pa otežkoči, onemogoči ravnanje, zato pa ščejo vsi katoličanje, naj katoliški oddelek vodijo katoličanje. (Dr. Hohnjec. ,,V katoliškom oddelki nemajo niti, ednoga Slovenca!«) V imeni ednakopravnosti i zavolo bogšega ravnanja apeliramo na gospoda ministra ver, da si osvoji zahtevo vsej katoličanov v državi pa dodeli izkljüčno samo katoliške uradnike, med šterimi naj bodo zastopani tüdi Slovenci. S pogledom na broj uradnikov na posamični oddelkaj vidimo, da je broj uradnikov na katoliškom oddelki preci menši od onoga na pra-voslavnom oddelki. Istina, da pravoslavni oddelek potrebüje več delavnih moči, zavolo ob-sežnejši znotrašnji naprav, nego proti lomi ma pravoslavni oddelek nesorazmerno dosta več uradnikov kak katoliški oddelek. Zato moramo mi samo odobrati predlog gospodov pravoslavnih poslancov, šteri predlagajo, naj se skrči broj uradnikov na pravoslavnom oddelki i ostanemo pri tom, da se te predlog, šteroga ste ne sprijeli, ponovi, sprejme i kemprle zrvši. NEDELA. po vüzmi prva ali bela nedela. Evanegelij sv. Jánoša v 20. poglávji od 19. do31. vrste. »Sprimite Sv. Düha ; šterim grehe odpüstite, so njim odpüščeni; šterim je zadržite so njim zadržani«. V tom deli evangelija je več Važni navukov. Važen je navuk od vere, da so najmre bláženi tisti, ki ne vidijo, i verjejo, važno je tüdi to, da so se Apoštoli Jezusa, po njegovom gorstanenje Iehko doteknoli. S tem je najmre po svedočeno, da se je Kristus zaistino s telom prikazao apostolom. Nedopovedlivo velka sréča za nas pa je, da je pri toj priliki Kristus dao apostolom i njihovim naslednikom oblast od-püščati grehe i s tem postavo svesfvo svete pokore. Nastavitev svestva sv. pokore je najvekši dokaz božega smilenja. Da je mro za nas na križi, da nas je odrešo je včinila sama boža smilenost Pa žalostno bi bilo za človeštvo, či bi Kristus sad svojega odrešenja samo tistim dao, šteri ga neso nikdar razžalili s smrtnim grehom. Samo eden smrtni greh i pogüblenje bi bilo neizbežno. Kak Kajna bi takšega grešnika preganjala miseo, da za njega nega več odrešenjá. Blodili bi okoli takši Siromaki z grozote v na obrazi i ob vüpanjom v svojem srci. Kak strašno more biti živlenje na smrt obsoje-noga, kda njemi že naznanijo Obsodbo i tüdi določijo njeno izvršitev. Znova i znova njemi ide na miseo njegova nespamet. Noč pa den vidi pred sebov grozoto svoje smrti. Te bo, v tistoj vöri, kda se bodo zaprle njegove oči pred svetom, šteroga je tak lübo. Pa ka je telovna smrt proti düševnoj smrti, ka je trplenje par minut proti vekivečnom! trplenji ! I vse to v dühi naprej viditi, vnaprej občütiti vse grozote pekla, kde je tmica i v tmici jokanje i zobno škripanje bi bilo strašno. Vsega toga nas je rešo Kristus s postavitvov svestva sv. pokore. Čiravno smo mogoče smrtno grešili i s tem zaslüžili, da nas boža pravičnost večno zavrže, ešče je za nas edna pomoč, najmre bože smilenje, štero po Svestvi sv. pokore pomiri božo pravičnost, nas pomiri z Bogom samim. Pogübleni v pekli, či bi samo ednok mogli za kratek čas nazaj na te svet, bi najprle šli k spovedi. V Rim bodo šli. Proti jeseni letošnjega leta (v dnevaj od 3. do 5. sept.) priredi Mednarodna zveza katol. telovadcov v središči vsega katolčanstva, v večnom mesti Rimi, na mednarodno tekmo boj za prvenstvo katol. telovadcov. Tüdi Jugoslovanska katol. telovadna organizacija (drüštvo), Jugoslovanska orlovska zveza, se s svojimi telovadci vdeleži toga boja za prvenstvo. Slovenski Orli bodo pali tekmovali z katol. telovadci vsega sveta. To nede samo za Orle, nego tüdi za vse Slovence pa za ceIo Jugoslavijo velkoga pomena. Tekme bodo se vršile v trej velki telovadiščej, Slovenski Orli se bodo pelali v Rim s posebnim vlakom, okoli jezero de jih šlo. Osvedočeni smo, da bodo nešterni Prekmurci poleg. Francozov je prijavleni 2 jezero petsto, Čehi, Belgijci i Nizozemci se tüdi pripelajo s posebnimi vlaki v Rim. Orlovstvo se je po vojni med Slovenci zvűnredno hitro razvijalo. S svojim mladeniškim ognjom si je hitro osvojilo Slovenska srca. Izredno dosta dobroga je napravilo orlovsko drüštvo med Slov. ljüdstvom. Da so se podivjane razmere po nešterni vesnicaj tak hitro popravite, ide zasluge v prvoj vrsti orlovstvo. Pa naš namen za dnes je ne, da govorimo od toga. Naši Orli so bili tüdi tisti, po šteri nas je zvünešnji svet najprle spoznao. Prvokraf so se naši junáški Orli pokazali zvünešnjemi sveti v Strasburgi. Celo doma smo se njim Čüdüvali, da so se tak postavili. Za Strasbourgom je naskori prišlo Brno. Tü so se pali pokazali. Nihče se je ne mogeo ž njimi meriti. I bole i bole je rasteo njihov pogum. Prišeo je na vrsto še Pariz. Najbogši telovadci Francije, Belgije, Nizozemske, Švice, Češke i Italije so se tű zbrali. I Slovenci: Hvale iz Ljubljane je na tektui za prvenstvo dobo drügo' mesto. S svojimi rdečim! robačami i s svojimi krasnimi telovadni-: mi uspehi so slovenski Orli v Parizi razglasili sebe i celo Jugoslavijo vsemi sveti. Mednarodne tekmo i vdeležba naših Orlovski telovadcov na nji prinašajo slovenskomi narodi priznanje i čast. Prav nikaj ne dvojimo, da tüdi rimske tekme prinesejo našemi malomi narodi novi venec zmage. V tüjini. Daleč od doma, na sredi tüjine, Glddam prek skalnate, mrtve püstine. Da bi zaglédao dol, gde rod prebivle, Širnomi svejti neznani kinč skrivle. Gda izpod zlate že sveti se zore, Dvignem se z dola, da vido bi z gore, Müra kak v srebrnom vali šepeče, Z vejami veter po doli migeče . . . . Breg se za bregom po vrsti postavla, Mojim očem se zavesa nastavla. Vse je zabadav. Na sredi tüjine Mrtvo je vsakše živlenje. V miline Kraja domačega miseo odhaja, Prva gda Zvezda na nebi že shaja,. Vsenjaj še gledati zemlo domačo Meni je saljše kak meti palačo. Celoga sveta bogástva ne vlečo Vernoga sina v oblübleno srečo. Vsikdar de želo si iti na grüdo, Gde ga je Bog na živlenje obüdo .. ZLATKO POMURSKI. 11. aprila 1926. NOVINE 3 Politično delo za Sl. Krajino. Predstuvka narod, poslanca Jožefa Klekl na g. ministra za socialno politiko v Beogradu. Gospod minister ! Prejšnji začasni invalidni zakon je že delao krivico invalidom, ki so agrárni interesenti prvoga reda. Po členi 21. toga zakona, točka XII. b. so tej agrami interesenti zgübili dodatek. Novi, stalen inv. zakon pa to krivico ešče povekša z 86. členom, po šterom invalid agrami interesent zgübi vse invalidnino. Ar so v Prekmurji invalidi skoro vsi agr. interesenti, se tem vojnim žrtvam godi neizmerna krivica. Po začasnom agrarnom zakoni najmre tej invalidi, oziroma vojne vdovice in sirote morajo veleposestnikom plačati njim podeljeno zemlo. Zemla se ne deli Zobstom. Zemla pa je prí nas neizmerno draga. Kvadratni klafter se odavle od-5 do 10 din. to je od 6 do 15 jezero dinarov za plüg. K tomi so ne vračunani še drügi stroški. Teda Siromaški invalid, ki je darüvao svoje zdravje za domovino, ar je siromak, zgübi invalidnino i dodatke pa ešče poleg toga mora plačati dodeljeno njemi zemlo. Zdrav i bogatejši agrarni interesent je dosta na bogšem, S svojimi zdravimi sotrigami se more poskrbeti za odplačüvanje gospodske zemle. Invalid pa je dela ne zmožen, zato si ne more poskrbeti za odplačüvanje potrebni penez, poleg toga pa ga ešče vnemar püšča i güli invalidski zakon i mora teda pretrpeti dvojni vdarec. Na podlagi tej dejstev mi je čast v imeni invalidov, vojni vdovic i sirot, Vas g. minister najlepše prositi, blagovolite 86. Člen invalidnoga zakona zdaj tak tolmačiti, da invalidi samo te zgübijo invalidnino z dodatki, či dobijo zemlo brezplačno . Odplačilo doblene zemle mora mesto invalidov prevzeti držáva sama. Nego pri določitvi odplačila mora držáva gledati na to, da določi kolikost zemle, štera pripadne invalidi ne kak agrarni interesenti, nego kak invalidi. Da ne bi zavolo neočivesnosti zakona trpela pravica i se ešče bole znemirjali dvakrat nesrečni invalidi, Vas prosim, g. minister, dajte v najkračišem časi zakoni gori povedano tolma-čanje i mi to pismeno blagovoli naznaniti. Beograd, 11. febr. 1926. Za uslugo se Vam najtopleje zahvaljüjem. Z velespoštovanjom vdani KLEKL JOŽEF s. r. nar. posl. GLASI. Murska Sobota. Osamlenost i nekša čüdna tihota je nastanola po našem varaši, kda so gimnazijci odišli na vüzemske počitnice. Skoro bi nam bio dugi čas po naši dijakaj, či nas nebi kratkočasili lepi cerkveni obredi velkoga tjedna. Letos je posebno lepo bilo, ar so zavolo lepoga vremena tüdi deca lehko prišla v cerkev. Malo spremembo so napravili tüdi domači dijak!, ki so prišli domo, na počitnice. Opazili pa smo, da so tej preci resni i umerjeni, brzčas sad živlenja v velkom varaši. Kolodvorska ulica se je po dugom časi vendar nekelko posüšila. Naša Sobota je v tom pogledi podobna Ljubljani. Tam je tüdi na Kolodvorajskoj ulici nájveč blata. To slab vtis napravi posebno na tühinec, šteri se z vlakom pripelajo. Komaj stopi z vlaka, pa že v blato. Tomi bi nalehci odpomogli, či bi od kolodvora k vogli špitalskoga plota napravili potaracani prehod prek ceste, kre špitalskoga plota pa malo širši hodnik ali počico. Dozdajšnja počica je dosta prevozka. Če se dva Potnika srečata, te mora eden s počice v blato stopiti. Srečavanja pa je dosta, ar, kda idejo Potniki z lotmerčkoga vlaka, te idejo Potniki proti Hodoši na kolodvor. Prosimo. Slovenska Krajina. Shod naše stranke bo v Bogojini dnes tjeden to je 18. aprila pa velikoj meši. Govorili bodo g. narodni poslanec Klekl. Godba ogenjegascov iz Črenšovec; Sr. i G. Bistrice je' nastopila pri procesiji vstanenja v Črensovcih. V kratkom časi si je pridobila pod vodstvom g. nadučitelja Stefana Lutar potrebno znanje, ka je tri pesmi celo dobro igrala samo edna je Šla malo slabše. Za prekratko vreme včenja, lepi Uspeh. Vüzemsko predstavo so igrali na Vüzemski pondelek z lepimi deklamacijam v Žižkih Orli. Za eucharistični kongres v Chicago se je prijavilo v uredništvi našega lista 29 oseb. Dnes je shod naše stranke v Črensovcih. Začne se po velikoj božoj slüžbi okoli frtao na dvanajsti. Pridite ! Küharova Rozika z Bratonec je mrla, te glas je šo na vüzemske svetke od vüst do vüst po celoj okroglini. Što je ne bi poznao dobre Rozike? Poznali so jo po celoj beltinskoj fari, po sobočkoj i tüdi po sosédnom Štajerskom. Vej je pa tüdi bila Vseširom poleg, kde se je šlo za božo diko i pomoč svojemi bližnjemi. Kak Marijina drüžbenica je ne samo sebe spopunjavala, nego i dobroga düha prinašala v celo drüžbo. Posebim jakosti je gojila v svojoj düšo, najmre odpüščanje tistim, ki so jo razžalili i obiskavanje betežnikov. Kak angeo tolažbe i mirü je hodila okoli betežnikov i jim dvorila, kelko je le mogla. Z apoštolov gorečnostjov je razširjevala dobre knige i liste posebno „Novine". Ta Plemenita düša se je preselila na velko soboto v večnost po zaslüženo plačilo. Na velki pondelek je bila v radgonskoj bolnici operirana. Bolezen se je obračala na bogše. Na velki petek je lehko nekelko z postele šla. V noči jo je med spanjom prijao Srčni krč, šteri je bio tüdi vzrok smrti. Dve vöri so jo zdravniki držali pri živlenji. Med tem se je prebüdila iz omedlevice i spoznala, da se pribili žavle smrt, štero je z najvekšov mirnostjov sprijela. — V pondelek so jo pripelali domo i pokopali na domačem cintori. Sprevod je bio veličasten, Marijine drüžbenice so jo sprevodile v beli oblekaj. Poleg domače Mar. drüžbe so pokojnoj poslale na grob vence sobočke i veržejske salezijanske sotrudnice. Tak smo sprevodili našo dobro Roziko. Bog dáj njenoj düši dobro ! Čast gg. duhovnikom, g. školniki, Mar. drüžbi, vsoj rodbini i prijatelom, Šteri ste sprevodili pokojno k Večnomi počitki: Bog plati ! Žalüvajoči stariši i bratje. Tajništvo Slov. ljüdske stranke naznanja, da ma urádne vöre od dnes naprej od 8. pa do 12. vöre predpoldnevom i odvečara od 3. do 5. vöre. — ,,Domovino", te protiverski list so začeli pošilati podpisanomi, Ar neščem delati proti božim zapovidam i biti vpreženi v Žerjavov jarem, zato ne Sprejmem „Domovine“ kelkoštečkrat mi jo pošlejo. — Nemec Matjaš, Küpšinci. Ešče ednok železnica. Kda so se dijaki nazaj pelali z Vüzemski počitnic, so v M. Soboti premalo vagonov dali z vlakom. Že v M. Soboti je bio vlak pun s popotniki. Med potjov pa je bila vsikdar vekša stiska. V Ljutomeri vso dijaki stali po vsej stubaj tak naponi, da je bilo skoro nemogoče priti z vlaka i na vlak. Prosimo posebno starišje dijakov, železnino oblast naj za počitnice Prikapči več vagonov, da se ne bi kakša nesreča zgodila! Rakičan. Na velki pétek so mrli pri nas pri vsej prilübleni Adan Gorza, Pokojni so meli posebno veselje z zvezdami i so se tak razmeli na spremembo vremena, da so znali dostakrat naprej povedati, kakše vreme bo na drügi den. Svoji osmero dece so zgejali lepo po krščansko. Nedavno je odišla edna njihova hči k opaticam v Djakovo, Bog njim dáj vekivečni mir i pokoj ! Dopisi. Ižakovci. Bili smo objavleni Ižakovčarje večkrat zavolo slabosti. Zdaj pa vendar smo tüdi vredni male hvále. Ižakovsko drüštvo "mizarski ceh" je z dobroga srcá in z dobre vole vküp peneze djalo v zneski 3790 Din. in je küpilo edno krasno zastavo, štere patron je sv. Mikloš. To so podignoli Bogi na čast na velko soboto pri procesiji, štera je podignola slovesnost pri odičenom goristanenji. Bratonci. Smrtna kosa nam je pokosila, dne 2. aprila mlado rožice, Kuhar Roziko v 29-torn leti. Pokojna je bila v Radgoni špitali gori-rezana za volo gutne bolezni. V živlenji je bila poštena in zgled drügim deklinam, širiteljica krščanskih listov, pa betežnikom dvorila in je troštala v betegi. Bila je vzglédna tritjerednica i vörno je držala Jezuši dano obljübo devištva. Molimo za njeno düšo ! Naj počiva vu miri. Domača politika. Lujz i Matjaš si pogovarjala od domačo politike. Lujz: ,,Da bi je pura klüknola, vej se človek več ne spozna ka delajo v Belgradi z našov domačov politikov ! Ali znaš ti Matjaš kaj od toga? Povej, ka je z potrošami 1“ Matjaš : »Potroše, več kak 12 krat jezero miljonov so zglasali, Vnogi radikali so ti znaš ne vüpali glašati. Bojali so se pred svoje volice iti, či bi narodi to težko breme naložili. Vidiš, pa njihovi srbski Volilci nosijo od toga tera menje kak Slovenci. Vej si pa čteo, da na vsakoga Slovenca pride dosta več dače kak na Srbe ednoga po ednom. Znaš, radičovi poslanci pa so vsi bili za to velke dače, O, naj le samo pride Šteri kortešérat k nam, tak njemi v nos vržem njihove davke, ka de kihao!« Lujz: »Jaz pa sam čüo praviti, ka so poslance prej do 5. majuša domo poslali: To je Čüdno ! Kelko zakonov bi trbelo sklenoti, da bi se kaj obrnolo, te pa je domo pošlejo. Meni se najbole Važen vidi zakon od zednačenja dače, da bi vsi državlanje ednako nosili breme, ne ka Srbi menje Plačüjejo kak mi.« Matjaš: ,,Ti maš istino. Te zakon i ešče vnogo drügih bi morali i mogli sklenoti, samo ka je nikaj drügoga vmes prišlo. Tiste potrebčine, štere držáva küpüje, skoz telko mašetarskih rok šle, da jih je morala držáva ednok dragše plačati kak či bi je küpo ji ali jaz. Nešterni mašetarje so pri tom masno zaslüžili: Največ pa je prej zaslüžo Pašičov sin, no kak se njemi že pravi, nekši Rade. Vidiš, nato so pa poštene stranke vlado pitale, ka je na tom istine. Pašič se je bojao odgovora, pa je raj vse vküp domo poslao. Radičovi poslanci so tüdi zato bili, Tej so pa šteli čas dobiti, da bi lehko Šli kortešérat. Komaj pa, da so glasali za to, so se že premislili i so šteli, naj Pašič itaki pozove vküper skupščino i naj se dela na dele. Či pa toga nešče, te prej oni zapüstijo ministrske stoce. Poleg toga sta se Pašič pa Jovanovič nekaj skregala. Zato je Pašič šo k krali pa njemi povedao, da vsi ministri oštarijo vlado. Kda se ti je to zazvedilo, je vsakši veseli bio, da je zdaj konec vlade, štera nam je tak velke dače nalagala. Što postavi novo vlado, se ešče ne ve. Jaz pa pravim, da od centralistični vlad ne čakam nikaj dobroga. V autonomiji je naša rešitev. Pa Zbogom Lujz !" Lujz : ,, Zbogom !" Za volo zidanja v skladišči imajoča modna in tekstilna roba se od 12 aprila po znižanoj ceni odavle BENÖ WORTMAN modna in tekstilna trgovina DOLNJA LENDAVA. Politični zapiski. Bole bi vam bilo či bi mučali. Tüdi ,,Mörszka Kr. se je po peldi "Jütra" pa drügoga brezverskoga časopisja mogla malo obregnoti na našega delavnoga poslanca g. Klekla. Oni so v parlamenti govor držali od verskih dugovanj. Eden nasprotni poslanec je vmes segno rekši, ka iščejo katoličanski dühovniki v parlamenti. G. poslanec so njemi povedali, ka majo tüdi katoličanski dühovniki tiste pravice v 4 NOVINE 11. aprila 1926. državi kak vsi drügi državlani. Istina je, ka poleg Cerkvenih predpisov morejo meti za to dovolenje od svojega püšpeka. Cerkvena oblast je pa ne tak kratkovidna, ka bi narodi odvzela njegove politične voditele, ki se edini resan s celim srcom trüdijo za njega. Gospodje pri M. K. gotovo poznajo, te Cerkvene predpise, pa denok tak nesramno zavijajo istino. Vidi se pa ravno v tom, kak je Mőrszke Krajina prepojena s tistim sovražnim dühom šteroga dihata »Jutro" pa ,, Domovina. Bomo že vidli, kak de njoj šlo. Naj li pazi, da nas ne prisili, ka bi mogli od nje povedati kak smo .povedali od »Domovine". Tüdi nikaj jo naj ne skrbi, što de ešče volo g. Klekla, ki je dozdáj več dobroga včino za nas Prekmurce kak vsi drügi, Vsakši pameten Prekmurec to zna i zato se pri volitvah nika, nede pomišlao, koga bi volo. Mi nemremo pomagati, če gospodom okoli M. K. ravno to ne po voli. Že zdaj naj si Zapomni, da nje niti eden — pravi Prekmurec nede volo. Malo odgovora. »Novine" so ne-davno pisale od toga, kakši namen majo demokratje s posojilnicov v Turnišči. Jut-rovomi dopisniki je kakpada to ne po voli. Naravnoč Povemo demokratskoj gospodi, ká jako skrbno zasledüjemo njihovo delovanje v Prekmurji i da jih samo po tom deli Sodimo. Ta naša sodba je pa žalostna. Za nas je popolnoma svetlo, ka je tem gospodom pri postavlanji posojilnice v Turnišči nikak ne za to, ka bi lüdje meli za falejši intereš, nego za drügo jim je. Vörte nam, ka dobro Znamo razločiti, što nam istinsko šče dobro i što šče samo od nas hasek vleči. Med temi je brezi dvombe demokratska stranka. To je naša trdna sodba čiravno ka nam kšenki pošilate svoje "Jutro" pa "Domovino". GOSPODARSTVO. V M. Soboti i v celom Prekmurji se zadnje čase dosta govori od naprave elektrike. Tüdi Novine so že pisale od toga. Prekmurje bi dobilo elektriko od falske elektrarne (fabrike za elektriko). Ar dosta naših čtevcov skoro nikaj neve od te naprave, zato smo se odločili, da povemo svojim čtevcom nekaj od te elektrarne. Falska elektrarna leži okoli 12 kilometrov proti Zahodi od Maribora pri Dravi. Ta elektrarna je najvekša v Sloveniji i je za njo velkoga gospodarskoga pomena. V našoj državi je samo elektrarna v Omišu v Dalmaciji nekelko vekša od falske, vse drüge so menše. Na Zidanje so začnoli misliti že 1. 1911. z delom pa so začeli komaj L 1913. Kda je bojna nastanola, so morali z delom henjati, nadaljavati so začnoli pali 1, 1915. (z precejšnjov podporov tistikratnoga vojnoga ministrstva). Pri deli je bilo zaposlenih dosta rusoski vojnih vjetnikov. Z delom je začnola elektrarna i 1918. Peneze za Zidanje so dale švicarske banke, štere so lastnice te velke naprave ešče dnesdén. Koštala je elektrarna okoli 30 miljonov švicarskih frankov; dnesdén bi se za te peneze ne moglo več zidati takše elektrarne. Najveške težkoče so meli s podvodnim delom. Elektrarna lehko dela z 50 jezer konskimi močmi i davle na leto poprek do 220 miljonov kilovatni vör električne moči, to je telko kak 40 jezer vagonov premoga (šteinkola). Od Fale je napelana elektrika že po celom Spodnjem Štajerskom. Maribor jo ma že par let, v Ptuj je bila napelana pred kratkim i ravnotak prek Celja v Trbovlje, kde preskrblava z električnov močjóv rudnike i fabrike po celoj okolici. — Vüpamo ka se falska elektrika zasveti naskori tüdi v Prekmurji i prežene zakajene petrolove lampice. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 290 Din., , ,, žita 200 ; ,, ,, ovsa 185 „ „ ,, kukorice 155 ,, ,, ,, ječmena 185 „ ,, ,, hajdine .270 „ „ „ prosa 225 „ „ „ pš. Otrobi 120 „ 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 8—850 D. 8 -10 D. 14—16 Din v Ljubljani ,, 8—8-50 D. 8 10 D. 14—16 Din. 3. Krma Sena m. 100—125 D., slame m. 50 — 100 D. Zagrebečka borza, dne 29. marca 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56‘85 Schiling D 798 Čeho-Slov. krona, 1 K D l-69 Nemška zlata marka D 13 80 Francoski frank, 1 frank D 297 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0079 Švic. fran., fr. D. 1093 Talijanske lire, 1 lira D 2’26 Zürich: I Dinar, 100 Din . Šv. frcv 9165. Mali oglasi. N a prodaj je Bencin motor 3 HP. vpita se pri J. PRELOG Mala Nedelja. Malo posestvo v Slaptinci Štev. 41. se oda 4 in pol plügov, hiža, gospodarsko poslopje, 2 plüga oratje zemlje in 2 in pol plüga loga. Zglasite se pri IVANI KOLARIČ v Lütverci. VODSTVO gostilničarske zadruge v Dolnji Lendavi pozivle svoje člane, da poravnajo zaostalo članarino za 14 dni. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ..Novine1' pri 1. .HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 189. poleg t. kath. cerkvi ino pošte. K odaji so krumpiči na veleposestvi v Rakičani. Metercent po 45 Dinarov. K odaji so tüdi 3 leta stari akacijovi sajeniki. Polskim delavcom naznanje. Na državno imanje BELJE kak vsakše leto tak tüdi letos se sprejmejo pošteni delavci z našega Prekmurja. Plača 11 13 Din, dnevno stanovanje i hrana. Žetva 60 kg. od plüga. Rekordno delo 100, 200, i 250 Din od plüga. Zglasiti se z delavskov knižicov pri naši zavüpni kaj : Matija Zrinski M. Sobota, Celec Viktor Večeslavci, Kardoš Sandor i Kodila Jožef Selo, Rác Janoš Moravci, pa Ferčak Franc Renkovci MATIJA ZRINSKI prevzematelj. PRODAM Iepo posestvo, blüzi Sv. Jurija, okraj Ljutomer, vsega 19 plügov njiv, senožati, gorice in log, radi drüžinskih razmer. Cega ugodna. Podrobnosti se zvedijo pri gosp. VINKO POLMIN žand. narednik Sv. URBAN pri PTÜJI. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod drüžbo sv Drüžine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920 J. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Moški ia ženske od 16 pa do 55 leta. Deca od 1 leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na mesec, a stareši pa po svojoj sta* rosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri po-, poldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stevana, Lincoln št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 do!, tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo.' Za 4 prste na roki ali nogi 50 doli., Odborniki so: predsednik Andre Glavač, 1844. 22- nd Pl. pod-predseenik Martin Gabor, tajnik Štefan Lujz 1929 22 nd. Pl. blagajnik Ivan Denša 2780 Arthington Št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: Joba Horvat, Mihal Haclin, Frank Gjörkiš, vratar Štefan Majcen, voditeo Janoš Hren, VAJENCA z bolše hiše sprejme PREKMURSKA TISKARNA v Murski Soboti, v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestuje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko gaso, naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ.